Poštnina plačana v gotovini Leto IX,, St, 49 („jutro" xix., st. zsia) Ljubljana, ponedeljek 5» decembra 1938 Upravništvo ojuDijana, Knafljeva S - Telefon ŠL 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Iriseratni oddelek: Ljubljana, šelenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-»artneria Ponedeljska Izdaja »Življenje In svet" Cena ž Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejsmana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Italijanske njenim spcraztimsin, R i m, 4. dec. br. Včeraj popoldne je angleški poslanik lord Perth obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter je imel z njim daljši razgovor. O tem obisku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar pa zatrjujejo v rimskih diplomatskih krogih, da je napravil angleški posla-n'k ob tej priliki demaršo pri italijanski vladi zaradi italijanskih aspiracij na Sredozemskem morju. Angleški poslanik je opozoril italijansko vlado na to, da je s tako zvanim velikonočnim sporazumom, ki je bil nedavno uveljavljen, priznala sedanji status quo in da pomenijo zaradi tega italijanske aspiracije na francosko ozemlje kršitev tega dogovora. Ta korak Anglije je vzbudil v rimskih krogih vciiko pozornost. Pariz, 4. decembra. Vest o angleškem koraku v Rimu je izzvala v Franciji veliko zadovoljstvo. V Parizu so prepričani, da angleška vlada zastopa prav takšno stališče kot francoska in brez rezerve podpira akcijo, ki jo je začela francoska vlada v Rimu. V primeru, da v Londonu ne bi dobi!! zadovoljivih zagotovil, bi bilo potovanje angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Rim gotovo odgodeno. De-jstvo, da ie snoči angleška vlada objavila, da gresta Chamberlain in Halifax že 10. t. m. v Rim, dokazuje, koliko važnost polagajo v Londonu na odstranitev vseh nesporazumov. Brez dvoma bo ta obisk do kraja razčistil situacijo in pokazal, ali je možen resničen sporazum med demokratskimi in avtoritarnimi velesilami. ANGLEŠKA DE MARŠA V RIMU na francosko posest so v nasprotju z veliko-s katerim je Italija priznala status quo na morju Tunis hoče ostati pod Francijo Pariz, 4. decembra. AA. Manifestacije v italijanski skupščini in sprevodi po rimskih ulicah kjer so padali vzkliki »Tunis! Tunis! Tunis!«, so razburili prebivalstvo Tu-nisa do takšne mere, da so se celo krogi, ki so simpatizirali z Italijani pridružili ostalemu prebivalstvu pri vseh manifestacijah lojalnosti v korist Francije. Vsi listi, ki izhajajo v francoskem jeziku, objavljajo članke, ki zelo ostro protestirajo, le list »Union« fašistični organ v Tunisu, ne objavlja informacij o protifrancoskih manifestacijah v Rimu. Ne samo vsi ugledni prebivalci Tunisa, pač pa tudi mnogoštevilni zastopniki buržuazije in siromašnih slojev zagotavljajo bodisi pismeno ali brzojavno glavni rezidenci, da so zvesti državi zaščitnici. Bilo je več zborovanj, ki so imela namen, da se izvede organizacija javnih manifestacij, pri katerih bodo sodelovali tudi Korzičani iz Tunisa. Italijanski konzulat stražijo močni oddelki. Tuniški odsek velikega sveta je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se izraža čut lojalnosti tuniškega prebivalstva do Francije, ki je tako plemenito delovala v tej pokrajini. Resolucija naglaša, da bo tuni-ško prebivalstvo, ki je popolnoma vdano francoskim oblastem, znalo pokazati svojo pripravljenost in bo storilo svojo dolžnost, če bo domovina v nevarnosti. Tudi Korzika odlično za Francijo Pariz. 4. dec. (Havas). V mestih Ajaccio in Bastida na Korziki so bile danes dopoldne velike manifestacije, pri katerih so bile sprejete resolucije, ki poudarjajo zvestobo Korzike do Francije. V Bastidi se je danes dopoldne pred gledališkim trgom zbralo več tisoč ljudi, ki so poudurj-ali lojalnost Korzike v francoski domovini. Trgovine so bile zaprte Na javnih zgradbah so visele zastave, zbrana množica je svečano sprejela naslednjo prisego: Pred vsem svetom prisegamo, da bomo z vso dušo živeli za Francijo in za njo tudi umrli. Prisegamo pri naši slavi, pri naših grobovih in pri naših zibelkah. Senzacionalen članek oSicioznega „GIernale d^talia" o ciljih italijanske politike — Mirovne pogodbe se morajo revidirati v duhu Monakova R i m. 4. dec. br. Ofieiozni »Giornale c? Ttalia« objavlja senzacionalni članek, v katerem se bavi s pisanjem angleškega in francoskega tiska v zvezi z manifestacijami v Italiji, ki so bile, kakor pravi list, izraz prirodnih aspiracij italijanskega naroda. List smatra, da so napadi francoskega in angleškega tiska neosnovani in ugotavlja, da sta se v gotovih delih Evrope zopet razbohotila demagogija in vojno razpoloženje. Monakovski duh, nadaljuje list, je duh hrabre revizije napak mirovnih po-golb in odstranitve krivic, ki še obstojajo v Evropi. Istočasno pa je tudi priznanje jKitrebe ravnotežja sil. Tudi grof Ciano je imel v mislih ta duh in ta pravi mir, ko je govoril o potrebi čuvanja interesov in o prirodnih aspiraci.jah italijanskega naroda. Toda če že a priori nočejo vpoštevati teh aspiracij, ki jih v ostalem grof Ciano v nojem govora ni preciziral, potem je to dokaz, da so proti monakovskemu sporazumu, proti miru, proti mednarodnemu sodelovanju ter da hočejo favorizirati nerede in intrige temnih sil. List nato naglasa, da se morajo odnošaji med Francijo in Italijo razčistiti, kajti sporazum, ki ga je sklenil leta 1935. Laval, jc samo še mrtva črka na papirju. Francija je sama razveljavila ta sporazum s svojim sodelovanjem pri sankcijah proti Italiji, s svojim sodelovanjem v španski vojni in s svojim zavezništvom s Sovjetsko Rusijo, ki je bilo naperjeno proti Italiji. Angleška sodba Rim, 4. dec. br. V zvezi z nedavnimi demonstracijami proti Franciji zaradi Tunisa in Korzike prevladuje v tukajšnjih angleških krogih prepričanje, da gre Italiji v prvi vrsti za to, da pritisne na Francijo ter da doseže, cla se špansko vprašanje rešj na korist generala Franca. Za to ceno bi Italija zmanjšala svoje zahteve napram Franciji. Na drugi strani pa prevladuje v italijanskih krogih prepričanje, da hočejo vodilni rimski krogi izkoristiti navidezno oslabljeni položaj Francije. Z monakovskim sporazumom se ,je po mnenju rimskih krogov porušil ves zavezniški sistem Francije. Tudi pričakujejo, da bo Anglija polagala večjo važnost na učvrstitev prijateljstva z Italijo ter bo raje svetovala Franciji zmernost, kakor pa da bi riskirala oslabljenje ntonakovskega duha. Nemčija prekinila odnosa fe s Kolumbijo Berlin. 4. dec. br. Nemška vlada je odpo-J.licala svojega poslanika v Kolumbiji in obvestila kolumbijsko vlado, da prekinja z rjo diplomatske odnošaje Svoj korak utemeljuje z neprijateljskim zadržanjem Kolumbije napram Nemčiji, zlasti v zvezd s protižidovskimi ukrepi, ki jih je izdala Nemčija. Obenem je nemška vlada zahtevala. naj Kolumbija odpokliče svojega poslanika v Berlinu. Kolumbijski poslanik Ha-ramilo jc namreč ob priliki znanih velikih proti židovskih izgredov fotografira' ranjene Žide in razne druge prizore ter je dopustil da so se njegovi fotografski posnetki obja vili v inozemskem tisku. Že poprej je imel zaradi svojega zadržanja napram Židom konflikte z nemško policijo V ameriških krogih je prekinitev odnošajev med Nemčijo in Kolumbijo izzvala veliko pozornost in utegne nastati iz tega še velika mednarodna afera. Japonci ne morejo sestaviti »kitajske« vlade Pejping, 4. decembra. AA. (Rcuter:) Prvi poskus, da se ustanovi nova federalna vlada za Kitajsko, ni uspel. Maršal Vupej-fu, ki so mu Japonci ponudili predsedstvo nove vlade, je to odklonil. V poročilu, v katerem je razložil, zakaj odklanja to mesto, pravi, da jc političen položaj v pokrajinah, ki so jih zasedle japonske čete. za Japonce neugoden. Pričakujejo novih japonskih poskusov, da se sestavi nova kitajska federalna vlada v Nankingu. Tokio, 4. dec. (Havas:) Agencija »Domej« poroča iz Hankova, da so na bojišču v srednji Kitajski kitajske čete, ki štejejo kakih 2000 ljudi, napadle Tungčan. Mesto Tungčan leži v jugovzhodnem delu pokrajine Ho-pej. Poročila pravijo, da je bil ta napad odbit in da so Kitajci pustili na bojišču 700 mrtvih. Agencija Domej tudi poroča, da jc bi'! odbit kitajski napad na Kingčan, 70 milj severozahodno od Hankova. Eden odpotoval | v Ameriko London, 4. dec. br. Bivši angleški zunanji minister Anthony Eden je včeraj odpotoval v Ameriko, kjer bo ostal skoro dva meseca. Obiskal bo Zedinjene države ter imel razgovore z vodilnimi ameriškimi državniki in politiki. Sprejet bo tudi pri predsedniku Rooseveltu. Dasi Edenovo potovanje v Ameriko ni združeno z nikako posebno misijo, vendar mu pripisujejo v diplomatskih krogih velik pomen, ker vidijo v njem bodočega moža Anglije in voditelja vedno bolj naraščajočega pokre-ta, ki se zavzema za čim tesnejše sodelovanje vseh demokratskih držav. Eden sam je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da njegov obisk v Ameriki nima nikakega političnega značaja. Upa pa, da se bo sestal s starimi prijatelji ter da si bo pridobil še novih. Nova davčna politika Francije Pariz, 4. dec. AA. Zakonski odlok o prilagoditvi davčnih obveznosti se postopoma uveljavlja Uradni list Je danes objavil ukaz, po katerem se takse za ustanavljanje novih podjetij zmanjšajo od 3 na 0.25 odstotka. Izšel je tudi ukaz o ustanovitvi komisije, ki bo imela dolžnost, da davčno zakonodajo prilagodi novi politiki. Kongres socialne stranke si je pri-držal gotove rezerve glede socialne nepopolnosti in načina razdelitve davkov. Nemiri v Palestini Jeruzalem, 4. decembra. AA. Havas: Pri včerajšnjih spopadih v Palestini so bile ubite štiri osebe Poleg tega je prišlo do spopada in napada na vojaško postajo v Nabluzu, Ghazi ter v judovski četrti v Jaf-fi. Pri teh napadih ni bilo človeških žrtev. Neznani atentatorji so pretrgali železniško progo med Lido in Tel-Avivom. En vlak se je iztiril. Neznanci so zažgali židovsko tovarno vžigalic. Vsi poskusi, da bi požar pogasili, so ostali brez uspeha. Tovarna je pogorela do tal. Zahodno od Ramalaha je prišlo do spopada med vojsko in vstaši. Sodelovala so tudi letala. Vojaške patrole so odkrile severozahodno od Hebrona veliko skladišče strojnih pušk. Strašno bombardiranje v Španiji Valencija, 4. dec. (Havas). Danes dopoldne je 15 nacionalističnih letal vrglo na pristanišče Valencije ter na predmestja Grao, Nazaret in Definedo 200 bomb. Porušenih je bilo več hiš. Valencija, 4. dec. AA. (Havas). 30 nacionalističnih letal je včeraj bombardiralo Sivo ter vrglo okoli 120 bomb, težkih po 100 kg. Porušenih je bilo 18 hiš, pet ljudi je bilo ubitih, 22 pa ranjenih. Barcelona, 4. dec. AA. (Reuter). pri bombardiranju barcelonske okolice je bilo ubitih 55 ljudi, 100 pa ranjenih. Shodi opozidje Negotin, 4. dec. predsednik JNS g. Peter živkovič je včeraj prispel v Negotin, kjer je imel konferenco z vodilnimi pristaši. Danes je imel v Negotinu in v srezu več shodov. Beograd, 4. dec. Danes je bil na Banjici shod združene opozicije. Govorili so Ljuba Davidovič. Miloš Bobič in B. Vlajič. Zagreb, 4. dec. Danes je bil na novem sejmišču shod bivše HSS. Poleg zagrebških kandidatov je govoril tudi dr. Maček. r > ' - * - * - Volitve v sudetskih pokrajinah Berlin, 4. dec. br. Danes so bile volitve dveh poslancev sudetskih pokrajin, ki so bile priključene Nemčiji. Volitve so bile, kakor doslej v Nemčiji skrbno organizirane in končane skoraj povsod že dopoldne. Popoldne so volili še bolniki in oni, ki so bili dopoldne zadržani z delom. Po mestih so priredili velike manifestacijske prireditve. Glasovali so tudi mnogi Čehi, ki so prišli pod Nemčijo. Volilni rezultati še niso znani. Izvoljeni so seveda službeni kandidati, volitve same pa so imele bolj značaj narodnosocialistične manifestacije. Kriza belgijske vlade Bruselj, 4. dec. br. Finančni minister Ge-rard je odstopil. Ministrski predsednik Spaak je ponudil ta resor zastopniku krščanske stranke Jansenu, ki pa je odklonil vstop v vlado. Ni izključeno, da bo Spaak zaradi tega podal ostavko cele vlade. Plačilni sporazum med Rumunijo in Italijo Bukarešta, 4. decembra. AA. Rador: Včeraj je bil podpisan sporazum o plačevanju in zamenjava blaga med Romunijo in Italijo. Po tem sporazumu se bo obseg zamenjave blaga med tema dvema državama znatno povečal. Senator Gianini, šef italijanskega zastopstva, je povabil v imenu svoje vlade ministra za narodno gospodarstvo Constantinesca na obisk v Italijo. Italijanski legionarji se vračajo iz Španije Rim, 4. dec. (Havas). Italijanski parnik »Gradišča«, je prispel danes v Neapel s 400 ranjenimi italijanskimi legionarji. Ostavka dveh grških ministrov Atene, 4. dec. br. Minister za trgovsko mornarico Radiodes in prometni minister Spiridonie sta podala ostavko. Balkanska zveza bo solidarno čuvala svoje meje Zasedanje generalnih štabov Balkanske zveze v Atenah — Pomemben govor predsednika grške vlade Atene, 4. decembra. AA. Po kosilu, ki je bilo prirejeno na čast načelnikom glavnih generalštabov držav Balkanske zveze, jc predsednik grške vlade Metaxas izrazil posebno zadovoljstvo, da more v imenu grške vojske pozdraviti predstavnike vseh zavezniških vojsk Nato se je spomnil velikega šefa plemenitega turškega naroda, prijatelja in zaveznika Kemala Atatiirka, ki je bil eden glavnih ustanoviteljev Balkanske zveze. Zatem pa je dejal: Sprejem, ki smo vam ga priredili, dokazuje neomajno prijateljstvo Grčije do vaših plemenitih narodov. Vaša navzočnost v Grčiji simbolizira in ponovno potrjuje najpristnejšo solidarnost naših štirih držav in njihovo globoko zvestobo Balkanski zvezi, ki je neomajni temelj miru na Balkanskem polotoku. Balkanski sporazum ni prežet z napadalnim' cilji, pač pa nasprotno, s takšnimi sestanki zastopnikov balkanskih dr/av se še bolj utrjuje. Prežete s plemenitim idealom sloge in miru imajo naše štiri države zakonito pravico, da organizirajo svojo varnost in blagostanje svojih narodov, ki so toliko pretrpeli. Istočasno pa imajo odločno voljo ohraniti svoje narodno ozemlje, katerega meje so bile končnovelja\-no zarisane s krvjo njihovih slavnih junakov. Navdaja jih ideja miru, ki daje tem državam dostojanstvo in srečo in ki ga v tem trenutku, kakor nikdar prej ni mogoče ohraniti drugače kot s skrbno organizacijo njihove narodne obrambe in tesne povezanosti med njihovimi vojskami. Nedavni solunski sporazum. ki je bil svobodno sklenjen med državami Balkanske zveze in Bolgarijo, po- meni odločno etapo velikih naporov za zbližanje in sporazum držav na Balkanskem polotoku, Nadejam sc. da sc v takšnem ustvar-jajočem o/račju popuščanja in ob takšnem tesnem in stalnem medsebojnem sodelovanju začenja nova doba blagostanja in napredka. ki so ga balkanski narodi tako željno pričakovali. Predsednik grške vlade Metaxas je po teh besedah dvignil čašo na zdravje šefov balkanskih držav, na blagostanje balkanskih narodov in slavo vrle rumunske. turške in jugoslovenske vojske. Zatem jc načelnik glavnega generaUtaba turške vojske maršal Čakmak odgovoril na to zdravico ter se zahvalil, da se je Meta-.vas pri tej priliki spomnil velikega pokojnika Kemala Atatiirka. V svojem govoru je Čakmak med drugim poudaril: Razložili ste pomen balkanskega sporazuma tako natančno, da bolj ni mogoče. Poudarili ste koristi, ki jih imajo naše države od tega sporazuma, kakor tudi dejstvo, da je nastalo ozračje sloge in miru in na katero smo lahko zdaj vsi ponosni in jo lahko stavimo drugim za primer. Pridružujem se v vsem vašim plemenitim besedam ter dodajam samo še to. da bomo tudi v bodoče služili za primer miroljubnega sporazumevanja. Naš pakt predstavlja — nimam besedi, da bi dovolj poudaril — najzanesljivejše jamstvo naše varnosti. Maršal Čakmak je zatem dvignil čašo v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev na zdravje grškega kralja Jurija II. prestolonaslednika Pavla, predsednika vlade Mc-ta.\asa, grške vojske in grškega naroda. Govori ministrov Ljubljana, 3. decembra. AA. Danes dopoldne ob 9.25 se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano z orient-ekspresom minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec v spremstvu svojega osebnega tajnika g. Antona Koščaka. Na kolodvoru je ministra dr. Korošca sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Minister dr. Korošec se bo zadržal na področju dravske banovine tri dni radi volilne agitacije. Litija, 3. decembra. AA. V Litiji je bilo danes manifestacijsko volilno zborovanje JRZ, ki se ga je udeležil tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Po hišah so bile razobešene državne zastave. Na čast ministru di-. Korošcu, ki je častni občan Litije, so bili postavljeni trije slavoloki, okrašeni z zelenjem m zastavami. Na slavolokih je bilo zapisano >:Dobrodošel voditelj!« >.Bodi pozdravljen varuh naše domovine! živel graditelj Jugoslavije! V trudu in znoju giadimo svojo domovino! Bodi pozdravljen naš častni občan!« čeprav je bil delavnik, je vendar prišlo k sprejemu ministra dr. Korošca ogromno •>vilo ljudi. Na obeh straneh ulice, do vhoda v Hranilnico, kjer je bilo zborovanje, je ljudstvo tvorilo gost špalir. V neposredni bližini zgradbe tamkajšnje hranilnice so stali v špalirju šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev. Minister dr. Korošec se je pripeljal v Litijo ob 14. v spremstvu poslanskega kandidata za litijski okraj Jožeta Lavriča. Ko je stopil iz avtomobila, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo: 2ivel voditelj jugoslovenskega naroda; živel dr. Korošec! V Litiji so mu priredili izredno lep sprejem, pri katerem so sodelovali tudi predsednik okrajne organizacije JRZ Hinko Lebinger, zastopniki vseh občin iz litijskega okraja, 17 po številu, starešina sodišča, dr. Ivan Tratnik, okrajnj načelnik Alojzij Gregorin, ravnatelj državne žrebčame Ivan Hvastja, starešina gasilske župe Dolinar, dekan Anton Gornik, župnik Dinko Lovšin, upravnik pošte Cvetko Kobe, šef železniške postaje Križman, zastopnik hranilnice, inž. Valen-tič in Tone Jelnikar. ravnatelj meščanske šole Vladimir Roje upravitelj ljudske šole Drago Grostaka starešina finančne kontrole Leše in veliko število nristašev JRZ. Pri vhodu v Litijo je pri prvem slavoloku zaželel dobrodošlico ministru dr. Antonu Korošcu v imenu tamkajšnjega prebivalstva predsednik občine Lebinger. Dr. Korošec se je zahvalil vsem za lep sprejem, nato pa je šel v družbi poslanskega kandidata dr. Lavriča in predsednika občine Lebin-gerja skozi gost špalir pristašev JRZ. Pri tej priliki so mu priredili navdušene ova-cije. Pri tretjem slavoloku so sprejeli ministra Korošca duhovščina in velika množica ljudstva. Učenka ljudske šole ga je pozdravila s priložnostno pesmico, ter mu izročila tudi lep šopek cvetja. Zatem je bilo zborovanje v dvorani, kjer je na pročelju visela slika Nj. Vel. kralja Petra H., ovita z veliko zastavo. Dr. Korošcu so ponovno priredili navdušene ovacije. Mnogi, ki so prišli na to zborovanje, so morali poslušati govor ministra dr. Korošca z dvorišča, kjer je bila dvorana preveč polna. Zborovanje je vodil predsednik okrajne organizacije JRZ Lebinger, ki je takoj dal besedo ministru dr. Korošcu Navzočni so voditelja Slovencev neorestano prekinjali z navdušenimi vzkliki. V svojem govoru je dr. Korošec prikazal našo notranjo in zunanjo politiko ter poudaril, kaj je vse storila vlada dr. Milana Stojadinoviča za državo. Za njim je govoril kandidat za litijski okraj Jože Lavrič, nakar je bilo zborovanje končano. Maribor, 4. dec. AA. Danes dopoldne je bilo veliko zborovanje najprej v Celju, nato pa ob 11. v Mariboru. Na to zborovanje je prišel tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ko se je pripeljal na kraj zborovanja, je prišlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu in Jugoslaviji. Godba j« nato zaigrala državno himno. Poleg ostalih govornikov je na tem zborovanju govoril tudi minister dr. Anton Korošec, ki je posebno naglasil, da je sedanja vlada ohranila državi mir ter posvetila vso svojo pozornost zaščiti naših državnih meja. Na zborovanje v Maribor je prišlo okoli 10.000 ljudi. Tu je minister dr. Korošec govoril o delu in nalogah JRZ ter naglasil: Nočemo biti boljševiki, niti fašisti, niti prvo niti drugo nočemo biti. Želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega. Ob teh besedah je prišlo do navdušenih ovacij, ki so trajale nekaj minut. Novi Sad, 4. dec. Danes ob 10. dopoldne je bilo v Novem Sadu veliko zborovanje krajevne organizacije JRZ. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 pristašev te stranke. Zastopani so bili vsi družabni sloji iz Novega Sada. Velika dvorana hotela »Sloboda«, kakor tudi vsi stranski prostori in dvorišče so bili polni ljudstva. Zborovanje je začel prvi podpredsednik krajevne organizacije Obrad Milutinovič, ki je pozdravil številne pristaše vladne stranke ter nato dal besedo predsedniku skupščine Stevanu Ciriču. Stevan Cirič, ki je poslanski kandidat za mesto Novi Sai, je v svojem enouraem govoru izčrpno prikazal uspehe delavnosti sedanje vlaJe, tako v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Poudaril je velike uspehe, ki so bili doseženi na kulturnem in gospodarskem polju, nato pa v glavnih potezah očrtal program JRZ ter primerjal delo sedanje vlade in vladne stranke z destruktivnim delom opozicije. Pozval je novosadsko prebivalstvo, da s svojimi glasovi 11. decembra nagradi dosedanjo uspešno delavnost kraljevske vlade ter omogoči s tem na-daljno produktivno in uspešno delo te vlade. Za predsednikom skupščine Stevanom Cirič je govoril še novosadski župan Ko-sta Mirosavljevič, nakar je bilo nadvse uspešno zborovanje zaključeno. Navzočni so navdušeno vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ostalim ministrom in svojemu poslanskemu kandidatu Stevanu Ciriču. Vukovar, 4. decembra. A A. Po uspelem zborovanju v Osijeku sta se trgovinski minister Nikola Kabalin in minister Djura Jankovič odpotovala v Vukovar. Vse mesto je bilo v zastavah. Zborovanja v Vukovarju se je udeležilo nad 4.000 ljudi. Vukovar je tokrat dokazal, da jc stara darikal-na trdnjava. O priliki tega zborovanja je prošlo do navdušenih manifestacij in vzklikov Nj. Vel. kralju, kr. namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. ostalim ministrom in Jugoslaviji. Minister Kabalin je v svojem govoru med drugim poudaril, da v našem političnem življenju ob-stojita dve koncepciji. Prva je JRZ na čelu z dr. Milanom Stojadinovičem. druga pa jc konccpcija dr. Mačka. Razlika med njima je v tem, da pomeni dr. Stojadinovičevo delo red, mir in blagostanje v državi, dr. Mačkova pa nered, brezdelje, nemir in raz-diranje vsega. Jugoslovani nimajo ničesar izbirati in vedo za koga bodo 11. decembra glasovali. Minister Djura Jankovič se je dotaknil ideje narodnega in državnega edilista ter tudi poudaril, da je to zborovanje dokaz, da jugosiovenski narod ni za nobeno delitev, ne za avtonomijo, in tudi ne za federacijo. širite »JUTRO« Dober lov policije v Novem Sadu Novi Sad, 4. decembra Novosadska policija je po daljšem lovu dosegla lep uspeh. Polovila je nekaj kriminalnih tipov, ki so že dalje časa brezobzirno kradli po Novem Sadu Nedavno je prijela vlomilca Kukimizoviča, zdaj pa je aretirala še d via mlada vlomilca, ki sta največ kradla v gosposkem delu mesta. Policija je bila obveščena, da sta na tako zvanem Vojnem otoku dva mladeniča postavila kolibo iz turščine slame Detektivi sio našli v koruzi vložno knjtžico poštne hranilnice na ime Andreja Bana in sveženj ključev. Po tej najdbi je bilo jasno, da se v samoti skrivajo vlomilcu Detektivi so na večer v zasedi pričakali dva neznana mladeniča, ki so ju po kratkem lovu aretirali Pri njih so našli vlomilsko orodje m mladeniča sta priznala, da sta ta večer hotela spet vlomiti v nekatere trgovine. Prvi »e piše Ljubomir Manojlovič to je brezposeln brivski pomočnik iz Osjeka, drugi pa 9e je predstavil kot Lajoš Csabi, električar iz Hrtkovcev Priznala sta celo vrsto vlomov, ki so se jima obnesli Med drugim sta v neki trgovmi pobrala 1.200 din in precej perila, v drugi pa 5.400 din fn še razne malenkosti V njuni družbi je ba tudi neki Aleksander Podk-ajec. ki pa je nedavno pobegnil iz Novega Sada im ga se iščejo. Vsa trojica je skupno oplenila neko trgovino za V600 din, v neki drugi trgovini pa so pobrali 8.400 din Seveda so izvršili tudi vrsto manjših tatvin Trgovci in bogataši v Novem Sadu so si po aretaciji dveh članov družbe oddahnili rn pričakuje-io, da bo tudi Aleksander Pod krajec kma-ki za zapahi. MIKLAVŽEV VEČER danes zvečer v gostilni pri »LOVCU" Rimska 24 - Bleiweisova 2 1 b ftO» ^ UOM*00 41. 15^ SC UVA N r. Ka. MSSTNi TRG 24. Visoko odlikovanje za socialne in gospodarske zasluge Mežica, 4. decembra. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je bil odlikovan z redom sv. Save m. stopnje generalni ravnatelj mežiškega rudniškega podjetja g. George Bargate. Visoko odlikovanje je izročil odlikovancu sreski načelnik g. Mllač dne 29. novembra na svečan način v prisotnosti načelnika sreskega cestnega odbora g. Kogelnika, župana Mežice g. Lamprehta ln vodilnih uradnikov podjetja. V svojem nagovoru je poudaril g. sreski načelnik zasluge g. Bar-gata na tehničnem, gospodarskem ln posebno na socialnem polju. Osebna zasluga g. Bar g a ta je, da so razmere pri mežiškem rudniku, in radi tega v vsej gornji Mežiški dolini boljše od razmer pri vseh podobnih podjetjih. K visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! S sekiro nad ženo Beograd. 4. decembra Iz vasi Gabrovice poročajo o napadu pobesnelega moža na ženo Mesar Radosav Dragomilovič se le pred nekaj leti poročil s precej premožno vdovo Jelico. ki mu fe privedla v hišo 18 letno hčerko Katarino iz prvega zakona. Tudi Radosav je bil vdovec in je imel iz prvega zakona 15-Ietno hčerko Mrlico Obe pastorki sta »e začeli kmalu prepirati Da bo mir pri hiši se je Radosav dogovoril z ženo da bosta Katarino omožila Našla sta ji moža v vasi Orašju. Toda Ka-tairinin mož je bil precej siromašen. Zato ie mati podpirala svojo hčerko h) ji je skrivaj večkrat oošiliala denar Zadnje čase je Radosav za to izvedel in je ioni odločno prepovedal pošiljati hčerki pomoč Toda že-na ga ni ubogala, marveč se ie Se pogosteje na skrivaj shajala s hčerko Naposled je bilo možu tega dovolj pa je poklical ženo k sebi v delavnico in jo je ozmerjal Ogor čena mu je žena odgovorila: »Ljubši ml je lastna otrok kakor ti to tvoja ušiva Milica!« To je mojstra Radosava tako razburilo, da je pograbil sekirico in je nekajkrat treščil ženo po lobanji in obrazu Žena se ie zgrudila vsa krvava. Prepeliali so jo v banovin sko bolnišnico v Despotovcu, mož pa se je sam podal k orožnikom. Je sladka ko steklo, je sladka ko nektar, je duhteča kakor cvet. Kaj je to f O, to pa je »MIRIM« čokolada. Tako bodo odgovorili otroci, kl jim bo prinesel sveti Miklavž »MIRIM« čokolado. Mlade žrtve zastraplienfa s plinom Tragedija sarajevske družine — Dva nesrečna vajenca Sarajevo, 4. decembra Na svojem stanovanju v Jevtičevi ulici V Sanajevu je izvršil samomor 23-letni Zl-jo Kopiljakovid Ko je policija poizvedovala ta vzrokih njegovega obupa, je ugotovila naslednje: Zijev oče je pred tedni zapustil mater, ka .le potem sama morala vzdrževati sina Zija. ker sam ni mogel dobiti nikjer zaslužka Mladega fanta je to močno potrlo V woboto zjutraj je naprosil mater, naj zapusti4 stanovanje, ker bi se rad skopal. Mati ui slutila nič hudega in je ubogala. Podala ise je k sosedom. Takoj nato se ie Zijo zaklenil v sobo. Vse luknjice na vratih je zamašil, zagrmi je tudi okna potem je za igail oglje in se vlegel poleg Čez čas se je mati vrnila in začela trkati Ker m bilo odgovora, je s starejšim sinom vdrla v sobo. Zijo je bil že mrtev Zapustil je poslovilno pismo, v katerem toži, kako ga je bolelo. keT ni mogel dobiti dela in ker je oče Kapustil mater. Os/ tek, 4. decembra Pri pekovskem mojstru Andreju Jobstu v Osnjeku se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje mladega vajenca, dočim se drugi vajenec bori 8 smrtjo Kakor običajno sta se v petek zvečer po opravljenem delu podala k počitku 18-letni vajenec Jakob Hebl im 15-letni Ivan Smit Stanovala sta v borni kajbici, ki ima kvečjemu pol-tretji kvadratni meter tal V pečico sta zakurila z ogljem, ki jima je biJ preostalo pri' peki kruha. Proti jutru je prišel pekovski pomočnik klicat Jakoba Hebla Ker s« ni zbudil je pomočnik poklical mojstra, ki je nato takisto razbijal po vratih, a ni dobil odgovora. Pomočnik in mojster sta vdrla v sobo Našla sta oba vajenca nezavestna Mojster je poklical zdravnika, ki je pa ugotovil da je Hebl medtem že izdihnil. Šinit je še kazal znake življenja. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bo okreval. Teolog In telovadec Ob smrti J. P. MiUlerJa V Kodanju je umrl te dni v starosti 74 let teolog J. P. Mliller Današnje pokole-nje njegovega imena ne pozna več dobro in še manj njegov telovadni sistem, ki pa ie imel na razvoj modernega telovadnega ln športnega gibanja velik pomen. Šport in telovadba sta mladega Mtiller-Ja veliko bolj veselila nego priprave za duhovniški poklic. Kot najvišji zakon je pridigoval vsakdanje proste vaje doma. S takšnimi načeli je bilo mogoče v času, ko so Imele ženske z modrci stisnjene živote in možje visoke, trde ovratnike, le s težavo prodreti. Mttllerjevim pristašem so se pošteno smejali. Toda počasi je Mliller vendarle uspel in knjiga, kl jo je izdal o svojem telovadnem sistemu, je postala celo svetoven uspeh. Ce ie telovadba dandanes po vsem civiliziranem svetu nekaj samo ob sebi umevnega gre mnogo zasluge za to tudi teologu, ki je sedaj umrl. Prepir s krvavim koncem V vasi Maszkowu pri Krakovu se je zgodilo krvavo dejanje, ki je zahtevalo štiri smrtne žrtve. Med dvema kmetoma, Kvvln-tom in Fundamom. je prišlo zavoljo posesti nekega kamnoloma do prepira. Kwlnt je pri tem nenadno izvlekel samokres in je solastnika ustrelil. Ko je v sobo pritekla umorjenčeva žena. jo je zadela ista usoda. Sedaj je planil na besneža 18-letni Fundamov sin in mu je skušal Iztrgati orožje, a je Isto tako dobil kroglo v glava Med tem so se zbrali vaščanl, kl so sli-Ball strele, in so hišo obkolili. Ko je Kvvint opazil, da ne bo mogel pobegniti, se je de sam ustrelil. Velik požar v Kaliforniji Severno od Sante Monice v Kaliforniji, y ozemlju Topangajskega kanjona in v gorovju San Bernardino so nastali veliki gozdni požari, ki so Dovzročili ogromno škodo. Zgorelo je več nego 2uo poslopij, med drugimi tudi palače več znanih ameriških filmskih igralcev in igralk. Ogenj je.uničll tudi znani hotel Arrow-springs, ki ga je bil neki filmski magnat šele pred kratkim kupil za milijon dolarjev. Navzlic temu, da gasijo požar tisoči ljudi, ga doslej niso mogli obvladati. Močni vetrovi ga neprestano netijo nanovo. Doslej pogrešajo deset ose d ln nekatera gosto naseljena okrožja so odrezana od sveta. Manifestacije v Chustu Chust, 3. decembra. AA. Imenovanje nove podkarpatsko-ruske vlade je bilo v vsej deželi sprejeto z navdušenjem. Predsednik vlade Vološin je včeraj sprejel zastopnike krajevnih civilnih in vojaških oblasti, ki so mu prišli k imenovanju čestitat. Pri tej priliki je imel Vološin govor, v katerem je izrazil upanje v bodočnost Podkarpatske Rusije in v federacijo Cehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. »NaSe ljudstvo je bilo od strani sovražnikov teptano. a prav tako so bile postavljene umetne ovire na poti njegovega kulturnega razvoja. Sedaj smo te zapreke odstranili ter gremo z dvignjeno glavo naproti boljši bodočnosti v federalni državi Cehov. Slovakov in Podkarpatskih Rusov.« Ob tem sprejemu je ukraiinska mladina manifestirala pred predsedništvom vlade in pozdravljala VoloSina, ki ae Je pri-» kazal na oknu. Živahna Miklavževa nedelja Večina trgovcev se Je lahko pohvalila z nedeljskim prometom Ljubljana, 4. decembra Za današnjo Miklavževo nedeljo se je Ljubljana razgibala kakor že dolgo ne. Pod pustim jesenskim nebom so nedeljske ure v mestu po navadi brez konca in kraja, ulice ostajajo prazne in zapuščene, a po lokalih se življenje po navadi razmaje šele proti večeru, ko se začno vračati izletniki iz okolice in od d-ugod. V mestu smo imeli danes precej mrzlo jesensko pusto vreme čeprav je na Gorenjskem sijalo sonce, a ulice so bile vendar od jutra do večera polne živahnega vr\eža. Današnja nedelja Je bila prva v predbo-žičnem času, ko so trgovine odprte ves dan in orodajalci so imeli od zore do mraka razveseljiv promet. Poleg nakupov, ki so običajni ob začetku meseca, so se ljudje pridno zalagali z vsem, kar bo moral dobri Miklavž malim in velikim polož'tl na krožnike in peharje. A ko so Miklavži ln Miklavžke po trgovinah izbiral« blago, je bilo videti, da so si mnogo rajši omišljali potrebne, koristne predmete kakor pa ma-lovredno. minljivo šaro. brez katere starši včasih niso znali otrokom napraviti veselja. Gospodarska kriza je hvala bogu. za nami — o tem nas Je vnovič živo prepričal prav današnji pisani vrvež — a poleg gorja, ki nam ga je bila kriza prinesla, je ljudem ostala tudi modra, trezna izkušnja, da je treba v življenju tudi v času prospeha misliti na jutrišnji, po jutrišnji dan. S tem kajpak ne moremo reči, da je vsa poezija, s katero 1e od nekdaj združeno miklavževsko in predbožično obdarovanje, usahnila v ljudeh. Matere in očetje so za svoje male tudi letos nakupili dobršno mero igrač, ki jih pač tudi detetu najtesnejše ga, najbolj mrkega časa ne morete ln ne smete odtegniti le v izbiri je nekaj več resnobe in smotra. Nekaj pa je človek lahko opazil, če se je zanimal za nakupovanje po trgovinah in za tisto, kar so ljudje za svoje male prinašali domov: svinčenih vojakov, puSk, sablic, topov, so se ljudje skoraj do konca odvadili darovati za Miklavža. Nevarnost vojne je v resnici najboljša propaganda, s katero lahko ljudi pridobite za mir. Naj ne bo nikogar, ld bi zamudil ta krasni filmski umotvor tz sveta celic ln omrežja, to pesem človeške vzgoje in dostojanstva KINO MATICA 21-24 DANES ZADNJA PRILIKA ! Dane« ob 16., 19. In «1. url. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Ječa brez rešetk Večer naših akademskih starešin V prostorih restavracije Zvezde se Je v soboto večer zbrala elita našega izobražen-stva k družabnemu večeru Zveze jugoslovenskih naprednih akademskih starešin Večeru ki je bil za današnje razmere izredno dobro obiskan, je predsedoval nestor naše napredne inteligence dr Fran Tominšek. o namenu večera pa je govoril direktor tehnične srednje šole v p. Jože Reisner V zgoščenih besedah je direktor Reisner nato podal kratko zgodovino izrednih dogodkov. do katerih je prišlo v začetku leta 1889 na avstrijskih univerzah. po«bej še na Dunaju. Nazorno je razčlenil dogodke, ki so se po zaključitvi univerz v mesecu februarju odigravali nato na ljubljanskih ulicah in ki so imeli za posledico, da se je vsa slovenska javnost oglasila z zahtevo po slovenskem vseučilišču v Ljubljani Ooisal je petek vsedijaškega shoda za vseučilišče, nato pa očrtal pomen prvegu velikega shoda vseh slovenskih naprednih akademikov tn abi turi en tov. katerega tradicije se drže v današnji akademski starešinski zvezi. Za direktorjem Reisnerjem, čigar izvajanja so biia deležna toplega odobravanja, je dr Ernest Dereanj opisal tedanje razmere na univerzi ▼ Gradcu, ravnatelj Rasto Puatoslemšek pa je prikazal borbo za slovensko gimnazijo v Celju in priklical v spo- min obisk čeSkih akademikov, ki je takrat pomenil dragoceno pomoč severnih bratov v borbi za naSo narodno stvar Tega obiska bi se ob 40-letnici najprimerneje spomnili z denarno zbirko za sudetske begunce. Na govomikovo pobudo je bilo med udeleženci večera hitro zbranih 800 din v ta namen. Direktor Reisner je nato nazdravi! Se predsedniku dr. Franu Tomtošku kot jubilantu ter drugim prisotnim starešinam starejše generacije, dvornemu svetniku Gabri jelčiču. J Bleiweisu to dr Vladimir ju Foersterju to prisotnim vseučiUskim profesorjem s prvim rektorjem ljubljanske univerze dr Plemljero na čelu. Predsednik odvetniške zbornice dT. Janko žirovr.ik je obudil nekaj spominov na abiturientske čase ter je nazdravil triglavanskemu praporu in prisotnemu tedanjemu zastavonoš dr. Pavlu Kancu Dr Dereani je v latinskem ie-ziku nazdravil akademski mladini, v njenem imenu pa se je zahvalil predsednik »Jugoslavije« jur. Breznik. V odmorih med posameznimi govori je Završamov kvartet t ubrano pesmijo skrbel za dobro razpoloženje ob zaključku večera pa je zapel ob spremi jevanju vsega zbora Družba se je razšla z najlepšimi v tisi to židane volje z željo, da zveza kmalu spet zbere starešinstvo to mladino na enakem sestanku. Danes ob 17., 19. ln 21. uri! KINO SLOGA — TELEFON 27-80 (DER KATZENSTEG) HANNES STELZER — B KI G IT A HORNEY ■ po Istoimenskem romanu Hermana Sudermanna 8 Posor i Popoldanska predstava radi miklavževanja danes šele ob 17. url! IMAČJA BRV Nova razstava v Jakopičevem paviljonu V Jakopičevem paviljonu so ob 11. s Intimno svečanostjo otvorili četrto razstavo umetniške skupine ki jo tvorijo akademska slikarja Gojmir Anton Kos in Miha Maleš ter akad. kipar France Gorše. Razstava je že prvi dan zbudila mnogo živega zanimanja med občinstvom, otvoritvi so med drugimi prisostvovali: kot zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave pisatelj Albert širok, kot zastopnik komandanta divizije sanitetni polkovnik dr. Brust. za predsednika mestne občine mestni svetnik prof. Kranjec, predsednik Narodne galerije dr. Windlscher z upravnikom Zormanom, tajnik Akademije znanosti ln umetnosti univ. prof. dr. Kos, univ. prof. dr. Inž. Kral, tajnik zbornice za TOI dr. Pless, predsednik Društva likovnih umetnikov Ivan Vavpotič. predsednik Kluba neodvisnih Stane Kregar pa veliko število likovnih umetnikov, književn'kov in novinarjev. Odlično je bilo zastopano tudi naše narodno ženstvo. Otvoritveno besedo je spregovoril kustos Narodnega muzeja dr. Rajko Ložar, ki Je na kratko označil umetnost vsakega člana trojice posebej in opozoril na njihov raz- voj po zadnjem nastopu, ki ga izpričujejo razstavljena dela. Razstava je do kraja napolnila vse »tiri dvorane paviljona. Osrednjo dvorano so zavzele Goršetove skulptu-re, 24 po številu, po večini iz najnovejšega časa. Pretežni del njih je v materialu (bron, žgana glina in les), ostalo pa v mavcu. Med njimi je tudi zanimiv plesni duet Pie in Pina Mlakarja in pa figura, ki v nadnaravni velikosti predstavlja kmetijstvo. V splošnem je Goršetovo delo odlično zastopano in nazorno izpričuje umetnikov razvoj. V dvorani na desni je g. A. Kos zbral 16 svojih olj, pokrajin in tihožitij, kl so vsako zase izbrana, dovršena umetnina. Najobsežnejše je zastopan Miha Maleš, ki je v ostalih dveh dvoranah razstavil okrog 60 svojih del v najrazličnejših tehnikah (sepia, monotipia, kolorirana risba, akva-tinta in ujedanka), prvič pa je zbral tudi večjo kolekcijo olj, ki odkrivajo njegovo umetniško tvornost od zanimive, nove strani. V celoti Je razstava, ki bo odprta do 24. t m., vredna vsega zanimanja, predvsem še spričo dejstva, da nudi v predbo-žičnem času priliko nakupa najlepših, naj-plemenitejših daril. KINO MATICA 21-24 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT OB 14.15 URI Matinejska predstava velikega zabavnega filma iz življenja pragozda z DOROTHV LAMOUR kot Kraljica džungle NE ZAMUDITE! CENE OD DIN 2.60—6.50 Kdo Je France Pungartnik? Vsestranske poizvedbe za njim po tržUUcem umoru Za zagonetnim Francetom Pungartni-kom, ki ga orožniki iščejo v zvezi z umorom delavca tovarne »Peko« Siksta Ribiča v Tržiču, preiskava še ni našla prave sledi. Kakor so dognali tržiški orožniki, je Pungartnik takoj naslednji dan po umoru odpotoval v Ljubljano od tod pa. kakor kažejo nekatera znamenja, proti Trbovljam. Ko so Iskali sledi za njim, so se mimogrede oglasili tudi na policijski upravi v Ljubljani, da tudi strokovnlake kriminalnega oddelka naprosijo za pomoč. Pri tej priliki so izvedeli da policija že sama išče nekega Pungartnika, ki je svoj Cas nekje na dežel- zagrešil več sleparij. A najbrž je malo verjetno, da bi bilo France Pungartnik, kakor se je zagonetni popot- nik v Tržiču predstavljal, pravo ime, zlasti še spričo dejstva, da se je mož enkrat predstavljal kot uradnik Strojnih tovarn in livarn drugič pa kot zastopnik dr. Krekove gospodinjske sole. V svoji kartoteki hrani kriminalni oddelek na desettisoče osebnih opisov in fotografij raznih sumljlvcev In zločincev, pa ni Izključeno, da bi se dala z njeno pomočjo ugotoviti tudi Pungartnikova identiteta. V ta namen je policijska uprava povabila gdč. P., kl se Je poleg umorjenega Ribiča v Tržiču najdelj zadrževala v njegovi družbi, v Ljubljano, da pomaga ugotoviti ali ni Pungartnik morda kakšen star znanec kriminala. Opravki ljubljanske policije Aretiran brezposelnik — Dve tatvini — Trije cigani V splošnem je bila, kar se tiče prometa na policiji na reševalni postaji ln v sprejemnem uradu splošne bolnišnice, današnja nedelja precej miren dan. Na kriminalnem oddelku so odpravljali samo nekaj starejših zadev, ki so ostale od petkove racije, p>l(v «1 9 pj*c'1fv i* vi"q • l a ' 4 » J i Med drugimi je policija aretirala 20-let-nega brezposelnega tekstilnega delavca Josipa F. lz Donjega Miholjca v savski bano- vini, ki se je komaj pred dnevi pripeljal z nekim pajdašem iz Nove Gradiške. da poizkusi srečo v Ljubljani. Pripeljala sta se bila z brzcem vso dolgo pot sta prevozila v zavlračevi kajbici poštnega voza. V Ljubljani sta se razšla. Josip F. je dve noči prespal v neki šupl na Rudniku, čez dan pa je hodil po mestu in iskal prilike za kakšnim plenom. V petek zvečer Je vlomil v neko barako na Pogačarjevem trgu, a bera je bila precej skromna. Odnesel je samo košček mila. nekaj bonbonov, piškotov kos salame, dve kranjski klobasi In črn ženski pled. Ker je bil pošteno lačen, je nekaj piškotov in eno klobaso takoj pojedel, ostalo pa je stražnik našel pri njem, ko ga je malo pozneje ustavil na Karlovški cesti. Mož bo poromal v sodne zapore nato pa bo moral nazaj proti Novi GradiškL Policiji Je bila prijavljena drzna tatvina. ki jo je nekdo zagrešil na škodo Kri-ste Raznožnikove v njenem stanovanju na Gledališki stolbi. Odnesel ji je zlato dam-sok uro z zlato zapestnico v obliki verižice, vredno okrog 1100 din, široko zapestnico iz dubleia, v katero je vgravirano ime Ivanka in datum 15. VII.. zlat ženski nrstan, srebrno dozo za parfem in majhen gledališki dalinogled. da trpi Raznožnikova okrog 2000 din škode. Kartuzijanci lz Pleterjs so policijski upra vi sporočili, da je pred dnevi pobegnil iz njihovega samostana 18-letni mizarski vajenec Drago, po rodu iz Moravcev pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju. Fant je bil malo duševno omejen Pred 3 meseci je bil sprejet v samostan, nato pa je ponoči vlomil v shrambo za sir. ukradel ir predala okrog 3000 dtn pa nikeljnasto uro s srebrno verižico ln pobegnil, da ni za njim sledu. Mnogo opravka dajejo policiji zadnli čas cigani. Trije bratje Hudoroviči iz De1™, ki so v ciganski druščini znani pod imenom Biža. Pajo in Rade, so pred kratkim vlomili v neko stanovanje v Aržišah pri Kostanjevici na Dolenjskem, kjer so odnesli za celo zalogo moške in ženske obleke. Isti Hudoroviči so v Orehovici pri Kostanjevici vlomili pri posestn;kih Lojzetu Pisku in Antonu Brsanu in jima prav tako odnesli več obleke ln perila. Pri zasedova-nju morajo biti orožniki nadvse previdni, ker so vsi trije ciganski bratje oborožer). z vojaškimi pištolami ln so na glasu kot nasilni ljudje. PRAKTIČNA IN LEPA Miklavževa darila za odrasle: brivske In šivalre garniture, manicure. toiletne kasete, razpršilce, denar-niče, česalne garniture. — a za dijake ln vojake šahovnice tn nad loo raznih družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti lipskega velesejma. Velika Izbira vseh velikosti oblečenih celuloidnih ln punčk lz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih Igrač, sobnih lesenih garnitur, spalnic, Jedilnic, kuhinj, štedilnikov, teletonov, trompet, pušk, koulickov. sabljic, bobnov, medvedkov, vlakov Itd. itd pri Foto Touristu Lojze Smucu Ljubljana, Prešernova 9, poleg gL pošte Predavanje Josipa Ribičiča o naši mladinski knjigi V soboto zveCer se je vršilo v knjigarni Akademske založbe drugo literarno predavanje, ki ga je otvoril dramaturg Josip Vidmar. Govoril je mladinski pisatelj ln urednik »Našega roda« Josip Ribičič O značaju in razvoju slovenske mladinske književnosti. Predavatelj Je ugotovil, da Je nafia mla» dinaka knjiga dosegla višino, ki prekaša mladinsko književnost marsikaterega mnogo večjega naroda. Vzrok je v tem, da 83 se oprijeli pisanja mladinskih knjig prvovrstni pesniki in pisatelji in da se je ustvarila zadostna organizacijska podlaga za širjenje mladinske knjige in časopisa. Pomemben delež ima tudi razvoj knjižne ilustracije. Predavatelj je po orisu načelnih smernic razvoja naše mladinske književnosti ln njenih značilnosti ter po nekaterih vzgledih kako podpirajo drugod, na pr. v Bolgariji knjigo za mladino, zaključil prvi del predavarja z mnenjem, da je uspeh ali neuspeh mladinske knjige bodoči uspeh ali neuspeh naše knjige sploh. Kajti ob mladinski knjigi se odločuje, koliko ln kakšne čitatelje bo imela slovenska knjiga v bodočem odraslem rodu. Tega njenega pomena naj bi se zavedali pisatelji, vzgojitelji, izdajatelji in starši. V drugem delu svojega kratkega, a jedrna*-tega predavanja je Jos4 p Ribičič pokazal na statističnih podatkih, kako so razširjene v posameznih okrajih knjige »Mladinske matice« ln časopis »Naš rod«. H statistični podatki so bili prav značilni ln zanimivi ln jim bomo ob priliki na tem mestu posvetili posebno pozornost. Kažejo nam namreč, da širjenje knjige ne zavisi le od dobrih organizatorjev, marveč tudi od narodne zavednosti in socialnega stanja prebivalstva posameznih okrajev. Poslušalci so sprejeli izvajanja pisatelja Ribičiča z očitnim odobravanjem. 2o letnica pri Scifatiih Pod okriljem »Soče« je bila v soboto zvečer v salonu pri »Levu« lepa proslava 201etnice zedinjenja. Proslave se je udeležilo izredno lepo število Sočanov in njihovih prijateljev. Z lepim spominskim nagovorom je proslavo otvoril nadzornik v p. g. Urbančič. Svečani del večera je zaključil pevski zbor »Save«, ki je pod vodstvom g. Venturinija zapel državno himno. Nato pa je g. Sfiligoj podal besedo novomeškemu sodniku g. Rudolfu Kyovskemu. V obširnih Izvajanjih je predavatelj podal sliko mednarodnih dogodkov v Evropi v teku zadnjih desetletij. Poslušalstvo mu je pozorno sledilo, ko je prikazal razvoj politike glavnih evropskih velesil do svetovne vojne in osvetlil položaj malih narodov v tem razdobju, nato pa je očrtal dogajanja v srednji Evropi od sklenitve ver-sajske pogodbe dalje do nedavnega mo-nakovskega sporazuma štirih velesil. Zaključil je z najzanimivejšim delom svojega očrta, t orisom Srednje Evrope, ko je po spremembi politične karte Srednje Evrope, izvršene z monakovskim dogovorom ln dunajsko razsodbo, nastal nov mejnik v zgodovini Srednje Evrope. V gigantskem gospodarskem boju predstavlja Srednja Evropa le enega Izmed tolikih gospodarsko političnih prostorov, na katerih se križajo Interesi velesil. Za svoja izvajanja je bil predavatelj deležen toplega priznanja, katerega mu je v Imenu poslušalstva izrekel z zahvalo načelnik predavateljskega odseka dr. Joa-him Ražem Sočani so potem še dalje časa ostali v pri jate1 jskih pomenkih, katere je poživljaj z lepimi pesmimi zbor »Save«. Tri tekme iz XII. kola v ligi: Jugoslavija in Hajduk na častnih mestih V včerajšnjih tekmah v ligi so zmagali Jugoslavija, Hajduk in Jedinstvo — Gradjanski (Z) je moral nazaj na IV. mesto XII. kolo tekem v ligi so odigrali v dveh obrokih, prvega pred tednom dni s tremi tekmami, danes pa drugesa z ostalimi tr;mi in sicer dvema v Beogradu in eno v Sarajevu. V beograjskih tekmah sta zmagala oba favorita, med njima Jugoslavija — čeprav šele v II. polčasu — z olimpijskim rezultatom nad Sparto, ki nosi sedaj krono z največ dobljenimi goli. (39) Z današnjo zmago se je Jugoslavija sigurno vsedla na drufo mesto za BSK, pa tu^.i Jedinstvo je poskočilo na šesto mesto pred Sarajevčane. V Sarajevu so veljali za favorite domačini, pa je Hajduk dokazal, da njegovi zadnji usuehi na domačih tleh niso bili slučajni in je danes tudi zdoma in celo v Sarajevu odnesel obe točki. Ta izkupiček ga je dvignil na tretje častno mesto v tabeli, kjer gleda za seboj Gradjanskega iz Zagreba, ki danes lah- ko že prvič žaluje za točko, puščeno pred 7 dnevi v Ljubljani. Zdaj bo ligaških tekem konec za letos. (Po eni verziji je 18. december tudi še določen za to tekmovanje, vendar oficielno razpored teh tekem še ni bil objavljen. Op. ur.). Do zopetnega igranja je slika prvenstvene tabele takale: BSK 12 9 3 0 37 :10 21 Jugoslavija 12 8 1 3 26 :13 17 Hajduk 12 6 4 2 27 :16 16 Gradjanski (?) 12 7 1 4 27 : li 15 Hašk 12 5 3 4 24 • 17 33 Jedinstvo 12 6 1 5 24 :23 13 Slavija (Si 12 5 2 5 22 :21 12 Bask 12 3 5 4 14 :17 11 Ljubljana 12 3 3 6 12 : 23 9 Gradjanski (S) 12 3 1 8 15 : 34 7 Slavija (V) 12 2 2 8 16:31 6 Sparta 12 1 2 9 11:39 4 V naslednjem naša poročila: štiri točke za Beograd Beograd. 4. decembra Dež je precej pokvaril današnji nogometni spored v Beogradu. Ob začetku pi-ve tekme je bilo zbranih na igrišču .Jugoslavije le okoli 200 gledalcev, katerih število se je kasneje vendarle zvišalo na okoli 800. Teren je bil zelo blaten in težak in že po prvih 10 minutah prve tekme igralci niso mogli obvladati žoge, tako da je bila vsaka lepa in regularna igra nemogoča. V drugi tekmi je bilo glede tega seveda še slabše. Jedinstvo : Slavija (V) 1: o (o: o) Varaždinci so namesTo nesrečnega vratarja Grimsa, ki je nedavno dobil od BSK 9 golov, postavili vratarja Gašpariča, na desnem krilu je igral znani Solerti, ki služi vojake v Sarajevu, namesto srednjega napadalca Koprivnjaka pa je vodil napad Pavletič. Jedinstvo je nastopilo v običajni postavi Slavija je bila v začetku zelo v premoči, ki je povzročala Jedinstvu mnogo preglavic. Gostje so se laže znašli na terenu kakor domači, zlasti dobra je bila desna stran s Solerti jem in Keržanom ter desnim krilcem Gutom. Jedinstvo je bilo mnogo slabše kakor v dosedanjih igrah . ln je Sel« po 15. min. drugega polčasa | prešlo v lahko premoč. Edini gol tekme je padel v 21. min. II. polčasa. Desno krilo J. Pažanski dobi žogo od leve in zabije neubranljivo v mrežo. Izid te tekme bi bil z delitvijo točk bolj pravičen. Kako težak je bil teren, se najbolje vidi lz tega, da je po odmoru najprej eden igralcev Slavije zapustil igrišče, kmalu nato pa sta tudi dva igralca Je-dinstva odšla v kabine. Očitno niso vzdržali! Tekmo je sodil g. NenkoviČ. Jugoslavija: Sparta (S) 7 o (o: o) V pivi polovici igre se je že zdelo, da bo morala favorizirana Jugoslavija kapitulirati. Zemunci so bili v vsakem po. gledu boljši in so stalno ogražali vrata rdečih Jugoslavija se nikakor ni mogla zmaj ti in Zemunci so kljub težkemu terenu lepo in točno podajali ter so bili tudi v borbah med posamezniki večinoma zmagoviti. Rdeči so v napadu igrali zelo raztrgano. Aca Petrovič je preveč Pribijal« in izgubljal številne žoge. Tudi obramba ni bila preveč sigurna. V drugi polovici pa je prišla katastrofa za Zemunce, ki se je začela že v 1. min. z golcim, ki ga je Aca Petrovič zabil z lahkim in ubranljivim strelom. 2iemunci zdaj vidno popuščajo, v 8. min. pošlje desni krilec Domorocki lep strel z glavo naprej; desno krilo pasira na levo, žogo ujame Aca in strelja. Vratar drži in odbije, toda Pcrlič je na mestu in poviša na 2:0. V 12. min. prosti strel proti S. z bližine kotove črte. Udarec izvede Rakar in pošlje žogo tik pod prečko naravnost v gol. 3:0 za J. V 17. min. levo krilo Atanackovič lepo centrira in Acl ni bilo težko postaviti na 4:0. V 29. min. spet prosti strel zaradi foula proti S. z daljave 20 m. žogo bije Aca na gol, med potjo se zadene brani lčeve glave, spremeni smer in že je 5:0. V 39. min. je v gneči spet Aca na mestu in potisna meter od gola bre^. težave vanj. 6:0. Sedmi gol je ustvaril Perlič v 41. min. Jugoslavija je Imela v drugi polovici še nekaj zrelih prilik, ki pa jih ni izrabila. Težak teren je tudi v tej tekmi zahteval svoje žrtve. D"a Spartanca, ki nista vzdržala, sta predčasno zapustila igrišče. Ne baš dobro je to tekmo sodil g. To-mič. Zaradi blatnih tal je bilo v obeh tekmah tudi več komičnih prizorov. Predvsem so bili igralci vseh moštev tako zamazani od blata, da nekaterih skoraj ni bilo mogoče spoznati. T. Z. Hajduk : Slavija (S) 2:1 (is o) Sarajevo, 4. decembra. Današnja ligaška tekma med Hajdukom in Slavijo je zelo trpela zaradi težkega terena, ker je v Sarajevu komaj pred tem močno snežilo. Igrišče je bilo ena sama brozga in sta se moštvi gibali zelo težko. Obe enajstorici sta nastopili kompletni in, če bi bilo igrišče suho, bi bila tekma res lepa. Vse do 37. min. prvega pclčasa sta se obe moštvi zaman trudili za dosego gola. Tedaj pa je Jožo Matošič dobil žogo z leve in zabil vodilni gol za Hajduk^. V drugem polčasu je Slavija močno pritiskal^ na izenačenje, toda pri vsem tem je Ms tošič v 14. min. spet prišel v zrelo situa cijo in povišal rezultat na 2 : 0 za H. Sedaj je Slavijl šlo samo še za to, da bi vsaj zabila častni gol, kar se ji je slednjič posrečilo eno minuto pred koncem. Matekalo je krasno oddal Šallpurju, ta pa neubranljivo poslal med drogove. Tekmo je odlično sodil dunajski sodnik Beranek. Tekme za prvenstvo LNP Bratstvo se bliža prvemu cilju ,V včerajšnji tekmi za točke s Svobodo so Jeseničani spet dobili dve točki, enako je uspelo tudi Marsu v borbi z Reko Ljubljana, 4. decembri. V ljubljanski skupini sta bili danes Ba sporedu dve prvenstveni tekmi, in sicer po ena v Ljubljani in na Jesenicah. Mars in Reka sta nastopila v mestu ln je v tej tekmi — ne kakor na papirju — Mars beležil neoporečno zmago ter si prištel dve dragoceni točki, tako da je zdaj spet na starem (VI.) mestu v tabeli. Rečani bi bili z današnjo zmago lahko krenili močno proti vrhu. Na Jesenicah je pri Bratstvu gostovala ljubljanska Svoboda, ki mu pa ni bila kos. Jeseničani so danes pridobili spet nadaljnji dve točki in se s sigurnimi koraki bližajo zadnjemu cilju — prvemu mestu v tej skupini. V naslednjem nekatere podrobnosti % obeh tekem: Mars : Reka 2: o (o: o) Na igrišču Ilirije za koiinsko tovarno sta danes v prvenstveni tekmi nastopila prvorazredna Mars in Reka. Mars je prišel to pot na teren v kompletni postavi in je tudi povsem zasluženo dobil obe točki. Moštvo je bilo s::oraj ves čas v lahni premoči, predvsem je pa zaig-alo bolj borbeno in bolj povezano ter z veliko voljo do zmage. V enajstorici je ugajala ožja obramba, dober je bil tudi srednji krilec žigon in pa Doberlet v napadu. Rečane smo bili vajeni videti že v boljših partijah. Zdi se, da so nasprotnika podcenjevali in tako zapravili lepo priliko, da bi si bili izboljšali pozicijo v tabeli. Vse moštvo je igralo pod povprečno formo in se v njem ni posebno izkazal noben igralec. Igra je bila ves čas zelo živahna, toda čo odmora kljub naprezanju z obeh strani nI bilo nobenega gola. Po odmoru je Mars kar v začetku prišel po lepi kombinaciji z leve in ostrim Doberletovim strelom do vodstva. Marsovci so zdgj še bolj pritisnili, da bi povišali rezultat, toda v tem delu igre se ie tudi Reka deloma zavedla svoje naloge. Vs? je kazalo, da bo rezultat ostal tesno v Korist Marsa ko si je v zadnji minuti Doberlet privoščil nenadno solo akcijo ter z efektnim golom postavil končni rezultat. Tekmo je sodil g. Mehle. Občinstva je bilo okoli 250. Bratstvo : Svoboda 3:2 (i: o) Jesenice, 4. decembra Danes je bila na igrišču Bratstva na Jesenicah prvorazredna prvenstvena tekma, ki se je končala s tesno zmago Bratstva. Svobodaši so nudili zelo oster odpor ter so dali zelo borbeno igro in si je Bratstvo le s težavo priborilo obe točki Ustvarili so si nekaj zelo lepih šans pred golom Bratstva, ki jih je v zadnjem trenutku le s težavo preprečil vratar Brum. Svobodaši so bili vsi doDri posebno pa se je odlikoval desni branilec Sinkule. Bratstvo je dalo povprečno igio, za kar ima največ krivde krilska vrsta, ki ni bila na višini. Poznala se je odsotnost branilca Knifica, ki je bil steber obrambe. V napadu je bil najboljSi desna zveza Abram, ki je bil sploh najboljši mož na terenu. Gole za Bratstvo sta dala Pa jan 2 in Trif un rvič 1. Branilski par ni bil na višini. Brum v golu je rešil marsikatero nevarnost, vendar pa je pri prvem golu kumoval skupno z branilcem Korenom. Tekmo je sodil g. Mrdjen iz Ljubljane. Navzočih je bilo okrog 300 gledalcev, ki so zelo vroče navijali za domače moštvo. Spet senzacija v Mariboru Zadnjeplasirana Slavija je včeraj gladko premagala enajstorico Slure, Maribor pa je slavil v krasnem finišn zmago nad Rapidom V mariborski skupini je po dolgih pogajanjih in razpravah nogometni obrat zdaj spet normalen. Tudi današnja nedelja je bila izpolnjena 7 dvema tekmama, obema na mariborskih igriščih, kjer to pot — kar je treba posebej omeniti — ni bilo nobenega nereda in nemira. Upajmo, da se bodo v bodoče pomirili tudi vroči mariborski duhovi in bo tudi tamkaj nogometno življenje šlo svojo mirno pot, kakor v prejšnjih časih. Senzacija dneva je bila danes zmaga Slavije nad Muro, ki je zabeležila prvo dobljeno tekmo v svojih devetih nastopih. Domača rivala Maribor in Rapid sta se razšla z dvema točkama v korist Maribora, zanimivo je, da je odločilni gol padel v zadnji sekundi igre, ko so Rapidovci že prištevali svojo točko v dobro. Vrstni red v tabeli se je menjal samo v toliko, da je Maribor z neznatno boljšo razliko golov prišel pred Ra-pida. O obeh tekmah smo prejeli naslednja poročila. Maribor, 4. decembra Prvenstveno tekmovanje LNP se je v mariborski skupini danes nadaljevalo z dvema tekmama, in sicer na RapMovem igrišču s tekmo med Mariborom in Rapidom, na stadionu železničarja pa s tekmo med Muro in Slavijo. Tudi današnja nedelja ni ostala brez senzacije, in sicer je zanjo poskrbela Mura, ki je pustila domačim obe točki. Druga tekma se je — kakor pričakovano — končala z zmago Maribora. Tekmi sta na obeh igriščih potekli popolnoma v miru in redu, kar je treba še posebej naglasiti, ker so bili incidenti na naših igriščih v zadnjem času dobesedno na dnevnem redu. Največ ljudi — okoli 600 — je bilo na igrišču Ra-pida, pri železničarjih pa, se je zbralo le okoli 200 gledalcev. Maribor : Rapid 3:2 (1:2) Igra se je začela temperamentno in prvo besedo je prevzel Maribor. Toda ne dolgo! Kmalu je tudi Rapid prišel v element ter uprizoril teč nevarnih akcij, ki so v 15. min. rodile prvi uspeh. Krainer je zabil prvi gol za R; Rapid je še dalje pritiskal, kar mu je bilo spričo slabega starta in dodajanja nasprotnika še tem lažje. Tako je prišlo, da je v 30 min. knjižil tudi svoj drugi gol, ki ga je tokrat spravil pod streho Križane, šele sedaj se je zdramil tudi Maribor ter začel igrati nekoliko preudarneje. že prvi napad je prinesel uspeh tudi njemu, in sicer je Tičar v 37. min. z razantnim strelom znižal rezultat na 2:1. Maribor je bil Se vedno v , ofenzivi, toda Rapidova obramba mu je cBo odmora prepre&ila vsak nadaljnji uspeh. V drugem polčasu je Maribor uvedel generalno ofenzivo, ki pa se je kmalu razbila. Igra je nato valovila sem ter tja v polju ter sta obe moštvi zamudili nekaj prilik za realizacijo. Maribor si je vidno piizadeval, da bi dosegel Izenačenje, pa ni šlo. Bil je premalo požrtvovalen in borben, toda slednjič je 10 minut pred koncem le pregrupiral svoje vrste. Stavil je vse na eno kocko ter uvedel konovno silno ofenzivo, ki mu je prinesla izredno lep uspeh. V 44. min. je Obersnel izenačil. Rapidovci so bili tako presenečeni, da se skoraj niso ganili Maribor je še enkrat napadel in Janžekovič je res v zadnji sekundi dosegel še tretji in zmagonosni gol za svoje barve. Igra sama je bila sicer ostra, tekla je vendar v dovoljenih mejah, če se odštejejo nekatere sabotažne akcije na obeh straneh. Bila je slednjič tudi poučna v tem, ker je dokazala, da se tudi sigurna zmaga lahko še v zadnji sekundi spremeni v poraz. Moštvi sta bili enakovredni, po poteku igre pa je Maribor današnji točki zaslužil. V enajstorici Maribora so bili posamezniki dokaj različnih sposobnosti, kajti nekateri so igrali zelo požrtvovalno, drugi pa so bili spet povsem indiferentnl. Napad je grešil posebno zaradi tega, ker si je dal vsiliti visoko igro. ki mu nikakor ne prija. Rapid je danes zaigral z veliko požrtvovalnostjo ker je menda hotel za vsako ceno zabrisati slab vtis z nedavne tekme proti Muri. Kljub temu pa ni predvajal igre, ki bi bila povsem zadovoljila. Slabe moči je imel predvsem v napadu, ki je v zaključnih akcijah preveč okleval, pa tudi glede streljanja nt bil posebno uspešen. Krilci in ožja obramba so v splošnem dobro opravili svoj posel. Tekmo je sodil g. Konič. Slavija : Mura 2:1 (o s 1) V primeri s tekmo proti Rapidu je enajstorica Mure danes popolnoma odpovedala, kar gre deloma gotovo na račun tega, da je podcenjevala nasprotnika. Gostje so se mnogo trudili, da bi nasprotniku odvzeli vsaj eno točko, pa niso mogli nikamor. Ambiciozna Slavija je po prvem uspehu Mure zaigrala z velikim elanom in si zasluženo priborila zmago. Svoje najboljše moči je imela v ožji obrambi, deloma pa tudi v napadu, dočim krilci niso bili popolnoma na mestu, ker so premalo podpirali napad. Njena igra je bila predvsem koristna. Mura je bila v polju sicer premočna, toda napadalci niso znali izkoristiti marsikaterega zrelega položaja in tako ni čud- i no, da so morali pustiti obe točki nasprotniku. Igra je potekla zelo fair. I Sodil je g. Hobacher iz Celja,, i Zgodovinski dan v atletiki Včerajšnji občni zbor JLAS v Zagrebu je potekel v znamenju splošnega sporazuma vseh sprtih taborov Zagreb, 4. decembra Davi ob 8. se je v prostorih Obrtnega zbora začel redni občni zboir JLAS, kise je po večletnih sporih v tej športni organizaciji konča! s splošnim sporazumom ln najlepšimi sklepi za bodočnost. Občni zbor je otvoril predsednik inž. Gruden, ki je predlagal pozdravno brzojavko pokrovitelju Nj. Vel. kralju. Zastopanih je bilo 44 klubov (izmed 51), luVerih pooblastila je verifikacijski odbor vsa odobril. Ko je bilo treta. preiti na dnevni red o poročilih uprave, je predlagal delegat, da Satler ,naj se izvoli cžji odbor z mandatom pretrese vsa sporna vprašanja in predloži sklep občnemu žboru. Sklep je bil soglasno sprejet in ožji odbor, v katerem so bili izmed Ljubljančanov brata Sanci-na, Jenko, Jeglič in Pertot, a-^■za HaraJd Rčimcke je da! listom obširno /javo o načrtih saveza za letošnjo in bodočo sezono. Na svetovno prvenstvo februarja 1939 v visoke Ti!tre bo Norveška poslala kompletno reprezentanco svojih najboljših tekmovalcev, vsega okoli 20. Norvežani smatrajo to prireditev za najvažnejšo vsega leta in bodo zato tudi tjakaj poslali svojo elito, medtem ko bodo na meddržavnem dvoboju s Finsko v Lahtiju v teku na 50 km in skokih zastopali norveške barve nove in mlade moči. Kajti Norvežani se dobro zavedajo, da bi v Lahtiju tudi z najboljšimi ne mogli mnogo doseči. Mladi se bodo na Norveškem pod vodstvom najboljših strokovnjakov pripravljali za svetovno prvenstvo 1940, ki bo na Norveškem. Za to prireditev bodo z velikimi denarji priredili znano skakalnico v Holmen-kollenu, tako da bo imela mejo najdaljših skokov pri 65 m, kar se že približuje pla-niškemu vzgledu. Ker sc mora od letos dalje svetovno smučarsko prvenstvo izvesti v alpskih in klasičnih disciplinah obenem, bodo Norvežani leta 1940 izvedli tudi alpski del v tundrah Gausta, kjer so terenske razmere slične našim. Spored letošnje sezone je zelo bogat in hočejo na teh tekmovanjih izbrati iz mladih tekmovalcev nov kader reprezentativcev. s katerimi nameravajo tudi dalje zadržati vodilno mestva odločila, da bodo na V. zimsko olimpiado 1940 v Švico poslala tudi naše vojaške smuCarje. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, bo izmed smučarskih disciplin na olimpiada v St. Moritzu na sporedu samo smučarsko tekmovanje vojaških patrol. To tekmovanje, ki je do/da j bilo na vseh olimpiadah samo neoficielno. bo zdaj zaradi spora med mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno smučarsko federacijo, edini del smučarske olimpijske panoge. Sodelovanje naše vojaške patrole, kj je dosegla že toliko uspehov na tekmah za prvenstvo Male antante, bo še povečalo in izpopolnilo že sedaj zelo razviti del udej-stvovanja naših planinskih vojaških edinic. Drsalni savez na delu Jugoslovenski drsalni savez nas naproša, da bi objavili naslednje važne sklepe njegovega upravnega o-flbora: Letos bo JDS priredil svoj sodniški tečaj za sodnike v umetnem drsanju in za sodnike v hokeju na ledu. Prvi del tega tečaja bo v Zagrebu, v obliki treh do petih predavanj in bo obsegal vse teorije o umetnem drsanju in hokeju na ledu. Drugi del tečaja bo praktičen in bodo v njem udeleženci opravljali tudi izpite. Tečaj bo vodil g. V. Vodišek iz Ljubljane. Dižavno prvenstvo v umetnem drsanju bo konec meseca januarja 1939 v Ljubljani Savez je to prireditev poveril SK Iliriji ki jo je organizirala tudi lani. Kakor znano, je lani osvojil državno prvenstvo v umetnem drsanju g. dr. Polo Schwab (Ilirija), med damami pa gdčna Palme, juniorski prvak pa je postal g. Bi-ber. Letos se je pojavilo mnogo mladih talentov, pa bo gotovo zanimiva borba s starimi. Med »mladimi« bi bilo omeniti škrtiča iz Zagreba, med damskim svetom pa gdčne Konig, Sinje r in šuput, vse tri iz Zagreba. Prvenstvo moštev v hokeju na ledu bo v Ljubljani v začetku meseca januarja 1939 v izvedbi tehničnega odbora JDS v obliki dvodnevnega turnirja, v katerem bodo nastopila vsa naša najboljša moštva v hokeju na ledu. To prvenstvo lani zaradi neugodnega vremena sploh ni bilo izvedljivo. V poštev za to konkurenco bodo prišla moštva Ilirije, KSU (Karlovac). Slavije (Sisak). Maratona, (Zagreb). Con-coirdij? (Zagreb, in ZKD Kraljice Marije (Zagreb). O, te tašče! »Možiček, povej mi, ali si ti izrezal iz časnika članek, Kako dosežem sto let?« »Da«. « »Zakaj pa?« »Nisem maral, da bi ga tvoja mati dobila v roke.« j Za besedo jo .le pograbil i v Od jeze bi škripala z zobmi. * ! .»Janezek, prinesi mami zobe! Na nočni r. arici v kozarcu so.« Nepričakovan učinek Urugvaj in Argentinija na nogometnem turnirju Za Urugvajem, ki se je že davno prijavil priredite! jsk em u odboru v Helsinkih za sodelovanje na olimpijskem nogometnem turnirju, sc je sedaj za udeležbo odločil tudi argentinski nogometni savez. Tako je zdaj gotovo, da bosta na Finskem nastopila finalista slovitega nogometnega turnirja iz Amsterdama 1928. Na zadnji olimpiadi Urugvaja in Argentinije sploh ni bilo med turn irskimi udeleženci. Posebno resno se za olimpijski turnir pripravlja Argentinija. ki je že začela izbirati amaterske igralce, ki pridejo v poštev za to reprezentanco, da bodo z novo sezono pričeli s sistematičnim treningom. 132 olimpijskih letakov Prirediteljski • odbor XII. olimpiade je razpisal natečaj za olimpijski letak in je nanj prejel 132 zelo dobrih osnutkov, del samih znanih risarjev in slikarjev. Odbor, ki je imel izbirati najboljše iče predstavljati, da jo bo mogoče sploh kdaj na našem odru uprizoriti. Zlati jubilej mariborskih slikarjev Sinoči so proslavili člani tukajšnjega Združenja obrtnikov slikarskih in sorodnih strok pri Gambrinu 50-letnico živahnega in plodonosnega delovanja stanovske organizacije, ki je mnogo storila za koristi in dobrobit svojega članstva. Tej svečanosti mariborskih slikarjev so prisostvovali tudi delegati Zveze slikarskih mojstrov za dravsko banovino. Slavnostni zbor je potekel v znamenju čvrste stanov- Med sejmarji svetega Miklavža Ljubljana. 4. decembra Šotori sejmarjev so sivi kakor megla, ki je zavila mesto v svoj hladni plašč. V nunski cerkvi je pravkar minila velika maša. Množice pobožnih meščanov naglo zapuščajo božji hram in se ustavljajo pri sej-marjih. V ušesih jim še odzvanja petje orgel in duhovnikova molitev, ko že prisluškujejo možu, ki pod svojim velikim sončnikom prepričevalno razlaga skupini poslušalcev: »Gospodje, prepričajte se sami — kao na jboljši razirmeser«... Njegove besede za trenutek utonejo v vrvenju sejmar jev. vzklikih prodajalcev in kupcev in enakomernem refrenu: Šibe, korobači! In spet ga slišite, ko razlaga v zmesi slovenščine, srbohrvaščine in nemščine: »če enkrat namažete re-men in probote...« Na n jegovi zasilni mizi leži šop umazanih ženskih las. ki jih s pravkar nabrušenim nožem reže kakor ilustracijo k svoji razlagi. Zdaj pa zdaj poprosi tega ali onega izmed poslušalcev, da mu blagovoli pokazali svojo z dlakami obraslo roko in mu dovoli, da jo sme z nožem obriti. Gledalci so očitno zadovoljni z rezultatom, ker ta ali oni že počasi vleče iz žepa denarnico, mojster pa še glasneje ponavlja: »Prepričajte se sami, gospodje, kao na jboljši razirmeser...« Tako torej, nekaj za odrasle. Sodobni otroci pa ljubijo glasne igrače. Piščalke vseh vrst, žabice, kanarčki, miške, petelinčki. — vse mora danes peti, žvižgati i'li se kakorkoli drugače oglašati, če hoče vzbuditi otrokovo zanimanje. Zato je Mi-kla vžev sejem poln žvrgolenja, piskaiija, žvižganja, cviljenja. Stara ženica s svojimi ostarelimi rokami navija majhne kanarčke, ki ubogljivo pojejo kakor prave ptičke. »Dobro je, gospon, ja sam se pomutnja-la«, se opravičuje kupcu, ki mu je predrago zaračunala takega pojočega kanarčka. Kongresni trg je ko miniaturna slika angleških parkov, kjer se okoli najrazličnejših govornikov, misijonarjev in pridigarjev zbirajo angleški meščani in vneto posluša-jo. ^ Na umazani mizi gori primus. Lonci z vodo. steklenica bencina, umazane krpe. vse to tvori čisto posebno tihožitje. Meščani ubogljivo duha jo steklenico čistega bencina, ki jim jo prodajalec poriva tik pod nosove, da se sami prepričajo, da tu ni nobene »coprnije« vmes, in da to ni morda kakšen avtomobilski bencin ... »Čisti sve madeže razven tinte, izvolite, gospoda...« Počasi se pred prodajalcem veča kupček drobiža, ljudje pa vtikajo ma jhne zavitke čudodelne maže v žepe s\rojih nedeljskih plaščev in se nasmihajo, kakor bi hoteli reči: Dosti sicer ne verjamem v ves ta miš-maš, poizkusim pa vseeno lahko... »Počakajte, gospod, pa nišam ja brusač!« vpije mojster za razirmeser je« nad svojimi poslušalci, ki mu vneto ponujajo svoje stare žepne nože. Dve majhni punčki žalostno gledata druga na drugo. Ena je položena v škatlo iz lepenke, oblečena je v svetlo krilce in imr rdeča lička. Druga pa stoji ob stojalu, ob lečena je v preprost zimski plašček in č veljčke, ki so bili nemara že lani novi. »Mama, tistole punčko!« Mama jo vleče naprej in nejevoljno r drn ja: »Ne morem. Če bi ti jo Miklavž pr sel...« »Ovako n»l;vnr> n«" -lobiste Urt stonj kao reklamo... Nazaj ga zavijte, pero piše kao novo, padne vam na tla, kar se zgodi tudi z zlatimi peresi, piše kao novo. ..« Mamo in deklico so ljudje potisnili naprej, rdečelična punčka pa je ostala v škatli iz lepenke. Brezbrižno se prerivata mati in hčerka mimo zastopnika tovarne pe- ske povezanosti mariborskih slikarjev in pleskarjev. Osrednja točka snočnjega jubilejnega zbora pa je bila izročitev diplom na zadnji skupščini izvoljenim častnim članom Ivanu Lorberju, Francu Železni-ju, Josipu Holzingerju, Juriju Juteršniku ter Andreju Pezdičku, ki so si stekli za razvoj mariborske organizacije slikarjev in pleskarjev obilo zaslug. 200 sudetskih Nemcev, ki žive v Mariboru, je danes dopoldne odpotovalo s posebnim vlakom v Gradec, da se udeleže dopolnilnih volitev za državni zbor. Maribor za češke begunce Včeraj popoldne in danes dopoldne je šolska mladina marljivo pobirala prispevke za težko prizadete češke begunce. Nabiranje prostovoljnih darov Je organiziral tukajšnji sreski odbor Rdečega križa. Mariborčani so rade volje in z odprto bratsko roko prispevali za trpeče brate ter s tem pokazali svoje toplo, slovansko srce. Nabiranje je v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru popolnoma uspelo. S puško je užugala rokomavha V stanovanju posestnice Cecilije šar-manove v Selnici ob Dravi sta se pojavila dva moška, ki sta kazala čudno obnašanje. šarmanova je bila sama doma in si je bila takoj v svesti. za kaj gre. Stekla je v sobo po lovsko puško svojega moža, ki Je visela na steni. Stopila je pred sumljiva rokomavha ter zahtevala od obeh, naj se odstranita. Rokomavha sta začutila spričo tega energičnega nastopa posestnice šarmanove tolik rešpekt da sta jo ucvrla v temno noč. šarmanova je zadevo prijavila orožnikom, ki so takoj ubrali pravilno sled in zajeli 44-letnega brusača Filipa Cepa s Pobrežja in 411et-nega cigana Andreja Bajsa iz Radvanja, ki sta pri zaslišanju zatrjevala, da sta hotela v notranjost stanovanja le radi tega, češ da stanuje tamkaj neki moški, ki jima dolguje že tri leta 300 dinarjev. Zadeva se bo končala pred sodniki in je vprašanje, če jima bodo sodniki verjeli. Drobni dogodki V stanovanje lesnega trgovca Maksa Kende v Selnici ob Dravi je vlomil še neizsleden storilec, ki je s silo odprl blagajno ter izginil s splenom 2516 dinarjev. Dejanja je osumljen neki 40-letni moški, ki so ga videli ljudje, ko se je potikal okoli Kendove hiše. Z lugom se je nevarno opekel 35-letni delavec Ivan škerbot, iz Limbuša, ki so res. »Tri peresa ne stanejo 15 dinarja, tem . -------- ------ več samo deset dinarjev!« In ko razloži, da | ga prepeljali v bolnišnico, kjer so dogna-eno tako pero velja več kakor tri sto navad- 11 opekline po hrbtu in rokah, nih peres in da vam povrhu tega tovarna poklanja za Miklavža še lepo nalivno pero »penkala«, ki je »kompozicija« aluminija in zlata, se ljudje skoraj ne morejo več ubraniti izkušnjavi. Najprej eden, potem drugi in tretji odpirajo denarnice in jemljejo iz njih drobiž. Iz megle r osi droben dež in kmalu bodo ob pločnikih zagorele luči. Šotori sejmarjev bodo postali še bolj sivi. Takrat se bodo na premnogih oknih prikazali krožniki ali čevlji, majhni otroški čeveljčki, skrbno očiščeni, nekateri lakasti, drugi s preluknjanimi podplati. In vanje bo čez noč veliki svetnik Miklavž naložil darov, enemu več, drugemu manj, kakor je pač zmerom na tem svetu! Marija F. iz Melja je v obupu segla po lizolu, pa so jo rešili v zadnjem trenutku. Razburljiva rabuka je nastala snoči v neki gostilni v Frankopanovi ulici. Tonček, Franček in Mihec so se ob dobri kapljici še za silo razumeli. Te vesele harmonije pa je bilo konec, ko je bilo treba od-rajtati ceho. Padle so psovke, sledil je spopad, ki se je končal s tem, da so kozarci frčali po zraku. Rabuka se je nadaljevala na cesti, kjer so Jo potem trije vinski bratci ob bližajočih se korakih varnostnega organa odkurili v gluho noč. Okoli 13. ure je nastal na Grajskem trgu karambol med motociklistom in kolesarjem. V trenutku se je zgrnila množica radovednežev, ki si je ogledovala poško- dovanega in umazanega kolesarja. Stražnik je uspešno interveniral, da sta se prizadeta pobotala. Obup mlade služkinje V Kamniški ulici IS. si je danes ob 11. dopoldne v samomorilnem namenu pognali- kroglo v levo stran prsi 17-letna služkinja Jožefa Zupane. Poklicani reševalci so jo odpremili v splošno bolnišnico. Pravijo, da njeno stanje k sreči ni nevarno. Kaj je mladenko napotilo, da je segla po orožju, še ni znano. Nesieca pri padcu V gostilni »Balkan« je hotela 29-letna natakarica Maiija Cudrova Izmenjati žarnico v gostilniški sobi. Pristavila je stol, stopila nanj, pri tem pa ji je izpodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levico. Reševalni voz jo je odpremil v bolnišnico. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L čez drn in strn IZVOR Rodil se je 1. junija 1885 v Kaplji vasi pri Komendi. Izšel je iz Orla. (»Slovenec«, 25 XI.) GREŠNIKI IN NORCI Po mnenju Grebenčevem srbski srednjeveški vlastelini in vladarji niso bili grešniki in norci, ki bi gradili tolike samostane zato, da bi olajšali svojo vest in delali dobra dela (»Slovenec«, 20. XI.) TRI POLOVICE Navidezno skromno deževje v tretji polovici novembra, je po\'zročilo po naših krajih velike nalive. (»Slovenec«, 23. XI.) POLlT'ČNI STIL Navidez so rušili drug drugega, v resnici pa so rušili vsi le našo pravo slovensko katoliško skupnost in njegovega voditelja ... Prelomite takoi s starimi pokreti! (»Slovenski delavec«, 26. XI.) VENDAR Dom društev, ki se bore za treznost in proti alkoholu, so odprli v nedeljo v Bel-gradu... Dom je skromen, vendar pa so abstinenti v dolgih letih vendarle zbrali denar zanj. (»Slovenski dom«, 29. XI.) K SREČI Zvečer je zaprl lokal in odšel domov. Presenečen je bil, ker je našel vežna vrata odklenjena. Komaj je stopil noter, je že skočil nekdo proti njemu in zamahnil z nožem. K sreči ga je neznanec zadel v roko, nato pa pobegnil. (»Slovenski dom«, 30. XI.) — kra — Naše gledališče DRAMA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Labodka. Red B. Četrtek, 8. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Dobružda 1916. Izven. * Miklavžev nastop v Drami. Danes ob 16. uri bo nastopil sv. Miklavž s svojim izredno sijajnim in mnogoštevilnim spremstvom v dramskem gledališču. Nagovoril bo vse prisotne ter bo delil z odra darila onim, za katere je prejel tozadevno naročilo. Nikomur se ni treba bati, če ga bo poklical k sebi. Darila sprejema vratar drame danes dopoldne, Ce želi kdo, da bi Miklavž kakega obdarovanca še posebej nagovoril, naj se blagovoli zglasiti pri g. Gregorinu danes med 11. in 12. uro v dramskem gledališču. Veljajo cene od 14 din navzdol. OPERA Sreda, 7.: Gejša. Red Sreda.n Četrtek, 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. Don Kihot. Red četrtek. Petek, 9. ob 15.: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. «»1....... ..... Lastni izdelki slaščičarne Bonboni, bsmbomere, čajno pecivo, marcipan, nougat in druge specialitete Prodajamo izključno lastne izdelke liiiiiui^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii ©fefave Nov grob. Na Sv. Petra nasipu 49 v Ljubljani je umrla zasebnica gdč Franja Drolova, Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Miklavževanje Sokola Vič bo danes ob 17.30 za mladino, drevi ob 20. pa za odrasle. Po večernem nastopu Miklavža zabava in p'es. Darila se sprejemajo od 15. dalje v pisarni Sokolskega doma. Vabi- mo: Ljubljanski Sokol v Narodnem domu vabi na Miklavžev nastop za mladino, ki bo drevi ob pol 17. uri. Darila se sprejemajo do 15. ure v društveni pisarni. Da ne bo neljubih zamenjav, naj bodo imena in naslovi na zavitkih točno in čitljivo označeni. Sadjarska podružnica šiška. Katere sadne sorte bi bile priporočljive za naše vrtove nam bo pojasnjeval na podlagi izkušenj g. Ivan Breceljnik v torek C. t. m. ob pol 20. v ljudski šoli na Gasilski cesti. ajoaoaofosotososoic Zmagovalec »Kako gre tvojemu bratcu, Mihec?s »V postelji leži. Bolan je.« s Kaj pa mu je?« »Igrali smo se, kdo se bo sklonil naj-dalje iz okna, pa jc on zmagal.;: židovska »Kako je bilo v letovišču, gospod Abraham? Kje ste pa stanovali?« »Pri nekem kmetu.« »In kako je bilo s hrano?« »S hrano je bila pa čudna: Najprej je poginil prašič in smo pet dni jedli svinjino. Potem je poginila krava in teden dni smo žulili govedino. Ko pa je naposled zbolela še kmetica, me je obšla groza in sem io meni nič, tebi nič odkuul.c □ IOBOICBDBCSOSCIOSC Beseda > um aaveis Oln; za šUrc al! daja ale naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Gotovo šc ni vsem znano kje se najboljše ln najcenejše zabavamo. Zato pridite še danes !n prepričajte se da le v gostilni pri »PANJU« v Vegovi 10, se najbolje počutite, točijo se razna dolenj ska in štajerska vina. vsakovrstna topla in mrz la jedila, vsak dan in vsak večer igranje kla vlrja, petje ln še mnogo drugih domačih zabav. zato zahajajte vedno ln ob vsaki priliki samo v Vegovo ulico k Panju Tudi sv Miklavž bo bogato obdaroval vse dobro došle goste dne 5- ob 11 zvečer Dari la se hvaležno spreje majo. Se priporoča TONE HUč 28210-13 Prihodnja dijaška predstava v opori bo v petek, dne 9. t. m. Peli bodo Smetanovo opero »poljub« po cenah od 16 din navzdol. O. Jelen Metka se noče omožiti Ura je devet zvečer. Jazz igra in po gladkem parketu plesne dvorane se suče nekoliko parov. Pri majhni mizi stoji prikupen, dobro oblečen gospod in pije whisky s sodavico. Metka se je pošteno napila, da ne bi izgubila poguma, potem pa je vstala, se mirno približala prikupnemu gospodu ter mu prisolila zaušnico. Godba je utihnila. Plešoči pari so se radovedno zbirali okrog deklice in gospoda. Gospod se je oziral, kakor da ga je pravkar nekdo zbudil iz najtrdnejšega spanja . . . Metka ga je zvedavo ogledovala: kaj bo neki zdaj storil! Najprej ji je z vso prisebnostjo in s smehljajem poljubil roko. Potem ji je galantno oblekel plašč, si vrgel kožuh čez roko ter zapustil dvorano. Spodaj v veži je začela deklica milo jokati. »Ne jokajte se vendar,« je prosil. »Moram ga vzeti,« je ihtela. »Morala ga bom vzeti. Uhuhu«. In spet so se ji ulile debele solze po licih. Prikupni gospod ni vedel, kaj bi. Ni vedel kaj in kako in zakaj . . . Peljal je torej lepo deklico v bližnjo kavarno. Rad bi bil vedel ... ah, ne smel bi bil biti tako radoveden . . • »Povejte mi torej,« je začel ljubeznivo, »zakaj neprestano jokate ... In 'akaj ste mi prisolili tako zaušnico .. .« »Ali vas je bolelo? . .« se je posku-ila nasmejati. Otirala si je solze. Starši me silijo . . .« je začela poča-i pripovedovati in ga je sanjavo gle-ala z vebkim črnimi očmi, »da se vročim z bogatim starim lesnim tr-vcem Jaz pa ga nimam rada . . . ^im si. da me ne bo več maral v i Jutra« Stanko Virani bo slišal o takem škandalu ... Saj si vendar,« je ihtela, »ne morem vzeti moža, ki ga nimam niti malce rada.« »Ah, tako,« se je nasmehnil, »torej tako sem prišel jaz ubogi, nedolžni mož do tiste zaušnice!« Zaljubljeno je gledal lepo mlado deklico. »Ampak jaz nisem hud na vas. tako dražestni mladi dami vse odpuščam . . .« »Kaj menite . . .«, je zašepetala, »ali bo tudi še zdaj vztrajal na poroki z menoj? Morda mu to zadostuje, da . . .« Mladi mož ni odgovoril, samo gledal jo je neprestano. Neizmerno mu je ugajala. »Morda se mi boste v duhu posme-hovali,« je dejal čez nekaj časa. »Jaz pa verujem v usodo . . . Morda to niti ni bilo naključje, da ste ravno meni dali tisto zaušnico.« »Da to ni bilo naključje?« je tiho zašepetala. »Da, morda je usoda sklenila, da postanete moja žena!« »Ne razumem vas,« je komaj slišno vzdihnila. »Dala sem vam zaušnico, vi pa me hočete vzeti za ženo?« »Seveda,« se je zasmejal. »In sicer čim prej! Upam. da mi boste dali prednost pred starim lesnim trgovcem!« In tako se je tudi zgodilo. Kmalu sta bila srečna zakonca. On je bil srečen. ker jo je ljubil, ona je bila srečna prvič, ker ga je tudi ljubila, in drugič, ker se ji ni bilo treba poročiti s starim lesnim trgovcem. Tisti trgovec je kajpak živel samo v njeni domišljiji. Tega Pa ni njen mož nikoli izvedel. Tudi ni izvedel, da je ta trik že enkrat uporabila brez uspeha . . . ' emrkafjlJ^Š -.t-sf-aa ■ otn aave» >ln za šitro aH aaian)«-iaslova S Din Najmanj i. znesek 17 Din Poceni odprod?: 2000 parov snežk štev 35—36 d m 39 štev 37—38 din 49 štev 39—40 din 55 /.a »Tretorn. snežke zo do 30"/« popust Trgovci popust Veletrgovina s čevlji VI.EKSANDER OBLA! v Petra c. 18 tel 24 35 362-6 Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. c r h i ? Obrnite se na grafologa RSšit i. SS armaha. ki se odlikuje posebno i analizo ciovetkepa značaja, dela na strogo znanstveni bazi graloio gije in daje vsakemu zn nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ijani, hotel Soča, Sv. Petra c. vsak dan od 3. dc 12. dop. ln od 15. do 19 popoldne. Odgo varja tudi na doilo ko respondenco V Ljubljani ostane do 20 decembra. I Ki i/ •». Po daljšem trpljenju nam je dne 4. decembra 1938 umrla naša draga, dobra teta in svakinja, gospodična FRANJA DR0L ZASEBNICA Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 6. decembra 19."' ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip štev. 49, c pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, MARIBOR GRADEC, dne 4. XII. 1938. Žalujoči ostali: DR. STANKO BREGAR, VILI in MA RIJA BURMDORFER ter ostalo sorodstvo. ..-karno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeranu — Za inseratni dej