AKTUALNO VPRAŠANJ Čedalje bolj je začelo prevladovati mnenje (kaže, da je pravilno), da je treba pri obdavčitvah v obrti upoštevati oziroma razlikovati proizvodno od storitvene obrti. Vendar je še eno vprašanje, ki tare storitveno obrt in ima lahko za posledico delno povišanje cen uslug: to je stanovanjski prispevek! Dejstvo je, da predstavlja v storitvenih obrtnih obratih skoraj devetdeset odstotkov bruto-dohodka sklad za plače, medtem ko v proizvodni obrti, še bolj pa v industriji, pomeni omenjeni prispevek le nekaj odstotkov celokupnega dohodka. To vprašanje postaja še toliko bolj pereče, ker se predvide- va povečanje stanovanjskega sklada od 10 na 15%. Zveza obrtnih zbornic FLRJ je že predlagala Zveznemu izvršnemu svetu, naj bi oprostili storitveno obrt plačevanja tega prispevka, vendar rešitve še ni. Morda bi bilo umestno, da bi občinski ljudski odbori — vsaj začasno — to upoštevali pri pavšalni obdavčitvi tovrstne obrti, ker bi sicer lahko prišli v položaj, da se bodo cene obrtnim storitvam prav zavoljo tega povišale ... I. A. LETO X. — ST. 18 — CENA DIN 10, KRANJ, 4. MARCA 1957 6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVIII UM! ZA IHEIJSII SMUČARJI IN SANKAČI V BOHINJU V soboto in nedeljo so se v Bohinju srečali slovenski smučarji in sankači, da še na zadnji množični zimski prireditvi izmerijo svoje moči. To tekmovanje je bilo še toliko bolj pomembno, ker so se na smučiščih Bohinja in sankaški progi Belvedere borili kar za tri prvenstva. Proge so bile težke, posebno še za smuk in slalom, prav tako pa tudi skakalnica ni popolnoma ustrezala. Sankači so vozili za prvenstvo Slovenije, smučarji pa so si v vseh disciplinah razen skokov in slaloma ter veleslaloma za mladinke in mladince razdelili naslove republiških prvakov, medtem ko so se Gorenjci zagrizeno borili v teh disciplinah za gorenjsko prvenstvo. Organizacijo tekmovanja je prevzel Smučarski klub Bohinj s pomočjo Gorenjske smučarske podzveze. Tekmovanja so potekala zelo hitro in udeležilo se jih je veliko število tekmovalcev. Z majhnimi izjemami ga lahko smatramo za reprizo državnega prvenstva. Organizator tekmovanja je s posebnim sistemom točkovanja precej pripomogel k množičnosti te prireditve in dosegel veliko borbenosti tekmovalcev. Kot ~je bilo pričakovati, se je glavna borba za naslov ekipnega prvaka Gorenjske vodila med Triglavom in Jesenicami. V soboto je Triglav osvojil kar štiri naslove prvakov, vendar mu je izredna smola v nedeljo precej zmanjšala možnosti za uspeh. Sobotno tekmovanje obsega naslednji program: tek mladincev in mladink, slalom za člane in članice, mladince in mladinke ter skoke. Nastopilo je okoli 150 tekmovalcev. V tem dnevu so si Kranjčani priborili lepo prednost pred ostalimi klubi. V teku mlajših mladincev na 5 km je prepričljivo zmagal Pogačnik iz Gorij s kar dvema minutama prednosti. Pri mladinkah je ponovila uspeh državnega prvenstva Milena Cundrič iz Mojstrane. — V slalomu za člane je nastopilo 61 tekmovalcev. Na startu so bili vsi najboljši z državnega prvenstva. Stefe je zopet triumfiral in potrdil svojo kvaliteto. Rezultati — tek na 5 km za mlajše mladince: Pogačnik (Gorje) 22,48, Ko-bentar (Jesenice) 24.16. Mladinke: Milena Vidic (Mojstrana) 29,25, Lojzka Krničar (Gorje) 30.48. Slalom — člani: Janko Stefe (Ljubelj) 3:00,8, Ilija (Enotnost) 3:06,1, M. Lukanc (Ljubelj) 3:06,4, Dornik (Ljubelj 3:09,5. — Članice: Zupančič Slavi-ca (Triglav) 1:54,4. — Mladinci: Stare (Triglav) 0:59,4. — Mladinke: Ankele (Triglav) 2:55,4. V nedeljo so bile na sporedu naslednje discipline: teki za člane in članice ter mladince, skoki za člane in mladince. Pri članih je zmagal Zdrav-ko Hlebanja pred Cvetom Pavčičem in Gašperjem Kordežem. V veleslalomu je pri moških zmagal Tine Mulej, pri ženskah pa Slavica Zupančičeva. {Nadaljevanje na 5. str.) OB SESTAVLJANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV ODDALJEVANJE OD POGLAVITNEGA NAMENA Odobreno 5% povišanje ravni tarifnih postavk naj omogoči tudi stimulativnejšo tarifno politiko. 10% povišanje ravni tarifnih postavk za višje skupine delavcev in uslužbencev pa je uporabiti tako, da se bodo povišale tarifne postavke predvsem za kvalificirana in visoko kvalificirana delovna mesta delavcev v proizvodnji in za kader, ki neposredno operativno organizira in vodi proizvodnjo. To je bila misel, ki smo jo slišali in jo tudi osvojili ob začetku letošnjega leta. Strinjali smo se s tem, da v okviru sedanjih možnosti bolj stimuliramo prizadevanja za doseganje večje proizvodnosti, po načelu: kdor več dela, kdor več naredi, naj bo tudi s°razmerno boljše plačan! Kako pa to sedaj uresničujemo v tarifnih Pravilnikih, ki jih bodo te dni potrjevali pristojni občinski in sindikalni organi? Napredek v primerjavi s prejšnjim je v tem, da podjetja uveljavljajo politiko razponov, ki daje delavcem perspektivo, da bodo ob svojem boljšem delu bolje ocenjeni in bodo zato bolje zaslužili. V podjetjih so začeli v splošnem bolj upoštevati načelo nagrajevanja po delu. Razen nekaterih izjem posvečajo podjetja v tarifnih pravilnikih posebno pozornost delavcem, ki so na ključnih delovnih mestih v proizvodnji, od katerih je predvsem odvisna proizvodnost dela in proizvodnja. Tako je tarifna politika glede delovnih mest, ki so neposredno vezana na proizvodni proces, v splošnem pravilna, sti-mulativnejša kot doslej, kolikor seveda že dopuščajo obstoječe možnosti. Problematičnejša pa je tarifna politika v nekaterih podjetjih glede uslužbenskih delovnih mest, kjer so v nekaterih primerih teži za neupravičeno visokimi plačami, ki niso v sorazmerju z dejansko vlogo tega ali onega uslužbenskega delovnega mesta v pod- jetju, z zahtevami in potrebami tega delovnega mesta. Tu se tarifna politika v podjetjih ponekod nagiblje v škodo proizvodnih delavcev in uslužbencev in s tem v škodo proizvodnosti dela in proizvodnje. Tako so primeri, da so v podjetju iz stroke, ki ima zaradi težavnih pogojev dela odobreno še posebno povišanje ravni tarifnih postavk, deležni tega posebnega povišanja tudi administrativni uslužbenci, dasiravno je namenjeno ljudem na delovnih mestih neposredno v proizvodnji, na katerih so posebno težavni delovni pogoji. V tarifnih pravilnikih nekaterih drugih podjetij opazimo, da so tarifne postavke v razponu za komercialno finančne in druge administrativne uslužbence previđene previsoko, če jih primerjamo, s tarifnimi postavkami za delovna mesta neposredno v proizvodnji. So primeri v podjetjih, da predvidevajo za to ali ono administrativno delovno mesto (denimo za tajnice, za razne referente itd.) celo višje tarifne postavke v razponu kot za kakega visoko kvalificiranega strokovnjaka, ki lahko neposredno vpliva na proizvodnost in na proizvodnjo. Seveda ne gre tu uganjati uravnilovke, pri kateri naj bi samo po imenu enaka delovna mesta v različnih podjetjih enako vrednotili. Upoštevati je treba specifičnost takih delovnih mest v posameznih podjetjih. Vodja komercialnega oddelka, denimo v podjetju, ki ima na trgu monopolen položaj, opravlja prav gotovo neprimerno lažjo nalogo kakor njegov kolega v podjetju druge stroke, ki se mora spričo večje konkurence bolj mujati, da spravi izdelke v denar. Pri sprejemanju tarifnih pravilnikov kaže opozoriti še na eno stvar: v razpravi o tarifni problematiki se ponekod omejujejo le na razdeljevanje plač, medtem ko o tem, kako povečati proizvodnost in proizvodnjo, kar predvsem lahko res poveča realne plače, še vedno bolj malo govorijo. Prav tam, kjer izgubljajo izpred oči poglavitni namen, ki ga skušamo doseči s stimulativnejšo tarifno politiko, pa se seveda najlaže uveljavljajo negativne tendence, kakršne kukajo na dan v nekaterih tarifnih pravilnikih, ki jih podjetja te dni predlagajo v potrditev občinskim in sindikalnim organizacijam. SODELOVANJE IN POBUDE PREBIVALSTVA IZ DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA BLEJSKE OBČINE Množični sestanki organizacij SZDL po vsej občini Bled so zadnje tedne pokazali precej zanimanja in pobud prebivalstva za reševanje domačih problemov. Povsod so si prizadevali za izbojjšanje dela vaških organizacij; le v redkih primerih so imeli sestanki bolj formalen značaj. To pa predvsem tam, kjer odbori nimajo stalne zveze s članstvom in z ostalimi množičnimi organizacijami, zato ne*vidijo raznih perečih zadev, ki bi jih morali obravnavati. — V večini primerov, zlasti v Zgornjih Gorjah, Podhomu in drugod, so volivci na množičnih sestankih sami izrazili željo, da bi bilo potrebno pogosteje razpravljati o gospodarstvu. Izkazalo se je, da krajevni odbori zelo poredko sklicujejo zbore volivcev, na katerih bi člani ljudskega odbora pojasnjevali splošno gospodarsko smer občine. Tako so zborovalci na sestankih SZDL zahtevali pojasnila o raznih ukrepih občine. Zgodilo se je, da včasih odborniki niso mogli ustreči zahtevam vašča-nov. Zadnje izkušnje so pokazale, da se krajevni odbori pri svojem delu še niso dovolj znašli. Pokazali so premalo gibčnost pri reševanju gospodarskih vprašanj in premalo so izkoristili demokratične oblike družbenega samoupravljanja na vasi. Občinski odbor SZDL je na zadnji seji ocenil *in analiziral delo vaških odborov in rezultate zadnjih množičnih zborovanj po vaseh in naseljih Bleda. Ugotovil je, da je politično in izobraževalno delo organizacij v centru Bleda precej boljše kot po obrobnih vaseh. Na Bohinjski Beli je delo mladine na pobudo SZDL in ZK precej zaživelo. Redno se zbira na sestankih in razpravlja o svojih nalogah. S posebno vnemo in veseljem se ukvarja s prosvetnim delom ob pomoči tam- kajšnjega kulturno prosvetnega društva. Mladina na Mlinem sodeluje pri prostovoljnem delu, spomladi pa bo organizirala delovno brigado za popravilo cest. Na Bledu množično sodeluje v društvih. Pred kratkim pa so se zbrali na sestanek tudi mladi zadružniki in mladi delavci. Ker bodo spomladi za razna dela v občini organizirali delovne brigade, je občinski odbor SZDL mnenja, da bi bilo treba že sedaj sestaviti skupen načrt s tehničnim vodstvom. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje, ki jo je izvolil občinski odbor SZDL, je doslej skfbno zbrala podatke o delu šolskih odborov in hišnih svetov. Vse kaže, da je delo organizacij SZDL že prešlo z osnovne stopnje organizacijskih težav na širšo dejavnost z množicami. S tem dobiva družbeno življenje bolj polno podobo, delo SZDL pa širše obeležje. —jb NAGRADNO ŽREBANJE bo v soboto, 9. marca 1957 V petkovi številki smo objavili seznani 81 dobitkov — do danes pa so se lun pridružili še naslednji: blago za "ftoško obleko (»Sukno«, Zapuže), 2 litra žganja (gostilna »Potočnik«, Bistri-Ca)> 4 buteljke vina (hotel »Triglav«, Radovljica), 3 kg težka gnjat (ftiesari-^a> Bled), 3 steklenice slivovke »Vino fcled«), 2 buteljki vina (Krajevna gonilna, Kamna gorica). S tem tudi pojavljamo neljubo pomoto, ki se nam £e zadnjikrat vrinila v seznam nagrad, *° smo napisali, da daje Mestna brivca Kranj 10 steklenic vina. Pravilno •eJ Mestna brivnica, Kranj — 2 hlad-JJ* ondulaciji; »Vino«, Kranj — 10 steklenic vina. Torej skupno 87 dobitkov v skupni »rednosti nad 300.000 dinarjev! Žrebanje bo v soboto, 9. marca ob 4. uri popoldne v prostorih uredništva »Glasu Gorenjske«. Komisijo, ki bo vodila žrebanje, smo izžrebali kar mi sami izmed najstarejših naročnikov in prosimo, naj na dan žrebanja na naše stroške pridejo popoldne v Kranj: Marija Robič, Plavž 18, Jesenice. Pavle Krajnik, Kokrica 77, Kranj. Franc Cvetko, Novi trg 29, Kamnik. Mara Kobal, Demšarjevo predmestje štev. 9, Skofja Loka in Avgust Knific, Ravne 13, Tržič. Potne stroške jim bom povrnil. Ii-med naročnikov, ki se bodo udeležili žrebanja, pa bomo izvolili še nekaj članov komisije kar pred začetkom žrebanja. Vabimo vas, da se žrebanja udeležite v čim večjem Številu! mai razgovor ZASTRUPLJENE VODE -ZLO RIBIČEV Nekateri menijo, da je ribištvo namenjeno samo osebnemu razvedrilu. Vendar ima dokaj širši pomen — skrbeti za smotrno gospodarjenje z našimi vodami. Ko sva se s tajnikom Gorenjskega ribiš-kega društva tovarišem Marjanom Markovičem razgovarjala o problemih in načrtih društva, mi je med drugim dejal: »Veliko zlo ribiških družin na Gorenjskem so z ndustrijskimi odplakami zastrupljene vode. Od podjetij dobi ribiško društvo sicer nekaj odškodnine, vendar je to le neznaten del dejansko povzročene škode. Neči- ste vode pa niso samo problem ribištvu, temveč povzročajo širšo gospodarsko škodo — turizmu, zdravstvu itd. Zato je nujno, da podjetja razmislijo o čistilnih napravah, ki ,bi izboljšale sedanji položaj.« »In ribji zarod?« »Le-ta je zaradi odplak in stalnega nihanja vode najbolj prizadet.« »Katere so glavne težnje ribiškega društva letos?« »Prizadevamo si, da bi se vse družine okrepile in se tako cim-preje osposobile za upravljanje zaupanih voda. Da bi bile družine kos tej nalogi bomo posvetili veliko skrb vzgoji članstva in nudili družinam potrebna materialna sredstva.« »S čim se ukvarjajo vaši člani v teh mesecih?« »Sedaj so v teku priprave za vlaganje zaroda, ker si bomo le tako zagotovili dober ribolov v prihodnje.« Zanimalo me je še, kakšen je bil uspeh pri lovu sulca v letošnji sezoni. Tovariš Markovič je z nasmehom dejal: »Članom družine'Sava - Kokra sta prišla dva velika sulca prav blizu trnka. En sulec pa je bil močnejši kot ribič in ga je potegnil na neprostovoljno kopanje v mrzlo Savo. Vendar — dva smo le ujeli.. .« 2 Glas Gorenjske Kranj, 4. marca 1951? A V petek so objavili v New Yorku, da so se ZDA, Francija in Izrael dogovorili za nagel umik izraelskih čet iz Gaze in Serm el Šejka. Izrael je sicer ponovno zahteval, da področje Gaze ne smejo vrniti Egiptu, vendar so sklenili, da bodo nadomestile izraelske čete, ki se bodo umaknile s tega področja, varnostne sile Združenih narodov. A Prvi sekretar vzhodnonemške združene socialistične partije VValter Ulbricht je obsodil Svetozar-ja Vukmanoviča in delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, ki je nedavno obiskala Poljsko, »da so zadali udarec ljudsko demokratični ureditvi, ki je v resnici ena izmed oblik diktature proletariata«. Ta in drugi milejši ali ostrejšicitati, zasnovani na popačenem prikazovanju dela jugoslovanskih komunistov, so bili objavljeni v vzhodnonemškem časopisu »Neuer VVeg«, ki v istem članku tudi zanika, da bi šlo v borbi poljskih komunistov proti birokraciji, korupciji in karierizmu za nek nov družbeni proces. A Posebni politični odbor Združenih narodov je zavrnil sovjetsko obtožbo, da se Združene države vmešavajo v notranje zadeve vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze. Jugoslovanska delegacija ni odobravala načina, kako se je odbor lotil tega vprašanja, zato ni sodelovala v razpravi in se je tudi vzdržala glasovanja. A Zahodnonemški kancler Adenauer je v odgovoru na poslanico sovjetskega premiera Bulganina sprejel zahteve o razgovorih za razširitev trgovinskih odnošajev, predlog za sklenitev dogovora o znanstvenem in tehničnem sodelovanju ter sporazuma o pravicah konzularnih predstavništev, medtem ko so stališča obeh vlad o osnovnih spornih vprašanjih ostala nespremenjena. A V poročilu o razgovorih med francoskim predsednikom vlade Molletom in predsednikom ZDA Eiseiihovvcrjem, ki so ga objavili po razgovorih med obema državnikoma, komentatorji ne vidijo posebnega napredka, čeprav skušajo Francozi te razgovore prikazati kot uspeh svoje diplomacije. A Zunanjepolitično poročilo državnega sekretarja Koče Popoviča v Zvezni ljudski skupščini je dobilo širok odmev v svetovnem tisku in poročilih agencij. Poudarjajo zlasti tiste dele govora, v katerih je beseda o odnošajih FLRJ do raznih držav in izjavo, da Jugoslavija ni odgovorna za težave, ki so nastale v njenih odnosih s Sovjetsko zvezo. A Predsednik indijske vlade Nehru je na nekem volilnem zborovanju izjavil, naj bi se sestala predsednika ZDA in Sovjetske zveze ter proučila obojne predloge za ureditev vprašanj Bližnjega vzhoda. Takšen sestanek bi po njegovem mnenju utrdil mir v arabskem svetu. A V Izraelu pričakujejo, da bo sklep o umiku Izraelskih čet z egiptovskega ozemlja izval padec vlade. Menijo, da se bo kriza začela danes, ko se bo sestal Izraelski parlament. A Včeraj so v Bonnu objavili, da bo Zahodna Nemčija odslej plačevala 588 milijonov mark za obrambo Angliji — od tega odpade 200 milijonov na vzdrževanje britanske vojske v Zah. Nemčiji. A Zahodnonemški zunanji minister von Brenta-no je odpotoval na enomesečni obisk v ZDA, Avstralijo in Indijo. A Varnostne sile Združenih narodov so pripravljene, da takoj krenejo za izraelskimi četami, ko se bodo te začele umikati iz Gaze in Serm el Šejka. Na področju, ki meji z Gazo, so razporejene tudi jugoslovanske enote. izdaja Časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave št. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev LJUDJE IN DOGODKI ŠTIRJE ARABCI V KAIRU Se ni minil mesec dni, ko so se štirje arabski glavarji spet sestali. V Kubehu, slikovitem dvorcu bivšega egiptovskega kralja Faruka v Kairu so se vsedli za zeleno mizo glavarji Egipta, Saudove Arabije, Sirije in Jordanije. Dva predsednika in dva kralja. Na zadnjem sestanku so sklenili iz lastnih blagajn nadomestiti Jordaniji redno letno podporo 12 milijonov funtov šter-lingov, ki jo je doslej ta dežela prejemala od Velike Britanije. Tako so Jordanijo hkrati osvobodili tudi vseh obveznosti do Anglije in jo vključili v kros štirih neodvisnih arabskih držav. Na istem sestanku so v načelu zavrnili Eisenhowrovo doktrino, v kolikor krši neodvisnost katerekoli od arabskih dežel. S tega sestanka je odšel kralj Saudove Arabije na pot v ZDA, da bi tam seznanil ameriške voditelje s stališči neodvisnih arabskih dežel, hkrati pa dobil obvestila iz prve roke o pravih namenih ameriške diplomacije na nemirnem Bližnjem vzhodu. Kralj Saud ni priletel na čarobni preprogi, pravi londonski časopis »ECONOMIST«, vendar je bil za VVashington zelo zanimiva osebnost, posebej prikladna za razgovore, ker so se med obema deželama spletle tesne »petrolejske vezi«. Medtem ko je saudski kralj odvisen od dela dobička, ki mu ga odstopajo ameriške petrolejske družbe za črpanje petroleja izpod puščavskih tal njegove dežele, tako so Amerikanci odvisni od Saudove Arabjje in njenih petrolejskih bogastev. Zato sta si obe strani prišli druga drugi naproti. Saud se je odpravil na dolgo pot prek oceana v ZDA, Eisenhower pa je proti vsem dosedanjim običajem pričakal svojega gosta že na letališču. V amer. prestolici so bili prijazni in radodarni z dolarsko pomočjo, zlasti ker so pričakovali, da bo kralj Saud odigral vlogo posredovalca med ZDA in arabskimi deželami. Saudski monarh pa je pozorno prisluhnil novi ameriški melodiji, prirejeni za Bližnji vzhod, pozorneje, kot pa so pričakovali tisti, ki so ga poslali za to prek Atlantika. Kralj Saud se sicer med obiskom v deželi novega sveta ni spreobrnil, vendar se je vrnil bolj dojemljiv za Ei-senhowrovo doktrino. Vzlic te- mu pa Saudu v Kairu zdaj ni uspelo, da bi prepričal svoje arabske zaveznike o »nedolžnosti« Eisenho\vrovih namer na Bližnjem vzhodu. Tako je Saud nekako nesrečno opravil svoje dvojno poslanstvo. V VVashington je odšel kot odposlanec arabskih dežel, ki nasprotuje Eisenhowrovi doktrini, tam pa se je navdušil zanjo; vrnil se je kot advokat nove ameriške politike, medtem ko jo je izid kairskih razgovorov spet posredno zavrnil. Eisenhowrova doktrina pa je bila, kot vse kaže, edina sporna točka na kairski konferenci. Čeprav so vse seje poiekale v strogi tajnosti, se da vendar marsikaj sklepati tudi iz redkobesednega zaključnega sporočila. Štirje arabski državniki so predvsem odločno ponovili, da hočejo »ostati izven hladne vojne in njenih nevarnosti ter se ravnati po politiki aktivnega nevtralizma in varovanja svojih koristi.« Tako so znova poudarili, da mislijo nadaljevati "neodvisno arabsko politiko In za vojaški in politični blok. Spretno formulirani sklep pa obenem pušča odprta vrata za vsako enakopravno sodelovanje izven ozkega blokovskega okvira tako z Zahodom kot z Vzhodom. V vseh drugih vprašanjih so prav tako dosegli soglasje, zlasti v tistih, ki so postala že nekako standardna v arabski politiki. Tu gre predvsem za zahtevo, da se morajo izraelske čete brezpogojno umakniti z egiptovskega ozemlja, prav tako pa tudi, da je treba priznati odškodnino Egiptu zaradi vojaškega napada Anglije, Francije in Izraela, da je treba pri vsaki rešitvi sueškega vprašr-.ija upoštevati predvsem egiptovsko suverenost, da je treba dati neomejeno podporo arabskemu prebivalstvu Alžira itd. Vsa ta vprašanja terjajo enotnost arabskega sveta. Saudovo omahovanje kljub vabljivemu /venketu dolarjev ni pripeljalo do razcepa med štirimi arabskimi državami. Sedanji kairski sestanek je tako vnovič dokazal, da arabske dežele še niso pozabile na nauk iz dolgoletnih izkušenj. In ta je vsako med njimi izmodril in naučil, da je sam sebi vsak pač najboljši gospodar. MARTIN toma2ic v nedeljo smo zabeležili 11 LET DELA KRANJSKEGA AEROKLUBA Kranj, 3. marca Danes dopoldne je bil v Kranju 11. redni letni občni zbor Aerokluba Kranj. Udeleženci so grajali omalovažujoč odnos političnih in drugih organizacij, katerih predstavniki se zbora kljub vabilom niso udeležili. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da je klub v prvem desetletju svojega obstoja premagoval vrsto težav, ki jih je imel zaradi prostorov in pomanjkanja finančnih sredstev. V preteklem letu je dosegel zelo dobre uspehe in se uvrstil na prvo mesto na Gorenjskem. Najbolj delavni sekciji sta bili modelarska in padalska. — Člani kranjskega Aerokluba so se udeležili številnih tekmovanj. Ob zaključku zbora so najzaslužnejši prijeli diplome in odlikovanja. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. C. RAZŠIRJENA SEJA MLADINSKIH VODITELJEV NA ŠOLAH V KRANJU Kranj, 3. marca 1957 Danes dopoldne je bila v Kranju razširjena seja vseh predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij Ljudske mladine na šolah. Vabljeni so bili tudi mladi člani šolskih odborov ter mladi profesorji in učitelji. 7-TONSKI KAMION ZDRSNIL 10 METROV GLOBOKO v soboto zvečer ob 17.30 uri se je vračal iz Planice na Jesenice 7 in pol tonski kamion jeseniške Komunale. K naloženemu vozu, ki je v Planici plužil cesto, je bil priključen plug. Blizu jeseniške bolnice na cesti I. reda je nenadoma odpovedal volan. Šofer Ivan Kelbel ni mogel zaviti na levo, niti zaustaviti. Kamion, na katerem je bilo tudi pet delavcev, je zdrsnil po bregu, izruval veliko češnje-vo drevo, ob katerem se je odtrgal železni plug, in se zvalil po bregu. Šofer, ki je odskočil iz kabine, je imel izredno srečo. Kotalil se je pred vozilom po bregu in obležal na dnu pod kamionom. Razen manjših prask ni dobil nobene poškodbe. Tudi delavci so bili le laže poškodovani. Škode na kamionu je za več milijonov dinarjev. U. PROMETNA NESREČA NA POKLJUKI v soboto ob 16.20 uri se je dogodila prometna nesreča na cesti iii. reda na Pokljuki, odsek Mrzli studenec—Goreljek, pri srečanju osebnih avtomobilov s-3140, voznik Maček Alojzij, in s-8257, voznik J. Juretič. Avtomobil s-3041 je s prednjim delom zadel v nasproti prihajajoči avtomobil s-8257. Vzrok nesreče je bila nepregledna, poledenela in zasnežena cesta. Škode na avtomobilih je za približno 50 tisoč dinarjev. VREME V začetku marca, najpozneje do 6. marca, pričakujemo nastop dolgega razdobja nizkih, skoraj zimskih temperatur. Pogosto bo snežilo. Padavine pričakujemo v dneh med 4. in 6. marcem. wiiiiliiliiiiiliiliiliiliiliiliiliiiiiiiiMiiilniitiiM 9. O N E D E L J E K PREDPUSTNI PONEDELJEK »Ubiješ človeka... in trčiš ob zakon, ki pravi: kazen! Lepo ti odbrenkajo 5, če imaš posebno smolo, tudi 10 let zapora ... — Prekleto, kaj sem pa jaz storil, da me obsodijo na dosmrtno ječo? Kaj drugega pa je zakon kot dosmrtna ječa!?« Tako je modroval Tomaž tisto nedeljsko jutro, ko se je »v rožcah« vračal s pustne zabave. V zvoniku je petkrat votlo udarilo in- Tomaža je močno zaskrbelo. Ženi je bil sveto obljubil, da se vrne najkasneje ob enajstih — in zdaj je pet zjutraj. Razen tega pa — žene se je bal kot vrag križa ... »Kar bo pa bo, Tomaž,« se je žalostno bodril. »Grmelo pa bo, boš videl, da bo!« Sam ni vedel, kdaj je dospel do doma. Ko je previdno lezel po stopnicah, je ugotovil, da mu levi čevelj presunljivo škriplje. Sezul ga je. Pred vrati v stanovanje je zadržal dih in prisluhnil. Nič sumljivega ni slišal. Previdno je vtaknil ključ v ključavnico in — rahlo je škrtnilo. Vstopil je. Povsod smrtna tišina. Zdajci žvenket in udarec, kot bi ustrelil iz topa (vsaj tako se je Tomažu .zdelo, ko je pobiral ključe s tal). Prekleti ključi! Mrzel pot mu je stopil na čelo. Naslonil se je na vrata .. . uničen .. . bolj mrtev kot živ. V kuhinji je zalajal pes. »Preklicano ščene, boš tiho ali ne,« je zasikal Tomaž in se neslišno kakor senca pognal proti kuhinji. Cucek je utihnil in mahal z repom. »Izdajalec!« mu je s prijaznim nasmehom grozil Tomaž in ga gladil. »Ob prvi priliki te »zagiftam«. Tomaž je napel ušesa. Zena spi kot top. Upanje se mu je vrnilo v izmučeno dušo. — Začel se je slačiti. Najprej plašč, nato suknjič, za njim hlače... Ce se bo slačil v sobi, utegne žena slišati šumenje obleke ... Najnevarnejši del poti — tisti do postelje — je bil še pred Tomažem. Pritisnil je na kljuko in previdno odrinil vrata. Zacvililo je rezko ... ujed-ljivo... Tomaža je zazeblo pri srcu. Takoj jutri bo namazal vsa vrata. — Počasi je prestavil nogo. »Preklicani parket, nikoli ni škripal. Izdajalec!« je klel Tomaž sam pri sebi. Spet je prisluhnil. Grobna tišina mu je odgovorila. Počasi, korak za korakom je tipal proti postelji. Debele kaplje znoja so mu udarile na čelo. Še dva ... tri korake, pa bo v postelji. Pa je bilo že tako, da se je tudi stol to noč zarotil proti ubogemu Tomažu. Zadel je obenj in ga prevrnil. Zaropotalo je ... »Konec!« je zastokal Tomaž in si zatisnil ušesa. Potrpežljivo in vdano je čakal, kdaj se bo oglasilo tisto »grmenje« tam s kota. Grobna tišina se je spet ponorčevala iz obnemoglega Tomaža. Hlastno, z naglico obupanca se je pritipal do postelje in legel. Postelja je zaječala. nato je zajel sobo ubijajoč mir. Tomaž skoraj ni mogel verjeti, da je dosegel cilj, ne da bi prebudil ženo. — Previdno je obrnil glavo proti ženini postelji. Takrat pa — o, groza! Oči so mu izstopile iz jamic in v grlu ga je stisnilo. Zaječal je kot ranjena zver. Planil je pokonci in prižgal luč. Ženina postelja je bila prazna. . . nedotaknjena .. . ??!! > Sa-Sa UiUMIlIHIHtlllllMIM ROMAN ALBREHT JE GOVORIL DELAVCEM »SAVE«V KRANJU V petek so se delavci tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju zbrali na predvolilnem sestanku, kjer je govoril tajnik Zveze sindikatov Slovenije Roman Albreht. Razpravljal je o družbenem planu, tarifni politiki, nekaterih najvažnejših zunanje - političnih dogodkih itd. REDNA LETNA SKUPŠČINA POČITNIŠKE ZVEZE KRANJSKEGA OKRAJA Sredi preteklega tedna je imela Počitniška zveza redno letno skupščino. Organizacija vključuje 539 članov, kar je za Gorenjsko vsekakor premalo. Velika večina članov je iz vrst šolske mladine. V bodoče bodo poskušali vključiti vanjo še delavsko in kmečko mladino. Lani je Počitniška zveza organizirala potovanje po Jugoslaviji in taborjenje v Rovinju. Za letos pa ima v načrtu enako potovanje, taborjenje v Puli ter več krajših potovanj. J- S. ROBLEKOV DOM BODO OBNOVILI Planins-ko društvo v Radovljici praznuje letos 62-letnico obstoja. Za ureditev Valvazorjevega doma je društvo lani investiralo 1,400.000 dinarjev. Letos bodo adaptirali Roblekov dom in nabavili novo opremo. V društvu je včlanjenih 739 planincev. Na zadnjem občnem zboru so veliko razpravljali o nalogah, ki čakajo planinsko organizacijo. J. S. V TRZlCU BODO UVEDLI TURISTIČNE TAKSE Svet za finance je predlagal Občinskemu ljudskemu odboru Tržič uvedbo turističnih taks. Zal ima mesto le malo tujskih sob, več pa jih je v planinskih postojankah v tržiški okolici. V sezoni naj bi znašala taksa na nočnino 20 dinarjev dnevno, sicer pa le 10 dinarjev. J. V. SZDL V 2IREH SE PREMALO ZANIMA ZA DELO RK Na nedavnem občnem zboru RK v Zireh so člani pregledali dejavnost v zadnjem letu. Zbor je bil polnoštevilno obiskan, kar po drugih občinah ni običaj. Za tako udeležbo zasluži pohvalo občinski od- bor RK, vse priznanje pa moramo izreči predsednici tovarišici Ivani Poljansko vi, ki ima že kar 65 kri-žev, pa je še vedno nadvse požrtvovalna. Zal na občnem zboru ri> bilo zastopnikov drugih organizacij, predvsem Socialistične zveze, kar nam daje misliti. V prihodnje bodo morali odborniki RK navezati stike z vsemi organizacijami. Do sedaj so pogosto naleteli na gluha ušesa, vendar upamo, da se to ne bo več ponavljalo. LETNA KONFERENCA SZDL V RADOVLJICI Dne 28. februarja je bila v Radovljici redna letna konferenca SZDL, na kateri so obravnavali predvsem zdravstvene probleme. V letošnjem letu imajo namen dvigniti za 1 nadstropje poslopje otroškega vrtca in tako povečati zobno ambulanto ter pridobiti posvetovalnico za matere. Udeleženci se? ugotovili, da je bilo pri razdeljevanju paketov RK premalo nadzorstva in da živila niso bila pravilno vskladiščena. S. UČITELJI IN PROFESORJI SO ZBOROVALI V Četrtek je bila v Radovljici sindikalna konferenca Društva učiteljev in profesorjev. Člani bodo že v tem mesecu pričeli študirati nove učne programe, ki so izdelani za osemletke. NEUSPEŠEN OBČNI ZBOR RK V NAKLEM V ponedeljek je imela krajevna organizacija Rdečega križa v Naklem svoj redni letni občni zbor. Bil je zelo slabo pripravljen, kar je povsem razumljivo, saj se ga predsednik sploh ni udeležil. Organizacijo RK ni imela posebnega uspeha in je tudi obveznosti do občinskega odbora RK zelo slabo izpolnjevala. Razprava je bila zelo živahna. Ugotovili so, da nosi krivdo za nedelavnost organizacije vodstvo, ki je bilo tudi na novo izvoljeno. C. KORISTNO ZDRAVSTVENO PREDAVANJE NA KOKRICI Krajevna organizacija RK Kokri-ca je v četrtek zvečer organizirala zelo poučno zdravstveno predavanje o raku. Številne žene in mlada dekleta so z velikim zanimanjem sledila predavanju. C. ZNANSTVENI ZAVOD ALI LJUDSKA KNJIŽNICA? Ze nekajkrat smo v našem listu pisali o težavah Studijske knjižnice v Kranju. Menim, da res ni najmanjša neprijetnost dejstvo, da v knjižnico zahaja vse več pionirjev, ki motijo resno, študijsko delo. Vzrok temu moramo videti pač v dokaj sodobno in vredno urejeni čitalnici (ki je Ljudska knjižnica nima), predvsem pa v tem, da je v Studijski knjižnici dosti čti-va, ki mladino privlači, predvsem leposlovje in razne pionirske, mladinske in družinske revije. Prav ta ugotovitev pa je izhodišče za novo razpravo o Problemih študijske knjižnice, v kar pa doslej, kljub mnogim zapisom o tej ustanovi, ni posegel se nihče. Vprašanje je namreč ah je prav in v skladu z nalogami, ki jih ima študijska knjižnica, da se v njej zbira poleg domače in tuje strokovne in znanstvene literature ter časopisov tudi leposlovje, družinske Hi mladinske revije itd. Kar je gorenjskega, vsekakor! Vse na Gorenjskem izišle publikacije bi bilo treba ne samo zbirati, marveč tudi analizirati in sistematizirati v občasnih bibliografskih izdajah. Studijska knjižnica bi s tem samo poglobila svojo študijsko funkcijo. N;ma pa prav nobenega pomena prizadevati si, da se zbore v knjižnih policah vse be-letristične edicije vseh jugoslovanskih založb in časopisnih Pcdjetij, še manj pa tujih. Bilo bi vsekakor neskromno Pričakovati, da mora v Kranju zrasti enakovredna institucija kot je ljubljanska Univerzitetna knjižnica. Prav tako pa bi bilo nesmiselno ustvarjati neko miniaturno, »provincialno« izdajo Univerzitetne knjižnice. Encten ko>nccpt študij, knjižnic ha Slovenskem ali pa celo v obfcejugoslu vanskem merilu je, P° mojem mnenju, praktično neuresničljiv, teoretično pa nesmiseln. Studijska knjižnica na Jesenicah mora pač skrbeti, da zvrsti v svoje knjižne police čim več železarske strokovno-znar.stvene literature — domače in tuje. V Kranju bi bilo treba zbrati kar se največ da strokovne literature o teksi.il-stvu, gumarstvu, precizni mehaniki. To pa bi bilo seveda treba dopolniti z vserni poznanimi leksikografskimi izdajam:. Skratka, zbirati bi bilo treba tisto, kar ljudje potrebujejo pri svojem delu in kar jim lahko koristi pri poglabljanju njihovega znanja. Namesto, da ustvarjamo' enoten tip študijske knjižnice, bi bilo bolje poskrbeti, da tudi v tej instituciji pridejo do izraza vse pokrajinske specifičnosti. Tako organizirana ustanova potem ne bo več »depandansa*, neke centrale, marveč njeno logično dopolnilo. • Menda je prav zaradi zgledovanja na podobne ustanove republiškega ranga štud. knjižnica zastavila delo na nekoliko preširokem področju. To pa se ji maščuje. Ne samo zaradi navala mladih razgrajačev, marveč zaradi nujnih pomankljivo-sti, ki so pri delu te ustanove nastale. Mnogo pa je težav seveda tudi zato, ker je ustanova še mlada, saj je stopila letos šele v sedmo leto svojega obstoja. Danes v študijski knjižnici Mnogokrat se zavarovanci sprašujejo, zakaj ne prejemajo v redu in pravočasno hranarine od Zavoda za socialno zavarovanje. Upravičeno je negodovanje zavarovancev zaradi teg1*. Zato je prav, da v tem članku seznanimo ljudi z vzrokom za nerednosti pri izplačevanju hranarin. Dolžnost vsakega podjetja ali ustanove je, da pravočasno pošlje pravilno opremljen evidenčni list za zavarovanca, ki je v bolniškem staležu, istočasno pa je dolžnost zdravnika, da zavodu pošlje nakaznico za hranari-no. Ko je to urejeno, je brez kakršnih koli komplikacij ali zavlačevanja zlahka moč takoj izplačati hranarino. Vse bi bilo v redu, če bi podjetja, ustanove in zdravniki tako ravnali. Izplačevanje bi bilo redno, odpadlo bi vse negodovanje zavarovancev. Zavod za socialno zavarovanje nima nikakega interesa zavlačevati izplačila hranarin, marveč je zainteresiran, da bi to potekalo v redu in vedno pravočasno. Z okrožnico štev. VII/210 izdano 1. X. 1956 je Zavod pozval vsa podjetja in ustanove na točnost in pravočasnost pri dostavljanju evidenčnih listov na Zavod za socialno zavarovanje. . Vsakodnevne telefonske urgence zavoda pri podjetjih in ustanovah v tem pogledu pomenijo dodatno in precejšnjo obremenitev organov za socialno zavarovanje. Vsi ti napori Zavoda doslej niso obrodili vidnejših uspehov. Zato bo treba klicati na odgovornost uslužbence podjetij in ustanov, ki s svojo malomarnostjo škodujejo bolnim zavarovancem. Zavedati se moramo, da gre pri tem v določeni meri za kratenje pravic zavarovancev, ki so točno določene. Želeti bi bilo, da ne bi bilo potrebno posegati po ostrejših ukrepih za zagotovitev pravic zavarovancev in da bi bili podjetja, ustanove in zdravniki v tem oziru doslednejši ter bi se zavedali resnih posledic, ki jih zavarovanci direktno občutijo, ko denarja ne sprejmejo v redu in pravočasno. O. P. OSIROTELI TROJČKI OD KAMNIKA DO HOMCA, V RAZDALJI 5 km, STOJIJO OB CESTI TRIJE NEDOGRAJENI KULTURNI DOMOVI. SLEPE LINE ŽALOSTNO GLEDAJO V SVET. «OSI-ROTELI TROJČKI«, JIM PRAVIJO LJUDJE. RES, NIKOGAR NIMAJO, KI BI SKRBEL ZANJE. ALI NAJ TAKO OSTANE SE ZA NAPREJ V SRAMOTO PREBIVALSTVU INDUSTRIJSKIH KRAJEV OB PROMETNI CESTI? Kulturni dem v Kamniku stoji tik gimnazije. Ze leta 1948 so ga dogradili do strehe. Potem se delo ni premaknilo. Medtem je podjetje »Kamnik« dogradilo svoj kulturni dom z dvorano s 600 sedeži, ki Kamničanom ztdastuje za dolgo debo. Občina je nodogra- dališke predstave v Radomlje in v Jarše, kjer se tudi prosvetno udejstvujejo. Na obe strani je 20 minut pešačenja. Homški dom bi lahko prevzela ena od sosednjih tovarn »Indvplati« ali »Stol« in ga preuredila v stane vanj-ko poslopje z lokali pri vhodu. Treba se bo končno odločiti in iti na delo. In končno še dom na Duplici, točno sred', med žalostnima sosedoma v Kamniku in na Homcu. Dve leta so v tovarni »Stol« z udarniškim delom zbirali sredstva za lasten dom Nabrali so premalo, pa so kljub temu silili h gradnji. Dupličani so pred d verni leti začeli z gradnjo; ko so prišli do strehe, je pa jeno r.tavbo ob gimnaziji najprej prepustila »Partij-u«, ki ni. mogel dobiti sredstev za dograditev, nato pa ga je ponudila tovarnam. Pri »Titanu« niso imeli denarja, v »Stolu* pa so rekli, da hočejo svoj dem. In tako je preteklo 8 let. Ce bi zbrali v.sako leto 2 milijona — kar ne bi bilo nemogočo — bi se to danes že poznalo. Vsaj telovadnica bi bila gotova. Zdaj se je spet »Partizan« lotil zbiranja sredstev in dal napraviti načrt za dograditev stavbe v telovadni dom. Nekateri predlagajo, naj bi ga preuredili v zdravstveni dom. Oba sta potrebna. Da bi ga le dogradili in bi čimprej koristno služil ljudstvu! To je zadružni dom na Homcu. Osem let je že tak, kakršnega je pred nedavnim posnel naš fotoreporter. Načrt je predvidel dvorano z odgovarjajočimi stranskimi prostori, knjižnico, stanovanje in merda tudi trgovino. Težko je verjeti, da bi v tolikih letih ne mogli ničesar napraviti. Vsaj stanovanje ali trgovino. Koliko časa naj ostane še skelet? A Homčani hodijo v kino in na gle- zmanjkalo denarja. Predvideli so ravno streho s teraso, s katere je krasen pogled na planine, dvorana pa bi bha telovadnica, ki bi služila tudi za kulturne prireditve. Delavna dupliška »Svoboda« bi toko prišla do primernih prostorov. Treba bo najti možnost, da se vsaj dvorana usposobi za prireditve in sindikalna zborovanja delovnega kolektiva tovarne »Stol«. Podjetje bi z mizarskimi deli doprineslo lepo delež k pokritju stroškov za notranjo opremo. Z. SE O PROBLEMIH STUDIJSKE KNJIŽNICE V KRANJU lahko dobiš domala vsako leposlovno knjigo, ki so jo v zadnjih letih izdale slovenske založbe. — Večino celo v dvojniku — ni pa na pr. na razpolago nobenih sistematiziranih podatkov o razvoju samoupravljanja na Gorenjskem. Dvomim celo, če je v knjižnici vse, kar je bilo v letih po vojni na Gorenjskem tiskanega. Ko sem zapisal, da je študijska knjižnica nekoliko preširoko zagrabila za delo, sem pri tem mislil predvsem pa fizični obseg dela, ne pa na vsebino dela. Vsebina dela te znanstvene ustanove je pravzaprav ravno zaradi široko zasnovane akcije za izbiranje knjižnega fundusa ostala precej plitva. Za posredovanje knjig bralcem (predvsem leposlovja seveda) in za usmerjanje bralcev pri branju imamo ljudsko knjižnico. Studijska knjižnica pa bi naj ne bila samo ustanova za posredovanje knjig, marveč bi morala biti v pravem pomenu besede znanstvena ustanova. Uslužbenci študijske knjižnice bi morali biti znanstveni delavci, ki bi aktivno spremljali politično, kulturno in znanstveno dogajanje doma in po svetu in ga posredovati svoji okolici. To je hkrati tudi edini izhod iz nevarnosti, da študijska knjižnica ne postane samo mrtvo skladišče znanstvenih in strokovnih knjig. Zato torej ne gre samo za to, da prisotnost leposlovja »pači« osnovni smoter študijske knjižnice. To pravzaprav ni niti naj-bistveneje. Mnogo važneje je, da se s posredovanjem leposlovja bralcem pači način dela znanstvene ustanove, kar bi študijska knjižnica morala biti. Vzporedno s tem takoj nastane tudi problem kadrovske politike v tej ustanovi. Zaradi nedvomno izredno velikega pomena, ki ga ta ustanova ima in velike vloge, ki bi jo v družbenem kulturnem življenju na Gorenjskem morala igrati, je namreč popolnoma zgrešeno mnenje, da je slu-žba v njej samo neke vrste skrita podpora. Gledati bi bilo treba, da se v to ustanovo vključi v prihodnosti še nove, mlade talentirane ljudi, ki imajo zadosti znanja, sposobnosti in volje za znanstveno delo. Teh nekaj misli naj bi bilo samo uvod v razpravo o vlogi in funkciji študijske knjižnice v Kranju. Dobro bi bilo, če bi o tem povedal svoje mnenje tudi kdo drug. SLAVKO BEZN1K Dogradili so dom v Besnici Preteklo nedeljo so imeli zadružniki Kmetijske zadruge iz Bcsnice svoj redni letni občni zbor — prvič v lastnih prostorih nanovo dograjenega zadruž nega doma. Iz poročil upravnega in nad zornega odbora je bilo moč razbrati, da je bila vseskozi težnja vodstva zadruge v preteklem letu gradnja doma, kar je bržkone precej omrtvilo delo posameznih strokovnih odsekov. — Za gradnjo doma so zadružniki vložiil veliko truda in prostovoljnega dela. Tudi v letošnjem letu nameravajo nadaljevati z z dograditvijo in ^o v ta namei namenili več kot 50 odstotkov dobička. Najbolj delaven je bil prav gotovo pašni odsek, ki si je lani zagotovil manjši pašnik, katerega pa bodo letos še povečali za pašo 70 glav živine, kar bo nekako krilo potrebe zadružnikov. Tudi ostali odseki so se bolj ali manj uveljavili. Lani je zadruga odkupila več kot 100 ton krompirja in več kot 1C0 ton jabolk. Prodali so tudi 10 ton borovnic in čez 1000 kubikov lesa. Strojni odsek zadruge, ki že dlje časa hromi zadrugo, je pokazal tudi letos slab uspeh, zato bi bilo treba, da bi vodstvo zadruge posvetilo temu odseku več pozornosti. Tudi kmetijsko gospodarski šoli in aktivu mladih zadružnikov nekateri posamezniki še ne posvečajo dovolj pažnje. Zato bo treba delo v tem smislu še okrepiti. C. C. AKTUALNA PREDPUSTNA »Veš, domenili smo se. da pridemo na zabavo maskirani vsak v tisto, kar si najbolj želi postati.« »Pa kaj — ti bi hotel postati ženska?« »Saj nisem maskiran v | navadno žensko — ampak v direktorjevo tajnico!« »???« »Tako prideš kot naj bolje plačani strokovnjak do 19 jurjev plače na mesce!« DELO SANITARNE INSPEKCIJE V MEDVODAH Tržna inšpekcija v Medvodah, zlasti pa sanitarna, sta v lanskem letu pokazali precejšnjo živahnost. Pregledali so vrsto gostinskih in trgovskih obratov ter posameznih šol. Higiena v trgovskih lokalih podjetja »Sava« je do kaj dobra, medtem ko je bil cfo pregledu v trgovini kmetijske zadruge v Sori očiten nered in nečistoča. Iz prometa so izločili tudi nekaj živil. Se slabše Je v tem oziru v Smledniku, kjer so prostori trgovine majhni, vlažni in neurejeni. Od pregleda sem pa se je stanje že dokaj izboljšalo. Gostišče na Klancu je precej bolj čisto kot do nedavnoga. V gostilnah »Pri kolodvoru« in »Ob Zbiljskem jezeru« bi bilo predvsem treba urediti sanitarije. Gostišče v Vikrčah pa je bilo zaradi nehigienskih razmer začasno zaprto. Ker so odstranili ncikatiare pc cesen 10 din glavi- latinske črke, kar izdaja, da j _ ca, por 7 do 12 din komad, črna KINO »PLAVŽ« JESENICE redlkev 5 din komad, smetana dolzencevi domači 4. marca, jugoslovanski film sladka 150 din liter, sirček 12 Mihelčiču je torej uspelo spe-»ZENICA«, ob 18. in 20. uri — dinarjev komad, jajca 14 do 15 "«« »Zimo« na led in ji prodati zadnjikrat. dinarjev komad,, peteršilj 10 650 kg tega blaga z dobičkom 5- marca, amer. film »KLIC dinarjev zavitek, korenje 15 din nad 600.000 din. »Zima« se je DIVJINE«, ob 18. in 20. uri — kilogram. Na trgu je bilo tudi namreč pogodila za ceno 879.444 zadnjikrat. veliko belega teloha po 10 din dinarjev, medtem ko je stala 6- marca — zaprto, marca, angleški barv. film »SVENGALI «, ob 18. in 20. uri. V torek zvečer je bila v Kranju redna seja Zveze za šport in telesno vzgojo občine Kranj. Na njej so ponovno razpravljali o razdelitvi letošnjih subvencij Občinskega ljudskega odbora športnim organizacijam, ker ie dela in skrbi športni društvi jev. Za prvo stopnjo so pred- Svoboda iz Stražišča in Triglav videli 3 milijone dinarjev, iz Kranja, ker imata obe veli- _ . . , , ke denarne potrebe. Da bi to T?° p° k°nčani seji zveze vprašanje čimbolj ugodno reši- pa Je ime! sej0 ,S«Svet za te,T li, so na sejo povabili tudi nju- k'sno v?fT ?" lj^kem odb°- ne zastopnike. Po daljši razpra- ,ru\.na ka}en 50 ^udl ™*P™v- vi je zveza s 7:2 glasovoma od- ljah, ,° .subvencijah oziroma o ločila, da se ostalim društvom pred og!h športne zveze. Vsi predvidene subvencije ne spre- pred ogl zveie 80 b'h sprejeti, menijo. Svobodi iz Stražišča je l0**** s° r«P™yljah , |« ° zveza določila vsoto 900.000 di- Zv<\71 društ«v Paritzan, ker je svet smatral, da je znesek 700 ObLO prvotnim 5 milijonom dinarjev, ki jih je namenil šport- narjev in Triglavu 2 700.000 di- tigoč dinar1ev za 7 društev v nim organizacijam, dodal še en »«3** ^^„S^jfL^J; občini premajhen. Društva Par-milijon. Tudi s povišano dota cijo bodo športne organizacije glavu so utemeljili s tem, da ima Triglav za eno tretjino več članstva in več sekcij, ki so tu- dobile le toliko sredstev, da bodo lahko v tekočem letu krile dl bolj delavne, najnujnejše izdatke, kajti pro- Zveza je razpravljala še o dO' računi nekaterih društev so tu- graditvi športnega igrišča Mla di do 300% večji od subvencij, dosti v Stražišču, za kar bi po- narjev Zvezi športov dajeta največ trebovali še 8 milijonov dinar- tizan so pri trošenju denarja sorazmerno bolj skromna, kakor športna društva. Zveza za šport bo na predlog sveta povišala predlagano vsoto za 200.000 di- C. GIBANJE PREBIVALSTVA. KINO KOROŠKA BELA 4. marca, amer. film »KLIC DIVJINE«, ob 19. uri. KINO ŽIROVNICA NA JESENICAH Rodile so: Gabrijela Intihar, tov. delavka z Jesenic — dečka; Marija Suligoj, bolničarka iz 6. marca, angleški barv. film Kala nad Kanalom — deklico; »SVENGALI«, ob 19.30 uri. Zdravka Ravnik, gospodinja irz »j.. Smokuča — deklico; Pavla Ste- M«0 DOVJE MOJSTRANA fan, gospodinja z Jesenic -marca amer. film »KLIC dečka; Milena Stampohar, šivi-1VJINE«, ob 19. uri. lja z Jesenic — dečka; Pavla Bizjak, tov. delavka iz Hrušice KINO RADOVLJICA — deklico; Stanislava Zupan, žica obdolženca v Železarni na Jesenicah, kjer jo je nabavil, le nekaj nad 190.000 din.- Mihelčič, ki sicer ni bil slab mojster, se je izkazal tudi kot mojster v špekulaciji in zavajanju kupcev v zmoto. Takšnemu ravnanju pa pravi naše ljudstvo in z njim vred naš kazenski zakon tudi — goljufija. Cl. 258 kazenskega zakonika terja v prvem odstavku za tako dejanje zaporno kazen od 3 mesecev do 5 let ali celo strogi zapor do 5 let. Okrajno sodišče v Kranju je prisodilo Mihelčiču le 5 mesecev zapora. Na pritožbo javnega tožilca pa je pritožbeno sodišče v Ljubljani zvišalo kazen na 2 Pire (1,00), 3. Rozika Vilfan (1,07). Prvih šest skupin je tekmova-p pod Esom na 400 m dolgi progi s 100 m višinske razlike, zadnje štiri skupine pa Pod le- zakljuceno je okrajno ekipno prvenstvo v streljanju z zračno puško Kranj, 3. marca Danes se je v Stražišču nadaljevalo okrajno ekipno strelsko som. Proga za najmlajše je bila prvenstvo za mladince in pio- dolga 200 m s 30 m višinske razlike. S. J. ZADOVOLJIVO V MARIBORU Gorenjske ekipe, ki so nastopile v Mariboru na polfinalnem namiznoteniškem moškem ekipnem prvenstvu Slovenije, niso sicer osvojile prvih mest, so se pa kar dostojno plasirale. Jesenice in Triglav sta osvojila tretje mesto, vsak v svoji skupini, Skofja Loka je bila četr- nirje. Nastopalo je 19 mladinskih in 13 pionirskih 5-članskih ekip. Mladinci so streljali samo v stoječem položaju, prav tako člani in članice, pionirji pa So streljali v vseh treh položajih. — Vrstni red je naslednji: mladinci: i. mesto ekipa Puškarne iz Kranja 639 krogov, ii. ekipa Jesenic 607, iii. ekipa Zabnice 598 krogov od 750 možnih. — Pionirji: 1. ekipa Javornika 581 krogov, ii. ekipa Jesenic 549 krogov, iii. ekipa Tržiča 408 T5- in 6. marca, ameriški film gospodinja iz Kupi Jenka - deč- ^ »LJUDJE Z ARANA«. V torek ka; Marija Petrlcevic «ospodi- Le *b 20. uri> ter v sredo ob 17.30 nja z Jesenic - dečka, Ivanka ln 20. uri. GLEDALIŠČE Peternelj, gospodinja z Jesenic — dečka; Miroslava Uršič, delavka iz Škofje Loke — deklico; Cilka Dragan, gospodinja iz Ljubnega — deklico; Anica da je Mihelčič krivdo vseskozi biti primerna za takšen primer goljufije v škodo državnega gospodarskega podjetja. Pri tem je treba še povedati, MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Urevc, gospodinja iz Krnice - tajil in skušal s svojo pritožbo dečka; Ana Kosmač gospodinja prepričati pritožbeno sodišče, da Jktrtek, 7. marca, ob 19.30 uri r*"h°d0V - deklico; Marija je predmetno žico zares dobil I*« Capek »MATI«. Slavnostna GerbeCI *0spo*m]a * °obla.r: « Kragujevčana Jevtiča. Ven- ja - dečka; Mara MladenoviČ, dar pa take osebe v Kragujev- gospodinja iz Ljubnega - deč- cu sploh ni> d ^ np ka; Justina Janzovmk, nataka- ter se je pritožbeno sodišče lah- nca iz Rateč - dečka in dekli- ko prepričalo, da je »Jevtičev«- co; Marija Stepec, tov. delavka račun falzifikacija, ki je zaslu- iz Jesenic - dečka; Hadzera žiia strogo 0,bsodlbo_ Zato je wl Mulahč, gospodinja z Jesenic - tudi Mihelčičeva pritožba zavr- Premiera v počastitev praznika Zena. — Režija in scena Bojan Cebulj. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek 5. marca ob 20. uri red deklico;' Ivanka Svigelj, trg. po »NnJi1ZVen Armand Salacrou močnica z Dovjega — deklico; UCI JEZE«. Marija Cerne, delavka z Bleda •adV-i8 6' marca 00 16- uri — — deklico; Doroteja Straus, de-jen • ~~ 1ZV6n in Za uP°k°- lavka iz Ljubnega — deklico; »LTQTQ^r,reda D" Arist°Phanes: Anica Rajhard, gospodinja z Je-vpi o TA<<" MIadini prepo- senic — deklico; Helena Robič, Dr^Tt0' Qpožarjamo na zadnjo gospodinja iz Gozd-Martuljka fS!fVT?' r, — dečka; Albina Kržišnik, usl. r«H n . marCa 0b 16" uri ™ Jesenic - dečka, red C in izven. Alojzij Remec »Magda«. njena. TRZNI PREGLED V KRANJU Poročili so se: Danijel -Zdravko Kavčič, krojač in Zora Sorli, gosp. pomočnica; Janez Pšenica, absoivent agronom, fakultete in Miroslava Ravnikar, absolvent filozof, fakultete; Peter Frelih, delavec in Marija v petek je dokaj lepo vreme smolej, uslužbenka; Janez Ra-Privabilo na trg precej bra- zinger, tov. delavec in Katarina njevk. Trg je bil dobro zalo- Smolej, gosp. pomočnica; Miroven, predvsem z jabolki. Zabe- s\av Zych, kemični kontrolor ležili smo naslednje cene: jajca m Paša Osmanovič, gospodinja. so bila po 14 dinarjev, medtem k° so v trgovinah po 16. Kisla Umrli so: Jože Babic, novoro-repa je bila po 25 din kg, por jenček; Nikolaj Mohorič, inva-P° 10 din komad, špinača meri- lid. upokojenec; Janez Klinar, Ca 25 din, fižol 55 do 60 din za oseb. upokojenec; Dragotin Pe-Uter. Jabolka so bila boljša in tričevič, novorojenček; Apoloni-Blabša, zato je bila tudi cena ja Frelih roj. Maček, družbena različna — od 28 do 45 din. Ko- upokojenka. MNOŽIČNO TUDI PRI ŽENSKAH VESTI GORENJSKO PRVENSTVO V SAHU Baudck prvak — Stefe novi prvokategornik V soboto se je v Tržiču končalo letošnje gorenjsko prven-tsvo v šahu. Kot je bilo pričakovati, je zmagal mojstrski kandidat Srdjan Baudek z osmimi in pol točkami (SDK), ki je pokazal najbolj zanesljivo in prodorno igro in je bil poleg Zi-herla edini neporažen na turnirju. Drugo in tretje mesto si delita mojstrski kandidat Ziherl (SDK) in prvokategornik Korošec (SDJ) z 8 točkami. Za pol točke za njima je zaostal Stefe fkJ""V" (SDT), ki je na prvenstvu dose- a- Radovljica pa šesta. Škofje- £°gov £ ™™™*-P" ^ ločani so imeli celo priložnost nirKan je najbolje streljala Mi-igrati v kvalifikacijski tekmi z lena Tišler z Jesenic, ki je do-ljubljansko »Ilirijo« za osmo seSJa 131 krogov od 150 možnih, mesto finalnega turnirja prven- s.tem Je bilo zaključeno letos-stvaLRS. Ker je imel Svoljšak nJe okrajno ekipno prvenstvo, bolj slabe pomagače v svoji ekipi, so izgubili s 5:3. Vrstni red obeh skupin turnirja v Mariboru: I. skupina: 1. Ljubljana III STVO GORBNJSKE ZA MLA-10 točk, 2. Kovinar Mb. 8 točk, 3. Jesenice II 6 točk, 4. Skofja Loka 2 točki, 5. Kemičar Hrastnik 2 točki in 6. Radovljica 2 točki. II. skupina: 1. Fužinar - Rav-niti razočarala, čeprav so od' ne 10 točk, 2. Ilirija (Lj.) 8 točk, prvega spričo uspešnega starta Triglav IV 6 točk, 4. Branik več pričakovali. Delno sta razo- Mb. 4 točke, 5. Koper 2 točki čarala prvokategornik Kavčič in in 6. Nova Gorica brez točke, drugokategornik Simič iz Kra- Za finale, ki bo 16. in 17. mar-nja; toda vsi res ne morejo biti ca na Jesenicah, so se plasirali glednli- med prvimi. Zadnji na tabeli Fužinar, Kovinar in Ilirija. MiJL;_.s olrinnn. , w , , Slivnik (SD Jesenice) je dosegel Obenem s tem turnirjem je bilo Mla«>™ <*.pno: l kolo: Jese-samo dva remija. v Mariboru tudi srečanje mo- ških A in B reprezentanc Gorenjske in Štajerske. Obakrat so zmagali domačini, pri A 5:2, pri B pa 5:4. Gorenjski ekipi sta bili sestavljeni A: Svoljšak, ki je dvakrat zmagal, Horvat in Vovk, B pa: Dolenc (1), Piki gel prvo kategorijo. S 6 in pol točkami si 5. in 6. mesto delita Pogačnik (SDK) in Jan (SDJ). Kaže, da dvakratnemu prvaku Gorenjske Pogačniku tokrat ni šlo. Daleč za temi igralci pa je zaostala skupina petih igralcev, ki si delijo 7. do 11. mesto s 4 točkami. Presenetil je Hudovernik (SK Gorje), ki so ga mnogi smatrali za zadnjega konkurenta za zadnje mesto. Toda dosegel je celo tretjo kategorijo. Radovljičana Eržen in Mali nista niti presenetila C. NAMIZNOTENISKO PRVEN- DINCE IN PIONIRJE Kranj, 3. marca Danes je bilo v Kranju ekipno prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu za mladince in pionirje. Nastopilo je 14 ekip, 8 mladinskih in 6 pionirskih. — V obeh disciplinah so bili odločno boljši člani »Triglava«, posebno mladinci, saj sta se v finale plasirali obe ekipi »Triglava«. Tehnični rezultati s o bili na- S. PIONIRSKE SMUČARSKE TEKME V KRANJSKI GORI niče i Storžič 5:0, Triglav II : Mladost 5:1, Partizan, Stražišče : Radovljica 5:2, Triglav I : Križe 5:0. — Polfinale: Triglav II : Jesenice 5:1, Triglav I : Partizan 5:0. Finale: Triglav I : Triglav II 5:6. Pionirji ekipno: 1. kolo Mladost : Križe 5:2, Radovljica dila že 3:0 in 4:2, potem pa dopustila, da so domačini izenačili in zmagali. R. S. Kar 16 ženskih mladinskih in pionirskih ekip je tekmovalo v MLADOST : ODRED B 1:2 (0:0) V pripravah za spomladanski ■ Mla- z» direktno povezavo Golnika in Preddvora z Ljubljano uvaja »AVTOPROMET — KRANJ novo nedeljsko progo KRANJ—LJUBLJANA—KRANJ Velia od 3. marca 1957 18.00 odhod JJ-30 18.00 odhod jlO i8.?o odhod U-25 18.45 H-35 18.55 U-50 19.10 prihod Golnik Preddvor Kranj Medvode Medno Ljubljana Vozi samo ob nedeljah prihod 13.30 20.40 20.40 20.10 19.55 19.45 19 30 prihod — odhod 13.00 12.45 12.35 odhod 12.20 glav : Mladost 5:4, Jesenice : Radovljica 5:1. Finale: Triglav : Jesenice W:0. R. S. SMUČARJI IN SANKAČI V BOHINJU (Nadaljevanje s 1. str.) Rezultati — tek članov na 15 kilometrov: Zdravko Hlebanja stopnice Inglava, ki so osvoji- 3. Betka Ravtar (0,26,1); pionir- skozi precej počasna in nezani- (Mojstrana) 53-20 15 Cveto Pavle tudi po dve prvi mesti v vseh ji 1943—1944: 1. Fric Detiček miva. Polčas je minil brez za- cie (Enotnost) 54-20 12 Gašper treh disciplinah. Pa to niti ni (0,22,5), 2.-3. Henrik Blažič detka. V drugem polčasu pa je Kordež (Triglav) 54'33' toliko važno, bolj razveseljivo (0)24) in Jaša Jelinčič (0,24); pio- »Mladost« dosegla 1. gol. V zad- Xek članic: Mara Rekar (Moj-je, da imamo v tem kotu Go- nirke 1943—1944: 1. Sonja Go- njih petih minutah pa so gostje strana) 43,41. renjske sedaj kar šest klubov z lovkin (0,24), 2. Ljudmila Erlah z dvema zaporednima goloma iz- Tek mlajših mladincev: An-ženskimi ekipami, kar gotovo (0,25,4), 3. Mihaela Mugerle enačili in zmagali, pomeni, da jih bomo drugo leto (0)27); pionirji 1945—1946: 1. Mi zale zadnje pionirske tekme, ki se jih je udeležilo 163 tekmovalcev. Tekmovali so v veleslalomu in smuku in dosegli razmeroma dobre rezultate. Po let-nedeljo na ekipnem prvenstvu nikih so se razvrstili takole: Gorenjske za ženske, mladin- pionirji 1940—1942: 1. Hugo ke in pionirke v Kranju. Nasto- oitzl (0,22), 2. Jože Cebašek pile so igralke Kovorja, Križ, (0,26). 3. Karel Končan (0,26,5); del prvenstva se je včeraj » Golnika, Save in Mladosti iz pionirke 1942: 1. Marija Arih dost« pomerila z B moštvom Kranja in seveda številne za- (0,24,9), 2. Kristina Senk (0,26), »Odreda«. Tekma je bila vse- MLADINCI : PIONIRJI (TRIGLAV) 8:3 (5:1) Včeraj so mladinci »Triglava* imeli najmanj deset. Vrstni red ian Robič (0,25), 2. Marijan Ce- v posameznih disciplinah je Dašek (0,25,5), 3. Rudi Uderman sledeč: ženske: 1. Triglav II (0,26); pionirke 1945-1946: 1. Ve- (Jernejčič, Lampret) 6 zmag. 2. ra Černelič (0,22,5), 2. Marija Triglav III 5 zmag, 3. Kovor 4 Cuznar (0,23,9), 2. Nada Mrak pionirje z 83 (51) zmage, 4. Sava 3 zmage, 5. Gol- (0,25); pionirji 1947—1948: 1. Jož- nik 2 zmagi, 6. Mladost 1 zrna- ko Gazvoda (0,27,5), 2. in 3. go in 7. Križe brez zmage. Alojz Kupan (0,28) in Peter Ko- Mladinke: 1. Triglav I 4 zrna- smač (0,28); pionirke 1947—1948: ge, 2. Triglav II 3 zmage, 3. 1. Lili Košir (0,28), 2. Milena Golnik 2 zmagi, 4. Mladost 1 Dragan (0,30,5), 3. Pavla Peter- drej Jane (Jesenice) 39:20,52. Veleslalom za članice: Slavica Zupančič (Triglav) 2:34,0. Skoki: Zidar 218,3 s skokoma 43 in 46,5 m, Krznarič 211,8 točk v prijateljski tekmi premagali a skokoma 45 in 42 m, Gorjanc 199,1 točke s skokoma 43 in 41 m. M. Bab Individualno šahovsko prvenstvo v Šenčurju Šahovska sekcija Svoboda iz zmaga in 5. Križe brez zmage, man (0,32,5); cicibani — dečki Šenčurja je v četrtek pričela z Pionirke: 1. Triglav I (Knap- 1949—1950: 1. Slavko Žerjav individualnim šahovskim prven- Vencelj) 3 zmage, 2. Triglav II (0,28,5), 2. Marko Zidan (0,31,5), stvom na 16 deskah. Tekmova- 2 zmagi, 3. Golnik 1 zmaga in 3. Marijan Modric (0,37,5); cici- nje bo trajalo en mesec, borba 4. Triglav III brez zmage. bani - deklice 1949—1950: 1. Mi- za prvo mesto pa bo po dose- R. S. lena Dragan (0,30,5), 2. Irena danjih izgledih precej huda. PRVA ZVEZNA LIGA Sarajevo : Lokomotiva 5:3 Radnički : Crvena zvezda 1:1 Vardar : Spartak 1:5 Dinamo : Zagreb 2:2 Budučnost : Vojvodina 0:2 Partizan : BSK 3:1 Hajduk : Velež 3:1 7653 6 Glas Gorenjske Kranj, 4. marca 1957 "O riAN SLIKANICA ? ZAMlMIVOfT! r i I i r Ani se je zdel težak kot vreča moke in kot da se bo vsak trenutek sesedel, Globočnik pa je drobencljavo stopil k njej in ji pomolil dva prsta. Spet jo je pogledal, kakor bi jo ocenjeval in zamomljal: „Veste, dandanes ni lahko začeti. Toda nečaka imam, po materi je dobil dediščino in zdaj mu denar leži mrtev. Cas bi bil, da bi ga kam vložil — pametno vložil, seveda. Samo zaradi njega bi.. . no, ne vem. Tu ne gre za kravje groše, ki bi jih človek zlahka požaloval, če jih izgubi. Kadar bo naneslo, se bom oglasil, potem bomo pa naprej govorili." „Prosim," je tiho rekla Ana. Globočnik ji je bil zoprn. Gospod Filip je fužinar j a spremil do veže in ko se je vrnil, si je zadovoljno pomel roke. „Bo, Ana!" je rekel. „Kakor hitro bo videl, ne bo več izpustil iz rok — poznam ga. Dominika bomo pa izplačali in vse bo v redu." „Kaj pa, če bo Dominik tožil!" je previdno vprašala. Na tihem si je želela, da bi Globočnik pustil Gašperinove vi-gence v miru. Na tihem si je mislila, da bi Globočnik pozneje zatrdno skušal vigence kupiti, to pa je bilo tisto, česar se je najbolj bala. Stric ni razumel njenega strahu. Brezskrbno je zamahnil z roko. „Beži no! Da bi Dominik ugnal Globočnika? Nikoli! Prepričan sem, da sploh ne bo tožil, ko bo videl, s kom ima opravka. Kar mirna bodi, Ana, vse bo tako, kakor je zate in Aleša najbolj prav. Ano so njegove besede kaj slabo potolažile. Kmalu po Globočnikovem odhodu je rekla, da pojde domov. Stric jo je zadrževal. „Zgodaj se zmrači in ponoči bo3 težko vozila, ko nisi vajena poti." „Saj so noči zdaj jasne," je menila Ana," in doma me čaka delo." Niti kosila ni čakala, še pred poldnem se je odpeljala. Stric ji je ob slovesu stisnil v roko bankovec „za prvo silo". Potlačila ga je v žep, ne da bi ga pred njim pogledala. Sele pred vasjo ga je razgrnila. Bilo je dvajset goldinarjev. „S tem si bom pa res pomagala," je pomislila trpko in ga spravila nazaj. Bila je razočarana; stric bi ji lahko dal več, vsaj stotak. Vozila je počasi, ker se je morala neprestano izogibati sani, naloženih z železno rudo. Spotoma je srečala tudi gosposke sani. Pognala je na kraj poti, da bi voznik mogel mimo. Mimogrede je ujela bledo, suhljato, gladko obrito lice, pogreznjeno v širok krznen ovratnik. Prepoznala je moža in zardela, bil je Borgel. Tudi on jo je spoznal, toda ni je pozdravil, samo z bičem je švignil po konju, da bi bil prej mimo. Kradoma se je ozrla za njim. „Kako košato se vozi. Tako bi se lahko vozila jaz," si je rekla in znova jo je speklo v srcu. Le kaj si je mislil, ko jo je srečal na zanemarjenih saneh, tako zahomotano v rute in koce? Najbrž mu je tudi Globočnik že vse razpovedal o očetovi smrti in dolgovih. Sram jo je bilo pred nekdanjim snubcem. Spotoma se je ustavila in krmila. Medtem, ko je kobila jedla, je stopila v prodajalno in si kupila črnega blaga za delovno obleko, naposled pa še kontenine za Uršin predpasnik. Urša dela za sam prežitek, spodobi se, da ji nekaj prinese. Zavoj je bil majhen, toda stričev dvajsetak se je že napol raztopil. Ko je spravljala drobiž, se je jezila na strica. Videli bomo: Amer. film SELINA (spodaj) z Jane Wyman v glavni vlogi in ameriški barvni zabavni film SIN ALI BABE (zgoraj) Gorenjske ANEKDOTE PREPROSTA REŠITEV ) Pred kratkim je razpravljal Okrajni ljudski odibor o smernicah za sestavo letošnjega okrajnega družbenega plana. Ko se je priglasil k besedi predsednik Okr. zadružne izveze Tone Hafner ter stopil za govorniški pult in govoril o letošnjem okrajnem skladu za pospeševanje kmetijstva, iz katerega bodo kmetijske or-gimnazije lahko črpale nekaj deset milijonov dinarjev, je v dvorani zamrmral neki odbornik, ki zastopa enega kmečkih predelov na Gorenjskem: »Ali ima smisel govoriti o tem, za kaj bomo uporabili ta denar, namenjen kmetijstvu. Veliko enostavneje bi bilo, Če bi za ta denar kupili pšenico in jo razdelili kmetom. Tako jim vsaj ne bi bilo treba delati. . .« ENA O PETRU LIPARJU Dirigent Prešernovega pevskega abora Peter Li/par si je pred kratkim na poledeneli cesti hudo poškodoval nogo. To navsezadnje še ne bi bilo tako hudo, toda ogrožen je bil tradicionalni koncert, ki ga prireja pevski zbor vsako leto na obletnico Prešernove smrti. Kaj storiti? Pa se je požrtvovalni Peter odločil: dirigiral bom zboru, pa čeprav sede. Res — koncert je bil rešen. — Po končanem nastopu so Petra Liparja, ker ni mogel zaradi mavčevega oklepa na nogi hoditi, odnesli proti domu. Dan pozneje so se začele po Kranju širiti alarmantne govorice, ki so zlasti kranjske kulturne kroge močno vznemirile. Ljudje so si prišepetovali? »Pomislite, Peter Lipar... Kaj takega pa res ne bi človek pričakoval od tako dostojnega moža. Pomislite — sinoči se ga je tako nažrl, da so ga morali dobesedno nesti domov.« Pa še dve z maškaradc v Stražišču — videti je, da je bilo v resnici veselo! Kaj bi ne bilo, saj slavimo Pusta! Človek kar ne ve, česa bi se prijel — ali velike »Morave«, ki bi jo lahko brez prestanka »vlekel« leto dni, ali vesele maškare Južno od Do v j a, na terasi ob sotočju Save in Bistrice, leži vas Mojstrana z ličnimi zidanimi hišami, ki so razporejene na obeh bregovih Bistrice. Cerkev, sv. Klemena je zelo stara, čisto 'romanska stavba. Po ustnem izročilu je bila zgrajena na mestu, kjer sta leta 868 prenočevala slovanska blagovestnika Ciril in Metod na svoji poti v Rim. Nastanek in razvoj vasi je v zvezi" s fužinarstvom. V Valvasorjevi dobi je obstajal v Mojstrani bogat železni rudnik. Dolgo časa je obratovala tudi cementna tovarna s par metrov dolgim in visoko speljanim vodovodom, ki pa zdaj sameva ob vstopu v dolino Vrata. Kakor Dovje je tudi Mojstrana znano alpsko letovišče in izhodišče za ture v Julijske Alpe in Karavanke. Tako vodi od železniške postaje dvoje zaznamovanih potov ob potokih Belci in Mlinci na Kepo ter po grebenih proti vzhodu na Golico, proti zahodu pa preko Korenskega sedla na Peč. Z vseh vrhov Karavank je lep razgled na Koroško, na Savsko dolino in vrhove Julijskih Alp. Skozi Mojstrano vodi pot v veličastno gorsko dolino Vrata, ki jo zaključuje preko 1000 m visoka severna stena Triglava. V spodnji tretjini Vrat pada s stene v dolino 40m visok, dvojni slap Pe-ričnik, nad njim 20m visok drugi slap Sum. Te čudovite lepote pa nas bo oropala narava sama, ker razjeda voda mehko podlago vedno bolj in se slap iz leta v leto niža, če ne bomo pravočasno poskrbeli za pregrado ob vrhu slapa. Na koncu doline stoji planinski hotel Aljažev dom, od koder vodijo dobro zaznamovane in zavarovane poti na naš najvišji vrh Triglav (2863 m). V Mojstrani se je 6. septembra 1846 rodil naš znani čebelar Mihael Ambrožič. Umrl je 4 julija 1904 in počiva na domačem pokopališču. Čebelarstvo je bilo pri Ambrožičevih od nekdaj pri hiši in je Mihec že v otroških letih čebelaril z očetom. Za razvoj slovenskega čebelarstva, zlasti čebelarske trgovine, si je pridobil velike zasluge. Bil je poleg barona Rot-schitza prvi, ki je razširil našo čebelo po svetu. Z izvozom je pričel 1872 takoj po otvoritvi Gorenjske železnice in je izvozil preko 70.000 panjev živih čebel. Čebele je prodajal ne samo po vsej Evropi, ampak tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Slikal je tudi končnice, izpopolnjeval čebelarsko orodje in napravil po njem imenovani ležeči panj. V Mojstrani se je 30. 1. 1830 rodil tudi Franc Lavtižar, šolnik in organizator dobrodelnosti. Poleg zaslug za razvoj šolstva, ima tudi zasluge za ustanovitev številnih podeželskih gasilskih društev in kmetijskih podružnic. Umrl je 25. 4. 1930 v Ljubljani kot upokojeni tajnik ministrstva za socialno politiko. 69. Oficirji na pošti so se naveličali igrati. Oba lajtnanta sta odšla spat, le kapitan in Vernazz sta še ostala. Pridružila se jim je poštarjeva družina. Kapitan je obujal spomine na svojo družino v dalnji Alzaciji, ko je objemal oba poštarjeva malčka; Vernazz pa se mu je skrivaj rogal: saj ta lopov ni nikoli poznal domotožja, ker sploh ni poznal svoje domovine, niti ta razuzdanec ni mogel imeti pojma o družinski sreči. 70. V tem trenutku so se z glasnim ropotom odprla vrata in v sobo je planilo nekaj bradatih, po obrazu počrnelih mož. Na čelu sta bila kobilar Tonček in Vcli-konja. Vsi so planili pokonci, kapitan je dat otroka poštarju, da bi segel po sabljo. Vernazz je prebledel in njegov posmeh se je spremenil v grozo. Godilo se je bliskoma. Tomaž in Tonček sta imela zanke že pripravljene, vrgla sta jih kapitanu in Brujaču okrog vratu. 71. Poštarja je nekdo sunil z gorjačo v prsi, da se je od bolečine zgrudil v kot. Drugi oddelek je medtem vlomil v poštno pisarno in tam pobral težke francoske kase. Oba ujetnika pa so zvezali in odvlekli iz hiše. Preplašeni Vernazz je bil kmalu ukročen — zamašili so na usta in ga odvlekli proti Sameglavn. 72. Težji posel je imel Tomaž s kapitanom. Ta se je branil z vsemi močmi. Grogi se je mudilo, zato je ukazal, naj mu zamašijo usta in ga vržejo v jarek. Kapitan je zakričal, da bi zbudil oficirja in vojake. 2e je nekdo odprl okno in na ponovni kapitanov krik ustrelil najbližjega napadalca. Ta je z glasnim krike«* padel po tleh. Oficir pa je že segel p* drugem samokresu in spet pomeril...