Uredništvo:
Schillerjeva costa Stev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaSa za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge de-	j
žele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste pO 12 h, za večkraten natis primeren popust	t
Posamezna Stev. stane 10 h.!
Francoz o avstrijsko-ogrski politiki napram Slovanom.
Slavni francoski učenjak profesor Ernest Denis je imex marca meseca predavanje o „Avstriji in Srbih", ki ga je pred kratkim objavil v „Revue du Mois". Njegovi nazori so tako znameniti, da jih tu v glavnih točkah po-dajemo slovenski javnosti.
Profesor Denis ni pristaš mnenja, sedaj po Franciji razširjenega, češ, da se francosko javno mnenje ne sme aktivno mešati v borbo Srbov za njihovo samostojnost, marveč smatra celo za možno, da politika prihodnosti združi vse Srbe v politično celoto. Profesor Denis povdarja, kako nezaslužena, ne-hlaga je usoda srbskega naroda v primeri z njegovim junaškim bojem za narodno eksistenco in s kulturnim poslanstvom, katero so Srbi vršili. Podrobno, za tujca naravnost čudovito natančno riše prof. Denis zgodovino srbske kulture. V plemenitem sočustvovanju smatra Denis zatiranje Srbov in stoletno tiranstvo, ki jih je tiščalo k tlom, za vzroke bridkih in krvavih tragedij, ki nam jih kaže njihova zgodovina.
Nadalnja razmotrivanja Denisova so niz obsodb postopanja ogrskih vlad proti Srbom in Slovanom vobče. „Če tndi so dali slovanski narodi-, vzklika učenjak, „Avstriji najboljše vojake, četudi so nekolikokrat obvarovali Avstrijo pogina, vendar so dobili za plačilo na Ogrskem samo pritiskanje".
Denis smatra za dolžnost Francije zavzeti se za potlačene. „Je v interesu Francije, je njena reč, postaviti se proti tlačen ju Slovanstva". S to simpatijo do tlačenega Slovanstva !e brani Francija najboljše proti razširjenju vsenemštva, stremečega na vzhod in poslužujočega se Avstro - Ogrske kot obrambnega in napadalnega orožja. Prof. Denis se zavaruje proti očitanju, da je neprijatelj Avstrije; navaja svoj poset pri slavnem češkem zgodovinarju .Palackem, ki mu je pokazal svojo slavno spomenico frankfurtskemu parlamentu in se ponovno izrazil: „Če bi Avstrije ne bilo, morali bi jo ustvariti." *) Prot Denis vedno pripisuje Avstriji lepo nalogo: biti straža in obramba proti vzhodu. S tega stališča ostro obsoja vlade, ki Slovane tlačijo ter vzdiga pred vsem kulturnim svetom proti njim ostro obtožbo. Umljivo, da se pri tem ni mogel ogniti važnim pojavom tudi izven Ogrske. Obsoja pred vsem goljufivo statistiko pri narodnostnem štetju v Avstriji ter ostro prijemlje Dunaj, ki je v pesteh kršč. socijalne stranke, katera je Denisu „tolpa agitatorjev in politikov brez
*) Ta izrek je Paläcky preklical, ko se je prepričal, da Avstrija noče razumeti svoje naloge kot mnogonarodna država, da se noče federalizirati in postati vsem jednako pravična, da hoče mariveč po vsej sili ostati tudi Se nadalje nemško centralistiška. Glej „Narodni Dnevnik" od 1. junija št. 122 „Novoslovanstvo in avstroslavizem".
sramu in brez misli". Denis pravi, da je germanizatorična tendenca v Avstriji pripravila državi poraze pri Ma-genti, Solferinu in Kraljevem Gradcu ter dokazuje, da je uspešen razvoj Avstrije mogoč le na podlagi federalizma. Dualizem kritikuje z besodami Beusta napram Andrassyju: „Obdržite si svoje črede — mi si obdržimo svoje". Da so te „črede" nemški narodi, dokazuje narodnostna politika vlad od začetka dualizma do danes. Dualizem je po Denisovem mnenju slabitev avstrijske države in grob njenega intelektuelnega ter gospodarskega življenja.
Denis dokazuje na podlagi zgodovine in slovstva skupnost jugoslovanskih narodov, katero so razbili po načelu: „divide, ut imperes". Kaj vse se ne podtika avstroogrskim Slovanom! Kradejo jim čast po dunajskih in pe-štanskih listih, očitajo jim klerikalizem» „nemško znanstvo", ki mora po izreku Riegrovem kriti najpodlejša preganjanja, nepravična volilna reforma v Avstriji, nečuveni volilni red na Hrvaškem, monstrum volilne predloge na Ogrskem. Potem riše Denis na podlagi madžarskih novin krvave protislovanske volitve v ogrskih mestih, ki so prinesle llmilijonom Nemadžarov 36, 8 milijonom Madžarov 344 poslancev! Nadrobno pripoveduje Denis o preganjanju nemadžarskih poslancev in žurnaiistov, o nasilnem postopanju Madžarov proti samostojnosti Hrvaškega, ki sloni na nagodbi iz L 1868. V „interesu narodne države" si dovoljujejo Madžari najbolj rafini-rane zločine na narodih. Seznam grehov, ki jih piše prof. Denis v album, naravnost frapira po svojem obsegu, vsebini in lamentiranju. Ni dvoma, da Denisova odkritja zadevajo v črno, da znova pokažejo madžarske svobodo-mislece v pravi luči. Denis opisuje tudi madžarsko zlorabo šol, sodišč, občinskih uradov ter je brezobzirno razgalja. Navaja, da je neki Madžar na-šuntal nanj svojega psa, ker ga je — Denis, Francoz! — po srbski vprašal za pot . . . Sinovi se v šolah razna-rodujejo, se vzgajajo v sovraštvu proti lastnemu rodu. Slovanski narodi na Ogrskem so obubožani, njihovi sinovi izstradani. Krono svoje „državne delavnosti" pa so si skovali Madžari v zagrebškem procesu. Dostojen to „finale" v državi, v kateri, tako pripoveduje Denis, orožniki s puškinimi kopiti suvajo stare ženice, ker ne razumejo madžarski, v državi, kjer so 1. 1866. obešali ljudi za noge na strop in jih tepli z vrvmi, namočenimi v slan špirit, v državi, v kateri je leta 1894 napisal „Magyar Hirlap" : „Škoda, da ne smemo ljudi nabadati na kole — takoj bibilo rešeno rumunsko vprašanje!"
„Jasno je", poučuje francoski učenjak, „da posta j a izigravanje narodov in uničevanje plemen vedno težje. Madžari to poskušajo — a varajo sami sebe. Gromadijo proti sebi p reveč netiva, katero jih en-
krat uniči. Madžari se utegnejo še obdržati, če krenejo na pot političnega samobr-zdan j a, pameti in humanitete." Toda Denis se boji, da je že prepozno.
Taki so nazori Francoza o avstro-ogrski politiki napram Slovanom. Mi pa še vedno mirno prenašamo to na-silstvo, ker si naše mase še niso v svesti svoje moči in še ni v njih pro-bujena volja do moči, da bi konečno proglasili: Država smo mi!
Politična kronika.
a Nemci in češki deželni zbor.
„Neue Fr. Pr." je zaključila izjave nemških politikov s člankom, v katerem razpravlja o pogojih, pod katerimi bi bili Nemci pripravljeni opustiti ob-strukcijo v češkem deželnem zboru. Ne gre jim več za aktuarja v dežel-nom zboru, nemška obstrukcija je mariveč sprejela 4 točke, v katerih je dr. Eppinger 30. septembra 1908 formuliral nemške zahteve. Te so: 1. Nova razdelitev referatov v deželnem odboru na tak način, da bi baje najvažnejša nemška agenda ne bila v oblasti čeških deželnih oebornikov; 2. pomnožitev sedanjih nemških meščanskih odbornikov od dva na tri; 3. pomnožitev nemških zastopnikov v deželni banki in v Hipotekami banki od enega na dva; 4. narodnostni ključ za imenovanja deželnih uradnikov. Čehi so že lansko leto odločno izjavili, da smatrajo te pogoje za nesprejemljive, kakor hitro bi Nemci izpolnitev teh zahtev smatrali za odkupnino obstrukcije. „N. Fr. Pr." javlja, da pred sklicanjem deželnega zbora baron Bienerth prav gotovo pozove zastopnike Nemcev in Čehov na spravno konferenco. „Ako hoče vlada odkritosrčno delati za spravo in ako hočejo Nemci odkritosrčno doseči mir, potem je neobhodno potrebno, da bi njih obstrukcija ne bila predmet ka keršnekoli kompenzacije. Po tej poti, če tudi jo smatra „N. Fr. Pr." za edino «možno, prav gotovo ne pridemo do miru in sprave", pravi „Čas".
a Poljska ljudska stranka zapusti nemško-poljski vladni tabor. Poslanec Stupinjski predsednik poljske ljudske stranke je objavil v „N. Fr. Pr." od 25. t. m. članek, kateri končuje z besedami: „Vsaj kar se poljske ljudske stranke tiče, lahko z vso odločnostjo proglašam, da mi ne moremo pod ni kakimi pogoji ostati v bloku z nemškimi strankami proti vsem ostalim slovanskim st, ankam. Prepričan sem, da je mnenje poljske družbe z našimi nazori v soglasju in da bode ves Poljski klub nastopil to pot, ker mu sicer v nasprotnem slučaju grozi razpad. Program za jesen: 1. Stvoritev trdne parlamentarne večine na temelju [tučno določenega programa; 2. primerna rekonstrukcija ministerstva. Ako se ne zgodi tako, pride do bankrota centralnega parlamenta in vsega centralizma."
a Ozadje ogrske krize je pojasnil urednik „Neues Pester Journala" v zanimivem članku, ki ga je priobčil v „Arbeiter Ztg." Diner-Denes piše, da
je imel Lukacs nalogo sestaviti vlado s pomočjo stranke neodvisnosti in ako ji se mu to ne posrečilo, s pomočjo li-jeralne stranke. Lukacsevo poslanstvo je bilo naperjeno naravnost proti fevdalni skupini grofa Andrassyja, katera se je branila z vsemi močmi. Znano je, da si prestolonaslednik, ki je v rešitvi ogrske krrize zelo udeležen, prizadeva, za veano zlomiti moč madžarskega plemstva, katero je po njegovem mnenju jednotni monarhiji najbolj nevarno. Andrassyjevi plemenitaški skupini je ponudil svojo pomoč a.-o. poslanik v Berolinu Szög^ggy - Marich. Ta je poslal predsednika nemškega parlamenta Paascheja na Ogrsko, naj bi v tem smislu deloval. Paasche pa, ki ogrskih razmer ne pozna se je približal Justhovi skupini ter se je izrekel za samostojno banko. Justhovci so hoteli to izkoristiti, pa Wekerle je o tem še pravočasno izvedel in je dal Paaschejn „primerne informacije", katerih se je ta tudi pozneje držal, tako da je bilo Szögyeny - Marichu mogoče poslati iz Berolina na Dunaj Aehrenthalu poročilo, da se v Berolinu boje zaradi ogrske krize. Aehrenthal, katerega žena je Madžarka, bi rad ogrskemu plemstvu pomagal ter je svetoval, naj se pozove zopet koalicijo na vlado, ako se Lukacsev poskus ponesreči. Ni se posrečil, seveda, ker Lukacs ni proti aristokratom mogel ničesar opraviti; zato je Lnkacs odložil svoje poslanstvo in rešitev krize je bila odložena do jeseni.
a Kretsko vprašanje. Iz Kanee dohajajo poročila, ki so sama na sebi prav malo verjetna. Tako se poroča, da je komandant kretske milice in žandarmerije dal izvesiti grško zastavo, takoj ko so angležke čete odšle. Poroča se nadalje, da bode sklicana narodna skupština, na kateri se bode razpravljalo o predlogu, da se turške suverenosti nima več priznati. Z -obzirom na to, da je Grška čisto nepripravljena na vojsko s Turčijo pač ni verjetno, da bi Krečani tako izzivajoče nastopali proti Turčiji, ker morajo le predobro vedeti, da bi ta prenagljenost njih stvari samo škodovala.
a Perzija. Voditelji reakcije pridejo pred vojno sodišče. Med kozaki in vlado je pa baje nastal razpor, in je baje rusko poslaništvo (? ) odvzelo topničarski brigadi vse moderne topove, češ, da še niso plačani in da jamči za njih plačilo. Busija bi rada našla novo pretvezo za to, da pusti svoje/vojaštvo kolikor mogoče dolgo v deželi.
Dnevna kronika.
a Proces zoper Tolstega. V prihodnjih dneh se vrši, kakor poročajo iz Petrograda proces proti Tolstemu zaradi njegovega dela. „Nebeško kraljestvo v nas samih". Dva odlična pe-trograjska odvetnika sta prevzela za-govorništvo.
a Proglašenje bosanske ustave se zvrši, kakor se poroča iz visokih dunajskih krogov, na slovesen način dne 18. avgusta.
a Nova madžarka šola se je osnovala v Doljnem Miholjcu na Hrvatskem.
a Dr. BudisavljeWó, zagovornik v veleizdajskem procesa v Zagrebu, je ob priliki neke kontroverze pri razpravi zaklical drž. pravdniku Accurtiju, da če bi koalicija hotela vse spraviti na dau, kar ve o Accurtiju. bi ne bil nikdar postal drž. pravdnik. Accurti je zato dr. Budisavljeviča tožil zaradi pre-greška proti §. 312, k. z. Sodnik je obsodil dr. B. na 8 dni ječe, nespremenljive v denarno kazen. Dr. B. je vložil ničuostno pritožbo.
a Nemški kavalir! Dne 20. t. m. je bila t»red najvišjim državnim sodiščem v Berolinu zaključena pravda, v kateri se je pokazala vsa bestijal-nost nemških veleposestniških izkoriščevalcev delavstva. Bogati veleposestnik gr<£ Armin, ki ima ogromno veleposestvo v Ucher marki je najel veliko število Slovakov za poletna poljska dela. Sklenil je s temi reveži pogodbo, po kateri so bili prisiljeni stanovati v skednjih in hlevom podobnih poslopjih ter kupovati hrano iz grofovske kuhinje. Ta nemški kavalir je tem ubogim slovaškim delavcem, katerim je plačeval minimalne mezde, še ta neznaten zaslužek zopet kradel iz žepa na ta način, da jim je za drag denar dajal hrano, katere glavni del je tvoril neužitni krompir. Delavci so se proti temu uprli in so tožili tega nemškega kavalirja zaradi prekršenja delavne pogodbe. Človekoljubni grof Armin je gnal tožbo do najvišje stopnje v nadi, da morda vsaj tukaj prodere. Pa tudi najvišji sodni dvor je razsodil na korist slovaških delavcev, ker je bilo neovržno dokazano, da so jemali krompir, ki so ga dajali delavcem za hrano, iz zaloge, določene za svinjsko krmo! Tako se godi v državi božjega strahu in dobrih šeg, tako je poštenje nemških kavalirjev, stebrov prestola in cerkve. Ali se ni bati, da bi se ti stebri podrli in z njimi vred ono, kar na njih sloni?
o Clemenceau, bivši francoski minister predsednik je prišel v kopališče Karlove vare, kjer ostane več tednov.
o Kreta. Ko je angleška posadka zapustila Kreto, so prebivalci v Kan-diji in po drugih mestih razobesili grške zastave v znak, da se zdaj Kreta pridruži Grški. V Kandiji so se izve-sile celo na pristanišču z vojaškimi četami., V turških vladnih krogih je to povzročilo silno razburjenje in odposlali so se novi polki na grško mejo.
o Katedra slavistike na dunajskem vseučilišču. Poroča se iz Dunaja: Ker je prof. Bernecker odklonil poziv za profesuro slavistike na tukajšnji univerzi, je Jagičeva katedra sedaj brez naslednika. V za4,pji seji se akade-mični senat še ni odločil, ampak ostane za bodoče šolsko leto provizorij kakor za prejšnje: profesor Jagič bo še izpraševalce pri profesorskih izpitih, pri rigorozih pa bode izpraševal profesor Jireček s prof. Rešetarjem v jugoslovanskih, s prof. Vondrakom pa v se-vernoslovanskih skupinah.
o Scotus Viator, znani angleški publicist, je priobčil v listu „Morning Post" o Hrvatski in Ogrski, o borbi Hrvatske za njene pravice, o neustavnem režimu Rauchovem ter tudi o ve-leizd. procesu članek. — Scotus Viator ostro obsoja tlačenje Hrvatov in zatiranje nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Nedavno je izdal posebno knjigo o zatiranju Slovakov na Ogrskem. Ta knjiga je vzbudila v celem Anglosaškem svetu veliko zanimanje ter je na mah strio staro bajko o madžarskem vitežtvu. Grof Majlath in razni veli-kaši si prizadevajo v raznih angleških revijah Madžare rehabilitirati, pa ne gre. V kratkem izide ta knjiga tudi v češkem prevodu. Scotus Viator piše sedaj knjigo o narodni umetnosti Slovakov. Slovaki so oni idejalni narod, katerega vsakdanje živijenje preveva še pravi umetniški čut. Ako bi slavni John Ruskin še živel, pravi Scotus Viator, pripeljal bi ga na Slovaško, aa bi se na svoje oči prepričal, da živi še na svetu narod z umetniško dušo, o katerem je vedno sanjal, katerega pa sam ni našel nikjer. Scotus Viator je z raznimi angleškimi novinarji, pisatelji in diplomati posetil češko-polj-sko umetniško razstavo v Hodoninu na Moravskem, kjer so se angleški gostje osebno seznanili z mnogimi češkimi in poljskimi slikarji in pisatelji. Scotus Viator je storil v par letih za slovansko stvar neizmerno mnogo. Slovani mu moramo biti tembolj hvaležni, ker
se dandanes vse velike angleške revije bavijo s slovanskimi vprašanji ter tudi rade odpirajo svoje predale slovanskim in še posebno jugoslovanskim pisateljem, da poročajo o naših političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Emancipacija od Nemcev in nemške kulture lepo napreduje.
o Ruski car Nikolaj je došel včeraj v Kiel, odkoder se je peljal na grad Hemmelmark, da obišče prusk. princa Henrika.
o Z bosansko-črnogorske meje. „Magyar Hirlap" poroča: 19. julija je prekoračila črnogorska obmejna patrulja mejo blizu vasice Gjurgevič. Avstr. patrulj n je ustavila Črnogorce. Ker niso vsi opomini, da se ti vrnejo, nič pomagali, je pričela avstr. patrulja streljati. Jeden Črnogorec je mrtev.
o Drž. posi. Klofač — odloži svoj mandat? Olomuški „Pozor" poroča, da namerava drž. poslanec Klofač odložiti svoj mandat, če bode ta državni zbor živel dalje, ako bo pa razpuščen, se ne namerava več potegovati za noben mandat temveč se posvetiti samo organizaciji češke narodno-soc. stranke.
o Blamaža dunajske „Neue Freie Presse". V Brandysu na Labi je baje nekaj Čehov pretepalo nekatere nemške gimnazijce. Četudi ti niso ničesar naznanili policiji in uradna preiskava praške policije ni ničesar dognala, ker ni ne napadalcev ne napadenih, je „N. Fr. Presse" vendar porabila lepo priliko za nacijonalno hujskarijo. Ona pozna že celo imena teh čeških pre-tepačev. V predvčerajšnjem jutranjem listu poroča, da so napadalci sledeči junaki: Ledr, Pijom, Bilop, Ečmein. — „N. F. P." je dostavila: „Prva dva sta na posebno slabem glasu. Tokrat ne ujdeta pošteno zasluženi kazni. Gg. redakterji pa so v svoji naglici in sovraštvu do Slovanov pozabili pogledati in pretuhtati, kako se ta imena čitajo odzadaj. Ne pomenijo namreč ničesar drugega kakor znani prav krepki izraz nemškega viteza Götza Berlichingena, prestavljen v pravilno češčino: „Nemec, poljubi mi r..!" — S tem, da je nekdo tako hudo potegnil prvi nemško-avstrijski list, ga je občutno kaznoval za njegovo slast po enakih senzacijah in blatenju Slovanov. Ž „N. Fr. Pr." pa so blamirani seveda tudi nemški listi v rajhu, in še prav posebno učeni graški listi z našimi lokalnimi nemškimi lističi vred. Pikantno je, da je nemška „Zeit" prva pribila na drastičen način to blamažo „N. Fr. Presse".
Štajerske novice.
d Pušenjak — poštenjak, čujemo od mnogih strani, da se klerikalci silno jezijo, da je Pušenjak umaknil svojo tožbo v Ljutomeru in zbežal, ko mu je hotel priprost kmečki fant pred sod-nijo dokazati, da mu je opravičeno rekel „nepoštenjak". Ta beg pred dokazom je tako sumljiv, da mora Pu-šenjaka ne le pred vso javnostjo hudo kompromitirati, temveč moralno celo popolnoma uničiti. Kajti kdo bode hotel imeti še opraviti s človekom, kateri nosi takšen sramotni pečat na čelu? Kdo — izven Janeza Roškarja iz Wag-nitza seveda — bode imel spoštovanje pred vodjem velike gospodarske organizacije na Sp. Štajerskem? Drugod taki ljudje brez sledu zginejo . . Upoštevajte naš nasvet, g. Vladimir Pušenjak in se zgubite vi, ako nočete doseči, da se bodo zgubili iz duhovniške stranke zadnji pošteni ljudje. Nam je sicer ljubše, če .ostanete! S takimi ljudmi človek vsaj nima težkega posla.
d Nemškutarska surovost. Zadnjo nedeljo je prišel nek nemškutarski delavec pozno zvečer v Cimpermanovo gostilno na Polzeli, kjer se je vršila C. M slavnost in javna sokolska telovadba. Natakarica ga je prijela, ker ni hotel jednega vrčka piva plačati. To je nemškutarskega suroveža tako razburilo, da jo je z nožem zbodel v roko in ji razrezal dlan v,krog palca. Dekle je začelo kričati, na kar ji je na pomoč prihitel njen brat. Tega je pa nemškutar zbodel v stegno in v trebuh smrtno nevarno. Poklicali so
takoj braslovškega zdravnika dr. Čer-vinka, da je nesrečneža napravil prvo obvezo. To 90 sadovi hujskarij, s katerimi nekdanji anarhist Linhart neovirano polni „Štajerca".
d „Prosveta" — Celje. Tovariši starešine radikalnih društev se opozarjajo na občni zbor celjskega odseka „Prosvete", ki se vrši danes — v sredo 28. jul. 1909 — zvečer ob 8. uri v rudeči sobi „Narodnega doma".
d Imenovan je absolv. jurist dr. Jos. Lebar za poštn. konceptu, prak-tikanta pri graškem poštnem ravnateljstvu.
d Za Narodni sklad je nabral in nam doposlal 4 60 K učit. A. Potočnik v Podsredi. Prisrčna hvala!
d Za Narodni sklad je nabral v majhni veseli družbi Kozjanov v Podsredi g. učitelj Ant. Potočnik 7 K. Prav prisrčna hvala!
d Štaj. namestnik grof Clary se poda prih. dni na nemško vzhodno Štajersko, da si ogleda škodo. Mislimo, da obišče tudi prizadete slovenske okraje.
d G. drž. poslanec dr. M. Ploj
se mudi danes in jutri v ormoškem okraju, da si natančno ogleda po toči nastalo škodo.
Iz Ormoža. Naš okraj je presenetila v soboto, dne 24. t. m. okoli 4. u« popoldne grozna toča. — Stari ljudje pravijo, da kaj enacega niso nikdar videli. Po najhujših krajih zbila je še drevje, bodisi v hosti ali sado-nosniku tako, da na istem ni lista ne shorje. Poštni vlak, katerega je dobila grozna nevihta med Ormožem in Veliko Äedeljo je bil tako poškodovan, da so morali iz Pragerskega celega v delavnico v popravilo poslati. Od 33 občin v okraju poškodovanih je občutno 20 občin. V mestu samem in v nekaterih drugih občinah so pobite skoraj vse šipe in nad polovico strešne opeke. Popolnoma uničene so občine Libonja, Vičanci in Šardinje in se je pri teh občinah konstatirala pri vseh kulturah 100% škoda. Po toči sledila je namreč taka ploha, da je isto kar je toča pustila vzela voda. Škoda pod 50% se je zamogla konstatirati le v 2 občinah v vseh drugih prizadetih pa po 50—90%. Ljudstvo je celo obupano, pogosto se sliši med posestniki, da če ne dobe izdatne podpore, da morajo pustiti svojo rojstno grudo in iti po svetu. Umel bo to pač vsaki lahko, če pomisli, da je dobila toča vse pridelke izvzemši rž ter da je uničila vse vrtove, toraj nimajo ubogi ljudje nobenega živeža za se a nimajo tudi kaj živini položiti. Kar je pustila suša — je vzela toča. G. okrajni glavar ptujski si je že v nedeljo ogledal nekatere najbolj prizadetih občin ter obljubil storiti vse v odpo-moč kar je mogoče. Zelo močno povs-pešuje pomožno akcijo tudi naš graščak grof Viljem Wurmbrandt Stuppach. Pripomnim še, da večina vinogradskih občin tokrat ni bila prizadeta po toči.
Iz Litmerka v ormoškem okraju. Strašna toča nas je obiskala v soboto 24. tm. ob 5 uri popoldne. Prišla je od jugozahodne strani in je trajala dobrih petnajst minut, kakih deset minut je padala sama suha in še kakšna! Drob-nejše od treh centimetrov v premeru sploh ni bilo, pač pa največ kakor pest tri — do štiriletnega otroka. Črta, ki jo je zavzela po širokosti meri približno devet kilometrov t. j. od Velike nedelje čez do Žerovinec in Jeruzalema, po dolgosti pa lahko vzamemo do dvajset kilometrov t. j. više Vel. nedelje pa dol do Bolfenka in Središča. Najhuje je razsajala na Libonji in Okojicih obč. Litmerk. Drevje, gozdno in sadno, je popolnoma okleščeno, da ni videti lista; vrbje popolnoma oguljeno; veje, kar je taujših od palca, so odsekane, kar je pa debelejših, so videti kakor bi je zajci
oglodali. Kar je bilo žita ali pšenice zložene v razstavah, je zmlačeno, da ni zrna najti, vse je na tleh; kar pa je še bilo za žeti. potem koruza, oves itd. vse je zbito v zemljo, da ni videti ali je bilo kaj za žeti ali pa je že str-nišče. Od ajde ni duha ne sluha. Divjačine: zajci, srne itd. potem ptičev je na stotine pobitih. Na strehah ni ena opeka ostala čela. K vsemu temu pa se je še oblak utrgal, vsled česar je voda podrla svinjske hleve gostilničarju Novaku na Libanji; tudi sta mu utonila dva prašiča. Travniki so vsi pod vodo in popolnoma zamlajeni, ker je voda iz bližnjih njiv nanosila zemljo na nje. Danes, tretji danpotoči, seše najdejo celi nasipi toče, ki jih je nanosila voda. Od vseh strani hodijo ljudje gledat to nesrečo, kajti nikdo take toče ne pomni. Vozniki, ki jih je toča dobila na cesti, so konie kratko-malo izpregli in je spustili, sami pa so zlezli pod vozove. Strašno!
d Iz Št. Jurja ob juž. žel. Novoizvoljeni klerikalni okoliški občinski odbor je izvolil v svoji prvi seji dne 25. jul. kaplana Žganka za — častnega občana. Resnično, velika je zasluga Žgankova, da so izvoljeni v obč. odbor tako „brihtni" odborniki, za to zaslugo si je že zaslužil častno občan-stvo. Priporočamo pa klerikalcem, naj še izvolijo za naj častnej šega občana veleč. Šolinčevega misjonarja Podgor-šeka, kateri ima tudi veliko „raznih" zaslug. Saj komedija mora biti popolna. Že se nam bližajo časi, ko bodo v naših kmečkih občinah gospodarji in častni občani mežnarji ter kaplani, kmetje pa hlapci. Sicer pa — prav se jim zgodi, ako jih ni sram! — Jakob Dobrajc, kateri se je obesil, je bil navdušen klerikalec in tretjeredn k, jeden od Žgankove armade.
d V konjiškem okraju je sedaj 75 vinotočev „pod vejo", kjer se toči lansko vino po 52 do 56 vin. Letos pričakujemo še obilnejšo trgatev ko lani. Kam bodemo z vinom?
d Obesil se je delavec Blaž Ogrišek iz Kostrivnice. Imel bi v Ljubnem odsedeti šestmesečni zapor, a je ušel in se obesil.
d Zapeljevanje ljudstva. Gospod kaplan Štuhec od Sv. Miklavža je peljal zadnjo nedeljo celo vrsto ljudi na — Brezje. Bi bilo bolj pametno, če bi dotični ljudje, ki imajo v sedaj tako ubogem ormoškem okraju preveč denarja, istega dali siromakom za kruh kakor da ga zapravljajo po Brezjah in Bledu. Pa na besedo g. kaplana gredo ljudje po svetu. Kaj kaplana briga ljudska beda in nevolja? Dandanes ni več moderno, aa bi se duhovniki na take malenkosti ozirali!
d Iz Trbovelj. 26. t. m. smo imeli v Trbovljah zanimiv pogreb. Umrl je neki Srbin, ki je bil uslnžben pri Savskem predoru. Udeležilo se je pogreba veliko njegovih rojakov in tudi precej domačinov. Pokopaval ga je iz Zagreba došli pravoslavni duhovnik. Prav zanimivi so bili pogrebni obredi in „Go-tpodine pomiluj" se je razlegal po trbovljskem pokopališču. Pravijo, da je duhovnik računal za pot iz Zagreba in nazai samo nekaj kron. Koliko bi stal pogreb, če bi v tem slučaju pokopaval rimsko-katoliški duhovnik ?
d Požar. V Koreni pri Sv. Barbari pri Mariboru je požar uničil županu Franu Šabedru veliko gospodarsko poslopje; škode čez 2000 K, pokrito je z zavarovalnino na polovico.
d Strašna toča je vničila dne 24. t. m. ob 4. popoldne v dobri pol uri vse poljske pridelke začenši od Sv. Petra niže Maribora 1 in pol do 2 km na široko severno od Sv. Barbare po občiaah Zimici, Jablancah, Koreni, Ži-karcah, Selcah, Voličini proti Sv. Urbanu pri Ptuju in naprej proti Ormožu.
V goricah je za 3 leta vse potolčeno, žito se mora sedaj kositi. Mali posestniki in viničarji so komaj čakali letošnjih pridelkov, ker jih od lani vsled saše ni bilo, a sedaj še to upanje na letošnje boljše pridelke vzela jim je grozna toča. Gg. poslanci, izposlujte nam državno podporo! Od Sv. Barbare v SI. g. so že 4 prizadete občine vložile prošnje v roke drž. poslancu gosp. Ivanu Roškarju.
d V Yuzeniei je nastal dne 26. jul. popoldne velik gozdni požar. Od letečih isker tovornega vlaka se je vnela trava in goščava nad spodnjim trgom: plamen je hipoma rastel in se širil naprej; bati se je bilo, da gre celo še „Cokelburg" v zrak. Toda skrbnost železniškega čuvaja je opazila pravočasno pretečo nevarnost in, prej ko je poteklo pol ure, zbralo se je pol trga na licu mesta, da ali uduši ogenj ali pa ga saj omeji. In vsestranskemu sodelovanju z očmi in rokami se je zahvaliti, da se je prav za prav le nekaj arov gozdne zemlje ožgalo in nekaj lepih dreves posušilo. Škoda se ne da ceniti.
d O razsajanju ponočnjakov po Vetrinjski ulici v Mariboru se pritožuje sedaj celo „M. Z." Tega seveda ne omeni, da taki lumpje mažejo slov. table. Pri mariborski policiji morajo vladati čedne razmere, da jo napada celo — „M. Z.!
d Tišjo gozdarsko šolo v Brucka je letos dovršilo 10 gojencev. Priporočamo zavod starišem absolviranih petošolcev.
Kranjske novice.
o Podružnica slov. trgovskega društva „Merkur" v Kranju se je v nedeljo ustanovila. Pristopilo je takoj 55 članov. Predsednik je g. Fr. Omersa. Na shoda se je izrekla, naj bi se prihodnje leto vršil III. vseslovenski trg. kongres, na katerem bi se naj razpravljalo tudi o nastavljanju in podpiranju trgovcev v obmejnih krajih.
o Bled — v nemške roke? „SI. Narod" poroča iz zanesljivega vira, da namerava Bled kupiti „Deutscher österr. Aerzteverein". Ali bomo res še včakali, da preide ta biser slovenske zemlje v nemške roke? Kaj pa kranjski dež. ddbor?
o Ruski učitelji in učiteljice so bili v Ljubljani jako [ljubeznivo sprejeti. Učiteljica moške gimnazije v Tam-bovu Jelizaveta Jegorovna Altuhova je v zahvalo Ljubljančanom napisala navdušeno pesem.
o T Leonišču v Ljubljani je 26. t. m. umrl Anton Šeplja, trgovec in posestnik v Šturjah pri Vipavi, znača-jen narodnjak in naprednjak.
o V Mokronogu je stavil 25. t. m. v občinski seji odbornik gosp. P. Strel predlog, naj se na njegove stroške odpravijo po celi občini vsi nemški napisi, ki so občinska last. Predlog je bil od obeh strank z navdušenjem sprejet. V posnemanje!
Primorske novice.
o Ugrabljena deklica. Minolega marca je vpokojenemu redarju Požarju v Trstu izginila 17 letna hčerka Ivanka, ki jo je poslal z desetletno sestrico Lucijo na Volosko, da. jo izroči v samostan. Ivanke od tistega časa več ni bilo nazaj. Sedaj je končno izvedel, da jo je odvedel njen ljubimec neki Rut-ter in da sta šla v Reko in potem v Benetke. Res je Ivanko v Benetkah našel. Rutterja pa so tudi izsledili v Trstu in ga zaprli.
o Pavel Pogatsehnigg, znani lu-teranski agitator, dozdaj poštni oficijal v Trstu, je imenovan za poštnega kontrolorja.
o Štrajk v Ajdovščini. Iz preiskav, ki se vrše, se je doslej dognalo, da je Amman streljal v delavce, predno je sploh priletel v karero okno kak kamen. — 26. t. m. sta se podala ajdovski župan posi. g. Kovač in podžupan notar Lokar k namestniku v Trst in imela ž njim poldrugo uro trajajoč razgovor. Namestnik je z zanimanjem poslušal poročilo in je obljubil storiti vse, da bo stavka čimprej končana.
o V proslavo 60-letnice poslanca Spinčiča je izdala občina Kastav v Istri spomen-knjigo. Stane 2 kroni in je čisti dobiček namenjen za istrsko Ci-ril-Metodovo družbo.
o Umrl je v Trstu monsignjor Kari Fabris, školastik stolnega kapitlja pri Sv. Justu in dekan mestnega dekanata. Proti Slovencem in Hrvatom je bil vedno pravičen. Rojen je bil 1. 1833. v Roču v Istri.
o Grad Mlramar bo od 1. avg. naprej za tujce zaprt, ker pride tja nadvojvodinja Marija Josipa.
o Na hrvatski šoli v Puli (deški dekliški trirazrednici Ciril-Metodove družbe) je bilo pretečeno šolsko leto 436 šolarjev in sicer 218 dečkov in 218 deklic.
o V Opatiji je bilo od začetka leta do 22. julija 22.467 tujcev.
o Eaj vse si sme dovoliti na Slovenskem nemški uradnik! V Gorici je postajeuačelnik koroški renearat Wieser. Ta možakar se obnaša i v službi in izven nje v Gorici kakor kak paša. Dne 22. t. m. je dovolil neki privatni družbi prijateljev in prijateljic, da so v čakalnici III. razr. slavili nekako „abschiedsfeier". Seveda so se ga pošteno navlekli in v tem stanu nahrulili vsakega potnika, ki je hotel se poslužiti pravice do čakalnice. Wieser sam je nahrulil' nekega gospoda, češ da tu danes ni prostora. — No gospod je šel in zapisal svoje mnenje v pritožno knjigo. Res naravnost neverjetno je, kako predrzne postajajo razne puhle nemške glavice na slovenskih tleh. Naj le potrpijo. Ro-žički se jim bodo že odbili!
Koroške novice.
Mrliča so našli v reki Labodnici na Koroškem. Spoznali so v njem po-nočnega čuvaja iz Offnerjeve tovarne za kose pri Wolfsbergu, Jakoba Lei-tschacherja, doma iz Marenberga, rojenega 1. 1844, ki se je menda v pijanosti zgubil v reko in utonil.
o V trgu Grebinj so kupili Slovenci, kakor poročajo celovške „Fr. St.", Uranschekovo gostilno. Nameravajo napraviti tam Narodni Dom z gostilno in trgovino. Nemški listič je kar iz sebe in se posebno jezi na grebinj-škega župana in deželnega poslanca Ellersdorferja.
Društvene vesti.
o Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic. Vodstvena seja se vrši prihodnjo nedeljo t. j. dne 1. avg. t. 1. ob 8. uri zjutraj točno v okoliški šoli v Celju. Isti dan je istotam ob ll1/4 seja upravnega odbora. — Radi važnih zadev je pričakovati polnošte-vilne udeležbe. P. n. gospodje odborniki dobijo vspored pismeno naznanjen.
o Iz Prekope pri Vranskem. Pripravljalni odbor „Ljudske knjižnice v Prekopi" priredi v nedeljo 1. avgusta veliko veselico na vrtu g. Turnšeka. Na sporedu je godba, petje, igra, kegljanje in streljanje na dobitke in še marsikaj druzega. Kot slavnosten govornik nastopi znani narodni delavec gosp. Lev Brunčko, ki se ravno sedaj mudi v Prekopi. Veliko smeha bo nudila igra. Tudi pevski zbor prekopskih fantov in deklet nastopi pri tej veselici prvikrat. Kdor se hoče torej ta dan pošteno zabavati, naj pohiti v Prekopo. Žal mu ne bode.
o Iz Ormoža Na znanje! Napovedani koncert in ljudska veselica se dne 8. avgusta n e vrši, ampak se preloži na poznejši čas. Huda toča, kakor znano, je dne 24. t. m. v Ormožu in v okolici napravila velikansko škodo na poljih, v vinogradih in na poslopjih, radi česa ni mogoče prirediti veselice sedaj. Presrčna hvala vsem, ki so z različnimi pripravami, s pevskimi in godbenimi vajami že imeli trud; prosimo jih, da nam svojo naklonjenost ohranijo še za poznejši čas. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ormožu, dne 26. julija 1909.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Dogodki v Španiji in v Melili.
a Madrid, 28. julija. Kralj Alfonz se je vrnil iz Ferrola v Madrid, da se udeleži ministerskega sveta. Ker izvajajo cenzuro na tako oster način kakor niti v Španiji doslej ni bilo običajno, ni mogoče dobiti nobenih uradnih ne zasebnih poročil o gibanju španske vojske v Melili. Tukaj vlada velika bojazen in skrb. Vse hvali hrabrost častnikov in vojakov, a vse tudi naj-odločnejše obsoja nerazumljivo politiko vlade, ki je nakopala deželi nepotrebno in krvavo vojno.
a Madrid, 28. jnl. Kakor poroča „Voss. Zeit." iz Madrida, je vedno še vesoljno časopisje jezno na vlado in vprašuje, ali vodijo špansko zananjo politiko blazni ljudje? Dežela, ki plačuje svoje davke na krvi in denarju, ima pravico zvedeti prave vzroke za vojno na Maročanskem. O krvavih dogodkih v Barceloni, Valenciji in Sarra-gossi ne pusti cenzura ničesar poročati.
a Št. Sebastian, 28. jul. Možno je, da nadomesti sedanje ministerstvo Maura ministerstvo vojaškega značaja. Dogodki v Barceloni in drugod imajo odločno revolucijonaren značaj. p a Madrid. 28. jul. V mestih Tarra-gona in Gerona na Katalonskem je proglašeno obsedno stanje.
a Melila, 28. jul. Bitka se je znova pričela. Mrtev je nek general in več častnikov.
a Št. Sebastian, 28. jul. Jedino novejše poročilo iz Melile pravi, da so dobili Kabyli znatno ojačenje in da se bode morala tudi španska posadka ojačiti in sicer za celo divizijo. V Me-, lilo odide tudi brigada iz Gibraltarja
Iz češko-agrarnega tabora, a Praga, 28. jul. Na strankinem shodu čeških agrarcev je govoril o političnem položaju drž. posi. Stanék. Izjavil je, da je vsled zadnjih sklepov rusinskih poslancev in vsled stališča poljske ljudske stranke prihodnjost Slovanske jednote zagotovljena.
Iz Perzije, o Teheran, 28. julija. Tukaj se sliši, da koraka proti mestu 12 tisoč ruskih vojakov s topovi in pratežem. Ruski listi poročajo, da nameravajo Rusi Teheran bombardirati. Iz mnogih krajev dežele se poroča o gibanju vprilog prejšnjemu šahu.
Novi minister zunanjih zadev na Ruskem, o Petrograd, 28. julija. Po sestanku monarhov v Cowesu na Angleškem se bode izvršilo več sprememb v ruski diplomaciji. Izvoljskega bode nadomestil Goremykin.
Zleti čez Doversko morsko ožino.
London, 28. jul. Po novejših ne-oficijelnih poročilih se je vzdignil Lat-ham v St. Gate na francoski obali s svojim aeroplanom, da bi preletel morsko ožino, a je padel za 26 minut v morje.
Paris, 28. jul. Vkljub neuspehu slavi Lathama vse pariško časopisje in
pripisuje neuspeh samo mrzlični naglici, s katero se je za prelet pripravljal, ker ga jè Bleriot prehitel.
Obrambni vestnik.
z Dijaški kuhinji v Celju je poslal g. Karol Schwentner, dijak na Vranskem, 12 K kot prostovoljni prispevek otroške gledališke predstave pri gosp. Schwentnerju. Srčna hvala!
a Za Ciril-Mctodovo družbo je darovala rodbina Planinšek v Celju 19 K mesto venca na grob g. Hinku Stajnko v Gaberjih.
a Iz Št. Pavla pri Preboldu. V nedeljo, dne 1. avgusta popoldne ob pol 4. uri se vrši pri g. Francu Vedeniku v Št. Pavlu ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Pavel v Savinski dolini s sledečim sporedom: A. 1. Pozdrav ustanovitelja. 2. Ustanovni govor g. Ivana Prekor-šeka iz Celja. 3. Čitanje pravil in volitev odbora. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za leto 1909. B. Prosta zabava petje in godba.
a Iz Ptuja. Ljudski igrokaz „Na Osojah", katerega je uprizorila „Ženska podružnica sv. C. in M.", je do-nesel družbi 115 K čistega dobička. 2 K pa je daroval neimenovan družbi mesto računa za prebarvane kulise.
a Iz Maribora. Darila za družbo sv. Cirila in Metoda. Nabral mariborski „Sokol" pne 4. julija 1.1. pri kresu pri Sv. Urbanu 30 K 52 vin. Poravnava v kazenski zadevi g. Cafuta proti g Bohakn po g. dr. Rosinu 10 K. Nabrala družba v „Narodni kavarni" v Laznici pri Mariboru 1 K 35 vin.
n Za Ciril-Metodov Obrambni sklad se je zavezalo plačati po 200 K doslej na Štajerskem že okoli 80 narodnih mož in dam, kar je najlepši dokaz živega zanimanja za procvit naše šolske družbe in velike požrtvovalnosti, če pomislimo, da čitamo povsod skoro vedno ista imena in najdemo iste osebe, ki toliko žrtvujejo v narodne namene in plačujejo na Štajerskem tako ogromni narodni davek, kakor ne kmalu drugod. — Prijav iz Celja je nad 60! Pripomniti moramo, da ste se v Celju posvetile z vso vnemo in ljubeznijo za dobro stvar nabiranju prijav in prispevkov gospa Eia dr. Kalanova in gospa Minka Detičkova, katerih nemala zasluga je, da smo dosegli take uspehe. — Priporočali bi, naj bi tudi po drugih spodnještajerskih mestih in večjih krajih se posvetilo narodno ženstvo tej veliki svoji nalogi, da sodeluje pri delu na-cijonalne in duševne osvoboditve narodove!
a Za C.-M. Obrambni sklad se je
zavezal plačati neimenovani v Celju 200 K.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
106. dan razprave.
V začetku razprave izjavlja Nastič, da je dobil depešo od Mandla (!), da je Friedjung „preklical" svojo sodbo o njem (Nastiču), češ da ga je Rauch podkupil.
Dr. Popovič nadaljuje z izpraševanjem. Tira Nastiča od protislovja do protislovja. Dokaže mu laž, če pravi, da je s svojim „Finale" hotel odvrniti veliko nesrečo, dočim je vendar po njegovi izpovedbi pretila ta nesreča 1. 1907, a on je izdal „Finale" šele 1. 1908. — Dalje: ali je v cetinjskem procesu čital svojo izpovedbo? N.: Ne. Dr. P. A tukaj sta dva stenografa iz cetinjskega procesa, ki pod prisego spričata, da ste čitali. N. : (razburjen): Ona lažeta! Kršita — uradno tajnost. Dokler sta tu, ne odgovarjam več.
Obt. Podunavac. (poslednji, ki je še navzoč pri razpravi): Ne bojte se, tudi mi si beležimo Vaše izpovedbe.
Predsednik (Podunavcu): Tudi vi pojdite ven!
Podunavac: On vse laže. On je prosti denuncijant. Špijon! Hochstapler! Lažnik!
Senat obsodi Podnnavca za te „žalitve" svedoka N. na 24 ur zapora v mračni izbi.
Dr. Popovič nato dokazuje, da je v revoluc. štatutu toliko germanizmov, da je čisto gotovo original bil nemški. Dalje želi, da se čita neko pismo Ljube Jovanoviča (vodje „Slav. Juga") iz kateiega je razvidno, da Nastič ni bil v nobeni zvezi z Lj. Jov., kakor to on
trdi. Nadalje era tira v protislovje s vprašanjem: Kako to? Nastič trdi, da so dobivali revolncijonarji od srbske vlade velik dispozicijski fond, a vendar ni imel vodja teh revolncijonarjev Lj. Jov. toliko, da bi si bil najel stanovanje, — ampak je spal v prostorih „Slav. Juga" ?
Nastič — molči.
Dalje: Nastič trdi, da je na II. konferenci 8. novembra sodeloval tndi Ante Bndisavljevič, a dokazano, da je ta baš ta dan govoril v ogrskem drž. zboru v Pešti?
Dokaže mu dalje, da se je podpisal tudi za Gaja, da se je predstavljal ženski, ki je zanj Mandiču ukradla pisma, kot policijski agent.
Nastič — molči.
Več nima dr. Popovič kaj vprašati.
Nato se preide na konfrontacijo Nastiča z Adamom in Valerijanom Pri-bičevičem, kar zopet izvanredno dvigne zanimanje občinstva.
Preds. : Evo, sedaj je Nastič, o katerem ste trdili, da ne eksistira, tukaj.
Adam P.: Res je, g. predsednik, da Gjorgje Nastič ne eksistira, ampak samo Risto Nastič. (Krohot!)
Nato Adam P. obširno pripoveduje o vseh svojih potih v Srbijo, o pogovorih in sestankih z Nastičem, katere je ta v čisto napačno luč postavil. Na podlagi dokumentov sedaj dokazuje laž-njivost Nastičevih trditev »n izpoveduje sedaj one stvari, o katerih pred zaslišanjem Nastiča ni hotel govoriti. Dokazuje dalje, da je bil Nastič oni, ki je tožil o Srbiji, kako mu je nehvaležna, (ker so ga že spoznali kot špi-jona iu mu niso nič več zaupali!) in da bi tudi on rad šel v Ameriko. O kaki revolucionarni akciji z Nastičem nikdar ni govoril. Dalje razlaga, daje Nastič hotel, naj bi zagrebški srbski listi pisali proti ustavi v Bosni, češ da je obljuba ustave za Bosno od strani Avstrije le krinka.
Adam P. pripoveduje mirno, točno in prepričevalno.
IMni gospodar.
XY. poročilo o stanju hmelja t drugih krajih.
Žatec, dne 23. 7. 1909. Obilo povpraševanje za žateškim hmeljem kaže veliko zanimanje za istega. Kupčija
pa se v mnogih slučajih ne more izvršiti, ker zahtevajo hmeljarji vedno višje cene — sosebno pa, ker so poročila o rasti letošnjega hmelja od dne do dne slabša. Zadnje dni se je plačalo za 50 kg do 72 K in še višje. Vreme se je v toliko spremenilo, da imamo sedaj tople dneve — in tudi' noči niso več tako hladne, kajti toplomer je kazal vedno do 10° R, kar zamore rastlini koristiti. — Vkljub temu pa se mora vnovič poročati, da se je stanje poslabšalo. Od vremena prihodnjega tedna je odvisno, ali se bodo zamogli krepko rastoči nasadi ohraniti, ali bodo tudi pričeli hirati. Položaj je obče danes ravno takšen, kakoršen je bil 1. 1906. Takrat smo dne 21. julija cenili vso trgatev na 50.000 stotov à 50 kg — a v resnici pridelali smo več kot 60000 stotov. Pred tremi lèti šlo je torej na boljše.
„Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung".
Norimberk, dne 23. 7.1909. Vreme se je nekoliko obrnilo na boljše, vendar je stanje rastline nespremenjeno, po največjem slabo. Kupčija je živahna in cene so vedno boljše.
Špalt, dne 22. 7. 1909. Slabega vremena je konec; sedaj je prav toplo in deloma celo vroče po dnevi, noči pa so še vedno hladne. Kako hode ta sprememba nplivala na hmeljsko rastlino, pokazalo se bode v kratkem. Uši ni nič manj in črne rose je vsaki dan več!
Langquaid (Hallertau), 22. julija. — Imamo tople dneve in mrzle noči. Vsled tega neugodnega vremena se je stanje hmeljske rastline poslabšalo. Morda 106/o vseh nasadov je zdravih in se zamorejo kvalifikovati z „dobro". Okolica pa je še slabša in hmeljarji tožijo, da je letos sploh vse uničeno.
Tettnaflg, dne 22. 7. 1909. — Od zadnjega poročila imamo nekoliko ugodnejše vreme; zadnje tri dni nastalo pa je prav vroče, kar bode zdravim nasadom gotovo vprid — slabotnim iu slabim pa v škodo. Rani hmelj cveti in dela že kobule, katerih množina pa ni preobila.
Hockenheim (Badensko), 22. julija. Stanje hmeljnikov je prav slabo. Kakor vse kaže, bode vsa letošnja trgatev uničena. Polovica vseh hmeljnikov se je lani opustila — in druga polovica pride pa letos na vrsto.
„Allg. Brauer- u. Hopfen Zeitung" Norimberk.
Triu cene.
27. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31'50 za december 30'—, za mare 30"—, za maj 30"—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24*10, nova kampanja K 23'—. Tendenca stalna. — Vreme: lepo.
Budimpešta, 27. julija. Pšenica za oktober K 13'48, pšenica za april K 13'77, rž za oktober K 9'85, oves za oktober K 7'62, koruza za julij K 7'80, koruza za avgust K 7'85, ogrščica za avgust K 13'85. — Ponudba in kupčija zmerna, tendenca medla. — Promet 18.000 met. stotov. Pšenica za efektiv v začetku 10, pozneje 5 vin. cenejša, ostalo mirno.
Budimpešta, 27. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 29.642 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 168.—, namizna slanina 149.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 27. jnlija:
Nazadovanje knrzov nehalo. Kupčija na vseh poljih večja. Cene se vzdržale.
Stroji za sladoled,
kuhinjske priprave in banje
se zaradi opuščen j a zaloge prav ceno prodajo pri Antonu Čanču, kleparja v Celju, Vrtna ulica St. 11. 355 8-1
WUMMAAWMMMM
Zdravilih in zobozdravnik
dr. Sernec lanho
iz Cirila
odpotuje ilu.
. Diehl
n
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-58
Parajte dražbi sV. Cirila in jVietoda!
Sprejmem takoj
pomočnika
železne stroke popolnoma zmožnega. Plača po dogovoru.
J. Krašovic, Žalec.
Steckenpferd-101 ~ lilijno mlečno milo
nnjmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod I —
Poštne hran. račun St. 64.366. - Telefon št. 48. -
„LASTNI DOM"
Pisarna Je v Celju, Rotovške ulice št. 12
eoe
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racul © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © &
pet od sto (5%)

JišaifiSš^&sšm
Edino narodno toninoselo podjetje V Celjn.
prVa jttžnoštajer$l(a lattinosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in
:::	cementa.	:::
\
Specijalna delavnioa in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: alt&rjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :u
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
industrijska družba.
Brzojavi:,Kamnoseška Industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov S Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:» lavanje napisov v Iste. :::