FIS-JL Kranjska gora LIST ZA TELESNO KULTU h U POE E T Ljubljana - nedelja, 29. decembra 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII IzadajB tiskovni »vet let. — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — aokoplsov ne vračamo — Tisk tiskarne •Ljudska pravica, v Ljub-Ijanl —J uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/III, uprava: Miklošičeva 4/ -Poštni predal m S- Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-178; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ^ NEMŠKO-AVSTRfJSKA SKAKALNA TURNEJA Tggeseth, Immonen, Kovalenko ... Na startu 79 tekmovalcev iz 14 držav - Med prvo deseterico 3 skakalci iz SZ, 2 Norvežana, 2 Zahodna Nemca ter Finec, Poljak in Američan - Najboljši Jugoslovan Zajc na 37. mestu - Jemc podrsal z roko in zamudil lepo priložnost - V Planici zagotovljena kvalitetna udeležba OBERSTDORF, 29. dec. (po telefonu) — Prva postaja na nemško-avstrijski skakalni turneji v Oberstdorfu je sprejela 79 tekmovalcev iz Francije, obeh Nemčij, ČSSR, Avstrije, Švice, Sovjetske zveze, Kanade, Poljske, ZDA, Madžarske, Italije in Jugoslavije, torej iz 14 držav, zelo gostoljubno in kar je še bolj važno, v idealnem sončnem, zimskem vremenu. Čeprav je snega zelo malo — vsa pobočja so gola — je skakalnica zelo lepo pripravljena, toda v glavnem ledena. Vazic bo silvestroval v Sao Paolu Kljub debeli snežni odeji lahko na celjskem atletskem stadionu vsak dan srečate najmarljivejšega atleta Kladi var j a Sima Va-žiča in ob njem trenerja Fedorja Gradišnika. Ker je še nekaj dni do Novega leta, smo bili presenečeni, da je še vedno v Celju, ko bi pravzaprav že. moral odpotovati v Brazilijo, kjer bo nastopil na Silvestrovem teku v Sao Paolu. Takole je pojasnil, kako se pripravlja: — Po zaključku atletske sezone sem počival samo 8 dni. Ze v novembru sem pričel s pripravami na prihodnjo sezono in pretečem vsak dan 10 do 20 km. V decembru sem treniral celo dvakrat na dan, motila me je samo debela snežna odeja, ki zahteva še večje napore. Mislim, da sem za nastop v Sao Paolu dobro pripravljen. (Nadaljevanje na 7. strani) NEMŠKI SKAKALCI MED SEBOJ Pred nekaj dnevi je bila ta skakalna naprava prizorišče zagrizenega izbirnega tekmovanja za sestavo enotne nemške olimpijske reprezentance v smučarskih skokih. Tu so gledalci in strokovnjaki doživeli velika presenečenja. Ker smo že pri teh izbirnih tekmah in ker poznamo skakalce iz obeh Nemčij, je prav, da si ogledamo rezultate te izbirne tekme: 1. Neudorf (NDR) 227,8 (74,5, 77), 2. Bol-kart (ZN) 225,5 (74,5, 75), 3. Bo-keloh (NDR) 214,5 (73, 74), 4. Schramm (NDR) 214,4 (73,5, 71,5), 5. Thoma 210,9 (ZN) (73,5, 70,5) itd. Ob tem naj zapišemo, da so bili vsi navzoči presenečeni nad slabimi rezultati nekaterih znanih skakalcev. Tako je bil Ihle šele 17., Happle pa šele 21! 'Se večje presenečenje pa so pripravili skakalci iz NDR skakalcem iz Zahodne Nemčije, in sicer v Garmischu na veliki olimpijski skakalnici. Ko je v prvi seriji zmagovalec iz Oberstdorfa Neudorf dosegel 83 m, so podaljšali zaletišče za dve stopnji. Do včeraj še neznani Neudorf je dosegel nov . rekord olimpijske skakalnice z 92 m (stari rekord Samov (SZ) 91,5, naš Šlibar pa je pri 92,5 m padel). Kat kaže, zahodnonem-ška nakana, da bi skakalci iz NDR zaradi prevelikih daljav popadali, ni uspela. Vsi skakalci iz NDR so dokazali, da so izredno dobro pripravlje-ni in da bo najboljši tekmovalec iz Zahodne Nemčije verjetno samo rezerva. Po nastopu v Garmischu bodo tudi Zahodni Nemci zapustili nemško-avstrijsko ska- (Nadaljevanje na 2. strani) Pretekli teden je bil bogat na hokejskih prireditvah. Na naših umetnih drsališčih so gostovali odlični hokejisti iz CSSR, ali točneje — češkoslovaški prvak Brno. Gostje so odigrali tri tekme in premagali reprezentanco Jugoslavije z 11:2, Slovenijo z 12:1 in Jesenice z 9:4. Na Jesenicah je nastopila tudi poljska olimpijska reprezentanca in premagala našega prvaka z 12:3. Lahko rečemo da so ljubitelji hokeja v celoti prišli na svoj račun, saj so videli takšen hokej, kot ga doslej še ni bilo v naši državi. Posnetek je s srečanja Brno : Slovenija v trenutku, ko je Klinar rešil čast slovenske reprezentance in dosegel edini gol za svoje moštvo. Mnogo uspehov pri razvoju telesne kulture v letu 1964 želi organizacijam in članom ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE SMUČARSKI TEKAČI ZA GODCEV MEMORIAL TOKRAT SEUAK SAM PRVI Ogorčena borba za ostalo razvrstitev - Na startu čez 70 tekmovalcev - Cveto Pavčič in Kobentar na cilju v istem času - Med mladinci spet Krpač, a pri mladinkah Mlatejeva - Prihodnji teden velike mednarodne tekme v Mojstrani Bohinj, 29. dec. — Tudi na drugi tekmi letošnje zimske sezone tekačem vreme ni bilo naklonjeno. Včerajšnja odjuga in precej hladna noč sta napravila na snegu ledeno skorjo, ki je zelo ovirala tako traserje pri pripravljanju proge, še bolj pa tekmovalce med tekmovanjem. Marsikateri je prismučal skozi cilj s popraskanim obrazom ali odrtimi rokami, polomljenimi palicami in smučmi. Proge za Godčev memorial so bile dolge: za člane 12, za mladince 8, mladinke in mlajše mladince pa 4 km. Bile šo lepo speljane s precej vzpona in bi bile ob malo boljših snežnih razmerah lahko odlične. To je bila prava generalka za nedeljske mednarodne tekme v Mojstrani, kajti vzponi so bili strmi in dolgi, smuki pa precej hitri. Na takih progah je bilo težko predvideti zmagovalca, razen morda pri starejših mladincih, kjer sta bila izrazita favorita Ravenčana Krpač in Kranjčan. Prvi so se podali na progo mlajši mladinci, in sicer 20 po številu. Nekateri med njimi so pokazali že lep dovršen tek in tudi taktično tekli zelo dobro. Šele v zadnjem delu proge je uspelo Lotriču pobegniti Dretni-ku, ki je prejšnjo nedeljo zmagal v Ljubljani. Mladinke, startale so le štiri, so se borile na isti progi in Mlatejeva iz Raven je kljub startni številki 1 ponovila nedeljski rezultat iz Ljubljane in zmagala pred Pucovo in Repinčevo. Pri starejših mladincih je nastopilo 15 tekmovalcev. Tako zagrizene borbe Bohinjci ne pomnijo. Favoritoma Krpaču in Kranjčanu so bili tesno za petami nadarjeni Bešter, Mrzlikar in Kaj žar in le precejšnje iz- kušnje so botrovale Krpaču pri njegovi letošnji drugi zmagi. Kranjčan se je na šestem kilometru, kjer so se proge razcepile, nekoliko zmedel in mislil, da je na napačni progi in tako tam izgubil dragocene sekunde. Člani, nastopilo jih je kar 31, so tudi tokrat pokazali dobro pripravljenost, izredno borbenost in izenačenost. Vse do samega cilja se ni vedelo, kdo bo zmagal. Izredno dobro je začel mladi Peternel, medtem ko je Cveto Pavčič tekel prvi del proge precej slabše kot drugega. Janko Kobentar je vso progo pretekel v lepem, izenačenem slogu in pristal skupaj s Cvetom Pavčičem na drugem mestu. Bavčetu je na koncu nekoliko pošla sapa in je prav v zadnjih kilometrih zapravil boljšo uvrstitev. Zmagovalec Roman Seljak je pretekel vso progo v zelo enakomernem tempu, nenadkri-Ijiv pa je bil v težkih smukih, kjer je dobil pred ostalimi dragocene sekunde, ki so zadostovale za zmago. Z odličnim sedmim mestom je prijetno presenetil mladi Kalan, Reš je z osvojenim 8. mestom dal vedeti, da še ni za staro šaro. Spet je odlično tekel Zagrebčan Kelkovič, (Nadaljevanje na 7. strani) ALPSKI SMUČARJI NA ČRNEM VRHU NE POZABITE! Prihodnjo nedeljo »Polet« no 12. straneh! Posebej opozarjamo na: NE POZABITE! j Za Lakoto 4sekunde prednosti Reportažo v bolniški sobi št 6 Posebna rubrika »Stop preberi« Berg Isel na preizkušnji Innsbruck tri tedne pred... Ali uganete kdo bo novi član I. zvezne lige? NE POZABITE! (\ Torej prihodnjo nedeljo ne pozabite pogledati »Polet«, ki bo postal v letu 1964 vaš športni obveščevalec in informator Zadnja preizkušnja na domačih tleh - Na startu nad 60 tekmovalcev - Nastopili tudi Avstrijci iz Groza - Reprezentanca še ni dokončno sestavljena Mednarodne vesti K1TCHENER — Švedska reprezentanca v hokeju na ledu je premagala olimpijsko reprezentanco Kanade s 3:1 (1:0, 2:1, 0:0). TOULOUSE — Košarkarji beograjske Crvene zvezde so na svoji turneji po Franciji premagali domači ROM s 74:62. LONDON — V XXVI. kolu nogometnega prvenstva Anglije so Igrali takole: Aston Vlila : Wolverhamp-ton 2:2, Birmingham : Arsenal 1:4, Blackburn : West Ham 1:3, Bolton : Sheiffield W. 3:0, Chelsea : Black-pool 1:0, Everton : Leicester 0:3, Ipsvrich : Fulham 4:2, Manchester U. : Bumley 5:1, Sheiffield U, Nottingham 1:2, Tottenham : West Bromtvish 0:2. Lestvica: Blackburn 34, Tottenham 33, Liverpool 31, Arsenal 31 točk. SASKATOON — Reprezentanca CSSR v hokeju na ledu je v okviru svojih priprav za zimske olimpijske igre igrala neodločeno 2:2 s kanadsko ekipo Saskatoon Quakers. STUTTGART — Namiznoteniška ekipa CSM iz Cluja je v H. kolu evropskih prvakov premagala prvaka Zahodne Nemčije Polizei Stuttgart s 5:1. HEIDELBERG — Košarkarice Spartaka Sokolovo so v osmini finala tekmovanja za evropski pokal premagale TV Heidelberg s 83:61. CASABLANCA — Odbojkarji CS Leipzig so premagali v tekmi za pokal evropskih prvakov Casablanco s 3:0. BERLIN — Nogometaši Vojvodine so igrali neodločeno 0:0 z vodilno ekipo zahodnoberlinske lige Tosmanio. Bangalore — V okviru kvalifikacij za olimpijski turnir je nogometna reprezentanca Indije premagala Ceylon s 7:0 (3:0) in se s tem uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Saigon — V kvalifikacijski nogometni tekmi za olimpijske igre je enajstorica Izraela premagala izbrano moštvo Južnega Vietnama z 1:0 (1:0). Povratno srečanje bo v januarju v Tel Avivu. Regina — Hokejska reprezentanca CSSR je igral neodločeno s 4:4 z ekipo Sackachetvan Junior. Črni vrh nad Jesenicami, 29. dec. Danes je bila zadnja preizkušnja naših olimpijskih kandidatov na domačih tleh. Udeležili so se je vsi naši najboljši, več tekmovalcev z Gorenjske, iz drugih krajev naše ožje domovine, pa še 4 Avstrijci iz Graza. Progo veleslaloma je trasiral iz Španovega vrha bivši reprezentant Kunšič. Proga je bila dolga 1800 m z višinsko razliko 400 m in je imela 38 vratič. Bila je tehnično lepo speljana, toda zaradi slabe podlage in premalo snega je mnoge tekmovalce z visokimi startnimi številkami ovirala pri vožnji skozi vratca. Tekme sta se udeležila mimo trenerja Magušarja še zvezni kapetan za alpske discipline ing. Pohar ter član Smučarske zveze Jugoslavije Miloš Rutar. Lepo sončno vreme je privabilo tudi precej gledalcev. Lakota spet najboljši Nastopili so 'člani, mladinci, medtem ko članic ni bilo. Najhujša je bila borba med člani, saj je bilo treba med 5 kandidati izbirati še četrtega člana. Lakota, Detiček in Pustoslemšek so si že prej zagotovili mesta v reprezentanci. Tokrat je bilo treba odločiti med domačinoma Andrejem Klinarjem in Janezom Čopom. v Prvi je bil na progi Klinar, ki je takoj od starta pognal z vso močjo. To se mu je pozneje maščevalo in že na prvi polovici proge je padel in izgubil drago-(Nadaljevanje na 7. strani) | SREČNO 1964! Uredništvo in uprava »Poleta« IlillllillllllililllllllUillljlllHi ; NASI SKAKALCI NA NEMŠKO-AVSTRIJSKI TURNEJI STRAH PRED OLIMPIJSKO SKAKALNICO Izjave naših reprezentantov pred odhodom na tekmovanje štirih skakalnic - Novoletna turneja pomembnejša od olimpijskih iger - Velika borba za skakalni primat Vsi tisti, ki se bodo kot aktivni tekmovalci udeležili zimskih olimpijskih iger, postajajo zelo nestrpni. Negotovost je iz dneva v dan večja, kajti konkurenca bo tako huda, da verjetno ni strokovnjaka, ki bi lahko z gotovostjo trdil o nosilcih katerekoli od treh medalj. Med te se uvrščajo tudi smučarski skakalci, ki so začeli z današnjim dnem svojo tradicionalno novoletno skakalno turnejo, ali kakor pravimo, tekmovanje na štirih skakalnicah: v Oberstdorfu, Garmischu, Innsbrucku in Bischofshofnu. To so skakalnice velikih dimenzij, ki zahtevajo vso pripravljenost skakalca, ki hoče preizkusiti svoje znanje in koncentracijo. 2nano je, da se teh tekem udeležujejo tudi Jugoslovani, ki so v preteklosti dosegli na posameznih skakalnicah nekaj izvrstnih rezultatov. Tik pred od- Kaj boste storili po prihodu s te turneje? — Takoj v Planico in na dopolnilni trening za končne priprave pred odhodom v Innsbruck. Ko sem omenil dopolnilni trening, sem mislil na novoletno turnejo, ki pomeni za nas Jugoslovane -nič drugega, kot odgovorna in pomembna vadba s tujo udeležbo... LUDVIK ZAJC: BERGISEL MI NE LEZI! Ludvik Zajc, 20-letni tehnik jeseniške Železarne je povedal naslednje: — Kljub nezadostnemu treningu na Galetovem upam, da ne bom razočaral sebe. Govorim o sebi, ker vem, da bo ta turneja zelo zahtevni trening, čeprav bodo vsi ostali ocenjevali naše sposobnosti po rezultatih, ki jih bomo dosegli hodom smo jih obiskali na zad- štirih skakalnicah. Mislim, da je njem treningu na Galetovem v Šiški, kjer so nam zaupali svoje misli in ugotovitve pred odhodom na to veliko turnejo. Zaradi zanimivosti izjav posredujemo mnenja posameznikov v celoti, ker smo prepričani, da s tem najbolj jasno prikažemo trenutno psihično in telesno pripravljenost vsakega našega reprezentanta. velikega pomena, da ne obešamo na veliki zvon rezultatov s te turneje, o kateri menimojjožo Jemc skakalci, da so odgovorna predolimpijska vadba! Kaj menite o posameznih skakalnicah? Vggeseth, Immonen, Kovalenko... je imel lepo priložnost uvrstiti se na prvi tekmi v Obersdorfu med najboljše skakalce letošnje turneje. BOŽO JEMC: ŠKODA, DA NISMO TRENIRALI V PLANICI! Božo Jemc, 23-letni pleskarski mojster z Bleda, naš večkratni državni reprezentant meni o letošnji novoletni turneji naslednje: — Bergisel mi ne leži! Cisto drugače pa se bom počutil v Garmischu saj je ta skakalnica podobna naši planiški in zato bom na njej bolj sproščen. trening na suhem je eno, specialna vadba na snegu pa čisto nekaj drugega. Ta turneja bo za nas jugoslovane odgovoren trening. Tudi mazanje smučk bo velikega pomena! Smuči bomo mazali s takšno mažo, kar jočih umetnosti, je bil še najmanj zgovoren. Na kratko je takole pojasnil svoje misli: — Čaka nas velika odgovornost in ne vem, če bomo kos tej nalogi? Skakalne tekme Kaj mislite o konkurenci, bomo videli pri boljših sk’akal. težke in vse štiri skakalnice po- torej o tuji udeležbi na turneji? — Odločali bodo metri! Danes ni več bistvenih razlik v slogu, čeprav uživajo posamezniki zaradi letenja po zraku svojstven sloves in ugled v skakalnem svetu. Mislim, da bodo — Vse je v redu! Oprema je na_turneji pokazali največ Nor- kjer trenirali pod dobra, dobro sem razpoložen, počutim se dovolj močnega za takšne napore, le škoda, da nismo imeli možnosti večdnevne vadbe na 80 m skakalnici v Planici! Vse štiri skakalnice so večje kot naša na Galetovem, smo nekaj dni vodstvom Gorjanca in Huga Petra, zato v tem trenutku ne morem karkoli napovedovati. Napak bi bilo, če bi bil prevelik pesimist ali optimist... Katera od teh štirih skakalnic vam je najljubša? — Ce verjamete ali ne, najbolj mi je pri srcu Bergisel v Innsbrucku, ki mnogim dela sive lase. To je letošnja olimpijska skakalna naprava in nastop na njej bo zame velikega pomena. Sicer pa, če je skakalec solidno pripravljen, ne sme biti zanj nobene ovire. Kaj menite o konkurenci? — Ta bo hujša kot na olimpijskih igrah! Plasma na tej turneji pomeni več kot uvrstitev na olimpijskih igrah. In katera od teh štirih skakalnic je po vašem mnenju najtežja? — Bischofshofen! Kar mraz me strese, če pomislim, da se bo treba peljati po tej »samomorilni« napravi. vežanl, seveda, če se bodo udeležili tega tekmovanja. Slišal sem namreč, da Norvežanov ne bo, ker se skrbno pripravljajo za olimpijski nastop?! PETER ERŽEN: V TEJ KONKURENCI SE BO TEŽKO UVELJAVITI Peter Eržen je 22-letni Študent elektrotehnične fakultete v Ljubljani. O novoletni turneji pravi takole: — Ce se boš hotel uvrstiti pod 20. mesto, se boš moral izkazati, da bo joj! To pomeni, da bo konkurenca tako huda, da pomeni 40. mesto za vsakega izmed nas Jugoslovanov soliden uspeh. Mnenja sem, da skakalci iz NDR ne bodo do- cih. Škoda, da nimamo daljše dobe treninga v Planici na 80-metrski skakalnici..-. ANDREJ NAHTIGAL: CE BOM DOBRO ODRINIL... Andrej Nahtigal, 22-letni študent Akademije upodablja- menijo za vsakega največjo psihično in telesno preizkušnjo. Strah me je posebej pred olimpijsko skakalnico. Toda, zagrizeno bom vztrajal od začetka do konca. Ce bom dobro odrinil, potem... M. LIPAR (Nadaljevanje s 1. str.) kalno turnejo, ker morajo na izbirne tekme še v Oberhof in Klingenthal, in sicer 7. in 9. januarja. ALI JE BILA TO IZBIRNA TEKMA? Današnja udeležba tekmovanja v Obersdorfu je bila zares rekordna. Vse nacionalne smučarske zveze preizkušajo svoje tekmovalce in izbirajo olimpijce. Pri vsakem skoku smo gledali tekmo za zmago ali za dobro uvrstitev na skakalnici v Obersdorfu, obenem pa je bilo kaj dobro opaziti tudi borbo za uvrstitev v nacionalno smučarsko olimpijsko reprezentanco. Začetek tekmovanja ni bil kaj posebno obetajoč. Skakalec s startno številko 3 Francoz Arbez se je laže ponesrečil, toda že skakalec s številko 7 Nikolajev (SZ) je s skokom 70 m nakazal, da bo treba za uvrstitev med prvo dvanajsterico skočiti zelo daleč. Dolžine Hubeca (SZ) in Przybyle (Polj) so to samo potrdile. S startnima številkama okoli 20 sta skočila 70 in 72 m daleč. Ob tem tako .imenitnem uvodu sta skoka naših skakalcev Nahtigala (56 m) in Giacomellija (59 m) izzvenela kot ža- bi prišel kot najboljši Jugoslo-van med prvo dvajseterico. VETER V DRUGI SERIJI Ko so se skakalci pripravili k drugi seriji današnjega tekmovanja v smučarskih skokih, je začel pihati precej močan veter, tako da so se prav zaradi tega najboljši iz prve serije odločili za previdnost. Skakali so nekoliko krajše, vendar zelo zanesljivo. Med vsemi sta tvegal3 le dva, Američan Balfanz in Finec Kankkonen. Balfanzu j® uspelo in se je pomaknil kar z3 deset mest navzgor, Kankkonen pa je padel in je iz drugega mesta zdrknil na 60___ Nahtigal je bil v drugi seriji sicer zanesljiv in je skočil v le" pem slogu, toda bil je spet naj' krajši, saj je skočil komaj 59 m-Giacomelli je padel, Eržen pa j® skočil lepše kot v prvi seriji, vendar za 2 m krajše. Zajc ih Jemc sta bila zanesljiva, kar j® Zajcu prineslo solidno uvrstitev na 24. mesto. KDO BO PRIŠEL V PLANICO- Vodja naše smučarske odpra' ve na novoletni skakalni turneji, tovariš Šramel, se te dni že p®" govarja z vodstvi posameznih smučarskih reprezentanc o udeležbi najboljših skakalcev na 1®' četniška podviga. Eržen je bil tošnji prireditvi v Planici, ki h® mnogo boljši s skokom 67,5, isto dolžino pa je v dokaj, lepem slogu dosegel tudi Zajc. PRILOŽNOST JEMCA Evropski mojstri smučarskih skokov so skakali skoraj vsi zaporedoma krepko čez 70 m, imeli pa smo priložnost videti tudi izredno lepe sloge. Gotovo je bil najlepši skok Yggesetha, ki je dosegel tudi najdaljši skok tekmovanja — 75.5 m. Posebno doživetje'so bili tudi skoki Kank-konena (F), Bolkarta (ZN) in Hyytiae (F). Gledalci so se navdušili tudi ob skokih Konvalen-ka (SZ) in Immonena (F). Božo Jemc je bil v prvi seriji dobro razpoložen in je v lepem slogu pristal pri znamki 71 m. Žal je pri tem podrsal in je tako zapravil idealno priložnost, da 15. marca. Vse kaže, da ši je to" variš Šramel zagotovil načelno udeležbo skakalcev iz ZDA, K3' nade, Zah. Nemčije, Avstrije ih Sovjetske zveze. Morda mu h® uspelo še kaj več v prihodnjih dneh. REZULTATI 1. Vggeseth (Nor) 220.7 (75-5, 72.5), 2. Immonen (F) 216.5 (71-5i 74), 3. Kovalenko (SZ) 213.2 O3’ 73), 4. Bolkart (ZN) 211.4 (72, 7l)> 5. Soerensen (Nor) 209.0 (72, 72), 6. Przybyla (Polj) 208.8 (72, 74), 7. Balfanz (ZDA) 208.6 (70, 72.5), 8. Ivanikov (SZ) 208.3 (72, 70), 9. Čakadze (SZ) 217.2 (72, 71.5), 10. Thoma (ZN) 206.7 (73, 70.5), 37. Zajc (J) 190.7 (67.5, 68), 49-Eržen (J) 182.7 (67.5, 65.5), 65; Jemc (J) 161.8, 72. Nahtigal (h 152.3, 78. Giacomelli (J) 128.9. Stane Urek Davisov pokal za ZDA Adelaida, 29. dec. Včeraj je bilo končano letošnje finalno tekmovanje za Davisov pokal. Ekipa ZDA je po veliki borbi premagala Avstralijo s 3:2 in tako tudi Vodi v skupnem številu zmag v Davisovem pokalu od začetka tega tekmovanja le- šeglTtakšnih'uspehov,Tot vri -9 S™8’ pričakujejo, prednost je na Atlj 18, A gllja 9 in Fran‘ strani Norvežanov. Katera skakalnica vam dela največ težav? i -0nf -,v Innfbhu- poraza pa je mladi Newcombe, eku, Bergisel je težka skakalna ki je iZgubii Gbe svoji igri. Re- cija 6. Najboljši igralec finalnega srečanja je bil Emerson, ki je dobil obe posamezni srečanji. Glavni krivec avstralskega skakatec, ne bfveliko Savih Z“Itati P°samezn^ sreč*n}: Ral-^ ston : Netvcombe 6:4, 6:1, 3:6, 4:6, 7:5, Emerson : McKinley 6:3, 8:6, 7:5, McKinley-Ralston : Emerson-Fraser 6:3, 4:6, 11:9, 11:9, Emerson : Ralston 6:2, 6:3, 3:6, 6:2, McKinley : Nevvcombe Kaj bo po vašem odločalo o dobrem plasmaju? .., ? ... Ne vem... Kaj menite o svojem nastopu? Rad bi povedal, da sem se poleti vestno pripravljal, toda 10:12, 6:2, 9:7, 6:2. ' : . , ; iiiiililTlIlllI Minuli teden je bila v Ljubljani sovjetska telesnokulturna delegacija, ki jo je vodil podpredsednik zveze sovjetskih športnih organizacij tov. Valujev. Na svojem obisku v Sloveniji so si gostje ogledali Visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani, obiskali pa so tudi Kranjsko goro in Planico ter Postojno. V Beogradu je Sovjetska delegacija podpisala protokol o madžarskih športnih srečanjih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter o izmenjavi strokovnjakov. Na fotografiji gostje iz SZ v razgovoru z našim urednikom. JUAN MANUEL FANGIO Nevarno življenje pri 300 km na uro Nisem st mnogo obetal od svojega povratka v Balcarce, toda doživel sem najprijetnejše presenečenje. Za moje vrle someščane kot da ni bilo onih štirih, ki so se uvrstili pred menoj. Imeli so me za zmagovalca. Stotine objemov, trepljanj po hrbtu, vabil na kosilo ali večerjo. Vse to me je v trenutku potolažilo ih že sem pozabil težave, razočaranja preteklih dni. Moja »klapa« je takole tolmačila moj rezultat: »Ce si s svojo staro kračo prehitel vse Chevrolete, ne glede na njihovo letnico rojstva, bi z novim vozilom iste znamke prehitel vse stroje.« Takoj so se lotili akcije, da svoje napovedi uresničijo. Ze v drugo so pričeli z nabiralno akcijo za dirkalni avtomobil, čeprav me niti niso vprašali, če se strinjam. Prihodnjih sedem mesecev sem se pripravljal na dotlej zame najpomembnejšo in tudi najdaljšo dirko — Veliko mednarodno nagra-go Severa. Dolžina dirke — 9537 km. Razdeljena Je bila na. 13 etap od Buenos Airesa preko južnoameriške celine do Lime in nazaj. Na startu sem bil s svojim Chevrole-tom skoraj neopažen, ker so gledalci obkrožili že skoraj legendarne dirkače kot Oscarja Galveza In druge. Dirka kot Je bila ta, Je velika preizkušnja materiala in ljudi. Avtomobile smo osvobodili vse nepotrebne navlake in jih sfrizirali, kot pravijo avtomobilski dirkači. Dirka naj bi bila ponovna velika preizkušnja In medsebojni obračun med Fordi in Chevroleti, zame pa Je bila še nekaj več: pravzaprav borba za obstoj, če sem se že odločil, da bo moj poklic dirkanje z avtomobilom. Prav to mi je bilo v mislih na startu velike dirke 27. septembra 1940, ko sem sredi noči in bleščečega Buenos Airesa pritisnil na plin. Z nekaj akrobatskimi zaboji sem se hitro prebil v vodstvo in kot prvi zapustil krepko razsvetljene ulice in trge glavnega mesta. Pot nas je vodila proti Tucumanu, kjer je bil 1200 km od Buenos Airesa cilj prve etape. Z enim očesom sem bil vedno na zrcalu, ki mi je od časa do časa zablisniio in pokazalo nasprotnika, ki me je zasledoval. Lučke v zrcalu pa so bile vedno bolj oddaljene in končno sem bil v ^temni noči popolnoma sam. V Cordobi sem imel že precej naskoka in v svojem navdušenju nisem poznal utrujenosti. Tako sem pričakoval Jutranjo zarjo, ki Je nedvomno najnevarnejši čas ob takih preizkušnjah, ker spanec kar grabi po človeku. Zarja se Je razlivala na moji desni po ogromnih razsežnostih Chaco Astraia. Z velikim olajšanjem sem ugasnil žaromete In nadaljeval dirko. Za mojim hrbtom pa se mi je. prikazal grozljivi »obraz« Forda favorita dirke Galveza, ki Je menda hotel dati lekcijo novincu, ki Je vodil vso noč in vozil kot bi mu bilo tisoč hudičev za petami. ■.O.V.CLCCV V C HIV TJ Ul Ki me je s svojo ostrostjo vzpodbujala k temu, da zmagat vsako ceno. Nisem imel mnog: gubiti, medtem ko Je bil za veza prestiž na kocki. Kot sem privozil v Tucuman po 10 t 49 minutah in 7 sekundah. Da se ne boste trudili — povprečna hitrost Je bila skoraj 126 km na uro. Seveda nisem mogel v prihodnjih dveh etapah več igrati na karto presenečenja in mnogo bolj izkušeni Galvez, ki je razen tega že dobro poznal cesto, je zmagal v obeh. Bil sem, na drugem mestu v skupni uvrstitvi, ko je Galvez v četrti etapi zapadel v vrsto defektov, ki so mu odvzeli ogromno časa. Sam sem se kar dobro znašel v Cordille-rah in tudi stroj je odlično deloval tudi tam, kjer je bil zrak že zaznavno redkejši. Iz kolimetra v kilometer je bila cesta slabša. Nazadnje sem privozil v La Paz s solidno uvrstitvijo, čeprav sem se šele navajal na strme vzpone in padce ceste. Mnogokrat sem vozil z dvema kolesoma nad prepadom. Iz 3600 m nad morjem ležečega La Paza nas je vodila peta etapa v Arequipo, nadaljnja pa v Nazco. Odločil sem se, da bom v etapi do Lime vse tvegal in tako sem tudi storil. V glavnem mestu Peruja sem bil vodilni v skupni oceni. Organizatorji so, kot kaže, menili, da bomo spali na lovorikah in so v povratku združili dve etapi v eno in nas Je torej čakala 1143 kilometrov dolga etapa od Lime do Areguipa. To je bila strašna dolžina, vendar nam ni delal toliko preglavic, ker smo cesto poznali že iz obratne smeri. Moram priznati, da mi Je bila sreča mila. Zopet sem zmagal v etapi In moja prednost v skupni uvrstitvi Je bil nič manj kot uro, 39 minut in 48 sekund Pr' drugouvrščenim, Danielom Musso“, V tej etapi sta morala zaradi ‘.i žav z avtomobilom odstopiti brata Galvez in vse to me j® j liko bolj utrjevalo V misli, da pataetno vožnjo lahko dobim dir" v celoti. Naslednja etapa pa ni bila B“,j| na. V borbo z menoj se je spd’v, eden tedaj najspretnejših dirkač®.,, trov sva se borila, Čeprav bi “Lj zame pametneje, da sem mu PuS0e veselje in tudi zmago v etapi 1 iji preveliko prednostjo, ^r■," ™ zagrizen in še vedno kušen dirkač, če ne bi _______ priložnosti za borbo. V PotoS'ti sem bil torej prvi na cilju Pr Marimonom. V tem trenutku pa me je darle srečala pamet. Od tu do zPLg goslavnega prihoda v Buenos nisem več tvegal, da bi se ne domov sicer kot odličen, a ve";sj. nesrečen dirkač. Nisem več ral stroja in obe zadnji etapi 5 prevozil z edinim namenom, moja prednost preveč ne zmanl Zapustil sem prestolnico in se % peljal proti domu. Se danes ne kako so moji someščani lzv,ine čas mojega povratka. 2e deseti^ kilometrov pred Balcarcejem s Jih pričel srečavati. Povsod sem ,e moral ustavljati in roka m® kmalu pričela boleti od silnega ; f skanja. Avtomobil so mi zasui’,^ cvetjem. Menil sem, da bi najboljše povečati hitrost, da s® so bi več ustavljal, toda opozori” me, da čakajo name že nekaj p,!f.T,al: