4000 Gašperjevih bralnih značk
Menterji aktivov z osnovnih šol
in delovnih organizacij na Koroškem
Sosvet Gašperjeve bralne značke Ljubljana je izvedel 9. novambra ekskurzljo po avstrijski Koroški. Mentorje aktivov Gašperjeve bralne značke \z osngj/nih in sred-njih Sol. delovnih brganizacij ter strokovne sopotnike tega svojskega gibanja je popeljal od Kotmare vasi. Gosposvet-skega polja, Celovca, Št Ru-perla pri Velikovcu do Per-Šmanove spominske doma* čije nad Železno Kaplo Vse udeležence tega vsebinsko izjemno bogatega dne so sprejeli v -GaSperjev potujo-či razred«, kateremu je sim-bolično ravnateljeval Prušni-kov soborec Pavle Žaucer-Matjaž
Ga&per|ewo bralno značko. imonovano po ftrabrem bor-cu, Junaku koroikega parti-zanstva, plodovitem polltič-nem in kulturnem delavcu Karlu Prušniku-GaSperju, Ima že okrog štiri tisofi os-novnoSolcev, dijakov In de-tavcev. Prav v Ljubljani je močno razširjena in zato je sosvet omogočil navedenim še temeljitejSe seznanjanje s
preteklo in polpreteklo zgo-dovino koroSkih Slovencev, z njihovim trenutnim družbe-nim položajem v Avstriji, predvsem pa z njihovimi na-rodnlmi, izobraževalnimi, političnimi in gospodarskimi hotenji.
Koroški Slovenci so spoz-nali, da je le borbenost tista, ki jim bo ohranila ali celo razširila pravice v šotstvu, javnem zivljenju in organizi-ranju. Na srefio imajo izjem-no detaven trop mladih gam-sov, kot bi verjetno zapisal GaŠper. trop. ki odločno kre-pi gospodarsko moč manjši-ne. Ta se kaže v novi poslov-nosti Zveze slovenskih za-drug ter v razmahu podjetij, ki jih vodijo Slovenct. Po-udarja/o, da naj bi bila prav manjšina trden gospodarski most v zunanjetrgovinski de-' javnosti naše države. Pravijo. da za številne izdelke in pre-nekatera dela v konvertibil-nem svetu iztržimo malo de-viz predvsem zato, ker še vedno preslabo poznamo so-dobne tokove rn oblike kapi-talističnega gospodarjenja.
¦ Omenili so. da pogosto tu-di nimamo družabnikov. ki bi resnifino želeli iztržiti več za nas, ampak jim je pomemb-nejii njihov zaslužek. Zato so opozorili naše delovne or-ganizacije da so zanje pri-pravljeni opravljati zunanje trgovinski servis. Z doseže-nim dohodkom bi manjšina lažje uresničevala programe svojega delovanja. Da je to-vrstno sodelovanje s sloven-skimi delovnimi organizaci-jami že dalo dobre rezultale. so se Ijubljanski prosvetni delavci in sotrudniki Gašper-jeve braine značke lahko preprlčali v Dijaškem domu v Celovcu. Ta je postal sveže množično žarišfie delovanja Slovencev v Celovcu in predvsem jedro, v katerem v vseh obiikah gojijo kulturno in narodno naprednost in zagnanost. To jim priznavajo tudi pevci Koroškega parti-zanskega zbora. ki so le v tem domu našli proslor za svoie delovanje.
Pavle Žaucer-Maijaž je le žalal, da bi postal -Gaflper-jev potujočf razred« iarišfie povezovanja med Slovenci na obeh straneh Karavank. Pri tem pa naj bi jim v bodo-ie pomagaia pri seznanjanju s Koroško tudi nova zbirka Delavske enotnosti »Koroška pota-.
STANE JESENOVEC