WJ*r 3 nč.
7. številka.
Izdanje nedeljo 16. januvarja 1898
(▼ Tr»tn, v soboto zvečer Hne 15. januvarja 1898.)
Tečaj XXIII.
„isDiivoav"
tahnja po trikrat. na teden » *««tih u-i«.nj)D ob torkih, 6«tvtklh
U *«i)t>o«ahJH. ZjutTaaje v^dari*1
*y- oh t>, '.ri ij-«tti*|. večeru« pi» •. uri futur. — Obujiio ladanje	:
«.». j«utjiB.8ttc- t. 1.—, iav*n A mrl)« f. ..?/. n tri maaac , , . 3.— ,	.
»* pol leti . , .	, , . 8—
P«« l«tC . , . 12.— .	>	iS.—
* ra&elM I« plačevati aapra] u fci»X prttežaa« aoraonlR* ae upravi w •zlra.
fino Itorillr« a« dobita jo ▼ pro»
•M^fcttU.n. tjba^ i v lr.*t.u pti 'A tvi„ Uveo T*4t» po 4 nvd.
EDINOST
v/^'.asl ae mature ;n> »riti. t pt>u<u ». auloTti • debendRi fri®»i »» »>lacu proator, kolikor ob« ur* fl"" • Poalana. oamrtniee in javno ntnv*)"*. atii ug'tt*i itd.«« ra^nn > f-*oJ o
T »i dopiai naj s« poiilja;,o naantr aliea Cmerna H. 13. Vnn*«> p« »*■» biti frtinkoTano, ker nefraok it»c-i i •nreiomajo. Rokopiat t ««•
Jf«ffo<nino, rekUmaftljc ^	•
jeuaa upravniitvo uho« Molino uic» eolo hit. S, II. nadat. NaroAntno in oelaa« je pUderati loco Trat. Odprto cija *o proato pe it?.:ti-.».
61
T	Je mW>
Pozor!
Vso one, ki te mislijo naroČiti na list ,Slo-vonka", vabimo, da to store v teku 8 dni, ker drugače ne moremo jamčifi, da dobijo v zalogi prihodnje številke, ker tiskalo se bode le toliko itevilk, kolikor je priglašenih naročnikov.
Upravništvo „Edinosti".
■
; Na govor Slovana italijanski odgovor.
m.
„Piccolo" si je torej dovolil veliko falziflks-cijo na govora delegata Kaftana. Laško-židovsko glasilo ni le pretvarjalo in zasukovalo tega, kar • je češki delegat res g«voril, marveč je storilo ie -korak dalje v drznosti svoji: podtaknilo je gosp. .Kaftana zahtev, kakoršajih isti ni i z n s t H. .Piccolo" torej ni samo zasukaval in pretvarjal, ampak je naravnost lagal. Že v zasukavanju lamem ae nam kaže grdi Čio falzifikacije, v laži pa se kaie vrhunec, kulminacija tega zločina. Da : zločina I Kajti zločin , je to, ako kdo laže, kleveče in podtika neresnične namene le v ta nameu, da bi {hijskal deželana proti deželanu, narodnost proti narodnosti, človeka proti človeku 1 Zločin je to na onem, proti kateremu so naperjena taka obrekovanja in zločin tudi ua onih, katere ae hoče na-hujskati, in zločin na splošnem blagru.
V tem slučaju je .Piccolo" storil zločin ua ikodo »lev. delavcu, ker,je hujskal proti njemu ital. jttvkuol; jo bU.al zločin na ikodo ital. delavcu, ker po takem groženja in »likanju izmišljenih nevar-nostij, pretečih baje od slov. straui, se italijanski delavec da lahko zavesti de nepremišljenih Činov ali v tako zagriženost nasproti slovenskemu de* laveu, da bi morala slednjič navstati ljuta borka, iz katere bi izišla le zmago vatel j ia premagane« — a kdo jamči italijanskemu delavcu, da bode j»vno oa tisti, ki premore ? 11 Kdo ? vprašamo. Kako dvomljiv da je odgovor na to vprašanje, to rlakko isprevidijo laški delavci iz .Piccolo* samega, kjer jih opozarja, da Slovaui predstavljajo veliko eilo in ta sila more porabljati tndi politična in
PODLISTEK.
Prediua straža.
10
KOMAM.
Poljski apiaal Boleslav Prus. Poslovenil Pedrartki.
Andiejček je že zginil med stavbami, gospo« dič je že prejezdil most, toda Polž je še stal na mestu z bičem v jedni in s kučmo v drugi roki, prevzet po tem, kar se je bilo zgodilo. Kak čuden človek to, ki mu je dražil ženo, se radoval nad Andrejčkovo predrznostjo ter kje ga, puštenoga kmeta, imenoval sdržavljana*, a ženo njegovo pa ^gospo"...
.Framazon" ! je zamomljal. Pokril si je glave ter se jezno vrnil k konjema.
.Vio deteta I... Takšen je nastal svet, da Bog pomagaj. Kmečki sin ie noče pokloniti gospodu in gospod ga še hvali za to. Takšen gospod je tndi on. Resnica, da je giajščakov svak, vendar v njegovi glavi ne more biti vse v redu. Vio, deteta 1 V kratkem zmanjka gospodov, a ti kmet pa pogini, če hočeš. Ha, morda pa si bode AndrejČek, kadar odraste, znal pomagati drngače. Kmet on ne hode; kar ni, pa ni. Vio, deteta t...*
Zdelo se mu je, da že vidi Andrejčka v črevljih brez golenic in v žametovi čapki.
parlamentarna sredstva proti Italijanom. Seveda treba popraviti ta rek v toli o. da Slovani ne uporabljajo nikdar svojega političnega in parlamentarnega vpliva proti političnim, narodnim in gospodar** m pravicam avstrijskih Italijanov i a da so napovedali neizprosno borbo le politi-kastrom v italijanski stranki, onim krogom, ki so si prisvojili politično vodstvo Italijanov; da-si je notoriška istina, katero pripoznavaj« pošteneji Italijani sami, zlasti oni iz nižih slojev — seveda le tedaj, ko ne čuje nikdo dragi, ker strah pred italijanskimi srditeži je prevelik, da bi se drznil kdo javno izraziti svojo nevolje — resnica namreč : da italijanski hegemoni nimajo arca niti za svoje kutno ljudstvo doli po Istri 11
Tem krogem, tem hegemonom, tej absoluti-stiski kliki, ki ima raztegnjene svoje mreže od Gorice preko Trata, do Pulja in do Reke, tej velja naš boj I Proti njej hočemo izrabljati svoj politični in parlamentarni vpliv do naše — zmage 11 Saj pripoznava »Piccolo* sam, kakor ž« rečeno, da na parlamentarnem in političnem polju se eni ne kodo mogli trajno meriti z nami, že iz tega jeduoBtav-aega razloga, ker naie itevile v državi je preveliko!! Italijanski delavci bi imeli torej razloga dovolj, da tehtno premišljajo o tem, predno se odloČijo slediti »Piccolo vem o" poziva, kajti čim se zgodi to, čim se italijanski delavec izjavi solidarnim s krutim sovražtvom italijanskih voditeljev, raztegniti bodemo morali mi — okžalovaje sicer in neradi — svojo borbo tudi proti njeaiu. In potem bi res utegnilo priti kaj sličuega, o Čemer .Piccolo" sedaj le — laže t Kajti ni res iu ni res, da bi bil zahteval delegat Kaftan, da naj se italijanskemu delavcu ne da kruha v arsenalu palj-Ijskem, oziroma da se mu odvzame ta krah, ako ga ja užival dosedaj; ni res in ni res, da bi bil aahteval rečeni delegat, da naj ae Italjani spode is arzenala. Italijanski delavci naj si le preskrbe stenografični zapisnik, da ae uverijo o resnici, da se uverijo, kake brezvestno jih je hujskal vsikdar brezvestni aPiccelo*. Delegat Kaftan je zahteval le te jedino, da naj se slovanski delavec ne za-
.Pfuj !* je pljunil. .Dokler jaz ue satisnem očij, s« mi ti, poglavec, ne bodeš oblačil take Vio, deteta 1 Vsekako pa je treba dati ma danes nekoliko mazila, ker lahko, da se toliko spati, da se še grajščaku ne odkrge in jaz zgubim zaalašek. Potem bi še le imel I A vse to radi babe, ki punta fanta. Ne pomaga nič, treba mu je porabljati gajati...*
Sedaj je Polž vnovič zapazil prahu na cesti, toda na oni strani, kjer je bila ravnina; zagledal je dve aenci, jedno visoko, a drugo podolgosto. Podolgasta je šla za visoko ter kimala z glavo.
.Nekdo žene kravo", pomislil je kmet, .toda vendar ne na semenj ?... Treba je nabiti fanta, niti sam Bog mu ne pomaga... Kaka krava je to?... Vio, deteta t Oj, ks bi imel jaz še jedno kravo in vsaj ta-le kts livade 1..."
Odšel je s konjema z griča ter jel vlačiti njegovo vznožje, obraeno proti reki Belki. Nad reko je zapazil Stanka, za to pa se mu je skrila za grič njegova pristava in oni nepoznani človek a kravo. Rok« so mn omagovale, noge je komaj še vlekel radi utrujenosti, toda najbolj ga je še težila negotovost, ki jo je imel v duši, daai on nikdar n« odpočije do dobrega. Ko devrii to svoje dalo, mora iti v mesto, kajti ob čem bi živeli sicer?
postavlja kakor se je do sedaj, da naj se pri" pszna popolnoma jednakopravnim z drugimi, da naj se spoštuje in uv&žuje njega jezik, kakor se spoštujeta nemški in italijauski I In to naj bi vznemirjalo italijanskega delavca ? Slab« znamenje bi bilu tu za njega samega, ker bi bilo znamenje, da ne more prenašati pravice in da se ue more vzdržati v tekmovanju, sko ga ne podpirajo privilegiji t
Rekli smo tudi, da je „Piccolo" svojim hujskanjem zagrešil zločin na javnem blagru. Gotov« I Kajti takim ščuvanjem širših mas na narodna sovraživa se zastruplja vse javno življenje, ves politični vziub. Ker pa živimo skupno v jedni pokrajini, ker dihamo isti zrak, je le naravno, da trpimo vsi, ako je ta zrak okužen. Da, tudi italijansko ljudstvo trpi na tem. Njegovi vaditelji seveda ne slutijo tega, ker nimajo - srca 1!
Ne oporekamo, marveč pripoznavamo izrecno: italijanski delavec ima nedotakljivo pravo čutiti se členom svojega naroda; pa tudi dolžnost da se izjavlja solidarnim z drugimi rojaki svojimi, kadar preti resnična nevarnost njegovi narodnosti.
Ali isto tako moramo zahtevati mi, da se tudi slovenskem delavcu ^ripozna ista pravica in da se ne uprizarja proti njemu divja gonja kakor proti kaki divjačini, ako ni storil uič druzega, nego to isto, kar nalaga .Piccolo" italijanskemu delavcu kakor svet« dolžnosti
Italijanski delavec naj se le čnti Italijana v narodnem pogledu, nikdo mu ne zamerj« tega 1 V socijalaem pogledu pa naj se čuti človeka, brala slovenskemu delavca, da bodeta mogla zložno delati za interes svojega stanu 1
T« je naš odgovor na falzifikacije, ki jih je zagrešil .Piccolo* na govorn Kaftanovem.
Politiike vesti.
V TRSTU* dne 15 j an a v arja 1888. Politična odkritosrčnost. ,Indipendente"
je bil včeraj odkritosrčen. Že v naslovu svojemu j članku je rekel, da hoće biti odkritosrčen. Odkri-tosrčno iu odloono — da-si ni sledil pri tem glo-
„Da bi se človek mogel kedaj dobro naspati!" je mislil. „D&, ko bi imel nekoliko več zemljišča ter vsaj še jedno kravieo in to-le livado, torej bi leial...*
Kake pol ure še je hodil po novi njivi za branama, cmokaje na k«nja, ali premišljevaje o počitka, kar je začal nakrat klic:
.Jožefi Jožef!..."
Pogledal je ter zapasil na griču svojo šeno.
.No, kaj je ?" je vprašal knut.
„Veš-li, kaj se je pripetilo ?• je rekla zasop-Ijena gospodinja.
.Kako naj bi vedel ?* je odvrnil kmet nekoliko nemiren. .Kaj, ko bi kak novi davek?" šinila mu je misel v glavo.
»Prišel je k nam Magdalenin stric, veš, ta Vojteh Grohovski..."
„Ake hoče vzeti deklć, pa naj jo vzame."
.Aha, njemu uprav roji ta deklica po glavi. Prišel je s kravo ter jo hoče prodati Gobarju za petiutrideaet papirnatih rubljev ter j^doega srebrnega za vrv. Kaj zala krava je, pra<iiu ti*.
.Naj jo proda, kaj meni mar za njo?"
.Toliko ti je mar za njo, da jo mi kupimo*, rekla je Polževa z odločnim glasom.
(Pride še).
bokih poki nov prnl socijalisti — je odklonil zahtevo socija i -tierr ■ UHtii-fV1 zveze j>o odpravi se-«latijih volilnih razivdiv za volitve ,v d«želni in mestni zbi r tržaški, iu po uvtdenju splošne volilne pravice.
V svoji odkritosrčnosti pripoveduje .Indipen-dente", d« ne njegova stranka navadno v devetih stvareh strinja z socijalisti, Ali te* devetim sledi navadno deseta stvar, radi katere jih mora pobijati najodločneje.
Odkritosrčno priznava radikalno glasilo, da je navdušeno za socijaliste, dokler ne prihajajo vmes interesi njegove — stranke! Meni namreč, da, čim bi zmagale socijalističke ideje, ne bi od-leteli le njegovi (Indipendentovi) molja, ampak tudi njegova stvar. Pol stoletja — take pripoveduje dalje „Indipendente" — so prenašali napore in so trpeli za svojo stvar; a sedaj, ko so zmagali, ko imajo v deželnem zboru le svoje može, sedaj je Tendar naravno, da mislijo na to, kako bi utrdili ■vojf> gospodstvo. Socijalisti naj le zahtevajo splošno volilno pravo, Italijani pa jim je nesmejo dati, ako imajo *aj vesti. In kar piša pot*« „Indipendente* v svoji odkritosrčnosti, je res vredno, da zabeležimo tu doslovno: ,V resnici: do sedaj veljavni volilni zisten se je pokazal tako ugodnega sa nas (za progressovce) v vsem svojens obsegu, da mn moramo biti le hvaležni. Jako verjetno je sicer, da bi tudi splošno volilne pravo dneslo sijajen plebiscit naši stvari, ali priseči vendar ae bi mogli tega. 9 splošnim volilnim pravom bi ili nasproti nepoznanemu, kakor je predstavljajo skrajni zapuščeni sloji preb valstva, nezdreli sa vsaki politiki koncept, lahko dostopni vplivsm in ki so brez vsacsg* globljejsga prepričanja. Zalotilo bi nas lahko grdo presenečenje po porazu, ki bi provzročil, da naša stvar zgubi zadobljeno avtoriteto".
Karte na mizo torej, kliče .Idi pen dente" nadalje: Italijanom ne nese račnn, da bi ugodili za* htevi socijalistov. Pr*gressova stranka bi bila ne-■mna, ako bi izpustila, kar ima v pesti. Tudi socijalisti bi se čuvali spremembe, ako bi imeli oni moč v rokah. Z»kljačajć pravi .Indipendente", da njegova strauka t>i pač privolila v kako peto kurijo sa širše raas^ h li v odpravo sedanje razdelitve po rasredih ne privoli nikdar, ker je po isti zavarovana ona sama.
To je povedano jasno. Pregressovcem so pač ljubi tudi socijalisti, dokler jih podpirajo, čim pa zahtevajo česa, kar bi bilo podobno veči svsbodi, tedaj pa doni socijalistom najodločneji ne 111 In sopet se obračamo do slovenskih delavcev, da premislijo dobro, komu da pomagajo prav sa prav, ako vlečejo na jedni in isti vrvi s tistimi, ki zagovarjajo itatijanstvo teh pokrajin, kaker je to storil gosp. Učekar v Polju 111 Zastonj jim ves trud gesp. Učekarjs in drnibi, zastonj jim vse laskanje prad „idejali progressovskimi" : čim so se oglasili
Stritar in nova literarna struja.
i.
Na to mi je g. prof. Stritar, ki me je vedno odlikoval tudi osebno s največjo ljubeznivostjo, pisal na počitnice sledeče prijazno pismo :
Na Dunaju, 12./9 1896.
Čestiti gospod rojmkl
Odgovoril Vam nisem precej na Vaše tako obširno, kakor prijazno pismo sato, ker me je doletelo ravno ob času .babilonskega preseljevanja" — is Aspanga aa Dnnaj. In pa ob istem časn mi je prišlo od dra. Ipavica pismo, v katerem hoče od mene .Nez. mater" — ponemčeno ! Tu sem pa nekaj storil proti svojemu prepričanju in nagnenju; vendar upam, da mi bode blaga Preiirnova duša odpustila ta »erimen laesi (in) genii".
Da izpodrinem Samhabeijev prevod, ponem-Čil sem pesem Mam. Moj prevod je pogrešen, res, ali pregrešen ni, vsaj tako ne, kakor oni oblastnega nemškega gospoda, naj reče kar hoče g. Glaser — in dr. I
Svtjo sodbo naj izrečem o Vašem pisateljevanju l Druzega nič ? Pač 1 svetujem saj Vam, .kaj Vam je, kaj ne početi" 1
Ad 1.) Lahko bi Vam odgovoril, da se ne iutim pristojnega za tako sodbo, ali težke da bi se zadovolili s takim odgovorom. Naj Vam torej rečem še enkrat, kar sem Vam že nekdaj rekel astao: Zdite se mi na pravem potu, ne dajte sa
s kako zahtevo, ki bi prijala masi in ne progres-sovski stranki, tedaj j i in je gotova — brca! Hvaležni pa moramo biti .Indipendentu* na odkritosrčnem pripoznanjn, da njegova stvar more cveteti le ob dosedanjem sistema ter da vsaka prememba bi značila za progressovce — polom I To je zlata vreden migljej, katerega naj bi ne prezrl gospsd gref GoSss! I Altro che trditev, da gospddi ni možno blizu !
Iz deželnih zborov. V deželnem zboru S t i r s k e m so stavili predlog, a katerim se vlada pozivlje nujno, naj razveljavi jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, češ, da tako zahtevajo globoko žaljeni interesi naroda nemškega. Predlog se utemelji v ponedeljek.
V deželnem zboru Tirolskem so vspre-jeli predlog, katerim deželni zbor najodločneje obsoja dogodke v državnem zborn in pozdravlja poskuse v dosego sprave na Češkem in Mora v-skem. Predlog izraža nado, da se posreči vladi, eb varovanji pravičnih zahtev in opravičenega posestnega stanja Nemcev, da zakonitim potom nredi jezikovne odnošaje.
Položaj na Češkem. Danes došla nam „Politik" potrja porolnoma naše, v zadnjem izdanju izrečeno uverjenje, da Nemci so vstopili v deželni zbor že s trdnim sklepom, da sapnste istega o prvi priliki in da bodo neprestano iskali taka prilike. Ta jadini namen imajo vsa iisivaaja: Čebi naj bi zgubili potrpljenje, doilo naj bi do reakcija od češka strani in Čehi naj bi omogočili Nemcem zapustiti deželni zbor, obdani glorijolo mučeništva. Ker je torej gotovo, da Neaiei ne vstopijo v kom-misijo po predlogu grofa Bonquoy, je pokopana tudi vsa akcija sa spravo. Tu imamo torej vse hinavstvo Nemeev. Pred se se delali, kakor da sta oseba grofa Badenija in nasilstvo državnozbor* ske večine kriva, da Nemci ne morejo vstopiti v pogajanja. Sedaj ni državnega zbora, večin« zbornico nima torej besede, prizadevanja za spora* snmlienja prihajajo od miniaterskega presednika, ki je Nemec po roda in po mišljenja, a nemški non possnmus zveni isto t ko trdo na ušesa kakor poprej. Čehi so šli do skrajne meje pri jeni) i vesti in mirnim srcem morejo odkloniti vsako odgovornost za vse, kar koli utegne priti. Gosp. baron Gantsch pa je danes bogateji za jedno skušnjo. Ako je res, kar govore a njem, da ne spada med tiste ljudi, ki se ne znajo ničesar naučiti in ničesar pozabiti, ampak da je pristopen naukom, ki jih podajejo skuftnje življenja — potem se smemo nadejati, da sedaj vidi tidi on, kie je vir narodnim bojem v Avstriji t A ne le Gautschu, marveč tudi vsem drugim morajo se odpreti oči. V ponedeljek se bode sicer nadaljevala rasprava, ali kocka ja ia padla. Nemci nočejo sprave, sprava pa je državna potreba. Torej ? Neisogibno je, da se isvojnje odločilna bitks med potrebo države in onimi, ki nočejo poznati te potrebe. Na izidu te borba ni možno
torej motiti. Kar se tiče Vaših nasprotnikov, recite s Goethejem: .Pustite pse, naj lajajo, to kaže le, da jahamo" 1 Kdor hoče pošteno delati ta narod, mora imeti v srcu močno ljubezen donjega in pa — debelo kožo. Prav pravite, da je še tako, kakor je bilo v moji dobi. Ta zarod ne pomrje. Narodnega paglavstva in farizejstva noče biti konec. Kaj hočemo ? Včasi se mi sdi, da bi bilo dobro: .kar po glavah"I — Potem me zopet obhajajo rahleje misli: .odpusti jim, saj ne ved6, kaj delajo". — Vse Vase spise, sosebno pa: ,V krvi", sem bral z velikim sanimanjem in večinoma tudi z veseljem. Gotovo ste razširili tesne meje našega pripovednega slovstva, in to je nekaj I
Tehnike ste se učili, kjer se je člevek more učiti*), drago pa Vam daj6 oči in — srce. Tako se ni bati, da bi kda| zabredli v laže. Pohujšlji-vega do zdaj jaz uisem nič našel v Vaših spisih, razen pohujšljivega za tiste, ki se radi pohujšujejo; in tadi teh pri nas noče biti koneel
Tisto .modno poročilo" o svatih dra. Pajka se mi zdi kskor nekak .Braveurstflckchen*, češ: Tndi kaj takega znam jaz (ali morabiti zname mi?) V tem zmislu naj velja. — Sicer pa bi Vam svetoval — n6, nič sveteval! to bodi tsdi odgovor ad 2)
Drezate me, naj zopet začnem! Čadno! Ali so moje zadnje besede v ,Zv." za Vas zastonj govorjene? Le prepozno sem končal sveje brezuspešno prizadevanje, to Čntim bolj in bolj. Moji
dvomiti, ako pokažejo oni, kateri« je poverjena borba za državuo misel, da stoje na visini avstrijske naloge. Po dogoikih teh par dnij v dezelueuo »boru češkem se mora pričeti ta borba.
V hrvatskem sabora se ja pričela rasprava o proračunu. Predloženi proračun je zagovarjal sam ban Khuen Hedervary. Proti je prvi govoril predsednik stranke prava, baron Rakovina, ki je rekel, da »poziciji mora biti skrb, da v naroda vzbudi narodno zavest. Za njim je govoril načelnik .Čistih" dr. Frank, ki je vprašal vlado, kaj je storila v varstvo pravic Hrvatske do Reke ?
Reka. V petek došel je iz Badimpešte na Reko guverner Ladislav grof Szapary. Najprej je vsprejel magistratve uradnike, na čela jim dirigenta, vit. Milcenicba. Temo nasproti se je izranil guverner, da sedanje težav ne bodo imele nobenih posledie gleda okritosrčnega obča vanj a med vlado in mestom. Potem s« se mu predstavili uradniki drugih driavnih uradov.
Italija in petdesetletnica cesarjeva. Ta-kajšnji .Mattino" donaSa brzojavko iz Rima od 14. t. m., ki pravi: „Dosedaj se na dvoru (italijanskem) ie ni skrenilo ničesar saradi prisustvovanja jubileju cesarja Frana Josipa. Dobro poučeni krogi sagotovljajo, da se jubilejne slavnosti na udeleži noben italijanski princ, ako cesar Fran Josip na povrne ital. kralju obiska na Dnoaju." — Ne vemo sicer, da-li nameruje naš cessr povrniti rečeni obisk, ali to se nam sdi gotovo, da ne pojda v Rim. Kajti Nj. apost. Vel. težko da bi hotelo v mesto, ki je bilo v oblasti papeževi iu katerega se je pstem polastilo italijansko kraljestvo. Rim pa je glavuo mesto temu kraljestvo. Ako je italijanski dvor res sklenil tako i a ska res hoče vstra-jati pri tem sklopu, potem že ne bode drugače, nego da se sadovoljimo s uverjenjem, ds se jubilej cesarja Frana Josipa izvrši najsijajneje in naj-prisrčueje tadi brez italijanskega princa.
Rftilldne vesti.
Odprto pisno visokemu o. kr. namoatolitvil v Trstu. Občinsko zastopstvo v Pomjanu bilo jo raspuščeno že pred enim letom, in sicer, kskor smo doznali, iz sledečih razlogov:
1. Ker je staremu zastopstva potekla zakonita doba pred četrt letom;
8. ker se je na volitvah dogodilo nepra« vil n osti j;
3. ker so se našle pomanjkljivosti v občinski upravi.
Z ozirom na to raspuščenje je v meseca marcu 1897. kakih 300 volilcev prosilo to visoko c. kr. namestniitvo, naj isto blsgovoli razpustiti tudi sastopstvo sosednje občine oprtaljske. Naveli so v svojih prošnjah te-le razloge:
1. Ker je zastopstvu potekla zakonita doba pred 3 četrt leta;
Dalje ▼ prilogi.
časi so minili. Res imam „projektov" polno glavo; in tadi začetega imam precej; ali veselje me j« minilo in bres tega ni nič, kakor sadje ne sori bres solnca. Samo pokoja želim! In pa tudi tega telim, da bi mogel s tega sveta s tolažbo, da gre v moji ljubi domovini vse na bolje. Ali ta tolažba,
mi noče še priti! Če pogledam po--toda nUS
ne bomo tožili I
Slednjič se Vam moram še sahvaliti, da ia me tako prijazno spominjate in v svojem pismu s nekakim spoštovanjem govorite z menoj. Kak .slavni" pisatelj slovenski (Vi ste še v stanu „na-dobudnosti" kali?) bi si raji prste opekel, kakor da bi z njimi prijel pei6 ter mi pisal nekaj prijaznih vrstic Tem bolje, pa mi ni odgovarjati treba. Vi ne veste, kako nerodno jaz pišem pism^
—	prava potrata!
Torej: pognm in vztrajnost! z Vami, upam, se bodo še kdaj pouašali Slovenci 1 Z -,'togom 1
Stritar.
Is tega pisma sledi torej:
a)	da se Stritarja moji spisi — siti .V krvi"
—	ne sde pohsjšljivi,
b)	da me vzpodbuja prav Stritar, naj ostanem na sedaoji, t. j. realistini poti.
(Prid« še.)
*) Pri Francozih, kjer se je uči] tadi Stritar.
Op. dop.
Priloga „Kdinssti" štev. 7. večerno izdanje.
2.	ker sa je na volitvah za deželni in državni zbor dogodil) no samo nepraviln< stij, ampak velikih nezakoniti.stij, kar je razvidno iz obilice pritožeb, doposlanih eblastim ;
3.	ker se, kakor trde občinski zastopniki sami, že kakih 25 let niso položili redoviti rakuni, ter je občinska nprava sploh v največ* m neredu.
In ti volilci so prejeli od visokega c. kr. namestništva odgovor, da za razpuččenje obC. zastopstva V O prti ju ni dovoljno vzroka.
Ne da hi hoteli kaj jmehne.f/a trditi s tem, opažamo vendar, da občinsko zastopstvo v Pomjanu je bilo slovensko, ono v Oprtlju pa je italijansko.
Sedaj je prošlo ie pet let odkar vodi občino oprtal jsko isto zastopstvo in isti čupan in opravičeni smo do vprašati: kako dobjo bo še v veljavi dvojna mera ?\	Volilci.
Prosimo pojasnila. V .Oservatore Triestino" od dne 14. t. m. čitamo ita!ijansko-nea»ški razpis (Štev. 37042,) neke službe, podpisan po c. kr. finančni direkciji. V razpisu se zahteva uaej drugim tudi znanje deželnih jezikov.
Dovoljujemo si vprašati slav. finančno vi ditvo, katere jezike smatra ono prav za prav deželuimi jeziki ? I Ker isto slav. c. kr. vodstvo izključuje Movenski jezik že v razpisu, moramo mislit,'«, da isto smatra le italijanščino in nemščino deželnima jezikoma ? 1
V tem slučaja bi si dovolili opozoriti Blavno finančno direkcijo na zmoto, v kateri se nahaja glede deželnih jezikov. Opozarjamo to slavno oblast na opetovane razsodbe državnega sodišča, da slovenščina je deSelni jezik v Trstu, da ne rečemo: na Primorskem. Čim pa je tako, potem pa bi radi vedeli, da li slavna finančna direkcija res ne ve cičesar o vsem tem, ali pa — noče vedeti ? I Jedno in drugo bi bilo vsaj nekako — čudno od državne oblasti; zato bi prav zares želeli pojasnila I
Dopolnjeno ja 1 tsko je vskliknil Izvelićar naš na Golgoti. Tako je vsklikuil lahko i udi g. /upnik rojanski te božične prazuike. Dovršil je gospod, žnpnik zares mojsterski od njegovih laškib gospodarjev povrnjeno mu nalogo. Cerkvene slovesnosti v Rojanu ao sedaj skoro izključljivo latinske. Na „rojstni dan" je bila zornica popolnoma latinska, ob 9. nri laško, ob pol 11. popolnoma lat usko, popoludne ob 5. uri zopet slovesni latinski blagoslov. Vse to za Italijane. Kaj je ostalo še slovenskega za Rojančaue? Skromna navadna sv. .maša ob 8. uri zjutraj in jeden blagoslov;ob 3. popoludne. Tako se je godilo vse božične praznike, začenši z rojstnim dnem pa do sv. Treh kraljev.
Kaj pravi k temu visokočastiti ordinarijat? Ali še ne bode konca temu izrivanju in iztiskanju slovenskega jezika ? 1 Gospod žnpnik 1 Ali še ne vidite, kako mrzlo postaja v Rojann? Ali se Vam nič ne zdi, tla bi lahko zdrsnili na tem ledu ? I Glejte, kaj delate I	Veren liojanian.
Slovanski shod na Dunaju. Z duuaja smo prejeli nastopni poziv: Deželni zbor dolnje-avstrij-ski je sprojel piedlog dra Ko 1 i s k o, da se sme na javnih ljudskih in meščanskih šolali v Dolnji Avstriji poučevati samo v nemškem jeziku. Proti teain nasilslvu Slovanov skliče jo dolnje avstrijski Slovani velik javen shod v nedeljo dne 16. prosinca 1898. ob 9. nri dopoludne v XVII. okraji v dvorano g. J. Gschwandnera, Hernalser Hauptstrasse št. 41.
Na shod pridejo mnogi poslanci in zastopniki slovanskih narodov, kakor tudi zastopniki dolnje-avstiijskih občin.
Čehi, Bl&vaki, Poljaki, Rusi, Srbi, Hrvati in Slovenci, pridite v največjem številu ! Sklicatelji.
Oarovi častitih udeležencev koncerta slovenske deške šole dne 9. jan. t 1. Velč. g. prol. J. G. 50 nvč., Pe»er Zabrič 20 nvč., Helena Šnebeij 10 nvč., Anton Oevna 50 nvč., Matija Kolman 20 nvč., g. Ivan Mankoč 2 gid. veleč. g. kanonik P. Flego gld. 1.40, Ivan Brezovec 25 nvč., Ivan Umek 5 nvč., N. N. 80 nvč., Zafred 70 nvč., Kalan 20 nvč., č. g. J. Warto gld. 2.40, g. dr. Gre-gorin 1 gld., č. g. Jaklič, voj. kurat gld. 1.70 Jakob Perhavc 45 nvč., Fran Jaksetič 1 gld., Kranjc, trgovec 70 uvč., gospa Ema Abrain 1 gld. Tomažič 70 nvč., č. g. Macani 10 nvč., g. dr. J. Abram 20 nvč., Anton Vitez 20 nvč., Ivan Prelog 50 nvč., N. N. 10 nvč., Fran Košir 20 nvč., Luka Sarazin 75 nvč., Župančič 70 nvč, Fr. Vatovec 20 uvč.
Vsem darovate!|fno in udeležencem tisočero hvalo! Dal Rog, da bi »avdu^enje »lav. slovenskega občinstvi za slovensko š ilo r Tintu \edno raslo ter šoli privajalo po Ip.nnko, in paspeševatel-jev. Učiu ljO.vo bode skrbelo, da s« bode nabran narodu z oh:lrii®i obrestmi vračalo vse, kar položil na žrtvenik — tloveuske Sol \
Za podčastnike dež. hrambe. Vernik dež, btam^e javlja, da bodo podčastniki dež. hrambe, ki ostanejo v službi še po zakonitem določenem časn, deležni vseh privilegijev, ki jih umivajo pod-ča4niki redne vojske.
Skupil jo je. Pred »'asom j« prišel v n^ko trgovino raagistratni stražar. V tej trgovini posluje mej drugimi tudi ženVaa, Italijanka po rodu. Stra-žar je govoril o tem in onem, d..kler mu ni p i-inarijkalo besede. Naposled se je razkoraki, rekši majeslet čuo : „Ko bi jaz imel vlado v rokah le 24 n', hi d*l obesiti v e— ččavn". Iialijanka mu je pa odgovorila: .Gospod, kaj govoi-.te vendar? S-ij ni mogoče, da bi vi imeli tako srce, ali bolje rečeno: da bi bili tolko brezaični, da bi dali ol;esiti svojega očeta, mater, ženo, otroke in naposled tudi samega sebe?!! Kako bi Vi izvršili kai sli-Čnega, ko ste vendar izišli iz slovenske okolice tržaške?!"
Uganite, kaj in kako je odgovoril junak na to 1 — Ničesar I Sram ga je bilo iu molčal je; spomnil s« je gotovo svojega roda in svojega od-padništva.
To je b Ia poštena lekcij*, tem občutneja, ker je došla od prav* Italijanke slovetnkemu odpadniku l Big daj mnogo tikili poštenih Italijanov in „Strela udri in višine Izdajice domovine t"
Nekdo.
Poziv na veliki ples .Oelalskoga podpornega društva*. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos .Delatsko podporno društvu" *voj „veliki ples". Isti se bode vršil dne 29. januvarja v prostorih gledališča „Politeam* RosettPriprave so velike. Društvo ne štedi, ne z novci ne z delo ji, marveč se trudi in žitvuje, kolikor more, da priredi .prijeten delapust" svojim členom in sploh slavnemu občinstv«. Tega dneva vtseli se vse, mlado in staro. Sleherni delavec in deiavček hrani že tedne in tedne poprej novčiče za »veliki ples". Ta d:in je vse pražnje, vse veselo, brezskrbno. Vsakdo, ki stopa v prostore veselja, pravi prod vratmi: „Skrbi in duha moreče mi-Ji, počakajte me tukaj !u Skratka: Na* ne manjka nihče v<eh! — Komu velja iu čemu torej ta poziv ? — Naši gospodi velja to valilo. Kakor se tam v vasi veselita žnpnik in učitelj s-č svojimi farani, tako naj se veseli meščan so svojim mestnim delavcem! Saj to ni poniževalno. Mi delavci dobro poznamo razmerje mej nami in našo gospodo. Ali veličastnejše so nam zdi, ako imamo svojo gospodo med sabo. O taki priliki se uverjamo, da nas ona ne prezira in ne smatra za nevredne svoje družbe. Ve naj, da tudi mi iščemo prilike za naobrazbo. Kar vidimo mi in naši otroci lepega na vas in mej vami, vse to bodemo posnemali radi. Sicer pa bi b:io lepo i u dosledno, da bi delila naša gospoda z nami veselje, kakor deli z nami koristi našega truda. Ni se vam treba bati tistih preklicanih socijalistov, ki tekajo za zastavo „Delavca", kajti tacih mej nami nI, odkar smo spoznali voditelje socijalintov in njih namere. Pridite torej mej nas ter pokadite s tem svojo dobrohotnost do nas in našega stanu.
O tej prilik; usojumo hi še opozoriti našo gospodo na naše društvo. „Delalsko podporno društvo" je naša „samopemoč". Tu vlada vzajemnost v tem društ?u se zrcali geslo našega milega vladarja: „Se združenimi močmi 1" Iz našega društva so oni možje, ki so šli svoječasno v boj za šolo; naše društvo dalo je o zadnjih volitvah največ bojevnikov ; naše društvo predstavlja ono delavsko maso, ua kateri sloni tržaško slovenstvo. To naše društvo iraa ilve vrsti Članov, namreč prave in podporne člene. K prvim spadamo m», delavci, k drugim naj bi pa pripadala častita gospoda. Žalibože ima naše društvo tako malo členov druge vrste, da njih število ni v nikakem razmerju z členi prva vrste. Tukaj se nam vsiljuje vprašauje: jo li tam, kjer je na tisoče slovenskih delavcftv, res tako malo slovemke gospode? Ali pa je je, a se odteguje društvu sokrvnepia trpina ? ! Tudi v tem oziru trkam) na vaša rodoljubna srca, vabeči vas, da .stopite v naši kolo, da pristopite našemu društvu kakor podporni čleui. Vse .a, nam in
vara, pa n*i velja ge*b: „K len za druzega, vsi pa /.a enega - za naš mili nan d slovenski!"
Več delavcev.
Vaški načelniki v tržaški okolici. Bili so zopet potrjeni vaškimi načelniki za dobo treh l«t ti-le »ožaki (!) : Ferfolja (Perfoglia) Filip za Prašek, Prašelj (Prassel) Šimon za Konto vel j, Bogateč (Bogat<iz) Kristjan za Sv. Križ, Danev Tomaž za Opfiino, Vidav Luka za Bane, Kralj (Krall) Va-leatin za Trebče, Grgič (Ghergblg) Ivan za Padriče, Grgič (Ghergig) Mdiajl s Gropado, Ražem (Rasam) Ivan za Bazovico in Č »k (Zoch) Ivan Marija za Lmj-»r. Mi, ki poznamo te može, jih prav radi privoščamo magistratu.
Konsumno in posojilno druitvo v BorStu otvori v nedeljo dne 16. t. m. svojo gostilno v občinski hiši. Goslje dobro došli 1	Odbor.
Akad. tshn. društvo ,Triglav" v Gradcu bode imelo v sredo, 19. t. m. ob 8. uri zvečer svoje 4. j.ivno, redilo zborovanje se 9lrtdeč m vsporedom : 1. čitanje zap saika, 2. čitanje zapisnika bratskega dinšUa i Slovenija", 'i. poročilo odborovo, 4. po ročilo upraviteljevo, 5. slučajnosti. Lokal : restavracija „Neograz".	Odbor.
V Sv. Križ i na Vipmksm se je ustanovilo „vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine". Pravila so že potrjena. Društvo bo imelo dne 23. januvarja popoludne prvi obrni zbor. — „ Bralnega društva* občni zbor se je vršil dne 2. t. m. ob obilni udeležbi. V odbor so bili izvoljeni soglasno: Peter Medvešček predsednikom, Anton Stopar podpredsednikom, R. Šiiiigoj tajnikom, Anton Špelt blagajnikom ter Ivan Palik in Fr. Vovk odbornikoma, Dragotin Belja In Ivan Ruitja namestnikoma. Skoro osodepo'na je bila za društvo kriza glede društvenih prostorov. Začasno je sicer poravnana tako, da ostaue društvo v sedanjih paoitorib; ako bi Ne pa ponovilo nerodnosti, primorano bo društvo iskati si novih prostorov.
Božič v Ricmanjih. Prejeli smo in objavljamo : Pod tem naslovom (v 6. *t. cenj. „Edinosti", zju trajno izdanje) skuša dopisnik „Stenčan", da bi reanico o nekem mojem svojt d«buem izreku nekako — da ne rabim diuge besede — zavil.
On (dopisnik) pravi namreč, da sem rekel jaz: „Nasprotovali bomo, tudi Če pride k nam učitelj vseli učiteljev" ! Da bi še bolj utrdil menenje, da so b'lfi tč besedo res moje — dostavlja: „A hvala Bogu, da se mu ni posrečil ta načrt 1"
Ker se stvar sedaj tako napačno zasukava, moram vendar povedati resnico — tudi če je že taka st\ra. Rekel sem l>il namreč o neki priliki : „Nasprotovali mu boste (namreč Rcmanjci), tudi če pride k Vam učitelj vseh učiteljev!" —
In da je bila ta moja opazka takrat —poudarjam : takrat — opravičena, bi lahko dokazal takoj. No, mene no veseli pogrevati starih jedij, zato nočem dalje govoriti o tem. Ako Vi pa|vedel, da g. dopisniku res tako diše take stvari — pripravljen sum mu postreči tudi o tem. Za sedaj pa pripominjam le to: veseli me do srca, da je v Ricmanjih zavladala zloga v tem poglodu in veseli me še posebno, da je g. dopisnik prepričan o ko riati zloge.	Ivan Sancin, župan.
Shod volilcev v Ajdovščini. Deželni poslanec dr. H. T u m a ima prelepo navado, dt\ stopa pred svoju volilce kar zaporedoma. Kom«j leto dni je minilo od zadnjega volilnega shoda v Ajdovščini, in že zopet je sklical shod dne 9. t. m. V mino* lih mesecih je kar zaporedoma poročal o svojem delovanju v trgih soške doline; na to se je udeleževal narodnih >ln»dov v Rthembergu, Dornbergu iu Šempasu, kjer je vnemal narod na delo in združevanja v raznih .strokah, dobro vedč, da le na tak način se more osamosvojiti narod naš. Kljubu neugodnemu vremenu se je zbralo v Ajdovščini poleg domačih Volilejv še lepo .število zaveduih mož iz sosednjih občin. Gospoi poslanec je razjašnjeval splošni položaj na Duuaju in posebno v Gorici. Nevnpehoiii v državnem zboru sledi nevspeh v deželnem zboru, v katerega slov. poslanci niso mogli vstopiti in u e v s t o p i j o, dokler ne dobe garancij, da bodo mogli vspešno delovati v blagor slovenskega naroda.
Glasno pritrjevanje je pričalo, da volilci in nevoliici odebrnjejo tako postopanje. Na to je pojasnjeval g. poslanec delovanje svoje in deloma svojih kolegov-poslancev i/.veu zbornice, t. j. o
vipavski železnici, katera nam je zagotovljena sedaj; o ustanovitvi trgovinsko obrtoijske zadruge ter o zavarovalnicah za govejo živino. Vnesial je poslušalce za obe vrsti takib društev. Ko je dovršil svoje dolgo paročilo, pritrjevali so mu poslušalci aavdnšeoo.
Nadučitelj g. Fran B a j t je prečital fp>me-nico, govorečo o gmotnem stanju učiteljev ter jo izročil g. poslancu.
Nadnoitelj g. Peter Uedvešček je inter-peloval g. poslanca in uda r. kr. det. šol. sveta o zadevi nadufttelja g. Ivana Krajnika v Koba-iidu z oziram na dopis v „Edinosti" od dne 8. januvarijs.
Gospod poslanec je pojasnil Krajnikovo zadevo, zatrdivli, da se on in drugi posltnci zanimajo -a njo ter da se stori vse za ugodno rešitev. Enako naklonjeni da so deželni poslanci našemu vprašanju o zboljšanja gmotnega stanja učiteljev.
Ko se je soglasno vsprejela zaupnica vrlemu poslancu, je predsednik zaključil shod.
Krliem domovine. Slovenski trgovci z lesom f Savinjski dolini nameravajo ustanoviti posebno banko, z sedežem v Mozirju. To bi bilo v korist trgovini z lesom.
Od 60 členov v komisijo za pariško razstavo I« Štajerske, sta samo 2 Slovenca. To že ni več preiiranje, marveč si moramo misliti še bojte, namreč, da se norčujejo ii nas.
V Celje se je vrnilo 8. t. m. 70 rezervistov pešpolka št. 87., ki.'so bili na Kreti.
Goriška „Trgovsko-obrtna zadruga" deluje še-le 6 tednov, a že je dosegla uprav velikanski vspeh. Deležev je že blizu 1000, hranilnih ulog nad 16.000, odprtega in nedotaknjenega kredita pa 15.000. Tako malo časa in tako veliko vspehovl To je lepo in tolažljivo!
Šo o steklem psu. Včeraj se je vrnil z Dunaja oni Hulovae, ki je spremljal tjekaj ngriznjence. Z njim se je vrnil tudi neki Pahor, ker je rana njegova nenevarna in se lahko zdravi sam. Na Dunaj odidejo najbrže še tri osebe radi zdravljenja, ki so bile tudi ugrizajene in so se prijavile še-le pozneje.
Ljudsko gibanje v Trstu V času od 1. do 8. januvarja rojenih je bilo 61 možkih in 62 ženskih V istem času umrlo je 43 možkih in 70 ženskih. Od 123 novorojencev bilo je 22 nesakonskih. Od 113 mrtvih jih 28 še ni doseglo starosti 6 let.
Nesrefte, prlpetivie se včeraj. Na Andreja Čok is Lokve se je zrušil pod ter ga hudo po-škodoval.
Zmešalo se je v glavi mehaniku N. N. iz ulice Sv. Marka št. 14.
Na knjigoveza Alojzija Sclnveiier iz ulice S. Maurlzio it. 9 je padel zaboj papirja ter ga močno poškodoval na levi strani života.
Andreju Bizjak is Košane je voz sena porozil levo nogo. Vse te so sproveli v bolnišnico.
Izpred aodiiča. V četrtek se je vršila pred tuksišnjim sodiščem razprava proti Terklin Andreju is SavraMča. Razprava je bila tajna. Obtoženec bil je že izgnan iz Trsta. Ko so ga stražniki za-zapazili, ni hotel jim slediti, marveč vrgel se je na tla ia žalil Nj. Veličanstvo. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Sleparija pri poitni hranilnici. Pri poštni hranilnici na Dunaju našli so za 2840 gld. fals'flci-ranih čekov. Te čeke je naredil neki Veimvvnrm, uradnik neke dunajske tvrdke. Mož je odnesel pete.
N. 32.
S B. K.
Natečaj
V koperskem šolskem okraji je stalno ali provizorno popolniti mesto pod učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Lazaretu pri Kopru so slovenskim in laškim učnim jezikom.
S tem mestom je združena plara, ki je vteineljena po deželnem zakonu z dne 14. decembra 1888 br. 1. B. L. e O. T. 1889.
Pravilno opremljene prošnje naj ae vlože zakonitim potom na podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v uradnem listu. C. k. okrajni šolski svet v Kopru, dne 12 proninca 1898.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
ulica Molin piccolo št. I v Trstu
sprejemu hranilne uloge od vsakega, tudi ako ni zadružnik ter obrestuje po
lire* odbitka. Rentni davek tilog plačuje hranilnica.
Ženini in cenjene družine,
hi rabijo trdno pohištvo in tapecarije, naj no zamudijo obiskati zalogo
Viljelma Dalla Torre
v ulici Cordaiuoli
(blizo trga S. Giovanni), kjer najdfjo dobiček ua vsem.
Via Curdaimli l. Mit POHIŠTVO D0WES£ SREČO Via CordaiinJi t.
Fotografični aparati
En tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, tud ion «j 2, telefon M9.
se v 519.
Roruo V8e potrebščine za slikarja. Dobivajo Dal VC drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon
Zdravilni predmeti [S™®
Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon Ti 19.
Marcolo najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-IVIdVadla tura Fazzinl, Stadion 22, telefon 51».
Tropinsko žganje, ^rr^ii t;
Stadion 22, telefon 519.
lUjflcf O|*f|o HA(l)flt Mostarda, gorčično seme (zrni) bo-IVlUOlalUa Hanake slive, garantirane, kineski Čaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, te-le fon 519.
Parfimoriio i*t>'rka, gobe. črnila Lconhardi. Dobi-r <11 IIIIICI »JD, Vllj0 8e v drogeriji Artura Fazzinl,
Stadion 22, telefon 519.
Cravi Jamajka, konjak in inaraskin iz Zndra. Do-iva so v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519.
Zaloga pohištva
tvrdke Aleksandro Levi Jf in s i Trst, Via Rlkarga, 21 In Piazza Veochla it. 2
Zaloga pohiitva in tapetarij vseh slogoT. lastnega i.-delka. Bogato akladiiče ogledal in Tsakorritniii slik - Na zahte vanje ilustrovan cenik mtoig in franko. Naročeno blago atavlja se parnik, ali na fteletniiko postno, ne da bi ia to računil stroike.	'
Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-v i j ett v Trstu
išče agentov
za Trat, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje.
Špiritu« einapie compoaitui
NIČ VEČ KAŠLJA
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nft.
ter ae dobiva jedino le t lekarni
Ai dum Mori.)
TRST - Piazza cramle - TRST.
obrestuje tudi po novem letu 11-loge po S°jo brez odbitka novega rentnega davka.
i L
Aite & Zadnik
TRST Via Nuova na varala via S. Lazzara TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma ni takturnega blaga Dobiva se najnovejSe blago za jesensko-zirasko sezono, za moško, žensko in deco. Dogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštauja, funele, volnenih in svil natib rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezania v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stol* za moške obleke, buveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trnkov i in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Ceue jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj Poši-Ijatev poštnino prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim t ostajeva udana Alte Zadnik
TRST
tvu v
>ma	I
ivejše	m
oške,	J
tnega	■
svil-	|
I
I
I

Najnovejše vesti.
Trat 15. Municipalna delegacija je priznala redarju Andreju Sila 60 kron v nagrado, da je na glavnem trgu posekal onega steklega psa, ki je ugriznil toliko ljudij.
Budimpeita 15. Zbornica magnetov je vapre« načrt zakona o nagodbenem provizoriju in je podelila vladi obaolutorij.
Berolln 15. Glasom brzojavke, došle na više poveljstvo mornarice, sta neaška križarja .Deutsch-laud* in .Geflon" že šla na srečni vožnji mimo otoka Perim.
Odvetniškega koncipijenta,
zmožnega poslovanju v slovenskom, italijanskem in nemškem jeziku sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
DM Gustav Gregorin.
odvetnik
v Tratu, via Molino piccolo 6t- 3.
Srečke spomenika princa Evgena
Glavni dobitek:
75.000 KRON. Srečke po SO nčJ
priporočajo: Gluaeppe Bolaffio, Ales. Levi, Mandel It C., Ii Mercurlo Trlestlno, Ig. Neumann, M. Nigris, Enr. Schlffmann.
I
ŽREBANJE
U. febru var j a
Paerhofer-j eva
lekarna „PRI ZLATEM DRŽAVNEM JABOLKU"
Dwnaju I., ■IntfmMtraaae it, 15,
J. Pserhoferjeve čistilne krogljice
ho davnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano doniuče sredstvo.
Te kroglice so iste, poznano pri občinstvu ie več desetletji pod imenom „J. Pserhoforjevo kriči stilno krogljico" ter Me izdelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku", Dunaj I., SingerBtrasBe it. 15.
Teli krogljic stane: jedna škatijica a 15 krogijicami 21 nvč. jeden zavitek z 6 škatljloamt I gld. 5 nvč. Ako so znesek predplača, stane s poStnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nvč. (Manje od jodnega zavitka se ne pošilja,)
Prosimo, da se izrecno zahteva J Pserhoferjeve čistilne krogljlce*
in paziti je. da ima pokrov vsaki škatljici isti podpis J. Pserhofer v rudečih pismenih, katerega je videti
na navodilu za porabo.
Pserhoferjev balzam za ozebline, V0H0,,Ua
sto pustnimi (hO,
4(1 nč., pro-
J. Pserhoferjev trpotčev sok, 2£S£g&\ J. Pselhoferjev balsam za goltanec, Vnvs:
poštnino prosto lo lič. Ctnll.nui l'"1'1" l'»«|'arati, i/.l>ornn kr)>)>ilno aredstvo 7.11 žolo-OIUII u VI ilur. in živi'.u, I ut<-r kolu-vlna ali ellksir|a :t glil., pol litra 1 ulil. t!t) nvč., č«tvt litra K"> nvč.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(prftj hnonovana življenuka et.mca). Hulilo ra/stopljajoču sred-
Ilazven iinonovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farraatuu-tične specijalitete. Na zahtevanjo poskrbujo se točno vsako v skladišču nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vršo točno, a treba jo denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
nivo, ki upliva kropiluo na žuloitec pri zaliasanjo, 1 liočica £2 116., 1 ilucet kIJ.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, J- Pserhoferjeva tanokininska pomada
last las, Jedna škatljiua 2 guld.
Rannrolni nhli¥ 0,1 i,uk- i,ror- stemM-a, 1 lonček so nć. nailUbCIlll UUI|£ ji»onto poštnine pa 75 uvč.
Universalna čistilna sol
blalie prebave, Jedeii oiuot 1 gld.
m
m
m m
m
g 1
m.
fo




I


i

1
fo
91
9
Slovenci
m
ovenke
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda
Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja!
m ______
mmmmm^

svais

Naznanilo!!
Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiši ljudske šole nasproti cerkve sv. Petra po do- j niafe „pri Pepetu Kraševcu^. Postrezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah.
Sprejemam in izvršujem vsako naročbo ' na drobno in na debelo. Utlani
Josip Stanti^.
Ulica Dmota štev. 9
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje, Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota štev. 9
Pravi trpotcev sok je j o din o oni, kateri se Pripravlja v lekarni kZrinj-skemu, H. Brodjorin, Zagreb, Zrinjski t r g š te v. 20
Trpotcev sok ne presežno deluje pri t s r h prehlanjenjih so p n i h organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, p r so bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kainljses tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijotek zajelo, lahko spijo i n n a t a n a č i u hitro okrevajo. — Izmed mnogih zah val s pom injam tukaj samo ono;
„Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi io tri steklenic« Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje p o-znance. Jaz s •> m od dveh steklenic od neanosn g a k a 41 j a po p ol n o m a o zd r a-vel. Hvalu V am. Priporočil bodem ta zdravilni lok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Auaim. NiDu-naju, 'JO marca 1897." Pazi naj se torej, daje na vsaki steklenici vastvena znamka t. j. s 1 i k a b a na Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trpotčov sok, kateri to vantveno znamko nosi. — Cen« steklenici s točnim opisom je 75 nč. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mesta in 8 i o e r prsti predplačilu (p r i r a č u n a v š i 20 n č. za i a m o t o k) ali p s po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih pre-skušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine p r o m t o. Lekarna k Zrinjskemu, H. B r o d j o v i n, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Kdor želi za
DAR
imeti kaj koristnega in vrednostnega, naj ne zamudi prilike nakupa
in sicer:
1 amerik budilnica v fiao poliraiiem okovu ii
nikla reguliranu stane samo	gld. 1.55
1 dunajska zidna ura z nihalom, bije vsake */,
ure v lepi orehovi omarici.......„	6.60
1 dunajska zidna z godbo vsako ur* igraje . . „	7.50 1 žepna uva za gospode, remontoir ari ker, nikel
z rnzlanem okrovom........ . „	1.86
1 žepna ura /.istem Koskopf z znamko Eklipo . „	3.40
1 „ „ Roskopf Patent.........6.75
1 „ „ Remontoir 2 pokrova, srebrna, 10 ka-
menov, delo prve vrste . . , , „	5.20
1 » „ za dame, 2 pok., srebrna 10 kamenov „	4.90
1 » n n karatov zlata ... „	1175 1 srebrna verižica za dame, trivrstna z lepim
privezkom ..............1.60
1 srebrnu verižica za goapode, lep uzorec. težka ,,	1.85
Vse uro so natančno regulirane, srebrne in zlato	ure in verižice od c. kr. urada puncirane. ttC Ilustrovan cenik se pošilja gratis in franko.
Nobeden naj ne opusti te ugodne prilike, dokler so r zalogi gori navedene ure in verižice.
l'obiva se od eksportne hiše za nre na debelo
Jakob Vlfanderer — Krakovo, Stradom štev. I.
UNEMENT. CAPSICI COMP.
ic Riehteijeve lekarne v Pragi,
C roman* ferrrtno, Mrtim Ifnjili mtamitm,
dva m po 40 nt, TO mi. ia 1 gl«. pa vtak lekarnah. Zahtava aaj se to
iploino priljubljeno domače areditvo
v*d«o lev originalnih steklaaicaka varatvaao ssamko fMdro" iz Rloktorjovo tokara« Ur vaaae previdaoita* samo steklenice a to varstveno
kakor ori (i talil iU*l*L
ttdrtirjm Uma pri zlata kn t fra*

Tiskarna Gutenberg
fi 1 jalu a ce«. kralj. uiilverHilotno tlHlt nrne „«tyrlr
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJIGI
zistem „Patent Workm>mn Chicago" Raztrirnl zavod — Knjijfove w tvo,
priporočuje »e za prijazne namčbe ge zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, pla kalo* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z nnpinom
naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjin Saldi-Conii, Faktur* Debitoren. Creditoren, Casaa- knjig, Strazza, Memoriale, lournalov' Prima-note. odpravnih, menjičnih časo-zapadlih in kn|lg za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (Crtaneg papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje akledlo Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acque 5 QV ® ■ C G ©O C C C C C CCCCCCCCCCCCCCtCO*C6cftPflOQOOOCC(V
»tiiik i»ntwrcij Usta .Edinost'*, lziiav.

urediti* H>an (i • 4 ni k — Tiskaru* l>o»eftC t Tratu.