KRONIKA SLOVENSKIH MEST 
ŠTEVILKA 1 
LETNIK III 
V LJUBLJANI, MESECA MARCA 19 3 6 
OSNOVE SODOBNE ZAŠČITE OTROK 
V SLOVENIJI EVGEN JARC 
delajmo <w, {aaodoucu^da> deco!* 
Kaka deca (e na&a nafveda. ikd, nai naidca^acenejli nonoi in. naftenla nada nale ivetle loddcnaiti. 
Skd. ia. iwi{en^e, vdjcaufe. in veaofo dece ni samo nafivetefia doCma&t maiec in coditelfikili. domov, amnak ncva 
in. Hapjajzmfea. naloga, claveike dcuahe, o&Un, meit, na tudi dc&ave same. 
}floc nacoda ie med no mocalnem In. fodcHem izdcavfu, dece, it^we snoio&naiti no dolco ocaani&icani dedi eauiti. 
Ako Uocemo, da ie oddoižimo ivofemu. (unaikemu nacoda, ako nočemo, da novedemo našo leno domovina nancef, 
non/ečimo svoja stalna, utečena in. tanlo i(aie^en (uaoslovaniki ded. 
kaj. ne. odane niti ena fugasiovandco dete eanemacfena, nezaščitena, naf vsa naša deca veiela šivi in. nancedufe 
in naf ie deda ne&em scece zaideaa no vseh kcafik diune "Jugoslavije. 
Hlacda 
ZAŠČITA OTROK V SLOVENIJI PRED PREVRATOM 
Sirotišnica, meščanski špital in sirotinski zaklad 
Ljubljana se more ponašati, če verjamemo Val 
vasorju, da sega zaščita otrok za njenim obzidjem 
skoraj 900 let nazaj. Kronika na magistratu piše 
namreč po Valvasorju: »L. 1041. je bogat meščan in 
trgovec, Pavel Berlach po imenu, ker ni imel telesnih 
dedičev, v tem mestu ustanovil sirotišnico (ein Pu-
pillen- oder Waisenhaus) in v ta namen zapustil vse 
svoje imetje in posestva. Take otroke so v tej hiši 
vzgajali k dobremu in ko so odrasli, so vsakega spra 
vili do kakega rokodelstva, za kar je imel veselje.«1 
Ta sirotišnica je sicer v teku časa propadla, se je pa 
obnovila v 18. stoletju. Takrat je pokrenila cesarica 
Marija Terezija ustanovitev sirotišnice.2 Josip Janez 
Hofmann je poiskal kot vir zanjo razne že pozab 
ljene ustanove in začel zbirko prostovoljnih prispev 
kov. Podlago je tvoril Mugerlov sirotinski legat iz 
leta 1702. Hofmann je izdal 1. 1758. še sedaj v mu 
zeju ohranjen oklic, ki pravi, da se ne bodo spreje-
Poslanica Nj. Veličanstva kraljice Marije organu Jugo slovanske unije za zaščito dece »Narodni podmladak«. 
1 Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain, III (IX) pas. 
709. 2
 Radics, Die "VVohlthatigkeit in Krain 1898, str. 19 ss. ter Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1864 s. 88. 
male sirote samo iz Ljubljane, ampak tudi iz drugih 
mest in trgov in iz vasi, in sicer dečki, da se poleg 
krščanskega nauka nauče nemški citati, pisati in 
računati, ter deklice, ki se bodo poleg nemškega či-
tanja učile tudi šivanja, pletenja in tkanja, statuti 
so se posneli po sirotišnici v Grazu. Tudi nezakonski 
otroci so se smeli sprejemati. S cerkvenimi zbirkami, 
ki se naj bi vršile skozi 10 let štirikrat na leto, in 
z darili je narasel do leta 1788. kapital za sirotišnico 
na 64.000 gld. — šest sto let pa bo kmalu stara usta 
nova meščanskega špitala. Ko je ogrski kraljici Eli 
zabeti, hčeri poljskega kralja Vladislava L, umrl 
soprog, ogrski kralj Karel Robert, iz rodu neapeljskih 
Anjoujev, je potovala kot vdova 1. 1343. v Neapelj. 
Spotoma se je ustavila v Ljubljani in podarila meščan 
stvu pobožno ustanovo, ki so je ljubljanski meščani 
deležni še danes. Ustanovila je cerkvico na čast svoji 
svetniški vzornici sv. Elizabeti Turinški in »špital«, 
ki se je pozneje izdatno razširil z raznimi darili in 
volili, obstoječimi v denarju, posestvih in desetinah 
s podložniki.'* Poleg obubožanih meščanov so stano 
vale v špitalu tudi njih žene in otroci kakor tudi naj-
denčki, ki so jih oskrbovale v špitalu najete dojilje. 
Usoda najdenčkov je bila dotlej dostikrat zelo ža 
lostna, še leta 1548. se je culo v mestnem svetu, da 
8 Janez Steska, Mitth. d, hist. V. f. Krain 1854, str. 25—27. 
K H O N I K A I 
Dr. Janez Gogala Dr. Anton Jarc 
so našli več otrok v vodi in da so izginili. Mestni 
očetje so nastavili ljudi, »ki bi naj na to pazili in 
posebej govorili z babicami, ki to delajo.«1 Po za 
piskih v arhivu grofa Karla Hohenwarta2 je bilo 
1. 1767. v ljubljanskem meščanskem špitalu 24 naj-
denčkov, v sirotišnici pa 6 dečkov in 4 deklice. Ljub 
ljana je štela takrat komaj 15.000 prebivalcev. Pro-
svetljeni absolutist in filantrop cesar Jožef II. se je 
1. 1784. na potu iz Italije ustavil v Ljubljani, da 
osebno prouči obstoječe razmere zlasti glede dobro-
delstva.3 Še preden se je vrnil na Dunaj, je že iz 
Graza poslal guvernerju svoje opazke,4 kjer pravi, 
da bo odredil, naj se frančiškani preselijo (iz nek 
danje gimnazije na Vodnikovem trgu) v samostan 
avguštincev (cerkev Mar. Oznanjenja), v frančiškan 
skem samostanu se pa bodo naselili usmiljeni bratje 
iz Trsta, ki bodo tam ustanovili javno bolnišnico. 
Medtem je pa bil odpravljen 1. 1786. tudi red diskal-
ceatov (o. Marko Pohlin), ki si je bil sezidal ob 
Ajdovščini v letih 1654 do 1712 obsežen samostan 
s stroški 30.000 gld. in ga lepo obnovil 1. 1765. Tu, 
nasproti hotela Evrope, je nastala 1. 1786. ljubljan 
ska civilna bolnica, ki so se vanjo preselili tudi bol 
niki in norci iz meščanskega špitala, tako da so ostale 
v njem le sirote in prevžitkarji. Pod francosko vlado 
1. 1811. so morali usmiljeni bratje zapustiti Ljub 
ljano in se niso več vrnili.5 Tako je Jožef II. odpravil 
2 samostana (avguštince in diskalceate) in s tem 
pripravil prostor za bolnico in za licej — gimnazijo 
ter za muzej. V teh letih je bilo v meščanskem špitalu 
26 najdenčkov in v sirotišnici 38 sirot.8 Do 1. 1790. 
je vsak ljubljanski dobrodelni zavod oskrboval svoje 
lastno premoženje. Tega leta so se pa združili vsi 
fondi. Znašali so lepo vsoto 261.160 gld.7 L. 1818. so 
pa ta skupni fond, »Hauptarmenfond«, zopet razdelili 
in sicer je odpadlo na najdenišnico 74.718 gld. in na 
meščanski špital 55.955 gld. Ostala je pa še skupna 
uprava pod imenom »civilni špital« pod vodstvom 
okrožnega glavarja. L. 1835. pa je bila v ta namen 
1 Vrhovec, Die Stadt Laibach 1886, str. 127. 
'2 Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1865, str. 111. 3
 Po Breckerfeldovi statistiki »der drei LSnder Steier-
mark, Karnten u. Krain«, odd. IV, rokopis v Nar. muzeju. 4
 Radics, Gesch. d. landsch. Civilspitale, 1887, str. 33 ss. 5
 Adam Wolf, Beitrage zur Kunde steierm. Geschichts-
queHen, XII., 143 ss. R
 Pač pa je ljudstvo imenovalo po njih še mnogo let 
»Barmherzigergas.se«. 7
 Gl. Dr. Fr. Lippich, Topographie der St. Laibach, 1834, 
str. 301 ss. 
Andrej Zamejic Janez Rozman 
določena posebna komisija, ki ji je pripadal tudi 
župan Hradeckv, izvrsten komunalni strokovnjak. 
Državna ustava pa je 4. marca 1849 določila, da po 
stanejo vsi dobrodelni zavodi deželni, le upravo me 
ščanskega špitala je vodilo mesto de leta 1854.« De 
želni sirotinski ustanovni zaklad je znašal ob zopetni 
združitvi vseh zakladov 1. 1912. lepo vsoto 836.335 K. 
(Gl. poročilo dež. odbora iz 1. 1913., št. 10324!) Ta 
ogromna vsota — je izginila kot vojno posojilo. 
Vincencijeva družba in Vincencijeve konference. 
Marijanišče v Ljubljani.9 
Leta 1876. so ustanovili dr. Janez Gogala in tovariši 
v Ljubljani družbo sv. Vincencija Pavelskega in tako 
položili temelj organiziranemu karitativnemu delu v 
Sloveniji. Sledili so s tem vzgledu dveh mož usmilje 
nja, ki sta zamislila konference krščanske ljubezni. 
To sta sv. Vincencij Pavelski in Friderik Ozanam, oba 
Francoza po rodu. Prvi je kot župnik v Chatillon les 
Dambes 1. 1617. ustanovil za gospe bratovščino kr 
ščanske ljubezni (confrerie de la charite), ki je dobila 
v kratkem 30 posestrim na deželi in v Parizu. Sv. Vin 
cencij je tudi ustanovitelj Kongregacije usmiljenk 
sv. Vincencija Pavelskega in dobrodelnih društev za 
moške, ki jih je v prvi polovici 19. stoletja Friderik 
Ozanam (1813, 1853) prilagodil kot Konference sv. 
Vincencija karitativnemu delu v modernem svetu, sle 
deč geslu: »Treba je več delati, manj pa disputirati.« 
Ozanam je ostal duša konference tudi potem, ko je 
bil že sloveč profesor in plodovit literarni historik v 
Parizu in se intenzivno udeleževal političnega življe 
nja (1848). 
Vincencijeva družba se je kmalu razširila po vsem 
katoliškem svetu. Ideja Vincencijevih konferenc se je 
v tej dobi vsadila tudi med Slovence. Prvi poizkus je 
bil že 1. 1869., ker so pa bila naziranja pripravljalnega 
odbora zelo različna, je misel samo še tiho tlela dalje. 
Profesor dr. Janez Gogala je opazoval razmere v osem 
desetih letih in videl, kako siromaštvo strahovito na 
rašča in z njim v zvezi mladina dan za dnem bolj pro 
pada. V stiku z graško Vincencijevo konferenco sta 
z laikom prof. Kronbergerjem pripravila vse potrebno, 
da se je 24. aprila 1876 mogla ustanoviti prva »konfe 
renca sv. Nikolaja družbe sv. Vincencija Pavelskega 
za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo 
8 Radics, Civilspital, str. 75 ss. 
9 Glej letna poročila centralnega sveta Vinc. družbe in 
Vinc. konf. 
2 KRONIKA 
Dr. Josip Gruden Fran Lavtižar 
mladine« v Ljubljani. Po njenih pravilih je namen 
družbe, da 
a) dejansko izvršuje krščansko ljubezen do bliž 
njega, podpira uboge družine, bolnike, vdove in si 
rote, zlasti tudi zanemarjene otroke, posreduje brez 
poselnim delo in se sploh zavzema za duhovni in te 
lesni blagor bednih in pomoči potrebnih. 
Do 1. 1918. so bili predsedniki: 
1. Ustanovitelj družbe dr. Janez Gogala (1878 do 
1884). 
2. Prost dr. Anton Jarc (1884 do 1897). 
3. Kanonik Andrej Zamejic (1897 do 1903). 
4. Prelat Janez Rozman (1903 do 1909). 
5. Kanonik dr. Jožef Gruden (1909 do 1918). 
6. Po njem je bil kot prvi laik izvoljen za pred 
sednika šolski nadzornik v p. Fran Lavtižar (umrl 
25. aprila 1930). 
Komaj je pričela delovati prva konferenca (Stolna 
sv. Nikolaja v Ljubljani), se je že začelo misliti na 
ustanovitev zavetišča (azila), kjer bi se zbirali revni 
otroci, ki so v nevarnosti, da se spridijo. Tak zavod 
se je odprl pod imenom »Mladeniški dom« že 24. sep 
tembra 1876. Zavod so oskrbovale sestre usmiljenke. 
Ker so morali vse sproti izprositi, je bilo v začetku 
zelo hudo. Največji dobrotniki zavoda so bili ljub 
ljanski peki, ki so zastonj dobavljali potrebni kruh. 
Konferenci se je pa takoj zdelo, da je tako zavetišče, 
četudi je zelo potrebno, še vse premalo. Zaželela si je 
svoj dom, kjer bi ne zbirala otrok le čez dan, marveč 
bi nudila najbednejšim med bednimi, sirotam brez 
roditeljev, trajno in varno zavetje. Medtem se je usta 
novil centralni svet Vincencijeve družbe za obe kon 
ferenci (sv. Nikolaja in sv. Jakoba, nastalo tudi 1876). 
Na prvi glavni skupščini leta 1877. so se zbrali naj-
odličnejši predstavniki ljubljanskega meščanstva, med 
njimi knezoškof dr. Jan. Kriz. Pogačar. Ker ni bilo 
takrat v Ljubljani še nobene slične dobrodelne usta 
nove, je ideja socialne karitativne akcije našla velik 
odziv in je bila ustvarjena možnost uspešnega dela. 
Medtem je sklenil deželni odbor kranjski, naj se siro-
tinski sklad porabi za ustanove, ki bi jih uživale si 
rote. S tem je bila ustvarjena tudi financialna pod 
laga za zavod. Ker zavod še ni imel lastne strehe, 
ampak se je moral celo iz hiralnice izseliti v zasebno 
hišo, je vedno bolj dozorevala misel, da sezida družba 
obsežno sirotišnico. L. 1877. se je ustanovil stavbni 
sklad. Ko je dne 24. aprila 1878 daroval neimenovan 
dobrotnik 800 gld., je bil s tem storjen prvi korak. 
Vincencijeva družba si je pridobila mnogo novih do 
brotnikov in članov. Dr. Gogala je iskal primernega 
kraja za novo poslopje. Prvotno so nameravali kupiti 
Virantovo hišo (za 150.000 gld.), kar sta priletna Te 
rezija in Matija Jager na Sp. Poljanah ponudila za 
zgradbo sirotišnice svoje posestvo po zelo primerni 
ceni (za 12.500 gld.). Isto leto (1880) je kupila družba 
še sosednjo hišo Vernikovo (za 15.000 gld.). Peto po 
ročilo iz 1. 1881. poroča: »Ko je bila stiska za denar 
največja, je Bog vzbudil v srcu mestnega župnika Gu 
stava Kostla preblago misel, da je postavil sirote za 
glavne dediče. Zapuščina je znašala 20.000 gld. Isti 
dan 15. novembra 1880, ko se je odprla sirotišnica za 
11 dečkov, je pa blagi dobrotnik zatisnil oči.« Za 
dnevno zavetišče se je prezidala dvoriščna delavnica. 
Otroci so hodili v javne šole v mesto, doma so jih pa 
nadzirale sestre usmiljenke. Največji dogodek pa je 
bila blagoslovitev novega poslopja sirotišča. Sedmo 
poročilo poroča: »Naša Vincencijeva družba je že od 
začetka obračala vso pozornost na to ter veliko žrtvo 
vala za vzgojo ubogih otrok in za zidanje sirotišnice. 
Bogato se je plačalo to žrtvovanje. Kajti dve tretjini 
sta dodelani in za silo s hišno opravo preskrbljeni.« 
12. novembra 1882, na praznik Marijinega zavetništva, 
je škof dr. Krizostom Pogačar blagoslovil zavod v 
pričo številnega občinstva. Navzoči so bili: deželni 
predsednik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn 
in mestni župan Grasselli. Zavod je dobil ime Colle-
gium Marianum — Marijanišče. že ob ustanovitvi je 
štel 60 gojencev. Dečki z deželnimi ustanovami so 
prišli v zavod leta 1883. šola za dečke je pa še ostala 
v Lichtenthurnovem zavodu. Ko so pa I. 1884. pre 
vzele zavod šolske sestre iz Maribora, so se obvezale 
tudi, da bodo preskrbele lastne učiteljice za ljudsko 
šolo. Ker je bila šola sprva le enorazredna, so hodili 
dečki še vedno v šolo na Graben, k Sv. Jakobu ali 
Sv. Nikolaju. Krščanski nauk je prevzel l. 1884. pater 
Placid Fabiani in ga tako rekoč s svetniško vnemo 
oskrboval do svoje smrti 13. marca 1925. Leta 1884. 
je pa zadela Marijanišče bridka izguba, ker je umrl 
4. maja novo imenovani škof ljubljanski dr. Janez 
Gogala (rojen 12. junija 1825 v Kranju). Bil je silno 
dobrega in usmiljenega srca, ves zavzet za Marija 
nišče, kamor je prihajal vsak dan. Graditev novega 
poslopja je vodil osebno in se zlasti zvečer rad po-
mudil med sirotami. L. 1885. se je zgradila kapelica, 
1. 1887. pa zadnja tretjina hiše s hlevom vred. Nato 
se je napravila tudi železna ograja in rastlinjak z 
vrtnarjevo hišo. L. 1890. se je kupila še sosednja 
hiša. Isto leto in naslednjih pet let so se napravile 
kopeli in dozidal srednji in stranski trakt. Tako je 
preteklo 20 let, preden je dobilo Marijanišče tisto 
lice, ki nam ga kaže danes. Za zgradbo Marijanišča, 
ki je danes eden največjih zavodov v Jugoslaviji, za 
inventar, ureditev vrta in ograje se je izdala ogromna 
vsota, blizu 1 milijona kron. L. 1910. se je prizidal 
še dijaški konvikt, ki je stal 450.000 kron. Vso vsoto 
je zbral prelat A. Kalan. 
Dolgoletni vodja zavoda (od 1. 1885.) je bil kanonik 
dr. France Lampe, ki je po kratki bolezni umrl 24. sep 
tembra 1. 1900. »Ker je svoje ljubil, jih je ljubil do 
konca«: vse svoje skromno imetje je zapustil Marija-
nišču, zlasti tudi svojo bogato knjižnico. Do njegove 
smrti je zavod vzgojil nad 400 dečkov, ki so postali 
duhovniki, trgovci, učitelji in obrtniki. V ta namen 
se je 1. 1896. odprl obrtno ponavljalni razred, ki je 
KRONIKA 3 
Gustav Kostl Dr. Fr. Lampe 
imel namen pripravljati dečke za obrtniški poklic. 
Dr. Franc Lampe je pri vzgoji otrok postavil sledeča, 
še vedno sodobna načela: 1. Vsa vzgoja temelji na 
nauku sv. vere. 2. Vsi otroci se vzgajajo tako, kakor 
bi se vzgajali v domači družini pri očetu in materi. 
To je načelo ljubezni do otrok. 3. Vzgoja ni meh 
kužna, ampak krepka in moška. 4. Otroci naj ne bodo 
nikdar sami. S tem se zabranijo prestopki in napake 
in se otroci navadijo, da se nikdar ne zanemarijo. 
5. Prestopki in pregreški se toliko ne zasledujejo in 
preiskujejo, kolikor se naj zabranjujejo. (Don Bo-
skovo načelo.) Po njegovi smrti je kratek čas vodil 
Marijanišče njegov nečak dr. Evgen Lampe, ki mu 
je sledil že 1. 1900. v vodstvu tedanji kanonik, poznejši 
prost Andrej Kalan, ki je umrl 3. junija 1933. leta. 
Kar se je v 33 letih v zavodu zgodilo, je sad njegovih 
skrbi in njegovega napornega dela, ki bi zaslužilo 
posebno obširno oceno. Do 1. 1919. je bilo v sirotišču 
letno do 180 otrok, v dijaškem domu (konviktu) 
okrog 100 dijakov in v dnevnem zavetišču do 30. že 
avgusta 1914 je zavzelo vse prostore konvikta divi-
zijsko sodišče, ki se je sicer umaknilo po vojni napo 
vedi z Italijo, konvikt, obe telovadnici in jedilnico je 
pa zasedla rezervna bolnica št. 4, v kateri so na za 
htevo zdravnikov prevzele bolniško postrežbo sestre, 
ki so se žrtvovale brezmejno: po en smrtni slučaj je 
bil skoro vsak dan, za časa ofenzive pa po 5 do 7. 
Otroke, po večini sirote, so komaj smeli obdržati v 
zavodu. Leta 1918. je vojaštvo končno izpraznilo za 
vod, nastanilo se je pa v njem nekaj uradov. 
Murljanilče z vrta 
4 
Andrej Kalan Dr. Evgen Lampe 
Konferenca Vincencijeve družbe pri Sv. Nikolaju 
ni ostala osamljena. Še isto leto 1876. se je ustanovila 
konferenca Sv. Jakoba v Ljubljani, 1. 1889. kot tretja 
konferenca Marijinega oznanjenja v Tržiču, ki je 
1. 1913. ustanovila otroško zavetišče sv. Jožefa (za 
blizu 100 otrok). 4. Konferenca Marijinega Oznanje 
nja pri frančiškanih v Ljubljani 1. 1898. 5. Leta 1910. 
konferenca Karmelske Matere Božje za Vodmat, Selo 
in Moste, ki je leta 1916. ustanovila nujno potrebno 
deško dnevno zavetišče. 6. Leta 1898. se je ustanovila 
konferenca pri Sv. Petru v Ljubljani, reformirana 
leta 1918. 7. Leta 1910. konferenca Sv. Lenarta na Je 
senicah. 8. Konferenca sv. Antona Pudovanskega na 
Viču leta 1911., ki je že isto leto ustanovila dnevno 
otroško zavetišče (za 60 do 70 otrok). 9. Konferenca 
sv. Frančiška v Spodnji Šiški, ustanovljena 1912. leta. 
Ker je Šiška zaradi priselitve železničarjev postajala 
delavski okraj, je konferenca morala posvečati po 
sebno pažnjo oskrbi otrok. 10. Konferenca sv. Janeza 
Krstnika v Trnovem leta 1912. 11. Leta 1913. konfe 
renca Brezni, spočetja v Kamniku. Tako je Vincen-
cijeva družba (s konferenco v Loškem potoku) v za 
četku svetovne vojne štela v ljubljanski škofiji 12 kon 
ferenc (zlasti v Ljubljani in okolici, kjer je bila po 
treba največja), 4 dnevna zavetišča za otroke (deško 
dnevno zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, otroško za 
vetišče v Tržiču, dnevni zavetišči v Mostah in na Viču) 
ter 1. 1910. ustanovljeni »Patronat za mladino«, ki je 
sprejel leta 1916. — 125 gojencev kot začasno zave 
tišče, preden so se izročili družinam ali zavodom. 
Posebej se je že takrat tudi čutilo kot potrebno stalno 
zavetišče za slaboumne in pohabljene otroke. 
V lavantinski škofiji so obstojale pred prevratom 
sledeče konference: 1. Konferenca sv. Magdalene v 
Mariboru, ustanovljena 1879. 2. Konferenca sv. Ja 
neza Krstnika v stolni in mestni župniji v Mariboru, 
ustanovljena leta 1887. 3. Konferenca Matere Milosti 
v Mariboru leta 1910. 
Konference Vincencijeve družbe so nastajale pred 
svetovno vojno, kakor so to narekovale socialne po 
trebe (Ljubljana — središče — predmestja — oko 
lica, Tržič, Jesenice in Maribor) in njih delo je zraslo 
iz obstoječih razmer (dnevna zavetišča, sirotišnice — 
Marijanišče — patronat). Ta organična povezanost 
organizacije in tedanjega stanja zlasti mladinskega 
skrbstva je najboljši dokaz, da Vincencijeve konfe 
rence ne izvirajo iz sebičnih egocentričnih stremljenj 
posameznikov, ampak, da so nastale iz drugih na 
gibov. 
KRONIKA 
Fr. Lampe z gojenci In sestrami v Marijanliču 
Lichtenthurnov zavod — Dekliško vzgojevališče 
in sirotišče v Ljubljani (Ambrožev trg št. 8) 
(Po zavodovih podatkih.) 
Dekliško sirotišče baronice Lichtenthurnove v Ljub 
ljani, sedaj kratko imenovano »Lichtenthurnov za 
vod«, je zasebno dekliško vzgojevališče — sirotišče z 
osnovno in meščansko šolo za gojenke — sirote, revne 
in druge deklice, ki stanujejo v zavodu, pa tudi za 
deklice, ki stanujejo doma pri starših. 
Zavod je ustanova deklice - sirote, poznejše meščan 
ske gospodične Marije Mahkot, ki je podedovala po 
svoji starejši sestri Katarini, poročeni baronici Lich-
tenthurn, obe stavbi na takratni Poljanski cesti. Zapu 
ščino — ustanovo so prevzele usmiljene sestre sv. Vin-
cencija Pavelskega dne 10. decembra 1878. S tem 
dnem so pričele usmiljene sestre v zavodu s poukom 
in vzgojo ženske mladine. Njegov pricetek je bil zares 
zelo majhen in skromen — 7 nežnih deklic — sirotic 
je dobilo svoj domek v novo ustanovljenem sirotišču 
v Lichtenthurnoveni zavodu. Tu so dobivale svojo 
vzgojo in prvi pouk v ustanovljeni zavodovi cnoraz-
rednici. število sirot je z vsakim letom znatno na 
raslo, tako je bilo naslednje leto 1879. v sirotišču že 
14 sirot. Prvotno je zavod imel le 2 stavbi ob Po 
ljanski cesti, sedaj Ambrožev trg, ki sta služili prvim 
sirotam in njihovim vzgojiteljicam za stanovanje in 
šolo. Prostori so zavodovim stanovalcem radi postop 
nega naraščanja sirot in razširjanja šole postali pre 
tesni, kajti priglašale so se za sprejem v zavodovo 
oskrbo poleg sirot še deklice z dežele, iz mesta pa so 
že prihajale prve deklice v njegovo šolo. Tako je bilo 
v letih 1890 do 1891 že 88 notranjih gojenk, 1891 do 
1892 pa 93. 
Predstojništvo je bilo primorano dozidati enonad-
stropno stavbo na dvorišču; tako so deklice — gojen 
ke dobile 2 novi zračni spalnici, dnevno sobo - učilnico, 
zavod pa večjo kuhinjo in 2 shrambi. V letu 1896. je 
predstojništvo zidalo novo šolsko dvonadstropno po 
slopje, ki sprejema od 1897 vsak dan številne notranje 
gojenke in vnanje učenke v svoje prostore. V teku 
svojih 57 let so po potrebi prirasli zavodu še neka 
teri prostori, tako poslopje za gojenke, ki obiskujejo 
šole v mestu, za notranje gojenke pa dozidanje dvo 
nadstropne stavbe na dvorišču. 
K R O N I K A 
Otroški vrtec in dnevno zavetišče pri uršulinkah v Idriji 1. 1912. 
Ob svojem pričetku je zavod nudil oskrbo in pouk 
samo zavodovim sirotam, tako do 1. 1886. S šolskim 
letom 1886./87. so začele obiskovati brezplačen pouk 
na zavodovi šoli tudi deklice iz mesta, to šolsko leto 
je bilo že vseh notranjih in zunanjih učenk 168. V 
letu 1916./17. je bilo v zavodu 200 notranjih gojenk, 
poleg teh pa v šoli še 375 zunanjih deklic. 
Prva leta svojega obstoja je zavodovo predstojni 
štvo dajalo oskrbo in pouk le deklicam — zavodovim 
sirotam in sicer vse brezplačno. Ker se je število zelo 
pomnožilo in zavod ni zmogel bremena, mu je »De 
želni odbor« oddajal v oskrbo sirote »deželne usta-
novljenke« z letno pristojbino 90 goldinarjev za vsa 
ko deklico. Bilo je letno do 64 sirot. V vojnem in po 
vojnem času je naraslo letno število ustanovljenk 
do 107. 
Za sirotišče se je takratni »Deželni odbor« zelo za 
nimal in ga vsestransko podpiral ves čas do prevrata. 
Poleg tega je bila velika dobrotnica zavoda bivša 
»Kranjska hranilnica«, ki je ob svoji 75 letnici po 
klonila zavodu velikodušen dar: izbrisala in krila mu 
je posojilo 10.000 goldinarjev, da je zamogel zidati 
šolsko poslopje. Sicer pa se je tudi vsako leto spom 
nila zavoda z lepim prispevkom. Med svoje dobrot 
nike beleži zavod tudi mestno občino ljubljansko in 
»Odbor narodnih gospa«, ki so revnim gojenkam rade 
pomagale z obleko in obutvijo (dočim so sedaj popol 
noma same sebi prepuščene). 
Lichtenthurnovo zavetišče 
5 
Zavod je po možnosti vzdrževal ves čas tudi sirote 
brez javnih podpor, v kolikor so mu to dopuščala 
sredstva, ki pa so zelo pičla, ker nima lastnih pose 
stev, razen vrta in njive ob Mišičevi cesti ter neko 
liko travnika. Za polja, ki jih obdeluje, mora plače 
vati visoko najemnino. 
Katoliško društvo gospa in zavodi Kongregacije 
šolskih sester sv. Frančiška v Mariboru 
Ko je prišel Slomšek kot škof v Maribor, je opazil 
v vedno bolj rastočem mestu veliko zapuščene mla 
dine, ki se je potikala po ulicah. Kot velikemu vzgo 
jitelju in mladinoljubu so se v srce smilili zapuščeni 
otroci. Sklenil je potrkati na mehka materinska srca 
in organizirati skrb za zapuščeno mladino. Ugodna 
prilika se mu je nudila ob sklepu mariborskega mi-
sijona. Deputacija mestnih gospa se mu je prišla za 
hvalit za misijon. Pri tej priložnosti je položil go-
spem na srce ustanovitev dobrodelnega ženskega dru 
štva, ki bi naj skrbelo za revno in zapuščeno žensko 
mladino. Obenem je izrazil upanje, da bodo gospe 
posnemali tudi možje in ustanovili podobno društvo 
tudi za moško mladino, škofovemu pozivu so se 
gospe lepo odzvale in že 7. aprila 1860 je bilo društvo 
ustatnovljeno pod imenom »Katoliško društvo gospa«, 
ki je kmalu vsaj v majhnem okviru začelo skrbeti za 
revne deklice. To društvo je potem po Slomškovi 
smrti pripomoglo, da so se v Mariboru naselile šolske 
sestre, predvsem iz karitativnih namenov.1 
Materina hiša v Mariboru je bila ustanovljena 
15. okt. 1864 in je postala samostojna 1. 1869. Poleg 
šolskih zavodov in kmet.-gospodinjske šole vzdržuje 
otroški vrtec. V podružnici Kongregacije pri sv. Jo 
žefu v Koloniji, ki je bila ustanovljena 1. 1871., oskr 
bujejo sestre otroško zavetišče železniških delavcev 
v Koloniji. 
V Celju ima zavod svojo podružnico od 1. 1878. in 
vzdržuje poleg dekliških šol tudi otroški vrtec. Ljub 
ljansko Marijanišče so prevzele šolske sestre 1. 1884. 
Ljubljanska otroška bolnica 
Že 1. 1843. je predlagal profesor dr. Pachner medi-
cinsko-kirurgičnemu študijskemu zavodu v Ljubljani, 
naj se ustanovi ordinacijski zavod za bolne otroke v 
1 Dr. Kovačič, A. M. Slomšek, 2. del, str. 106—7. Ob tej 
priliki moram, žal, pripomniti, da je gradivo iz Iavantin-
ske škofije deloma nepopolno, ker na svoje pismo zanj 
sploh nisem dobil odgovora. 
Zavod šolskih aester v Mariboru 
porodišnici. Magistratu je odgovoril okrožni urad, da 
za to ni prostora v porodišnici, pač pa da hoče po 
iskati prostor v kakem drugem javnem poslopju. 
L. 1847. se je obrnil ljubljanski magistrat do dunaj 
skega za pojasnila, češ da ima namen ustanoviti 
slično otroško bolnico, kakor obstoji na Dunaju pri 
sv. Jožefu v okr. Wieden. Dunajski magistrat je 
ljubeznivo odgovoril in dal vse potrebne podatke — 
toda leto 1848. je preprečilo izvršitev projekta, dokler 
ga ni izvršil dr. Viljem Kovač s podporo zasebne do 
brodelnosti.2 
Septembra 1864 je upokojeni bolnični zdravnik in 
mestni fizik dr. Viljem Kovač izdal oklic ljubljan 
skemu prebivalstvu, naj se pomaga po vzgledu drugih 
mest revnim, bolnim otrokom s tem, da se ustanovi 
otroška bolnica, ki bo nudila zdravstveno pomoč v 
začetku omejenemu številu otrok, pozneje pa vsake 
mu res revnemu bolnemu otroku. Oziraje se na du 
najske razmere (Anna- in St. Josef-Kinderspital) je 
predlagal, naj bi se upoštevala ena tretjina od 750 
otrok, kolikor bi jih prišlo v poštev v Ljubljani, ki je 
štela takrat 22.000 prebivalcev. Z bolnico naj bi bila 
združena tudi brezplačna ambulanca za revne otroke. 
Predlog je padel na rodovitna tla, odziv med občin 
stvom je bil zelo velik, zlasti agilen je bil damski ko 
mite, ki je od hiše do hiše delil nemške in slovenske 
oklice in nabiral prispevke. Društvena pravila so bila 
potrjena 12. avgusta 1865. Ker je pokroviteljstvo pre 
vzela cesarica Elizabeta, se je bolnica imenovala do 
prevrata »Elizabetna otroška bolnica« in je bila na 
menjena v prvi vrsti ljubljanskim otrokom. Za bol 
nico so nakupili staro hišo na Poljanah št. 54, sedaj 
Jožef išče, za 11.000 goldinarjev, ki so jo pa morali 
seveda adaptirati in opremiti. 19. novembra 1865 so 
slovesno odprli prostore. V magistratni dvorani je 
bila slavnostna seja, na kateri je prvi predsednik 
upravnega odbora, župan dr. Etbin Costa, podal ob 
sežno poročilo o nastanku in razvoju otroške bolnice, 
ki jo je blagoslovil kanonik Poklukar. Zvečer je bil 
v reduti velik koncert, ki je vrgel čistega dobička lepo 
vsoto 377 gld. 
Normirano število 12 otrok, ki so se brezplačno 
oskrbovali, je bilo takoj polno. Zdravila je dajal za 
stonj lekarnar Albert Ramm, otroke pa brezplačno 
zdravil dr. Kovač. V predpustu 1866 se je na korist 
otroški bolnici aranžiral bal na Strelišču, ki je dal 
150 gld. dobička in bil »eden najsijajnejših v sezoni«. 
V odboru in v damskem pokroviteljskem komiteju je 
bila že takrat večina ljubljanskih Nemcev, kar je 
ostalo tudi pozneje, ko je vstopilo v društvo tudi 
mnogo slovenskih dam. Dr. Kovač je leta 1866. spro 
žil misel ustanovnih postelj in sam, ko je bil imeno 
van za meščana, iz svojega določil v ta namen vsoto 
1200 gld. Leta 1866. je bilo sprejetih 64 otrok, od teh 
jih je umrlo 10, ozdravelo 33. Mortaliteta je znašala 
13'8 %, zelo ugoden uspeh, »če se primerja St. Anna-
Kinderspital in St. Josef-Kinderspital na Dunaju, kjer 
je znašala mortaliteta 24 % oz. 19 %«, kakor poudarja 
letno poročilo s ponosom. Sledeča leta so prinesla 
malo izpremembe, bolnica se je vzdrževala s prispevki 
članov, volili, podporami in subvencijami. Predsedniki 
društva so bili: dr. Costa (1865—1868), dr. Jos. Sup-
a Radics, Geschichte des landschaftlichen Civilspitals 
1887. 
6 KRONIKA 
pan (1868—1880), Anton vitez Laschan (1880—1884), 
dr. Emil Bock (1884—1888), Albert Samassa (1888— 
1889), Jos. Luckmann (1891—1906), O. Bamberg 
1906—1918). Zdravniško službo je oskrboval brez 
plačno 20 let do svoje smrti dr. Viljem Kovač, za 
njim jo je pa prevzel dr. Julij Schuster, ki sta ga za 
stopala dr. Alfred Mahr in dr. Stanko Sterger in na 
zadnje dr. Jos. Staudacher. V razvoju bolnice je bil 
najvažnejši dogodek zgraditev novega poslopja. Staro 
poslopje z vrtom je kupil red sv. Vincencija za 
13.000 gld. S tem denarjem in zlasti z darilom Kranj 
ske hranilnice po 20.000 gld. se je sezidalo današnje 
poslopje, ki je stalo z vsem 32.800 gld., oprava pa 
posebej 3200 gld. 23. oktobra 1889 so se preselili bol 
niki v novo hišo, ki jo je 19. novembra 1889 blago 
slovil prost dr. Klofutar. Bolnica se je tudi dalje 
vzdrževala na isti način kakor doslej, zdravila je pa 
dajal zastonj lekarnar Ubald pl. Trnkoczv. V letih 
1889. in 1890. so bili sprejeti 303 otroci (127 dečkov 
in 176 deklic). Od teh je ozdravelo 201, umrlo 53 
( = 16'8 %), oskrbnih dni je bilo 10.362, na otroka 
33 dni. Bolnica je imela sicer 30 postelj, zasedenih je 
pa bilo le 15 — »Dokaz, kako malo smisla ima občin 
stvo za tako dobrodelno ustanovo. In kako bi prišla 
prav ljubljanskemu občinstvu, posebno revnejšim slo 
jem, ki jim je s tem omogočeno, da spravijo bolne 
otroke v zdrave, svetle in dobro prezračene prostore 
ob dobri hrani, oskrbi in zdravniški negi, mesto da 
shirajo in polagoma umirajo v prenapolnjenih, ne 
zdravih stanovanjih ob neprimerni hrani in brez 
zdravnika. In kako dobrodošla bi bila bolnica tudi 
»boljšim« rodbinam, ki imajo omejena stanovanja in 
več otrok, če zboli eden izmed njih za infekcijsko 
boleznijo, je po navadi popolna izolacija bolnega 
otroka od zdravih neizvedljiva. Zato se izvrše le po 
lovičarske mere toliko, da se za silo zadosti sanitet 
nim predpisom, pri čemer so ostali otroci izpostav 
ljeni okužbi. Nadaljnja škoda obstoji v tem, da tam, 
kjer ni izvedljiva popolna izolacija, tudi zdravi otroci 
ne smejo v šolo, s čimer lahko izgube celo šolsko leto, 
zlasti če traja izolacija delj časa in če za enim otro 
kom zboli še drugi in tretji.« To so resnice, povzete 
iz zdravniškega poročila 1889/1890, ki veljajo še da 
nes. Sicer je bila bolnica n. pr. že v letih 1907. in 
1908. bolj frekventirana in je sprejela v dveh letih 
707 bolnikov, izmed katerih je bilo kot zdravih od 
puščenih 555, kot zboljšanih 73, neozdravljenih 13 in 
jih je umrlo 85 (= 1053 %), tako da jih je ostalo 30. 
Vidi se torej, da je prebivalstvo začelo ceniti pomen 
in uspehe otroške bolnice. Umrlo jih je največ: 16 za 
črevesnim katarjem, 8 za pljučnico in bronhitido, 33 
za tuberkulozo, 8 za možganskimi boleznimi in eklam-
psijo, 2 za sililo, 7 za kožnimi boleznimi. Poročilo iz 
1. 1908. (zadnje, ki mi je bilo na razpolago) navaja 
kot premoženje društva poleg vrednosti stavbe še 
kron 47.278'58 v obligacijah in gotovini. Oskrbovale 
so bolnike že od začetka usmiljene sestre s pravo 
krščansko potrpežljivostjo. Nekaj otrok je poslalo 
društvo vsako leto v morsko kopel v Gradežu. Gospo 
darske posle je opravljal do prevrata z ljubeznijo in 
požrtvovalnostjo upokojeni oberstlajtnant Kari pl. 
Kasti.1 Med svetovno vojno je bolnico zasedlo po ve-
1 Povzeto po dvoletnih poročilih društva Eiisabeth-Kin-
derspital. 
KRONIKA 
čini vojaštvo in glavniško premoženje se je porabilo 
za vojna posojila. Po prevratu pa je 1. 1920. to staro 
ljubljansko dobrodelno ustanovo za zdravstveno za 
ščito dece prevzela državna uprava, »Društvo za vzdr 
ževanje otroške bolnice v Ljubljani« pa še obstoja. 
Ljubljanska otroška bolnica je bila gotovo pri nas 
najvažnejša ustanova za zdravstveno zaščito dece 
pred prevratom, dasi je ostala s svojim tihim in 
skromnim delom ob skromnih subvencijah javnih 
korporacij komaj opažena. 
Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme 
v Ljubljani 
Pod psevdonimom Frančišek Holdheim je vložil z 
ustanovnim pismom 4. junija 1830 prelat in stolni 
kantor Frančišek Schmid 8 delnic Avstrijske nacio 
nalne banke z namenom, da bi se začeli vzgajati glu 
honemi otroci iz Kranjske in Koroške. Ko se je 1. 1850. 
razdelil ta ustanovni zaklad, je odpadlo na Kranjsko 
nad 6000 gld. Tej ustanovi so se priklopila pozneje 
še sledeča volila: Jožefa Skuška, kaplana v Železni 
kih, z dne 15. oktobra 1830 po 952 gld. 26 kr., Benja 
mina Jelovška pl. Fichtenau z dne 9. julija 1836 po 
200 gld. in Frančiška Hafnerja, duhovnika na Dunaju, 
z dne 5. aprila 1861 po 3000 gld. Razen tega so zapu 
stili v isti namen: ljubljanski škof Anton Alojzij 
Wolf s svojo oporoko 17. avgusta 1858 vsoto 8000 gld., 
ribniški dekan Ignacij Holzapfel »zavodu za gluho 
neme, ki se ima ustanoviti na Kranjskem« vse svoje 
premoženje v znesku 52.962 gld. 37 kr. (po njem se 
imenuje Holzapflova ulica) in Frančiška grofica Stu-
benberg z oporoko z dne 23. novembra 1866 pa vsoto 
4000 gld. v obligacijah. Dokler se ni zgradil zavod, 
so se uporabljali dohodki, da so se vzgajali gluho 
nemi otroci zlasti v Lihzu. V zadnjem desetletju pre 
teklega stoletja so končno šolske sestre de Notre 
Dame v šmihelu pri Novem mestu na svoji šoli osno 
vale oddelek za gluhoneme deklice, dočim so se mo 
rali dečki še vedno vzgajati na zavodih z nemškim 
učnim jezikom. Ker se deželna vlada ni mogla spo 
razumeti z deželo, ki je zahtevala ustanovitev dežel-
OtrocI zavetišča na Viču 
7 
nega zavoda za gluhoneme in slepe, se je odločila za 
ustanovitev zavoda, ki še danes stoji na Zaloški cesti 
v Ljubljani. 
Ob južnem delu parcele, ki meri blizu 15.000 m2, je 
v dvonadstropnem poslopju prostora za 70 gojencev, 
dečkov in deklic (z internatom). Zavod je bil dodelan 
1. 1900. in 28. oktobra 1900 ga je slovesno odprl ta 
kratni deželni predsednik baron Viktor Hein. Nakup 
zemljišča in zgradba sta stala 315.000 kron, zavod je 
pa imel pred svetovno vojno še nad 600.000 K last 
nega premoženja, ki se je pa izčrpalo za podpis voj 
nih posojil. Po prevratu je postal zavod državna 
ustanova. V zavodu je bilo pred prevratom povprek 
40 gojencev (2/3 dečkov, Va deklic). 
Za slepce 
je 1. 1857. umrli Kari Jožef baron Flodnik, gubernialni 
svetnik, zapustil — za revne, posebno osirotele slepce 
iz Kranjske, posebno iz župnije Smlednik — usta 
novo, ki se po njem imenuje in je znašal njen kapital 
93.350 gld. L. 1895. je bilo iz njenih dohodkov 10 
slepcev v zavodu v Linzu, eden pa v Grazu. L. 1912. 
je znašala Flodniggova ustanova 288.047 kron (po 
ročilo dež. odbora št. 10.324 iz 1. 1913.) in je tudi 
izginila kot vojno posojilo. 
Salezijanci 
(Po zavodovih podatkih) 
»Društvo za osnovanje in zgradbo zavetišča in vzgo-
jevališča v Ljubljani« je 1. 1900. kupilo grad Rakov 
nik in ga podarilo salezijanski družbi, da bi začela 
svoje delo za zapuščeno in ogroženo mladino. Duša 
društva je bil katehet Janez Smrekar. Prvi trije Sale 
zijanci so prišli 23. novembra 1901 na Rakovnik in 
tako ustvarili prvo salezijansko naselbino na Sloven 
skem. Dobili so sicer grad Rakovnik in nekaj zem 
ljišča, toda sredstev za opravo in razširjenje starin 
skega gradu ni bilo, stalnih dohodkov tudi ne. Začeti 
se je moralo pač v največji skromnosti. Prvi gojenec 
je bil sprejet 8. decembra 1901. V poletju 1902 je bilo 
sezidano enonadstropno poslopje s šolskimi sobami v 
pritličju in spalnico v prvem nadstropju. V jeseni 
1902 je bilo sprejetih že 45 gojencev. Ker je oblast 
prepovedala vsako delo za naraščaj salezijanske druž 
be in zahtevala, da bi postal zavod nekaka »pobolj-
ševalnica«, je to zelo oviralo razvoj družbe v Slove 
niji. Kajti namen salezijanske družbe ni, da bi se 
posvečala popolnoma pokvarjeni mladini, temveč Don 
Boskovo načelo gre za tem, da s svojim delom pre 
prečuje pokvarjenost mladine. Izmed 1100 zavodov, 
ki jih ima danes salezijanska družba, so le štirje, ki 
predstavljajo nekako poboljševalnico. Družba se je v 
Ljubljani sicer morala prilagoditi tedanjemu vladi-
nemu stališču, vendar pa svoje delavnosti ni omejila 
le na zanemarjeno mladino. L. 1904. je poslal deželni 
šolski svet prvega učitelja in s tem priznal ljudsko 
šolo na Rakovniku. V teh dveh prvih letih se je tudi 
položil temelj verski vzgoji gojencev: zgradila se je 
kapelica in 1. 1904. se je položil temeljni kamen Ma 
rijinega svetišča. Isto leto je v propagandne namene 
začel izhajati list »Don Bosko«. Ker se je poleti 1906 
pojavil v zavodu legar, se je napeljal mestni vodovod. 
L. 1907. je važno, ker se je položil temelj za novo 
zavodno poslopje. Sledeče leto se je blagoslovilo sve 
tišče Marije Pomočnice in začelo uporabljati. Z novim 
traktom je doživel zavod nov razmah: v šolskem 
letu 1908./9. je bilo v zavodu že 74 gojencev in mi 
nistrstvo je podelilo zasebni ljudski šoli pravico jav 
nosti. V šolskem letu 1910./11. je bil odprt v zavodu 
tudi dijaški konvikt. Začel se je praznični oratorij, 
ki se je kmalu prav lepo razvil. Namen oratoriju je, 
da odtegne okoliško mladino v čim večjem številu 
kvarnemu vplivu ulice, ji nudi zabavo in priliko, da 
izpolnjuje verske dolžnosti. Starši in njih namestniki 
so pošiljali otroke v zavod navadno v primerih, ko je 
bila vzgoja v zavodu neobhodno potrebna: pri ne 
znosnih družinskih razmerah, pri osirotelih otrocih 
itd. Sodnija in razne oblasti so pošiljale v zavod 
otroke in mlajše mladoletnike - kaznjence in drugo 
zapuščeno mladino. Dasi je bila vzdrževalnina nizka, 
je moral zavod računati s tem, da revnejši sloji ne 
bodo mogli držati pogodbe. Leta 1910./11. je bilo v 
zavodu stalno 148 gojencev, prehodno 15 in sicer so 
Rakovnik 
8 KRONIKA 
jih poslali oče, mati ali sorodniki 107, oblasti pa 
41 + 15. V sledečih letih je število še naraslo, ven 
dar pa ne nad 200. Zelo laskavo je sodil o uspehih 
salezijanske vzgoje Milčinski (gl. njegovo poročilo za 
avstr. kongres). 
Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani 
se je ustanovilo 1. 1909. z namenom, da zgradi Vaje 
niški dom, ki je bila zanj zagotovljena podpora de 
želnega zbora kranjskega. Izdelani so bili že načrti 
in šlo je le še za brezobrestno posojilo ali garancijo 
ministrstva za javna dela, ko je izbruhnila 1. 1914-
vojna in pokopala ves načrt. Medtem je pa društvo 
vzdrževalo Vajeniški dom v hiši Kat. društva roko 
delskih pomočnikov v Ljubljani z okrog 40 vajenci, 
za katere je skrbelo razen s strokovnimi tečaji za 
razne obrti, zlasti za čevljarje in krojače in za knjigo 
vodstvo posebno tudi s pevskim, dramatičnim in telo-
vadskim odsekom. Vajeniški dom je bil zgrajen šele 
leta 1933. v Kersnikovi ulici, pa še ni odprt, ker še ni 
dovolj sredstev zbranih.1 
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb 
v sodnem okraju Ljubljana. 
V dneh 18. do 20. marca 1907 je bil na Dunaju prvi 
avstrijski kongres za varstvo otrok, ki mu je bil na 
men, podati enotne smernice za mladinsko skrbstveno 
delo in za organizacijo zaščite otrok po avstrijskih 
deželah.'- Gradivo za kongres je bilo uradno skrbno 
pripravljeno: za Kranjsko je pripravil referat Fran 
Milčinski (»Verwahrloste und entartete Jugend in 
Krain«). V uvodu svojega poročila pravi, da ni mo 
goče podati številno točnega pregleda o obsegu zane 
marjenih otrok, pač pa od 1. julija 1904 po sodnih 
registrih o otroški kriminaliteti. Od 31 okrajnih so 
dišč mu je odgovorilo 19, da v letu 1904./5. sploh niso 
imela povoda za posredovanje. Kljub temu je ma 
terial tak, da pokaže silno bedo zanemarjenih otrok 
in nujnost zakonite ureditve otroškega skrbstva. 
Milčinski navaja najprej 20 žalostnih primerov, v 
katerih so starši zapustili svoje otroke, jih trpinčili 
in zlorabljali. Nekateri teh otrok so že bili izprijeni, 
beračili so in se potepali. Dalje navaja 70 primerov 
izprijenih otrok, ki so mu jih sporočila skrbstvena 
sodišča in 76 primerov, ki so jih sporočila šolska 
oblastva. Izmed teh 146 je bilo le 33 starih nad 14 let. 
Kriminaliteta otrok se razvidi iz dejstva, da je bilo 
v enem letu najmlajših do 14. leta 20, mladostnikov 
do 18. leta pa 97 zaradi zločinov in prestopkov, 694 
pa zaradi prekrškov kaznovanih. Glavni delikt je tat 
vina in nasilnost v pijanosti (posebno pri vajencih: 
pekih in mesarjih). Najžalostnejši so primeri nravno 
izprijenih deklic, največ v Ljubljani in v okolici. Od 
gori navedenih 146 primerov jih je 40 iz Ljubljane, 
med njimi 14 (ena tretjina) deklic. Staršev je največ 
delavcev in obrtnikov, le za 37 sta skrbela oče in mati, 
10 jih je imelo očima, 9 mačeho, ena desetina je bilo 
1 Slovenec 1936, str. 51 in 52. 
2 O kongresu je bilo izdano obsežno poročilo v treh 
zvezkih in sicer obsega prvi vzroke zanemarjenosti (gl. 
Milčinski), drugi mnenja strokovnjakov, tretji pa protokol 
kongresnih razprav. Tzšlo je na Dunaju pri Manzu 1907. 
nezakonskih. V prvem polletju omenjenega leta je 
bilo v ljubljanskem sodnem okraju rojenih 203 ne 
zakonskih otrok. Matere so bile večinoma delavke in 
služkinje, od teh je umrlo 42, legitimiranih je bilo 
naknadno 43, le 39 nezakonskih očetov je izpolnilo 
svojo dolžnost popolnoma, v 48 primerih so pa ostali 
v breme materi. O vzrokih izprijenosti pravi Milčinski 
popolnoma točno: vsak otrok potrebuje skrbne te 
lesne nege in pozitivne, neprestane vzgoje, kakor mu 
jo more dati le harmonično sodelovanje očeta in ma 
tere, čim pogreša otrok nege in vzgoje, je podana 
nevarnost, da se izpridi. Sodišča navajajo posamezne 
vzroke izprijenosti: revščina staršev, izseljevanje, po 
manjkljiva izobrazba staršev, alkoholizem, slab vzgled 
drugih otrok in bolno nagnjenje (dednost). Skrbstve 
na sodišča morejo posredovati s tem, da odvzamejo 
očetovsko oblast in spravijo otroka drugam, v dru 
žine ali izjemoma v poboljševalnico, ki takrat še ni 
bila preurejena, dočim so bili uspehi pri Salezijancih 
zelo dobri. Milčinski sklepa z opazko, da bo težišče 
skrbstvenega zakona v tem, kdo bo prevzel stroške 
za otroke revnih staršev. 
O štajerskih razmerah je podal statistično vzorno 
opremljeno poročilo univ. prof. dr. Mischler,3 pri če 
mer ugotavlja, da ni bistvene razlike med mestnim 
in kmečkim prebivalstvom. Na Gor. štajerskem je 
sicer nekaj več zanemarjene mladine, zato je pa na 
Spod. štajerskem več sodnih in policijskih obsodb. 
O Koroški je podal jako izčrpno poročilo sodni svetnik 
in dež. odbornik Kari Winkler. Za Koroško so zna 
čilne razmere, v katerih so samska dekleta, ki končno 
zaidejo v konkubinat. Mnogo nezakonskih otrok 
(35 %) sploh ni imelo varuha. Umrljivost rejencev 
je zelo velika. Najslabše so razmere v celovški okolici 
in okraju št. Vid. Mnogo je telesno pohabljenih. Ne 
zakonskih je bilo na Koroškem povprek 40 %, v vsej 
Avstriji 13 %. V okraju Št. Vid je umrlo v prvem 
letu 30 % otrok. Porast idiotov je vedno večji: vzrok 
žganje. Kot sodnik opisuje svoje slabe izkušnje z za 
konitimi predpisi. Priporoča zasebno dobrodelnost. 
Je za odprto vzgojo zanemarjenih, za omejene pa za 
zaprto. 
Znani jurist, tvorec avstrijskega civilnega pravd 
nega postopka, minister dr. Klein je ob otvoritvi kon 
gresa v znamenitem govoru podčrtal s svojimi sijaj 
nimi izvajanji pomen kongresa. 
»Kar čudovito se je zbudilo zanimanje za zanemar 
jeno mladino. Vse tekmuje med seboj ,za otroka'. 
Tla za organizacijo so zrela, juridično pa problem še 
ni dovolj jasen. Vendar se zavedamo juristi, da z eno 
kaznijo ni vse storjeno, ampak da je glavno, kako 
padlega zopet pripeljemo na pravo pot, da enkratni 
padec ne uniči njegovega življenja. Oblasti same tega 
dela ne zmagajo, treba je sodelovanja vseh družabnih 
slojev, žensko dobro srce ima zlasti nalogo, da z 
nežno roko vodi nesrečneža navzgor in mu omogoči 
pošteno življenje. To pomožno vojsko zbuditi, jo izo 
braziti in organizirati, da bo sodelovala z oblastmi, 
to je sila važno. Da se pravna stran ni razvila, so 
krivi zakoni: izključeno je še vedno, da bi ženska 
smela prevzeti varuštvo. Za mladostne zločince velja 
dalje splošni kazenski zakon. Treba je celo vrsto re-
3 Gl. tudi Reicher, Die Fiirsorge fiir die verwahrloste 
Jugend II, Wien 1906. 
KRONIKA 9 
Fran Milčinski Albert Levičnik 
form. V skrbi za varstvo mladine se združuje naj-
plemenitejša usmiljenost in egoizem družbe, ljubezen 
do bližnjega in politika. Od tod ta razdvojenost strem 
ljenj in razni pravni konflikti. Ali v izenačenju teh 
nasprotij — pravice posameznika in nagona družbe 
za obstoj — obstoji tudi osnovni problem države. Za 
državo je problem dečje zaščite eden najvažnejših, če 
si hoče vzgojiti dobre državljane, nič manj pa ni 
važen z gospodarskega stališča, saj je znano občinam 
in deželam, kako tesno je zvezana zanemarjenost 
mladine z revščino v starosti.« 
Kakor rečeno, so tvorila podlago razpravam iz vseh 
dežel dospela poročila o vzrokih, oblikah in razširje 
nju zanemarjenih otrok, ki so se opirala izvečine na 
uradno gradivo. Vzroki zanemarjenosti tiče predvsem 
v gospodarskih razmerah (zaposlenost z delom, slaba 
stanovanja, izkoriščanje otrok za delo, asocialnost 
staršev - delomržnežev, pijancev in beračev in lastna 
otrokova duševna zaostalost). Nevarnost izprijenja je 
v mestih trikrat večja kakor na kmetih (več bede, 
več zapeljivih prilik in vzgledov in težje nadzorstvo). 
Izprijenost se pojavlja stopnjema (od potepanja do 
kriminalnosti), olajšujejo jo nedostatni zakoni, zdrav 
stvo in šolstvo. Otroku je treba zaščite: 1. pred grdim 
ravnanjem (nezakonski otroci), 2. pred telesno za 
nemarjenostjo (rejninstvo, brezbrižnost staršev), 3. 
pred slabo vzgojo (beračenje). Kako izboljšati otroško 
varstvo?1 Sirotinski sveti se naj povsod ustanovijo, 
preuredi se naj varuštvo, ki se mu naj pritegne žen-
stvo, društva in zavodi, uvede se naj generalno va 
ruštvo. 2. Otroka je treba zaščititi že pred rojstvom: 
nezakonskim materam je treba omogočiti porod, od 
nezakonskega očeta pa strogo zahtevati preživnino. 
Posebnega varstva so potrebni rejenci. 3. Zdravstveno 
skrbstvo je nujno: skrb za dojence, oskrba najdencev, 
redno zdravniško nadzorstvo mladine v skrbstveni 
vzgoji, šolske mladine sploh in vajencev. 4. Kazenski 
zakon naj podpira skrbstvo: strogo se naj kaznuje 
zanemarjenje dolžnosti staršev, skrbeti za otroka, zlo 
rabe otroške delovne sile, izraba otrok za javne pro 
dukcije in beračenje, alkoholiziranje itd. Zakonito se 
naj urede osnove skrbstvene vzgoje. Vzgoja zanemar 
jenih otrok postani javna skrb. Varuštveno sodišče 
naj odreja skrbstveno vzgojo, izvršuj jo posebna 
deželna komisija, ki naj spravi otroka v drugo dru-
1 Milčinski, Pedagoški letopis 1908, str. 69. 
žino ali v zavod. Zelo primerna je Milčinskega opazka 
pod črto poročila: »Zoper preskrbo otrok na kmetih 
vlada tudi v najsiromašnejših mestnih slojih velikan 
ski predsodek. Rajši trpe starši, da jim otrok strada 
in da berači — le na kmete ne, češ: krav že ne bo 
pasel. A nič hudega bi mu ne bilo na kmetih: redno 
bi zahajal v šolo, imel boljše nadzorstvo kakor v 
mestih, jesti dovolj in potrebno obleko. Seveda v šole 
prostem času bi moral pomagati pri hiši, kolikor pač 
pomagajo tudi domači otroci na kmetih. To pa ni 
napačno! Delo je najboljše vzgojno sredstvo, brez 
delno pohajkovanje pa vir vseh neumnosti.« Le otroci, 
ki jih iz katerihkoli vzrokov ne kaže dati v zasebno 
oskrbo, spadajo v zavode in sicer bo treba presoditi, 
ali v sirotišnico ali v vzgajališče za izprijene. Stroški 
vzgoje se naj razdele med državo, deželo in občino. 
Nujno potrebna je reforma mladinskega kazenskega 
prava, ki si naj osvoji načelo: Otroka ni kaznovati, 
ampak vzgajati. Temu načelu se mora prilagoditi 
kazenski postopek in se naj za otroka uvede pogojna 
kazen. Če pa mora kazen nastopiti, naj se po pre-
stanih dveh tretjinah kazni pogojno izpusti. Kazen 
se nad mladino izvršuj tako, da ne pridejo v dotiko 
s starejšimi kaznjenci. Za obsodbe pred 18. letom 
starosti se naj omogoči rehabilitacija. Milčinski, ki je 
bil doslej naš prvi in skoraj edini strokovnjak v mla 
dinskem skrbstvu, sodi o tem kongresu, da je dosegel 
svoj namen, pripravil mnogo dragocenega gradiva in 
vzbudil zanimanje za vprašanje o otroškem varstvu.1 
Milčinski je skušal zanimanje za ta aktualna vpra 
šanja razen publicistično zbuditi tudi s predavanji, 
že 24. novembra 1907 je predaval v »Splošnem žen 
skem društvu« o temi »Naša zanemarjena mladina 
in Kranjska«, kjer je že podal načrt bodočega dru 
štva za otroško varstvo. Nerazumevanje svojih strem 
ljenj je odbil takole: »Lahko se vam je zdaj zgražati 
nad gnusom in grehom, ko sedite na gorkem in vas 
je skrbna vzgoja, obvarujoč vas sleherne nezgode, 
spravila na varno in do belega kruha. Da sta vam pa-
bila glad in mraz pajdaša mladosti, pijan oče in ne 
marna mati vzgojitelja in senca in mraz vaš vzduh, 
potem bi tudi vi bili lumpje, tako gotovo Iumpje, 
kakor gotovo veljajo naravni zakoni in tudi vi bi bili 
zapisani ječi in prisilni delavnici, ako vam ne bi pri 
skočila na pomoč usmiljena roka. Vzgoja naredi člo 
veka in komur človeška družba ni omogočila vzgoje, 
tistega naj tudi nikari ne hiti obsojati.« Tako je Fran 
Milčinski kot prvi ideolog mladinskega skrbstva in 
pravi ljudski pedagog z besedo in peresom priprav 
ljal veliko organizacijo, ki je bogato vzklila in živahno 
delovala v sledečih letih, dokler je ni zamorila sve 
tovna vojna. — že 15. aprila 1908 je bil ustanovni 
zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb 
v sodnem okraju ljubljanskem«, ki ga je vodil pred 
sednik deželnega sodišča Albert Levičnik, poročilo o 
smotru društva in o pravilih je pa podal Fran Mil 
činski. Prvi predsednik društva je bil Albert Levič 
nik, podpredsednik prelat A. Kalan, tajnik Fran Mil 
činski, blagajnik F. Bregant, odborniki pa: dr. O. 
Krajec, A. Likozar, Ivan Roger st., dr. VI. Forster, 
dr. A. Levičnik, E. Josin in Ivan Roger mL, vsi ali 
priznani strokovnjaki ali izkušeni karitativni delavci. 
V odboru so bili tudi zastopniki škof. ordinariata, de 
želnega odbora, mestne občine, okrajnega glavarstva, 
okrajnega sodišča in oba okr. šolska nadzornika. 
10 KRONIKA 
Društvo je izdajalo tiskana letna poročila, v katerih 
je Milčinski razvijal kot društveni tajnik zlasti dru 
štveno ideologijo in razpravljal o organizaciji, že v 
prvem poročilu za leto 1908., ko razpravlja »O dru 
štvu in njegovem delovanju sploh«, je zapisal tole: 
»Človeka stori enakopravnega v družbi šele vzgoja; 
a kdo jamči otroku za vzgojo? Kaj hasneta šola in 
šoloobveznost otroku, ki ne more obiskovati šole, ker 
nima čevljev, obleke? Kaj mu hasne šola, ki ga iz 
ključi, ker je tak in ne more biti drugačen nego sta 
mu zanikrna roditelja? šola ga izključi in ga pusti 
na cesti. In šele, kadar je izbacnjen iz človeške družbe, 
postane neprijeten, se ga spomni in ga — zapre! Ako 
marsikateri otrok tiči v blatu, ni se sam tja posadil, 
odkazan mu je bil prostor! Napak je brez dvoma, da 
ima otrok blatne madeže, ali logike in pravice ni 
v ravnanju človeške družbe, ki zato kaznuje otroka, 
ker je takšen, kakršen je moral postati in ki pobija 
simptom, korenine zla se pa ne dotika.« Poleg po 
drobnega dela — reševanja posameznih primerov, je 
obsegal društveni delokrog zlasti širše, sistematično, 
preventivno delo. Iz ogromnega materiala je nemo 
goče razbrati natančno število tistih otrok, ki jih je 
društvo tekom svojega poslovanja spravilo pod svoje 
okrilje. Gre pa v tisoče. Društvo je skrbelo za oddajo 
otrok v boljše družine ali k mojstrom, deloma pa v 
zavode: k Salezijancem, v Marijanišče, v zavetišče 
Angela Varuha v Sp. Šiški, v dekliško zavetišče v 
Gradcu in drugam. Najbolj je pa pogrešalo društvo 
zavoda, kjer bi se izprijena šoliodrasla mladina vzga 
jala k delu, najdenišnice in sličnih zavodov. Društvu 
se je delo kopičilo čez glavo kljub temu, da so se po 
raznih krajih ustanavljale društvene postojanke in 
da so se začele zanj zanimati občine in druge javne 
korporacije. V poročilu za 1. 1910. čitamo: »Sedaj, ko 
delujejo skoraj po vseh sodnih okrajih (30) Kranj 
ske dežele društva za otroško varstvo in mladinsko 
skrb, postaja od dne do dne bolj občutna potreba po 
središču, ki naj bi služilo smotrnemu vodstvu in po 
speševanju skupnih namenov, skrbeč hkrati za pre-
potrebni stik s poklicanimi oblastvi in javnimi za-
stopi po eni strani in z že obstoječimi, z oskrbo in 
vzgojo mladine se ukvarjajočimi zavodi na drugi 
strani. Iz teh razlogov se je lotilo kranjsko deželno 
predsedništvo ustanovitve »Deželne zveze za otroško 
varstvo in mladinsko skrb na Kranjskem«. Da si 
zbere potrebna sredstva, je nameravala »Deželna zve 
za« po zgledih v drugih deželah prirejati vsako leto 
po vsej deželi splošno zbirko pod naslovom »Otro 
škega dne«. Velika izguba je zadela društvo v 6. uprav 
nem letu, ko je bil društveni tajnik premeščen k de-
Iželnemu sodišču in je odložil tajništvo. Njegovo mesto 
je zavzel okrajni sodnik Valentin Levičnik. 
Ko je leta 1914. izbruhnila vojna, se je v društvu 
marsikaj izpremenilo. Ker je bil tajnik odpoklican k 
vojakom, je moral predsednik prevzeti vse posle, ki 
v kratkem poročilu pravi: »Neizogibna posledica dol 
gotrajnih neugodnih razmer, povzročenih po svetovni 
vojni, je tudi ta, da se društvom in zavodom, ki 
se ukvarjajo z otroškim varstvom, bolj in bolj širi 
delokrog. To je umevno, kajti množi se število v bedi 
zapuščenih in osirotelih otrok, žal, da se je moglo 
naše društvo zaradi svojih omejenih sredstev ozirati 
le na najnujnejše primere; vodilo ga je pri reševanju 
mnogoštevilnih prošenj za sprejem v začasno zave 
tišče v Bohoričevi ulici št. 24, da gre oni varstva po 
trebni deci, čije očetje so kot vojaki na bojnem polju, 
nepogojna prednost pred drugo.« V 10. upravnem letu 
je vodil tajništvo dr. Viljem Krejči. Ustanovilo se je 
generalno varuštvo za Ljubljano in okolico. Bodi ob 
tej priliki omenjeno, da je društvo že 1. 1910. pri 
dobilo dva gospoda — upokojenca, ki sta zastopala 
skupaj nad 500 otrok, 1. 1911. je pridobilo društvo 
posebno sirotinsko skrbnico, č. usmiljenko Marijo 
Tomec, ki jo je 24 dam založilo z blagom za sirote 
in tudi z denarjem, tako da je lahko oblekla, obula 
in s plenicami pokrila 90 otrok. L. 1913. je troje 
skupnih varuhov ščitilo že 1003 varovance, sirotinska 
skrbnica s. Tomec je pa imela konec 1. 1913. v ro 
kah 533 sirotinskih listov, to se pravi, da je toliko 
varovancev okr. sodišča stalo pod njenim trajnim 
nadzorstvom. V njenih rokah je bil tudi pregled in 
posredovanje dobrih rejnih mest. Po vsej okolici je 
bila znana kot »mati«, pri kateri so se oglašale rej-
nice radi dojenčkov. Sirotinska skrbnica je uredila 
začasno zavetišče. Za pomoč je dobila še eno sestro -
usmiljenko. V tem zavetišču so ostali dojenčki, otroci, 
ki so že shodili in tudi šoloobvezni otroci, dokler se 
niso dobile zanesljive rejnice, dobra rejna mesta in 
službena mesta. Sirotinska oskrbnica je spoznala 
značaj vsakega otroka in po tem stavila primerne 
nasvete. V začasnem zavetišču je bilo 1. 1914. zelo 
živahno. Od konca 1. 1913. je ostalo 20 otrok, tekom 
1. 1914. je bilo sprejetih 125, izstopilo jih je 106, tako 
da jih je ostalo konec leta 39. Starost je bila pri 
19ih pod enim letom, 1 do 6 let pri 60, pri ostalih 
nad 6 let. L. 1914. je imela »mati« v rokah že 667 
sirotinskih listov z več nego 800 varovanci, število 
vkupnih varuhov se je pomnožilo na 6, ki so imeli 
1. 1914. skupaj 997 varuštev z 1368 varovanci. L. 1912. 
je bila odprta tudi zdravniška posvetovalnica, ki je 
imela nad 1000 ordinacij. Posebno se je društvo tru 
dilo, spraviti čim več varovancev na kmete. L. 1915. 
je bilo gibanje v začasnem zavetišču še živahnejše; 
od prej jih je ostalo 39, 1. 1915. jih je pa prirastlo 
162, izstopilo jih je 139 in ostalo 62. Večina (110) jih 
je bilo v starosti pod 6 let. L. 1917. se je ustanovilo 
generalno varuštvo, katero je prevzel društveni pred 
sednik Albert Levičnik, na čegar ramena je padlo 
najtežje breme dela. Opravljal je ta posel do svoje 
smrti 1. 1932.1 Isto leto 24. oktobrr je zatisnil oči Fran 
Milčinski. 
Kranjsko deželno vzgojevališče za mladostne 
v Ljubljani 
je bilo ustanovljeno 1. 1911. iz prejšnjega oddelka za 
mladostne korigende v prisilni delavnici. Ustanovitev 
prisilne delavnice in zgradbo zavoda je dovolilo ilirsko 
deželno poglavarstvo v Ljubljani z dekretom 27. de 
cembra 1844. Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani 
(škof Anton Al. Wolf) je predlagal ilirskemu guber-
niju že 29. septembra 1839, naj se ustanovi v Ljub 
ljani prisilna delavnica (Zvvangs-Arbeitshaus), da se 
zaposlijo postopači, vandrovci in rokovnjači, ki so 
takrat ogrožali javno varnost po deželi. Ustanovitev 
je omogočil predvsem ljubljanski stolni kanonik 
Lorenc pl. Schluderbach, ki je volil leta 1835. zne-
1 Podatke o »Društvu za otroško varstvo« je zbral de 
loma g. Vojko Jagodic po letnih poročilih društva. 
KRONIKA 11 
sek ca. 17.000 gld. in še več drugih dobrotnikov. 
Mestni magistrat ljubljanski je za postavitev za 
voda prepustil brezplačno Gadnerjev mlin ob Ljub 
ljanici z zemljiščem vred. Z zidanjem se je začelo 
leta 1844., dograjena je pa bila stavba leta 1847. 
še isto leto se je nastanila v poslopju prisilna delav 
nica. Ker je bilo dovolj prostora, je ilirski gubernij 
1. 1849. preselil jetnišnico z grada v prisilno delavnico, 
in sicer 160 moških in 34 žensk. To je trajalo devet 
let, ko so oddali moške drugam, ženske ]ia v Lanko-
\vitz. O stanju prisilne delavnice nas najbolj pouči 
akt odbora z dne 18. aprila 1847, št. 2090.l Deželni 
odbor v Lvovu je namreč z dopisom 23. marca po 
vprašal pri Kranjskem deželnem odboru, ali je bil s 
1. januarjem 1874 odprt oddelek za mladostne kori-
gende (z ozirom na zakon od 10. maja 1873, drž. zak. 
št. 108), ali se ta oddelek vzdržuje iz deželnih sredstev 
in ali prispeva država. Obširni odgovor (poročevalec 
dr. Gosta) z dne 4. aprila 1874 je prav zanimiv, ker 
nam nudi vpogled v organizacijo ustanove, ki se 
vzdržuje iz deželnih sredstev. Prisilnica v Ljubljani 
je deželno imetje, ki je bilo 1. 1846. s pomočjo neka 
terih volil iz dež. sredstev zgrajeno in opremljeno. 
Do 1. 1866. je zavod upravljala država, ki ga je to leto 
izročila deželi pod pogojem, da se očuva zakoniti in 
z volili določeni značaj zavodu, pridržujoč si policij 
sko in disciplinarno nadzorstvo nad zavodom. »Na 
men zavodu je, da sili oddane osebe k delu in jih na 
vaja k moralnemu poboljšanju.« Oddajo se torej 
lahko delomržneži, izključene so pa osebe pred 14. le 
tom, doječe matere in slaboumni. Razdeljeni so v tri 
razrede, dnevni stroški znašajo 42 Kr., čas bivanja 
je omejen od 6 mesecev do 2 let. Porazdelitev v raz 
rede odreja vsak mesec hišna komisija. Zaposleni so 
kot čevljarji, krojači, tkalci in knjigovezi in z izde 
lovanjem škatlic za vžigalice. Za mladostne korigendc 
obstoja poseben oddelek v glavnem poslopju. Tu mo 
rajo delati ločeni od drugih prisiljencev, tudi na iz-
prehod in v cerkev hodijo zase tako, da ne pridejo z 
njimi v stik. Tudi je njih šolski pouk ločen, in sicer 
petkrat na teden po dve uri. Poročilo omenja, da se 
v prisilnico sprejemajo tudi osebe iz Gor. Avstrije, 
Salzburške, Tirolske, Hrvatske, Koroške in Primorja 
proti plačilu dnevnih oskrbnih stroškov po 42 Kr. 
Koliko je bilo izmed 154 prisiljencev mladostnikov, 
iz raporta 1. avgusta 1874 ni razvidno, omenja se le, 
da se jih 10 udeležuje šolskega pouka in 20 odraslih 
prisiljencev. Ustanovitev posebnega oddelka za mla 
dostnike se je pokrenila 1. 1873. 
Z dopisom 25. junija 1873 je obvestila deželna vla 
da deželni odbor, da je sankcioniran zakon o poli 
cijsko-kazenskih odredbah proti delomržnežem in po 
tepuhom. Zbornica poslancev je sicer obenem z za 
konom sklenila resolucijo, naj prisilne delavnice pre 
vzame država, ki je pa ni osvojila gosposka zbornica. 
Brez ozira na to vprašanje pa zahteva zakon v § 17, 
da se smejo prisiljenci pod 18. letom oddajati le v 
posebne za mladostnike določene oddelke prisilne de 
lavnice, dokler se ne ustanove zanje posebne pobolj-
ševalnice. Zato poziva deželna vlada dež. odbor, naj 
takoj ustanovi tak oddelek brez ozira na to, ali bo 
država prevzela zavod ali ne. Referent deželnega od 
bora — dr. Costa — je 28. junija zahteval, da mu naj 
1 Glej fasc. XLVI/I registrature bivšega dež. odbora. 
uprava prisilne delavnice poroča v teku 6 dni. Oči-
vidno je poznal počasni trab uradnega šimlja. In res 
mu je uprava odgovorila že 3. julija. Mladostniki 
dotlej niso imeli svojega oddelka in so bili zaposleni 
kot čevljarji, krojači in za izdelovanje škatlic. Uprava 
prisilne delavnice izprašuje z dopisom 3. julija 1873 
dež. odbor, da je najprej potrebno pojasnilo, kakšen 
naj bo oddelek za mladostnike in kaj se zahteva v 
tem oziru, češ, da bi bil najboljši provizorij, ker bi 
to najmanj stalo. Temu stališču je pritrdil referent 
dr. Costa, češ, da pridejo v poštev le 4 mladostniki 
in ni še jasno, koliko prostora bo sploh treba. V tem 
smislu naj se vse provizorno uredi. V letih 1870. do 
1872. je bilo v zavodu, v katerem je bilo takrat tudi 
že 28 žensk poleg 152 odraslih moških, vsega 24 mla 
dostnikov. Ker je deželna vlada ponovno urgirala 
ureditev oddelka za mladostne korigende, so se končno 
izvršile potrebne adaptacije in določil poseben hišni 
red, tako da se je odprl s 1. januarjem 1874. V istem 
letu so se začela tudi pogajanja z vlado, da bi sploh 
prevzela prisilno delavnico. Iz finančnih ozirov so se 
pa ta pogajanja I. 1879. brezuspešno zaključila, dasi 
so že bile določene medsebojne punktacije za pogodbo, 
kar je vlada 1. 1881. dokočno sporočila, dež. odbor 
pa vzel na znanje. Tako so ostali mladostniki v pri 
silni delavnici. V zavod so se v začetku sprejemali vsi 
tisti, ki jih je določil § 455 starega avstr. zakona. Od 
delek za mladostne korigende je bil zelo na slabem 
glasu. Poleg tega je kranjski deželni odbor odklonil 
sprejem, kadar ni bilo skrbljeno za pokritje stroškov. 
Milčinskega sodba o takih oddelkih je bila opravičeno 
uničujoča. Od 1. 1898. do 1902. je bilo iz ljubljanskega 
oddelka odpuščenih 23 korigendov, od teh so 4 ostali 
neoporečni, ostalih 19 pa je imelo po odpustitvi na 
vesti 18 zločinov in 63 prestopkov. Sredi maja 1906 
je bilo v zavodu za mrežami 35 gojencev v oblekah 
kaznjencev, in sicer 6 starih do 14 let (eden niti 11 
let), 27 do 18 let in 2 po 19 let. Ob takih razmerah 
je prava ironija, če odda pupilarni sodnik ubogega 
dečka v tak oddelek in to proglasi za »varstvo mla 
dine«. Toda deželni odbor ni smatral za primerno, 
da bi kaj ukrenil, ker bi s tem morda obtežil aktivne 
finance prisilne delavnice. Odkar se je pa začelo po 
dunajskem kongresu 1. 1907. gibanje v prid zapu 
ščeni in zanemarjeni mladini, Kranjska dežela na 
tem polju ni zaostala za drugimi deželami.2 Lotila se 
je preosnove korigendnega oddelka deželne prisilne 
delavnice. Prvi in najvažnejši korak je bil ta, da je 
deželni odbor v seji dne 25. septembra 1909 sklenil, 
da se v poboljševalnico določeni dečki pod 14. letom 
ne sprejemajo več v korigendni oddelek, ampak se 
na stroške dežele izročajo Salezijanskemu zavodu. 
Korigendni oddelek se pa naj polagoma preustvari v 
deželno vzgojevališče, ki naj ustreza onim, drugod 
že preizkušenim načelom, ki obetajo resničen pobolj 
ševalen uspeh. Na poročilo deželnega odbora je skle 
nil deželni zbor v 8. seji 16. januarja 1909, naj de 
želni odbor predloži načrt, ki naj se po njem pre-
osnuje sedanji oddelek za korigende v posebno vzgo 
jevališče za zanemarjeno mladino. Dež. odbor je nato 
sklenil v seji 25. febr. 1911: 
1. Ime »poboljševalnica« se izpremeni v »vzgoje 
vališče«. Korigend se naj zove »gojenec«. 
'-' Poročilo društva za otroško varstvo 1911 1915. 
12 KRONIKA 
2. Obleka gojencev se mora bistveno razlikovati od 
obleke prisiljencev. 
3. Pazniki gojencev bodo imeli namesto uniforme 
civilno obleko. 
4. Hrana je ločena v dva razreda: 2. razred kakor 
doslej, 1. razred s priboljški. V 1. razred pridejo čez 
6 mesecev dečki, ki so se prav lepo vedli, čez 4 me 
sece pa, če so se vedli odlično. Določil se je tudi smo-
trenejši način pouka, gibanje na prostem in izprehodi. 
Za sprejem je odločilen predlog varstvenega sodišča. 
Vodstvo vzgojevališča mora skrbeti, da spravi odpu 
ščene gojence do kruha in se mora tudi dalje z njimi 
pečati. To so bile začasne reforme, o katerih je že 
leta 1911. pravilno sodil Milčinski, da bi brezdvomno 
tak zavod le popolnoma ločen od prisilne delavnice 
docela zadoščal smotru, ki je določen vzgoji zanemar 
jene mladine. V ta namen bi bilo treba na deželi kje 
kupiti posestvo z večjo kmetijo. S to preureditvijo 
sta bila na razpolago dva dobro urejena zavoda za 
zanemarjeno mladino: na Rakovniku za dečke pod 
14. letom in deželno vzgojevališče za mladostnike od 
14. do 18. leta. 
Poročilo društva za o. v. in mladinsko skrb za leto 
1915. poudarja z zadoščenjem, da razpolaga Kranjska 
zaradi preureditve »vzgojevališča« z zavodom, ki je 
urejen in voden po modernih načelih in ki niti po 
imenu ne spominja več na prejšnji poboljševalni od 
delek. Predsednik društva si je ogledal leta 1915. to 
novo vzgojevališče v vseh podrobnostih. V svojem po 
ročilu poudarja, da bi vzgojevališče svojemu pravemu 
namenu najbolje ustrezalo le ob popolni ločitvi od 
prisilne delavnice. Ker takega dalekosežnega načrta 
za sedaj ni bilo mogoče izvesti, je ostalo vzgojevališče 
sicer pod isto streho, vendar pa je vsak stik gojencev 
s prisiljenci izključen. Poročilo opisuje preureditev 
prostorov, zlasti poudarja smoterne umivalnice in de 
lavnice. V vzgojevališče se sprejemajo po odredbi so 
dišča ali s sklepom varstvenega oblastva mladostniki 
od 14. do 18. leta. Tudi se smejo v njem opraviti tri 
mesece ne presegajoče kazni zaradi kaznivih dejanj 
pred ali med bivanjem v zavodu. Gojenci so se zapo-
slevali z vrtnarstvom, mizarstvom in čevljarstvom. 
Do 1. 1915. se je pogojno odpustilo 36 gojencev, od 
katerih se le 4 niso obnesli. »Mnenje, ki so ga svoje 
dni imeli merodajni krogi o poboljševalnem oddelku, 
ni bilo posebno ugodno in to ne brez vzroka. To ne 
ugodno mnenje je pa po krivici še danes razširjeno, 
celo pri naših sodiščih, ki jim niso znane sedanje 
razmere. Ustreženo nam bo, če doseže ta spis svoj na 
daljnji namen, da preobrazi to mnenje in razprši ob 
stoječe pomisleke,« tako pravi poročilo. Ko se je po 
svetovni vojni opustila prisilna delavnica in v njenih 
prostorih namestil del umobolnice, se je 1. 1929. pre 
selilo vzgojevališče z vsem inventarjem na grad Po-
noviče pri Litiji, ki ga je s posestvom vred kupila 
ljubljanska oblast. 
Narodno obrambna društva 
so vzdrževala pred prevratom poleg drugih ustanov 
zlasti otroške vrtce, največ v krajih z industrialnim 
delavstvom in kot slovenske postojanke proti Lega 
nazionale, Schuivereinu (ki je tudi v Ljubljani vzdr 
ževal nemški otroški vrtec) in Siidmarki. 
1. Družba sv. Cirila in Metoda je vzdrževala ob za 
četku svetovne vojne sledeče otroške vrtce: 
KRONIKA 
Št. Ime vrtca Ustanovljen 
1. Celje 
2. Sv. Jakob-Trst 
3. Pevma pri Gorici 
4. Rojan 
5. Maribor 
6. Sv. Ivan-Trst 
7. Skedenj 
8. Rocol pri Trstu 
9. Tržič 
10. Jesenice 
11. Sava I 
12. Sava II 
13. Hrastnik I 
14. Hrastnik II 
15. Gaberje pri Celju 
16. Ormož 
17. Vrdela 
18. Krmin 
19. Blanča pri Gorici 
20. Marija Magd. Zg. 
Od Družbe podpirana 
21. Podgora I. 
22. Podgora II. 
1886 
1887 
1888 
1889 
1894 
1898 
1899 
1900 
1900 
1903 
1903 
1905 
1907 
1907 
1907 
1909 
1909 
1909 
1911 
1912 
1887 
1896 
Ob 
ustano 
vitvi 
50 
40 
40 
53 
49 
50 
51 
46 
52 
52 
05 
60 
<)1 
12 
45 
27 
74 
22 
60 
110 
68 
46 
Otrok 
1 1914 
30 
102 
28 
149 
44 
131 
249 
59 
61 
57 
56 
68 
57 
54 
58 
26 
77 
34 
118 
162 
78 
54 
1 1915 
36 
86 
37 
114 
40 
107 
231 
60 
61 
32 
44 
55 
43 
43 
66 
21 
97 
23 
vojna 
161 
vojna 
vojna 
(Po originalnih podatkih.) 
2. Slovenska Straža, ki se je ustanovila šele leta 
1910., je pa vzdrževala sledeče otroške vrtce: Šmartno 
pri šaleku (Velenje), Šoštanj, Sv. Križ pri Trstu 
(dva), Podgora pri Gorici, Devin, Tržič in Gorica 
(kjer je kupila hišo). Stalno je pa podpirala revno 
mladino (z božičnicami, knjižnicami itd.) na severni 
jezikovni meji v krajih Hoče, Poljčane, čeršak, št. Ilj, 
Krčevina, Studenci, št. Lenart, Muta, Vuzenica, na 
Koroškem: št. Jakob v Rožu, Pliberk, Koprivna, 
Strojna in dr. 
Naše samouprave 
so kazale za vprašanja dečje zaščite dosti umevanja. 
Poleg tekočih izdatkov 4320 K za vzgojnine, 8520 K 
za otroške vrtce in iz danes skoraj izginolih ustanov 
(Metelko ca. 6000 K) je ljubljanska mestna občina 
leta 1912. prispevala otroški bolnici 1500 K, za zdrav 
ljenje škrofuloznih otrok v Gradežu 1270 K, za zdrav 
ljenje pohabljenih otrok 500 K, društvu za otroško 
varstvo 500 K, Vinc. družbi za dnevno zavetišče 200 K 
in za počitniško kolonijo v Zatišje 8000 K, skupaj 
12.000 K. Kranjska dežela pa je imela v proračunu 
za 1. 1911.1 tele postavke iz skrbstva za sirote in za 
nemarjene otroke: \. letna dotacija v jubilejni spomin 
1000 K, 2. za zvišane ustanove v Marijanišču 2240 K, 
3. v isti namen za Lichtenturn 2160 K, 4. za razširjenje 
sirotišnice v Marijanišču (2. obrok) 10.000 K, 5. za 
salezijanski zavod na Rakovniku v proračunu 3200 K 
(izdano 3940 K). Dodati je pa treba še dohodke siro-
tinskega zaklada v letnem znesku krog 62.000 K. Za 
klad je znašal 1. 1911. ca. 836.000 K. Proračun za leto 
1914. je pa zvišal te postavke, in sicer: 1. prispevek 
' Posneto po stenografičnih zapisnikih in poročilih dež. 
odbora. 
13 
Kongres Jugoslovanske unije 
za zaščito dece v Beogradu 
za zgradbo šol. poslopja v Lichtenturnovem zavodu 
(3. obrok): 3000 K, za salezijanski zavod na Rakov 
niku pa na 12.150 K, tako da je Kranjska dežela iz 
dala 1. 1911. za sirote in zanemarjeno mladino nad 
81.000 kron, za l. 1914. je bilo proračunanih blizu 
105.000 kron, kar je bila za tiste čase zelo lepa vsota!1 
JUGOSLOVANSKA UNIJA ZA ZAŠČITO DECE 
IN NJEN PRVI KONGRES 
Dasi je Društvo narodov danes sicer v prvi vrsti 
eden najvažnejših faktorjev velike mednarodne po 
litike, se je njegovo področje razširilo polagoma tudi 
na druga mednarodno važna vprašanja, k čemur ga 
pooblašča čl. 23 pakta lige narodov.2 So to važna med 
narodna gospodarska in financialna vprašanja, ure 
ditev prometa in prevoza, delovanje na zdravstvenem 
polju in tudi socialno in humanitarno delovanje. Sem 
spada tudi delovanje Lige za zaščito dece, ki se giblje 
v raznih smereh: načrt dogovora o podpori mlado 
letnim tujcem in o vrnitvi dece in nedoraslih domov, 
vprašanje izvršljivosti alimentacijskih obsodb v ino 
zemstvu, zboljšanje položaja nezakonskih otrok, pro-
učavanje vpliva kinematografa na deco itd. In tako 
je vzelo pod svoje okrilje tudi organizacijo dečje za 
ščite sploh. 
V zgodovinski dvorani Ateneja v ženevi, v kateri 
je bilo 1. 1863. ustanovljeno društvo Rdečega križa, 
se je 6. januarja 1920 osnovala Mednarodna zveza za 
pomoč deci.3 Poleg filantropov, kakor Gustava Adora, 
predsednika mednarodnega komiteja Rdečega križa, 
predsednika švicarske zvezne republike Mota in dru-
1 Razvoj zaščite otrok v Sloveniji izza prevrata in da 
našnje stanje bo predmet posebnega članka v prihodnji 
številki »Kronike«, ki bo prinesla tudi članke o načelih 
sodobne dečje zaščite. 
2 Glej Andrassy, Liga naroda, Zagreb 1931, str. 206. 
'•' Zečevid Beogradske opšt. novine 1933, str. 601 ss. 
gih so sodelovali tudi belgijski primas kardinal Mer-
cier in pariški kardinal Dubois, belgijski minister 
Vandervelde, nizozemski princ Henrik, švedski princ 
Kari in mnogo drugih. 
Na četrti skupščini 1. 1923. je sklenila Zveza de 
klaracijo, znano pod imenom »ženevska deklaracija 
o pravicah otroka«, ki se glasi: 
1. Otroku se morajo ustvariti pogoji za normalen 
telesni in duševni razvoj. 
2. Lačni otrok se mora nasititi, bolni — negovati, 
zaostalemu — se mora pomagati, izgubljeni — spra 
viti na pravo pot, a sirote in zapuščene je treba spre 
jeti in jih zaščititi. 
3. V primeru velikih nesreč se mora najprej otroku 
pomagati. 
A. Otrok se mora usposobiti, da se sam vzdržava 
in se mora zaščititi pred vsakim izkoriščanjem. 
5. Otrok se mora odgojiti z namenom, da s svojimi 
sposobnostmi služi drugim. 
To deklaracijo je sankcioniralo Društvo narodov, 
ki je na svoji plenarni seji 25. septembra 1924 skle 
nilo soglasno sledečo resolucijo: Skupščina odobrava 
ženevsko deklaracijo in poziva države, članice društva, 
da sprejmejo njena načela za zaščito otroka. Pred 
sednik te seje Društva narodov je rekel ob tej priliki: 
»S tem, da je skupščina sprejela ženevsko deklara 
cijo, je postala ta povelje Društva narodov za dečjo 
zaščito.« 
ženevska deklaracija je postala ,splošen dejovni 
program. L. 1925. se je pod pokroviteljstvom švicar 
ske vlade sestal prvi »Kongres otroka«, na katerem 
je 1043 predstavnikov zastopalo 45 držav in 33 med 
narodnih organizacij. 
Na poziv iz ženeve se je osnoval v Jugoslaviji »Na 
rodni odbor za pomoč deci« 1. 1921., ki je prirejal 
»dečje dneve«. Pokrenilo se je pa 1. 1933. vprašanje, 
da se tudi pri nas osnuje Zveza vseh društev in kot 
taka pristopi k Mednarodni zvezi. 9. julija 1933 je bila 
v Beogradu ustanovna skupščina, ki je dala zvezi ime: 
14 KRONIKA 
»Jugoslovanska unija za zaščito dece« in izvolila za 
predsednika senatorja dr. Jos. šiloviča, zaslužnega 
predsednika velike organizacije »Dečja zaštita« v Za 
grebu, za tajnika pa prof. Božidara Zečeviča, šefa 
akcije Podmladka Rdečega križa. 
Nj. Vel. kraljica Marija je prevzela častno predsed-
ništvo Unije in s tem pokazala posebno pozornost za 
to ustanovo. 
Namen Unije izraža čl. 5 pravil, ki pravi: 
»Da čim bolje in popolneje doseže svojo nalogo, 
Jugosl. unija podvzema sledeče: 1. dela na realizaciji 
ženevske deklaracije v zavesti našega naroda in v za 
konodaji naše države, 2. podpira študij metod dečje 
zaščite v strokovnih zavodih, na strokovnih kongresih 
in sestankih kakor potom strokovnih publikacij; vrši 
propagando najboljših metod dečje zaščite, 3. ustvarja 
zvezo med včlanjenimi organizacijami in dela za zdra 
vo koordinacijo njihovega dela, 4. zbira sredstva in 
materialno podpira včlanjene organizacije, 5. daje ini 
ciativo in aktivno podpira ustanavljanje novih orga 
nizacij za vse vrste dečje zaščite, kjerkoli je to po 
trebno, 6. v primerih nujne potrebe tudi sama organi 
zacija začenja neposredne akcije za zaščito dece, 7. 
je član Mednarodne unije za pomoč deci v ženevi, 8. 
zastopa svoje člane v drugih mednarodnih organiza 
cijah, na mednarodnih kongresih in drugih prire 
ditvah, 9. izdaja svoj informativni organ za prouče 
vanje dečjega problema in druge take publikacije, 
10. organizira vsako leto Dečji dan, 11. deluje sploh 
aktivno pri vsem, kar se nanaša na zaščito in korist 
dece. — Po pravilih morejo biti redni člani Unije le 
organizacije, izredni pa tudi poedinci. 
Po ustanovnem zboru je bila prva redna skupščina 
16. decembra 1934, druga pa 24. novembra 1935. V 
teku leta 1935. se je uprava bavila največ z organi 
zacijo Unije. Za Slovenijo je predvidena posebna ba-
novinska sekcija. Dečji dnevi se naj izvedejo vsako 
leto, in sicer ne samo z nabiranjem darov, ampak 
tudi z dečjimi sprevodi, šolskimi proslavami in pre 
davanji odličnih socialnih delavcev. Da tem uspešneje 
izvrši svoje delo, je glavni odbor konstituiral 1. 1935. 
sledeče odbore: odbor za organizacijo in zakonodajo, 
odbor za zaščito dece in mladine, propagandni odbor 
in kongresni odbor z ozirom na prvi kongres Unije, 
ki se naj bi vršil v novembru. Na iniciativo Medna 
rodne unije bi se sicer moral vršiti v Atenah prvi bal 
kanski kongres za zaščito dece meseca oktobra 1935, 
ki mu naj bi bil program: 1. zaščita zdrave normalne 
dece na Balkanu, 2. zdravstvena zaščita dece in 3. za 
ščita mladoletnih delavcev. Atenski kongres je pa za 
sedaj izpadel zaradi političnih razmer. Pač pa se je 
vršil v Beogradu prvi kongres Jugoslovanske unije 
za zaščito dece pod častnim predsedništvom Nj. Ve 
ličanstva kraljice Marije, ki je kongres osebno otvo-
rila v soboto, 30. novembra ob enajstih dopoldne. 
Velika dvorana Kolarčeve ljudske univerze, popolno 
ma zasedena, navzočnost Nj. Veličanstva kraljice Ma 
rije ter Nj. visočanstva kneginje Olge in najodlič-
nejših predstavnikov javnosti — vse to je dalo kon 
gresu izreden sijaj in mu že naprej zagotovilo po 
seben uspeh. Predmeti so bili skrbno izbrani, in sicer: 
1. oddaja dece v družinsko rejo (glavni referenti: 
dr. šilovič, dr. Ambrožič, dr. Milena Atanackovič, dr. 
Jovanovič, dr. Marija Vajs-Gajič za mesto Beograd — 
in dr. Mica Trbojevič za Zagreb). Dr. Ambrožičevo 
predavanje priobčujemo posebej kakor tudi o tem 
predmetu sprejete resolucije. Udeleženci iz Slovenije 
smo pa pogrešali referat o delu pri nas, zlasti ker so 
razširjeni o nas krivi pojmi, kar zveni iz kratke raz 
prave »Razvoj dečje zaščite v Jugoslaviji« (Beograd-
ske opšt. novine maj 1934) izpod peresa prvega na 
čelnika za zaščito dece, dr. Miloša Popoviča, ki pravi 
dobesedno: »U Slovenačkoj od 1908 red sv. Vincenca 
(Marij anišče) i sv. Ciril i Metod kao i salezijanski 
red osnivaju zavode za napuštenu decu, a dr. Fran 
Milčinski, sudija, najzaslužniji je propagator i osnivač 
društva za zaštitu dece. Osim toga osnovana su i dru 
štva za gluvo - nemu i slepu decu.« Drugi del kon 
gresa se je bavil z rasno higieno in dečjo zaščito. Pre 
davalo se je zlasti o vplivu raznih bolezni roditeljev 
na potomstvo (venerične bolezni, tuberkuloza, du 
ševne in živčne bolezni in alkoholizem). Priznati se 
mora, da je bil kongres skrbno pripravljen in zanimiv, 
izvzemši morda, da je bilo zdravstvenih predavanj 
preveč naenkrat in da so se razmere v posameznih 
pokrajinah premalo osvetlile, želeti moramo, da mi 
sel organizatoričnega dela Unije tudi pri nas pade na 
rodovitna tla, da se koordinirano delo raznih orga 
nizacij med seboj in z oblastmi izvede na kar najbolj 
racionalen način in da se vse osebne ambicije brez 
pogojno podredijo skupnemu cilju. 
JAVNA IN RODBINSKA ZAŠČITA DECE 
V PREDŠOLSKI DOBI 
(Predavanje dr. Matije Ambrožiča, univerzitetnega 
profesorja v Beogradu.) 
Zaščita dece ima danes popolnoma drug značaj, 
kakor ga je imela še pred nekaj desetletij. Samo eno 
pravilo je ostalo v vseh časih in velja še danes: rod 
bina je prirodna in najboljša vzgojiteljica otrokova. 
Prvi cilj moderne dečje zaščite je, da ščiti rodbino. 
Rodbino pa, ki ni sposobna, da svoji deci nudi vse, 
kar je neobhodno potrebno za pravilen telesni in du 
ševni napredek, da usposobi za to nalogo. 
Drugi cilj je pa, da deci, ki je ostala brez roditelj 
ske strehe, najde v tuji rodbini dobro ognjišče. 
Šele tretji cilj moderne dečje zaščite je, da v ko 
lektivnih ustanovah skrbi za tiste otroke, za katere je 
v rodbinah le nezadostno ali sploh ni preskrbljeno. 
Nekdaj je bila dečja zaščita predmet usmiljenja 
posameznikov, danes je pa dolžnost organizirane 
družbe. Vsi kulturni narodi štejejo danes dečjo za 
ščito med prve in najvažnejše naloge občin in države. 
Narodi so postavili dečjo zaščito na prvo mesto, ker 
danes ne mislijo več izključno na sedanjost, nego 
tudi na svojo bodočnost. Narodi žele zagotoviti zem 
ljo, gospodarstvo in kulturo bodočim rodovom, ho 
čejo jim zagotoviti delavce in borilce, stvaritelje in 
branilce. 
Mnoge kulturne narode teži danes dvojna skrb: 
kako povečati število novorojencev in kako jih rešiti 
propasti. 
Prve skrbi naš narod še za sedaj ne pozna. Druga 
je pa mnogo aktualnejša nego pri drugih kulturnih 
narodih. Naše matere še obilno rodijo. Na 1000 pre 
bivalcev štejemo letno okrog 34 živih novorojencev. 
Italija in Madžarska jih štejeta nekaj izpod 25, Av 
strija, Nemčija, Francoska in Angleška pa komaj 16 
KRONIKA 15 
do 17. Tudi pri nas se rodi manj otrok kakor nekdaj, 
vendar je naša nataliteta med najboljšimi v Evropi. 
Dasi je v naših najbogatejših krajih močno padla, so 
naše matere v tako zvanih pasivnih krajih še vedno 
zelo aktivne. 
Ali žalibog smo po visoki umrljivosti otrok tudi 
med prvimi evropskimi deželami. Na 100 umrlih je 
pri nas 45—46 otrok. To pomeni: skoro vsak drugi 
grob, ki se izkoplje v Jugoslaviji, se izkoplje za 
otroka. Približno vsak četrti otrok umre pri nas do 
svojega 15. leta, v drugih kulturnih deželah pa samo 
vsak 5. ali 6. ali celo 7. ali 8. otrok. Največ umre do-
jencev. Od 100 živo rojenih otrok jih umre pri nas 
pred koncem prvega leta 16, v Italiji, Avstriji in Špa 
niji 12—13, v Nemčiji, Francoski, Danski in Finski 
samo 8—9, na Angleškem in švedskem 6—7 in na 
Holandskem, v Švici in na Norveškem pa celo samo 
5—6 dojencev pred koncem prvega leta. 
Za dojenci umira največ otrok v 2. in 3. letu živ 
ljenja in čim starejši so, tem manj. V šolski dobi je 
že malo smrtnih slučajev. V primeri z drugimi dr 
žavami kaže naša deca v predšolski dobi zelo veliko 
smrtnost, pa tudi šolskih otrok umira več kakor v 
drugih državah, bližnjih in daljnih. 
Ali naš narod ne trpi škode samo zaradi izgube 
tolikega števila otrok, smrt ne pokosi vseh otrok, ki 
so bolni. Mnogi ostanejo živi, so pa slabiči vse svoje 
življenje, ali pa ostanejo nadložni, slepi, gluhonemi, 
oslabljeni na rokah ali nogah ali z drugimi defekti. 
Njihovo telesno in duševno zdravje je oslabljeno ali 
uničeno, tako da ostanejo kot breme sebi, rodbini 
in družbi. Skrita klica bolezni jih uniči mnogo po 
zneje, kadar dozore, ko bi si morali sami pridobivati 
kruh in zmagovati v življenjskem boju. Vrednost 
poedinca se ne meri samo po njegovih fizičnih spo 
sobnostih. Umske sposobnosti, znanje in moralna 
kvaliteta združena z dobrim zdravjem in odpornostjo 
telesa ustvarjajo pravo vrednost poedinca in veličino 
naroda. 
V naši državi imamo na žalost mnogo in premnogo 
zapuščene dece z nezadostno vzgojo ali celo brez nje. 
Šola ni vzgojna ustanova, ki bi mogla storiti vse. Po 
trebna je vzgoja izven šole. Težko je točno oceniti 
otrokovo telesno zdravje, še težje je pa oceniti nje 
govo moralno zdravje. Zato niti od daleč ne razpola 
gamo s statistiko otrok, ki so moralno ogroženi ali 
celo propadli. Ali vsakdanje življenje in praksa do 
kazujeta pedagogom, sodnikom, zdravnikom, policij 
skim organom, novinarjem in vsem, ki gledajo živ 
ljenje z odprtimi očmi, da imamo takih otrok zelo 
veliko število. 
Tako zvani »brezprizorni« niso žalosten privilegij 
naše bratske velike slovanske države. »Brezprizorni« 
so gotovo povsod po svetu, imamo jih tudi pri nas, 
vidnih in nevidnih. Vidni »brezprizorni« se klatijo 
v gručah po ulicah naših mest, prosijo in kradejo. 
Nevidni pa umirajo v rodbinah, brez vzgoje in sončnih 
žarkov, brez zraka in hrane. Skrivajo se v mnogih 
delavnicah, pa celo v zavodih dečje zaščite, ki nimajo 
kreditov, primernega vodstva in strokovnega osobja. 
Resnica o stanju naše dece in o našem delu za bo 
doče rodove ni razveseljiva, četudi je v naši mladi 
državi storjenih mnogo naporov in izdanih mnogo 
zakonskih odredb, odobreni krediti in kreditiči in so 
odprti zavodi za zaščito dece, četudi je mnogo posa 
meznih, lepih uspehov: ako se razgledamo, pazno in 
objektivno, moramo reči, da naš narod na polju dečje 
zaščite še ni napredoval preko prvih poizkusov. 
še ni urejeno stališče deteta v rodbini, še niso do 
ločene dolžnosti rodbine napram detetu, a posebej 
še niso povsod določene dolžnosti očeta napram otro 
ku. Ni še dovolj določena dolžnost države, banovine 
in občine napram narodnemu podmladku. Ni še do 
volj razvita in dovolj priznana zasebna iniciativa na 
polju zaščite dece, ni še urejen odnos njenega prosto 
voljnega dela do dolžnosti službenih organov, četudi 
je eden glavnih stebrov dečje zaščite (varuštvo) ure 
jeno za vso državo z zakonom, vendar je ta steber 
še mrtev, ker sami paragrafi mu ne morejo vdahniti 
življenja. Potrebno je, da se izvede stvarna organi 
zacija varuštva do podrobnosti, da ta steber poslane 
živ nosilec. Manjka nam združitve vsega dela za za 
ščito dece in še bolj neobhodno sodelovanje vseh ak 
tivnih delavcev na tem polju. Najneizprosneje se pa 
občuti pomanjkanje materialnih sredstev. Nezadostno 
dajejo za zaščito dece naši imoviti sloji, pri deci šte-
dijo budžeti naših občin in banovin, pri deci štedi 
tudi naša najvišja nacionalna organizacija — naša 
država. 
Zaščita dece ni samo ena najlepših, nego tudi ena 
najvažnejših vej moderne kulture. Potrebno je, da na 
drevesu naše narodne kulture tudi ta veja požene 
bujneje. 
Naša srca se morajo široko odpreti naši deci in 
njenim potrebam. Tudi srca posameznikov v narodu, 
tudi srca tistih, ki jim veleva njih položaj, da se 
brigajo za usodo našega naroda in naše države. Poleg 
srca pa se morajo naši deci odpreti tudi naše roke 
in naše blagajne. Tudi naš razum mora kritično mo 
triti vprašanje narodovega podmladka in zbirati po 
zitivno znanje o stanju naše dece in o najboljših me 
todah njene zaščite. In to: o pravnih, finančnih, or-
ganizatornih, zdravstvenih in vzgojnih metodah. 
Celokupna naša zakonodaja, organizacija našega 
gospodarstva in vsa naša nacionalna politika nikdar 
in nikjer ne bi smela pustiti iz vidika, da je srečna 
bodočnost naroda njih glavni cilj, bodočnost naroda 
je pa deca. Generacija, ki je danes v polni moči, sama 
s svojim obstojem ne znači ničesar za bodočnost na 
roda, ki jo gradi šele s svojim delom in to samo na 
en način: da vse svoje napore osredotoči v dobrobit 
generacije, ki je v zibelkah in dorašča. Sreča naroda 
v sedanjosti je samo sredstvo, pravi cilj je dalje in 
više. Prava sreča naroda je njegov podmladek. 
Rodbina, ki ji deca propada, ugasne. Narod, ki mu 
deca propada, zaostane za drugimi narodi, številčno 
ali kulturno. Kdor zaostane, izgubi tekmo. Narod, ki 
;:aostane, izgubi borbo za borbo na bojišču, v gospo 
darstvu in na kulturnem polju. 
Naš narod je vajen zmagovati. Njegova inteligenca 
ga mora voditi k zmagi tudi na bojišču nove dobe: 
v biološki tekmi narodov. 
Na tem bojišču nove dobe je potrebno za zmago, 
dobro poznati teren in dobro poznati uspešne metode 
boja. 
Naši kongresi za zaščito dece imajo nalogo, da od 
vseh strani proučijo in osvetlijo problem našega 
podmladka in njegove zaščite. Problem je ogromen. 
Moja dolžnost je, da povem nekaj besed, kolikor se 
nanaša na dojenca in malo deco. 
16 KRONIK A 
V zadnjih desetletjih smo opazili pri nekaterih na 
rodih poizkuse, da se vzporedno z gospodarsko kolek-
tivizacijo tudi vzgoja otrok čim bolj kolektivizira. Raz-
narodovalni nameni so vodili narode pri takih po 
izkusih. V pogledu odgoje dojencev in male dece se 
narodi zopet vračajo k rodbini, četudi so roditelji, 
ki od prirode niso sposobni, da odgoje svojo deco, 
vendar družba do danes ni ustvarila za malo dete 
boljše vzgojne celice kakor je rodbina. 
Za deco, ki je ostala brez rodbinske zaščite, so 
ustanovljene najdenišnice, domovi itd. Poleg mnogih 
pozitivnih so dali ti zavodi tudi mnogo negativnih re 
zultatov. 
Moderni domovi za dojence so v istini sposobni, 
da zaščitijo optimalno zdravje in življenje svojih go 
jencev. Imajo pa veliko napako: da so zelo dragi. 
Predragi so, da bi jih mogli upoštevati kot edino 
javno obliko zaščite za zapuščene dojence. Zaščito v 
uomovih moramo rezervirati samo za mlade, bolehne 
in slabotne dojence. 
Glavna napaka domov za malo deco, ki je že sho 
dila, ni samo v tem, da so predragi, ampak še bolj v 
sledečem: deca dorašča v domu daleč od resničnega 
življenja in daleč od narave. Tudi najbolja odgojite-
ljica ne more v domu nuditi deci to, kar ji je na tej 
stopnji razvoja najbolj potrebno. Dete v domu ostane 
odtujeno življenju, horizont mu je ozek, rečnik po 
manjkljiv in pojmi omejeni, cesto vzbuja videz, da 
umsko ni razvito, imbecilno ali celo idiotsko. Če se 
pa presadi v rodbino, oživi duhovno, se razvije, se 
seznani z vsakdanjim življenjem in s prirodo, se 
normalizira. Ali škoda prvih let se ne more nikdar 
popolnoma popraviti. 
V mnogih krajih se dogaja, da se deca brez rod 
bine daje v rejo za nagrado siromašnim ženam. Za 
radi nevešče nege in pogrešne prehrane mnogo te 
dece, posebno dojencev,' propade, umrje. S slavnim 
Ruselovim zakonom so Francozi pred več kakor pol 
stoletja postavili hranitelje te dece pod obvezno stro 
kovno nadzorstvo. To pa je moglo postati učinkovito 
šele v zadnjem času, ko so Francozi organizovali 
svoje »Centres d'elevages rurales«. Tu dajejo v rejo 
starejše dojence in malo deco izbranim selškim hra-
niteljicam koncentrirano, t. j. v gostih naseljih. Kme 
ticam se plača za nadzorstvo, nego in odgojo njihovih 
gojencev. V centru naselja se organizira mala dečja 
zdravstvena stanica z dečjim dispanzerom. Tej Sta 
niči je naloga, da s pomočjo strokovnih dečjih za 
ščitnih sester (nudilj) in po direktivah zdravnikov 
izobražuje hraniteljice in vodi nadzorstvo nad njimi 
in nad deco. 
Nekaj takih središč imamo tudi v naši državi. Njih 
uradni naslov je: Kolonija za dojence in malo deco. 
Prva kolonija je bila organizirana pred 9 leti v drav 
ski banovini v vaseh okrog Lukovice s sodelovanjem 
državne in privatne iniciative. Pred 6 leti je dala 
država novo pobudo in danes obstoji 17 takih kolonij, 
nekatere na kmetih, druge v predmestjih. Večinoma 
so državne in banovinske, nekatere tudi občinske. 
Preteklo leto je bilo v teh kolonijah okrog 250 do 
jencev in 400 male dece. 
Uspehi kolonij so tudi pri nas zelo povoljni. So 
cenejše kakor domovi, zdravstveno stanje dece je 
dobro, smrtnost je majhna. Deca se razvija tu pri-
rodno in navaja na vsakdanje življenje in na okolico, 
v kateri bo pozneje živela in delala. Razen tega so 
se pokazale dečje kolonije kot dobri razsadniki higi 
ene na selu. Dečja zdravstvena stanica ne deluje v 
koloniji odgojno samo na hraniteljice kolonijske dece, 
nego ob enem na širše sloje kmečkega prebivalstva 
brez ozira na njegovo premoženjsko stanje. 
V prvem začetku je izgledalo, da ne bo lahko najti 
vasi z dobrimi rejnicami. V praksi se je pa pokazalo, 
da je tudi pri nas dovolj sposobnih vasi in da je 
ljudstvo dostopno pouku tudi na tem polju. 
So pa druge, stalne težkoče. Ni dovolj sredstev, da 
se število kolonij poveča, niti ne, da se v obstoječih 
kolonijah namesti toliko potrebne dece, kolikor bi 
jih mogle sprejeti. Naše občine na žalost še ne vedo 
za to obliko dečje zaščite. Razen tega ne vnašajo v 
svoje budžete potrebnih vsot, da bi za svojo siro 
mašno deco plačevale vzdrževalnino. Tudi privatna 
iniciativa še ni sprejela tega dobrega in cenenega na 
čina skrbi za deco. Imamo društva za vzdrževanje 
dečjih domov in zavetišč, ali nimamo še niti enega 
društva, ki bi mu bila glavna naloga, da daje deco 
v rodbine na rejo koncentrirano in pod strokovnim 
nadzorstvom. 
Nadaljnja težkoča je v tem, ker ni mogoče vedno 
najti dovolj strokovno izobraženega osobja za kolonijo, 
ki bi obenem pokazalo dovolj volje za to delo. Končno 
same matere, ki so brez rodbinskega ognjišča in se 
morajo ločiti od svoje dece, delajo nepotrebne težko 
če. Mesto da poverijo otroka dečji koloniji, jih dajejo 
v rejo ženskam, ki so jih same izbrale. A njihova iz 
bira je navadno slaba in ti otroci umirajo v velikem 
številu. 
Upajmo, da se bo pri nas oddajanju dece v koncen 
trirane in kontrolirane dečje kolonije posvetilo več 
pažnje. Z istimi sredstvi se more v dečjih kolonijah 
poskrbeti za znatno večje število dece nego v dečjih 
domovih in to bolje in prirodneje. Dobra rodbinska 
zaščita dojencev in dece v predšolski dobi nadkri-
ljuje po svojih uspehih zavodsko zaščito. Gotovo pri 
nas, kjer je malo število zavodov bilo v stanju ali 
pokazalo voljo, da si osvoji strokovno preizkušene 
metode ureditve in vodenja kolektivne, t. j. zavodske 
zaščite dece. 
Bodoči zgodovinarji našega naroda, ko bodo pisali 
zgodovino naše dobe, ne bodo pisali samo o modrosti 
naših državnikov in slavi naše vojske, ampak bodo 
ocenili tudi modrost naše socialne politike in skrb 
naše generacije za bodoče rodove. Od nas samih za 
visi, kako bodo mislili o nas naši potomci in kako 
Do sodila o nas naša zgodovina. 
RESOLUCIJE 
k temi »Oddajanje dece v družinsko rejo«. 
I. Kolonije za dojence in male otroke se morajo 
sicer boriti s težkočami, vendar se je pokazalo, da so 
zelo dober, priroden in cenen način za vzrejo dece v 
predšolski dobi in dojencev pred koncem prvega leta. 
II. Glavni organizatorni principi teh kolonij so: 
1. treba je vestno izbrati gostejša naselja za kolo 
nije, še vestnejše pa rejnike; 
2. neobhodno potrebno je, da ima vsaka kolonija 
v svojem središču dečjo zdravstveno stanico z dečjim 
dispanzerom; 
KRONIKA 17 
3. kot kolonijske zaščitne sestre se smejo nastav 
ljati samo zaščitne sestre, ki so temeljito izšolane v 
zdravstveno-socialni zaščiti dece in ki so se izkazale 
kot posebno sposobne v praktičnem delu; 
4. vsaka kolonija mora stati pod vodstvom ali vsaj 
strokovnim nadzorstvom kakega pediatričnega zavoda; 
5. nekontrolirano in razpršeno oddajanje dojencev 
in dece v rejo se mora pobijati z zakonom in admi 
nistrativno. 
III. V kolonije ne spadajo, ampak v posebne dečje 
domove: 
1. pred časom rojeni in mladi dojenci, 
2. bolna in bolehna deca, 
3. deca s težkimi duševnimi in telesnimi napakami. 
V kolonije tudi ne spada deca, ki se more z mate 
rialno ali moralno pomočjo zadostno zaščititi v last 
nih rodbinah, ožjih ali širših. 
IV. Priporoča se zasebnim društvom, občinam in 
banovinam, da posvečajo večjo pažnjo kolonijskemu 
sistemu dečje zaščite. 
V. Tudi za otroke v šolski dobi se priporoča vezan 
kolonijski sistem, t. j. da se po možnosti tudi zanje 
ustvarjajo kolonije. Te kolonije bi morale stati pod 
pedagoškim vodstvom, neobhodno je pa sodelovanje 
zaščitne sestre in kolonijskega oz. šolskega zdravnika. 
VI. Zelo se priporoča, da se ustanavljajo specialne 
kolonije za kronično bolno in zdravstveno ogroženo 
deco, in to v prvi vrsti 
1. za trahomatozno deco, 
2. kolonije za deco, ogroženo po tuberkulozi, po 
francoskem vzgledu. 
VII. Za zapuščene matere z dojenci se priporoča 
nameščanje v dečjih kolonijah, ki imajo dobro orga 
niziran dečji dispanzer z zdravnikom-pediatrom. 
RESOLUCIJE 
k temi »Rasna higiena in zaščita dece«. 
1. 
Potrebno je, da vodi zaščito dece v njenih ciljih in 
v uporabi metod prvenstveno evgenika, kateri je cilj 
ohranitev dobre kvalitete in njeno zboljšanje potom 
nasledstva. Kot taka se mora evgenika smatrati za 
prvorazredno državno vprašanje. 
2. 
Neobhodno je potrebno, da država vsestransko 
podpira potomstvo zdravih in sposobnih roditeljev 
in da s sredstvi, ki jih je znanost usvojila, preprečava 
razmnoževanje dedno bolnih in nenormalnih. 
3. 
Zato je treba v državni finančni politiki opustiti 
vse mere, ki otežkočujejo roditeljstvo in ogrožajo 
rodbino. Pri deci se ne sme varčevati. Tudi v najtežji 
finančni krizi je varčevanje pri deci in družini vedno 
najdražje. 
4. 
Pokret za zaščito zdrave in sposobne dece je treba 
strogo ločiti od pokreta za oskrbo dedno defektne 
dece. 
5. 
Potrebno je ugotoviti stanje vsakega zakonskega 
kandidata z obveznim, predzakonskim zdravniškim 
pregledom in z osnovanjem rodbinskih knjig o izvoru. 
Kongres zahteva: 
a) da se obvezni pregled pred poroko, predviden 
s § 9 »Zakona o pobijanju spolnih bolezni«, 
znova uveljavi; 
b) da se z zakonom 
1. obvezni pregled pred poroko razširi tudi na 
ženski spol; 
2. da se zdravniška izpričevala o teh pregledih 
izdajajo brezplačno od sanitetnih oblasti in 
zdravnikov, določenih v § 3 pod a) in b) 
istega zakona; 
3. da se kot najuspešneje sredstvo za uničenje 
izvora okužbe s § 3, 3. točka omenjenega za 
kona predvideno obvezno zdravljenje izpre-
meni tako, da se omogoči brezplačno zdrav 
ljenje vseh veneričnih bolezni. 
6. 
Kvaliteta potomcev je odvisna od dedne podlage 
roditeljev. Kadar obstoja v deci dobra dedna podlaga, 
je treba omogočiti realiziranje ugodnih zunanjih fak 
torjev (telesne nege, obče higiene, dobre prehrane, 
pravilne odgoje itd.) in preprečiti škodljiv vpliv uni 
čujočih faktorjev (alkoholna zastrupitev, poklicna za 
strupitev s svincem, jodom, arzenom in dr., sifili-
tični in tuberkulozni strup). 
7. 
Ustanoviti predzakonske in zakonske posvetoval 
nice, ki bodo vršile vse preventivne mere in širile 
rasno-higiensko prosveto med narodom. 
8. 
Zahtevati, da se morajo v zakonu o zaščiti dece in 
mater in v vseh socialnih zakonih upoštevati evge-
nična načela in higienske mere proti sifilisu, tuber 
kulozi, alkoholizmu in drugim negativnim faktorjem. 
9. 
Pobrigati se, da se deca, rojena v tuberkulozni sre 
dini, oddvoji takoj od roditeljev in poveri za to po 
sebej organizovanim ustanovam, kjer pa to ni mo-
gče, propagirati vsaj delno izolacijo v rodbini sami. 
10. 
Organizirati preventivno cepljenje dece v tuber 
kulozni okolici s Calmettovim cepivom. 
11. 
Urediti čimprej moderne zavode za slaboumno in 
moralno defektno deco. 
18 KRONIKA