MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 340fi Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejaman v upiavl ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani t Poitnl čekovni račun St. 11.409 D JUTRA’ Zablode ruskega boljševizma TEORIJA KOLEKTIVIZACIJE IN PRAKSA. Največja napaka racionalističnega de-^hr. istega stoletja, iz katerega se je ro-® kaos dvajsetega, je bila morda formu-ac*ia raznih izkonstruiranih teorij, ki so tla^le tedaj in pozneje do današnjih dni Ce‘o vrsto pristašev, prepričanih v dno ~uše, da se dajo izvesti tudi v praksi in 'to bi se moglo po njih preobraziti človeštvo in življenje sploh. Ena teh teorij « tudi komunizem, ki je zrastel do naj-tlsje-ja vrha v ruskem boljševizmu. V 2lvljenje so ga uvedli ljudje brez čuvstev, katera so proglasili za »meščansko bole-2en in zablodo«, ljudje suhi kakor matematika. Celo njihovi »ideali« so čisto matematični in do skrajnih konsekvenc materialistični. Preko tega strašansko, o-buPno pustega in dolgočasnega sveta te-ne eksistira zanje nič več, kakor tu-ne eksistira človek kot indivldij s sveto komplicirano, silno mnogostransko duševnostjo, čuvstvl in težnjami, variaclja-H simpatijami in antipatijami. Nič čudnega ni tedaj, če so ti mehanič-?°-inatematični ljudje v Rusiji napravili ’2 celega ogromnega naroda poizkusnega k^nca, pa se sedaj čudom čudijo, kako ^ ta živi kunec noče in noče postati stroj. In namesto da bi iskali vzroke za to neuspeh v svoji temeljni zmoti, jih kČejo v raznih zunanjih organizatoričnih ttogreškah, ki so v bistvu prav malo pomembne, če ne že docela brezpomembne, -to teh misli nas navaja v prvi vrsti ne-jtovni govor diktatorja Staljina o neuspe-fu, Poljedelske petletke. Nenavadno od-ptosrčno je ta gruzinski uzurpator, azi-|*t od pet do glave, priznal svojim ver-da se je izvajanje komunistične te-°dje v prakso glede poljedelske kolekti-to^acije ponesrečilo, odnosno ni niti od jtoleč drlo tistih rezultatov, ki jih je mo-kovsko vodstvo pričakovalo. Uspeh jtobedelske petletke je le ta, da so me-“to, središča »diktirajočega proletariata«, ®tala brez zadostne prehrane, poljedel-J Pa brez nujno potrebnih industrijskih ^izvodov. Za današnji čas, ko je po 'Sem svetu vsega iweveč in je prav za-,adi tega nastala svetovna gospodarska yiza, je to kaj čudna ugotovitev. Rusija, 'sta ogromna agrarna Rusija, ki bi sicer *nko zalagala z živili vso Evropo, trpi rav sedaj sa*ia pomanjkanje. Njeni me-anl dobivajo hrano le na karte, kakor 'rro jo dobivali ml za časa svetovne voj-"e v Avstriji, in še to v omejeni kontin-"®ntlrani količini ali pa pod roko od vernikov in tihotapcev za uprav bajeslov- ne cene. Ali je to raj proletariata, izboljšanje prejšnjega stanja, bodoča odrešitev človeštva? Zadovoljni moramo biti že spričo tega — ne glede na vse ostalo — da ne živimo v Rusiji! Pravi vzroki neuspeha kolektivizacije poljedelstva so pač vsakomur takoj vidni, čim se vsaj površno poglobi v sistem kolektivizacije, zgrajene na mrtvi komunistični teoriji. Po tej teoriji je bil kmet odtrgan od svoje zemlje in je iz posestnika, ki dela zase in za svoj rod, obenem oa za vse človeštvo, postal brezdomski delavec, ki dela za državo in za neko kolektivno komuno, ki mu je tuja in je ne z dušo ne s srcem nikoli ne more dojeti. Kakšen interes naj ima še tak »kmet« za napredovanje kmetijstva, za to, da pridela čim več? Od vsega tega nima vendar prav nobenega dobička, nobenega najmanjšega izgleda, da bi se moglo kdaj boljše goditi njemu ali vsaj njegovim u-trokom. Vse, kar mu to delo prinese, je gola hrana, s katero se vzdržuje pri življenju za nadaljno mehanično delo. Od »kolektive« ne more dobiti niti toliko obleke, obutve in ostalega, da bi bil o-pravljen tako kakor je kmet v vseh»bur-žujskih« državah, tudi v najrevnejših, ker tudi industrijska produkcija ne zadostuje vsem potrebam konzuma. Ruski kmet je sicer nazadnjaški, naiven, nezadostno ali preveč enostransko naobražen, toliko naravne bistrosti je pa le tudi v njem, da je prišel do čisto pravilnega logičnega zaključka: »Če nimam od svojega dela nič razen hrane, potem tudi ni potrebno, da delam več kakor toliko, kolikor je potrebno, da si pridobim to hrano.« V tem primitivnem logičnem zaključku priprostega ruskega kmeta, degradiranega na del komunističnega kolektivističnega stroja, je pa tudi že prvi in najjačji dokaz vse zgrešenosti mrtve matematične teorije komunizma. Po njem prihajamo do zdravega spoznanja, da je le v individualistični tekmi svobodnih Hudi mogoč prospeh In naraven napredek. Samo borba za boljši kotiček na solncu sveta more vdahniti človeku ambicijo. da dela In napravi več kakor potrebuje za golo eksistenco! Tako in na ta način so nastala vsa velika dela človeštva, tako je nastal ves naš napredek. Zato je ruska boljševiška kolektivizacija zabloda enostranskih ljudi, ki so po neki usodni vzročnosti izgubili pravi odnos do objektivne resnice in ravnotežje med razumom in čuvstvom. Avstrija v p vi vrsti nemška GOVOR HERRIOTA V PARIZU IN DOLLFUSSA V MONAKOVEM. SPORNA VPRAŠANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO. PARIZ, 21. januarja. Bivši predsednik francoske vlade Herriot je imel predslnočmjim v iiterarno-politlčnem društvu »Les Analles« predavanje o nemško-francoskih odnošajih in sred-nie-evropskih vprašanjih. Med drugim je dejal, da obstojajo razen razoro-žitvenega in reparacijskega vprašanja v nemško-francoskih odnošajih tudi še druga zelo važna vprašanja, med njimi vprašanje poljskega koridorja, problem Gdanskega, saarsko vprašanje, vprašanje demilitarizacije porenskega ozemlja in vprašanje bivših nemških kolonij. Vsi tl problemi, je dejal Herriot, bi se zelo lahko rešili in niso niti najmanj nerešljivi, če bi v Nemčiji v resnici prevladoval duh moralne razorožitve. Nasprotno pa prihajajo vsak dan iz Nemčije samo izjave mržnje in razdraženosti proti Franciji. Stari Druskj militarizem vedno več pridobiva na terenu. Nadalje se ie Herriot bavil z avstrij skim vprašanjem in je rekel, da je Avstrija brezpogojno nemška dežela in ne bi bilo nič nenavadnega, če bi hrepenela in težila po zedinjenju z Nemčijo. Vendar pa so v Avstriji še ljudje, ki zagovarjajo neodvisnost te države in sam sem prepričan — ie dejal —• da imajo prav. Bilo bi pa tudi v interesu miru in evropske civilizacije, če bi Avstrija ostala suverena država. Zato se ie Herriot tudi zavzel v francoski zbornici za avstrijsko posojilo, da bi tako Avstrijci uvideli, kako morejo eksistirati tudi na drug način izven Nemčije, ker je duh. ki vlada v Avstriji, popolnoma drugačen (?), kakor pa v Nemčiji. BERLIN, 21. januarja. Poročilo iz Monakovega: Semkaj je prispel avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss ter imel pred glavnim gospodarskim odborom bavarske ljudske stranke predavanje. Ob tej priliki je izjavil novinarjem glede na zunanjo politiko Avstrije, da mora Avstrija živeti v miru in prijateljstvu tako s sosedi, kakor tudi z vsemi drugimi državami na svetu. Pri tem pa ne sme nihče pozabiti in potrebno je, da to doume tudi svet, da Je Avstrija po svoji narodnosti nemška pokrajina in jo tako kri, kakor tudi zgodovina in zemljepisna lega čvrsto veže z Nemčijo. Prijateljstva dajejo neke pravice, narekujejo pa tudi obveznosti. TaSne zveze Otona Habsburškega ^Emški IN MADŽARSKI THVSSEN prestolonasledniko j Berlin, 21. januarja. O bivanju blv- avstroogrskega prestolonaslednika “dnca Otona se doznavajo še naslednje jtodrobnostl: Na nemška tla je stopil princ 'On Habsburški pred štirimi tedni. Te-JJi ie prišel v Koln, kjer je bil operiran j slepiču. Tudi njegova mati, bivša celica Cita, je bila pred nekaj časa v jjtou radi zdravljenja, čim sl je pa Oton S® operacih opomogel, je odpotoval v flln. »12-Uhr Biatt« dostavlja, da živi KOT POSREDOVALCA MED BIVŠIM M IN POLITIKI. Oton v Berlinu popolnoma osamljeno, kljub temu pa prihaja v stike z osebnostmi, ki igrajo v političnem življenju pomembne uloge. Posebno se naglašn, da se Oton pogosto sestaja z renskim industrijskim magnatom Thyssen-Bornemis-sora, ki je že od nekdaj znan kot intimen prijatelj Habsburžanov. Iz tega se da sklepati, da stoji Oton potom Thyssena v tesni zvezi tudi z drugimi političnim! osebnostmi Nemčije. Naš st epi vlak na dunaju. . Beograd, 21. januarja. Kakor se f°roča iz Dunaja, je prispel tjakaj jugoslovanski posebni vlak s potniki, ki v? vozijo brez določenega cilja. Z .tokom je prispelo okrog 500 potni-u°v- Na kolodvoru so jih sprejeli za-sj°Dnikl »Putnika«. avstrijsko-jugo-"van^kc t^ovinske zbornice in ju-°slovanske trgovske kolonije. NAUK O HIGUENI V DŽAMIJI. BOSANSKI BROD, 21. januarja. Redko kulturno delo se je pričelo v Bosanskem Brodu. Tamkajšnji zdravnik dr. Šalih Tatarevič je imel v džamijah več predavanj o higijenl. To je posebna novost v muslimanskih molilnicah, kjer so bila doslej izključno le verska predavanja. Italijan Rossetti albanski minister SEDANJI ITALIJANSKI MINISTER SPREJEMA ALBANSKO DRŽAVLJANSTVO, DA POSTANE ALBANSKI MINISTER /A NARODNO GOSPODARSTVO. BEOGRAD, 21. januarja. Iz Tirane je prispelo pomembno obvestilo, da je zaprosil italijanski minister Rossetti, ki je bival nekaj časa v Albaniji, za albansko državljanstvo, da bi mogel vstopiti v albansko vlado kot minister za narodno gospodarstvo. S tem hoče albanska vlada še prav posebno podčrtati intimnost albansko-ltalijanskih odnošajev. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila ta vest veliko zanimanje. To je vsekakor primer, kakršnega ne pozna vsa novejša zgodovina. Doslej se v času parlamentarizma še ni zgodilo, da bi kak minister ene države postal kar tako minister druge. Specialna debata o proračunu BEOGRAD, 21. januarja. Finančni odbor narodne skupščine je nadaljeval danes svojo razpravo. Ker je bil državni proračun v generalni debati pravkar sprejet, se je pričela o proračunu specialna debata. Nemški socialisti in kršitev ustave BERLIN, 21. januarja. Na zborovanju socialnih demokratov v Berlinu je imel voditelj nemških socialnih demokratov Breltscheld govor, v katerem je dejal, da ga je general von Schlelcher prej, preden je prevzel državno kancelarstvo, vprašal, ali bo socialna demokracija v primeru, da bi se državni zbor izkazal nesposobnega za delo in bi moral biti zaradi tega razpuščen za daljšo dobo brez volitev, stopila na barikade. Breit-scheid je na to vprašanje odgovoril, da se z vprašanjem stopanja na barikade sploh ne bo bavil, da pa je popolnoma gotovo, da se bo celokupno delavstvo z vsemi zakonitimi sredstvi borilo proti vsaki taki kršitvi ustave. ITALIJANSKA CARINA NA OGLJE. BEOGRAD, 21. januarja. Italijanska vlada je s svojim odlokom z dne 22, decembra 1932. podaljšala veljavnost uvozne carine na oglje v znesku 4 lire za me-terski stot. Odlok stopi v veljavo s 1. februarjem, - # Indija hoče postati dominfott LONDON, 21. januarja. Po poročilih iz Bombava se je izjavila konferenca indijskih voditeljev do štlrldnev nem zborovanju proti angleškemu predlogu ustave. Indijska ustava na] bi bila sestavljena tako. da bi postala Indija 15 dni po sprejemu svoboden domlnijon Velike Britanije. OGNJA VARNI PARNIKI. PARIZ, 21. januarja. V razgovoru S poročevalcem »Journala« je izjavil minister za trgovsko mornarico, da bosta najnovejša veleparnika »Predsednik Doumergue" in »Normandija«, ki se sedaj gradita, opremljena z najmodernejšimi gasilnimi in reševalnimi pripravami, tako, da bo v bodoče vsaka slična katastrofa kakor je zadela »Atlantique« izključena. Enako bodo opremljeni tudi vsi parniki, ki vozijo med Marseilleom in Alžirjem. PRISILNA ODDAJA ŽITA V RUSIJL MOSKVA, 21. januarja. TASS poroča: Vlada je izdala novo naredbo o prisilni oddaji žita. Naredba zadeva tudi kolektivna gospodarstva (kolhoze) in vsa kme Ska posestva, ki jih kmetje še sami individualno obdelujejo. PREPOVED IZVOZA OROŽJA. WASHINGTON, 21. januarja. Senat je sprejel predlog, s katerim se pooblašča predsednik Združenih držav, da prenove izvoz orožja« Dnevne vesti Kofična razsodba o vprašanju zakonitosti davščine na nezazidane parcele Upravno sodišče v Celiu je vloženim pri tožbam ugodilo ter razsodilo, da je parcelna davščina nezakonita. Upravno sodišče v Celju je izdalo razsodbo glede davščine na nezazidane parcele, ki jo je pobirala mestna občina mariborska leta 1930. To bo najbrže končna razsodba, ker je upravno sodišče zavrnilo tudi razloge, ki so jih zagovarjali pri razpravi zastopniki mestne občine. Upravno sodišče je vsem vloženim pritožbam ugodilo ter razveljavilo izdane odločbe kot nezakonite. 1, FEBRUARJA 1933 Nove davščine so se smele po § 75. mestnega štatuta uvesti le z deželnim zakonom. Ker pa se v naši državi ne razlikuje več deželna in državna zakonodaja, je za uvedbo davščine na nezazidane parcele potreben državni zakon. Res je. da je s finančnim zakonom za leto 1927-28 prešla pravica odobravanja uvedbe novih in zvišanja starih davščin na finančnega ministra, vendar z izrecnim pristavkom, da odobritev takih davščin vezana na dano zakonsko pooblastitev. Pobiranje davščine bi torej bil smel finančni minister le tedaj odobriti, če bi bila občina s kakšnim zakonom že pooblaščena uvesti davščino na nezazidane parcele. Ker take zakonske pooblastitve ni, nista mogla ne občina mariborska in ne finančni minister uvesti omenjene davščine. Davčno predavanje za obrtnike. Prihodnji torek 24. t. m. zvečer ob 20. uri predava na pobudo poslovalnice zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda višji diavčni kontrolor g. Ozvatič o sestavljanju davčnih napovedi za odmero pri-dobnine in davka na poslovni promet. Predavanje bo prikrojeno posebej za obrtniške razmere, katere gospod poročevalec, ki je specialist v pridobninskih zadevah, že radi večletne prakse dobro pozna. Zaradi tega se na to predavanje obrtniki iz mesta in dežele prav posebno opozarjajo. Predavanje bo ob označeni uri v lovski sobi hotela »Orel«. Udeležencem se priporoča, da prinesejo s seboj tiskovino za pridobninsko napoved. Drsališče pri Treh ribnikih bo jutri ob priliki mednarodnega umetnega drsanja za prosto drsanje zaprto ves dopoldne. Popoldne pa bo odprto za prosto drsanje pokončanem mednarodnem umetnem drsanju. Na to opozarja vse drsalce mariborsko Olepševalno društvo. PLANINSKI PLES Ljudska univerza v Mariboru. V torek 24. t. m. je skupna prireditev s francoskim krožkom. Gospa Th. Anthoine predava (v francoščini) na podlagi skioptič-nih slik o Dauphinejskih alpaih. Nato film o damski modi za leto 1933, ki bo prikazal modele velikih pariških krojačev. Mestni avtobus bo vozil jutri ob 7.45 izpred hotela »Orel« v Radvanje k smuškim tekmam. Avtobusa naj se poslužijo tekmovalci in ostalo občinstvo. Za siromašnega bivšega trgovca je daroval neimenovan dobrotnik 50 Din. Denar hrani uredništvo »Večernika«. Pevski koncerti v Studencih. Na objavo »prvega pevskega koncerta« v Studencih (pev. dr. »Enakost«) nam poročajo, da je bilo v Studencih že več pevskih koncertov. V preteklem letu je n. pr. sokolski pevski zbor nastopil dvakrat s koncertnim sporedom s 35 pevci. Večkrat so gostovala v Studencih druga pevska društva. Saj bi pa bilo dokaj čudno, če bi v studenško »predmestje« še le sedaj prodrl prvi pevski koncert! Revizija v Studencih. Banska uprava je na znano resolucijo nekaterih hišnih posestnikov poslala v Studence revizorja g. Jagodiča iz Ljubljane. Tridnevna natančna revizija vsega občinskega gospodarstva je dokazala, da je vse poslovanje v najlepšem redu. Očitki v resoluciji so bili neutemeljeni, kar je g. revizor skupini hišnih posestnikov osebno pojasnil. S tem so napadeni funkcionarji dobili najlepše zadoščenje. Javna zahvala. Protituberkulozna liga v Mariboru se tem potom najtopleje zahvaljuje tukajšnjemu gostilničarju in mesarju gospodu Ljudevitu Vlahoviču, ki se je v znak priznanja akcije za zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru odločil dati vsako nedeljo 60 tuberkuloznim ljudem brezplačen obed. Ta človekoljubni čin bo deležen v najširši javnosti splošnega priznanja. Cercle francais. Gospa Th. Anthoine, predavateljica pariške Alliance francaise, bo predavala v .torek 24. januarja ob 20. uri v kinu »Apolo« o francoskih Alpah. Veliko število lepih projekcijskih slik bo UNIONSKA DVORANA kazalo krasote teh krajev. Predavanju bo sledil film modnih modelov velikih pariških krojačev za leto 1933. Odbor vabi vse člane društva in vse prijatelje francoskega jezika k tej velezanimivi prireditvi. Narodne gledališče Repertoar. Sobota, 21. januarja ob 20. uri: »Celjski grofje«. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri: »Maks in Moric«. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Grofica Marica«. Prvič v sezoni. Ponedeljek, 23. januarja: Zaprto. Torek, 24. januarja ob 20. uri: »Grofica Marica«. Red A. Mariborsko gledališče. »Maks in Moric«, zelo zabavna otroška igra s petjem plesom in godbo, ki se je deci mahoma prikupila, se ponovi v nedeljo, 22. trn. ob 15. uri. V šestih pestrih slikah, med katerimi je mnogo pevskih in plesnih vložkov, se prikazujejo zgodbe otrokom zno-nih porednežev Čipka in Capka. »Grofica Marica«, vedno privlačna, melodijo* zna Kalmanova opereta, ki je svojčas do* sezala prav take uspehe, kot sedaj »Pri belem konjičku«, doživi svojo letošnjo premiero v nedeljo, 22. tm. zvečer. Opereta je na novo naštudirana, deloma nova je tudi zasedba in inscenacija. Režija je Bachmannova. Pri astmi in bolezni srca, prsni in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščit* ne žleze in postanku golše, je uravnav* delovanja črevesja z uporabo naravn® »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomoči® »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi < vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Hišni posestniki! Vsi na redni obČ®' zbor, ki bo v nedeljo 22. tm. ob 9. uri dopoldne v pritlični dvorani hotela Orel- V nedeljo 22.1. ob pol 15. u Radi tega je bila davščina in pobiranje nezakonito in je moralo upravno sodišče uiprvne akte razveljaviti. Z ozirom na mišlenje mestne občine mariborske, da je z zakonom o organizaciji finačne uprave in z izvršilnimi uredbami finančni minister pooblastil občine za uvajanje novih občinskih davščin, je pripomnilo upravno sodišče, da s temi predpisi, ki urejajo le ustroj finančnega ministrstva, še ni dana občinam pravica za uvajanje novih davščin, ki se ne morejo opirati na kakšen specialen zakon. OBRTNIKI! Težka gospodarska kriza Je prizadela Vas morda najbolj občutno! Zato Vam Je dobrodošel vsak naročnik. Kako pa naj ve za Vas tisti, ki Vas potrebuje, ČE NE OGLAŠATE? NA STOTINE JE V MARIBORU OBRTNIKOV, KI JIH PRAV MALOKDO POZNA! Kako naj si tako pridobe naročnikov in odjemalcev? Samo tako, da se prlporoče Mariborčanom Ib Mariborčankam potom MALIH OGLASOV V »VEČERNIKU«! Za velike oglase nimate denarja, mali pa seznanijo z Vami preko 30.000 mariborskih Slovencev, vso okolico in deželo. Poizkusite! Pridite v našo upravo v GOSPOSKI ULICI II in nič več ne boste nepoznani in hvaležni nam boste za to dobrohotno opozorilo!_____________ Nedelja in ponedeljek gostovali3« g. Povhčta člana ljubljanskega Naiodnega gledališča v Veliki kavarni Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovale Amalija Šprager-jeva v Studencih pri Mariboru, Roza Me-dičeva v Koprivniku in Sonja Gabrijel-čičeva v Murski Soboti. Iz železniške službe. Za kontrolorja v sedmi skupini in za postajenačelnika v Gornji Radgoni je imenovan Karel Lapajne. Banovinski uradniki se organizirajo. Ob koncu tega meseca bo v Novem Sadu zborovanje delegatov banovinskih u-radnikov, na katerem bodo ustanovili zvezo banovinskih uradnikov kraljevine Jutroskvije. PreboMl indigo, karbon papir, v la. kakovost), traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Lanska frekvenca mariborskih kolodvorov. V preteklem letu so odpravile blagajne na glavnem kolodvoru 445.239 potnikov, dopotovalo pa jih je na glavni kolodvor 553.277. Blagajna na koroškem kolodvoru je odpravila lani 43.857 potnikov; izstopilo pa jih je 44.554. Pri tem niso všteti potniki, ki so dopotovali v Maribor s povratnimi vozovnicami. Poleg tega pa je prodala potovalna pisarna »Putnik« na Aleksandrovi cesti še 30.690 raznih vozovnic. Premog pod Sv. Urbanom. V nekem vinogradu pod Sv. Urbanom so te dni pri kopanju naleteli na žilo premoga, ki se spušča v hrib. Po kvaliteti bo najbrže enak trboveljskemu ali pa bo še boljši. Posestnik vinograda ga bo odposlal rudarskemu glavarstvu v Celje, da ga preišče, obenem si bo pa preskrbel tudi ru-dosledno pravico. Vprašanje je le, če je premoga toliko, da bi se eksploatacija sploh izplačala? Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru se najiskreneje zahvaljuje cenjenim tvrdkam Robaus, Pisanec, Scho-ber, Čebokli, Hartinger, Koser, Pelikan in Ilich za okusno pecivo, ki mu je bilo darovano za plesno prireditev. Enako zahvalo je društvo dolžno veletrgovcu g. Rosenbergu za velikodušen dar. Za požrtvovalne prispevke smo dolžni hvalo še tvrdkam M. Oset, A. Bernbard, g. lekarnarju Minariku v Št. liju, ter Nabav-ljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru. Današnji trg je bil spričo lepega zimskega vremena zelo bogato založen. Okoličani so pripeljali 2 voza sadja in več vozov krompirja. Slaninarji pa so pripeljali 41 voz zaklanih prašičev. Dobro založen je bil tudi kokošji in zele-njadni trg. Na senenem trgu je stalo pet vozov slame, dva voza sena in voz otave. Sejem za prašiče. Na sejem 20. tm. so pripeljali 52 prašičev. Cena je izza zadnjega sejma precej poskočila. Kupčija je bila slaba; prodanih je bilo 26 živali. Cene: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 130—150 Din, 3 do 10 mesecev 330—550 Din in leto stari 750—1000 Din. Kilogram žive teže 6.50—7 Din mrtve teže pa po 9.50—10 Din kilogram. Pogrebno društvo na Pobrežju ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo 22. januarja ob po! 9. uri dopoldne js društvenem prostora. Ceneno meso. V ponedeljek 23. tm. od 8. dalje bodo prodajali na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 160 kilogramov govejega mesa po 4 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo. Nočno lekarniško službo. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu. Občni zbor »Nanosa« bo jutri 22. tm. ob 9.30 v mali dvorani Narodnega doma. Za naše najmlajše smučarje priredi zimsko-sportni odsek Slovenskega planinskega društva brezplačni otroški smučarski tečaj v času od 22. do 29. tm. v okolici Maribora. Tečaj bo vsak popoldan od 1L do 17. ure. prične pa se jutri dopoldne ob 9. uri. Zbirališče bo vsakokrat pri paviljonu v parku, odkoder bo skupen odhod. Tečaj vodi g. Franjo Pivka, prijave p3 sprejema »Putnik«, Aleksandrova cesta. Akademija Pomladka Jadranske straže 2. n. 1933. Plesna šola Sokola I. bo zopet jutri v nedeljo ob pol 20. uri v zgornji dvorani Narodnega doma! Kino Union. Od petka dalje prvovrstna vesela opereta »Noč v raju« s šarmantno Anny Ondro in 1’ubljencem žen Hermannom Thimigom, Ralphom A. Robertsom, Emo Moreno in Greto Natzlerjevo. Film poln temperamenta in lepe glasbe; najboljša veseloigra zadnjih mesecev. — Pripravlja se film iz dunajskega milieua: »Straussov valček« z Gustavom Frohli-chom. Grajski kino. Od danes dalje krasen zvočni velefilm; »Scampolo«, po istoimenskem gledališkem delu z Dolly Haasovo in Paulom Horbigerjem v glavnih ulogah. »Scampolo« (Za groš ljubezni), je krasen gracijozno vesel film, ki se bo sigurno vsakomur prav dopadel. Pripravlja se veliki film o športu in ljubezni: »Alpski raj« (Ljubezen v snegu. Pustolovščina v Engadinu). »Franc Jožefova grenčica«, čistilno sred stvo prebavne poti, ki je mnogo obremenjena z jedjo in pijačo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal barometer pri 12. stopinjah 738.7, reduciran na ničlo pa 737.2; toplomer je kazal ob 7. uri 2.6 stopinji pod ničlo, relativna vlaga 90; veter: severozahodoik. Lažni nabiralec prispevkov v dobrodelne namene. V letu 1931. je pomagal pobirati blagajniku Prostovoljnega gasilnega društva v Studencih društven® članarino tudi 33!etni zasebni uradni!® Herman N. iz Studencev, rodom iz Pulja* Nekaj časa je šla zadeva v redu, nato P® se je poslužil preostalih blokov in prič®! na lastno pest v imenu društva pobirati prostovoljne prispevke v družbi nekega Adolfa M. in Slavke B. v Celju in okolici, kjer pa so ga oblasti kmalu razkrile i® je bil obsojen na 3 mesece strogega za-pora. Po prestani kazini se je vrnil v Maribor, kjer pa je nedovoljene manipulacije s pobiranjem prostovoljnih prispevko® v isti namen nadaljeval. Na prijavo gasilnega društva ga je tukajšnja policij* aretirala in zaplenila pri njem nabiralo® polo, na kateri so bili Vpisani razni darovalci s skupnimi prispevki okrog 8$ Din. Razen tega je sprejel tudi precd raznovrstnega blaga/čigar množina i® vrednost se pa nista dali ugotoviti. Včeraj je bil zaradi prevare obsojen od malega kazenskega senata tukajšnjega o-krožnega sodišča na 5 mesecev in 7 d®! strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. »a vec vilam nov c je v Jaff® pomarat čah« Dobe se v vseh sp? cerijskih trgovinah. — Glavna zalog® Miloš Oset, Ksrifioj Tatvina. Preteklo noč je neznan dolg®* prstnež odnesel posestniku Josipu Pr? šlju s Koroške ceste iz lope na dvorišč® več perila v vrednosti okrog 200 W‘ Prašelj je prijavil tatvino policiji. Obstreljen. Sinoči okrog 23. ure se 1® zglasil na policijski stražnici na Aleksa? drovi cesti 271etni posestnikov sin Štefa® B. iz Črešnjevca pri Slovenski Bistri®1 ter izpovedal, da ga je včeraj popold®® okrog 13. ure obstrelil v nekem gozd® blizu vasi neki gozdni čuvaj. Ker so n®1 svinčena zrna hudo poškodovala des®® roko in nogo, ni mogel nadaljevati poti ^ bolnišnico ter je prosil za prevoz. P? klicani reševalci so ga z reševalnim aV' tom prepeljali v bolnišnico. Aretacije. Sinoči je policija aretira'® neko Antonijo in Josipa zaradi prep®' vedanega povratka. Tončka je že sta®® znanka policije in bo tokrat zopet izg®®', na iz mesta, ker je nevarna tuji lastiri^ in se vlači z moškimi. T W a r f t> o r tr, dne ?T. T. 1933.' msmm m rOTtrds Pobreške punklacije AKCIJA PROTI VELIKEMU MARIBORU V OČEH TREZNEGA OKOLIČANA. — UPRAVIČENOST »PUNKTACIJ«. — PROBLEM Z DRUGIH VIDIKOV. — UVIDEVNA OKOLICA JE ZA PRIKLOPITEV! Okolica jo spregovorila. V Pobrežju so ie zbrali v sredo okoliški občinski zastopniki, da sklepajo o združitvi z Ma-riborom. V dobi »pimktacij« so izdali Program 5 točk, kjer se v imenu »celokupnega prebivalstva« izrekajo proti Velikemu Mariboru. Obstoj samostojnih okoliških občin utemeljujejo 1. z lastno elektrifikacijo, 2. z vzornim občinskim gospodarstvom, 3. z gospodarsko močjo, A z mariborskimi bremeni in 5. z zapostavljanjem. Skratka: Maribor ne more tudlti okolici nobenih — ugodnosti! Resolucija je značilna za današnjo do-ko stopa v ospredje le korist in do-.kek »celokupnega prebivalstva«. Viš-"t idealnih dobrin zborovalci niso upoštevali, kakor da bi materialne dobrine r^urneznikov bile edino merilo za žitje j® bitje »celokupne okolice«. Trezni okopani moramo v interesu strnjenega slo-^skega Maribora tako ozkosrčnost in ^bičnost odločno odkloniti! Na žalost so danes med nasprotniki priključitve celo Tedanji borci za slovenski Maribor, ki *o «a narodne vrednote takrat pripri s krvjo. Danes so osebni interesi ^kalnega »ugodja« okoliških posamezni *°v (dvomim, da so v večini!) največja *;rednota, ki jo je treba braniti na živ-Ipnje in smrt. Interese naše narodne strjenosti v velikem obmejnem Mariboru j gospodje hladno prešli, ne da bi se puščali v kakršnokoli možnost složne družitve. »Punktacije«, izražene v ime-jj1: 20.000 okoličanov, ne bodo držale, kajti v okolici so Se mnogi, ki obsojajo jaka stremljenja, ki bi izključevala kakršnokoli priklopitev k Mariboru! .Resolucije nosijo v sebi kali razdirajočega tnaterializma, ki išče le osebno *brist posameznikov, izbegava pa vsaki požrtvovalnosti in oziru na interes celotnosti. Združitev v Veliki Maribor je danes jtelJa ne le meščanov, marveč ideal vseh •bmejnih Slovencev, ki hočejo videti v ^olem kulturnem in gospodarskem sre-jr°ču združeno močno narodno fronto, ki sodobne stiske složno prebrodila. Le ™* naši »celokupni okolici« naj ostane ®citek nestrpnosti, ozkosrčnosti m ^idevnosti?! tie- liCi 0 medsebojni odvisnosti mesta in oko-;® se je večkrat govorib in pisalo, če-jav se duh vzajemnosti v zaželjeni meji M pokazal. Kot člani velike narodne južine naših vezi nikdar nismo pretr-■pjh saj smo se dobro zavedali važnosti °orih odnošajev. Ako pa v občanih zmaguje duh sebič-j>sti in koristi, potem občina ni več ,?* ?PP§tljivo in požrtvovanja vredno občestvo P° srcu *n krvi so-mdPm budi, temveč skupina sebičnih me-»ttarjev, ki išgeb zadostitve svojim na-SQnom. Nedvomno je tako naziranje plod napačnega pojmovanja občine! Nekateri mislijo, da je občina le neka zunanja uredba, upravni aparat, stroj, ki ga morajo gostiti obč. funkcionarji. Po tem oazi ran ju je občina samo tvorba, ki se gradi kakor hiša, le sredstev naj bo dovolj: opeka, apno, pesek, zidarji in hiša stoji. Tako mnenje pa je docela zgrešeno. če pomislimo, da občina ni samo mrtva mehanična graditev, temveč mora imeti — dušo. Saj je živa narodna družina! Družine pa ne ustvarjajo sami zakoni, temveč srce in v o I j a moža in žene, da v skupnem družinskem življenju drug drugega izpopolnjujeta in se življenjsko pospešujeta. Družina se tudi ne da konstituirati kakor delniška družba z denarjem, njena skupnost mora rasti iz src, medsebojne ljubezni in požrtvovalnosti. Podobno so se in se bodo ustanavljale občine. Sorodne duše so čutile potrebo, da se v veselju in žalosti združijo in stopijo v višjo življenjsko občestvo. V medsebojni zvezi se vzbudijo v njihovih dušah nove življenjske sile in čuvstva, da se družijo v skupnem uresničenju istih idealov. Zavedali so se nehote, da so v narodni združitvi samega sebe dvignili nad svojo individualno vrednost. V skupnem življenju in medsebojnem pomaganju so si nato občani več ali manj izobli-čili svojo bitnost. Zdrava občina mora torej temeljiti v neizčrpljivi, vedno ustv-rjajoči narodni duši, ki ima pogled usmerjen v bodoči razvoj. Če razvoj stremi k naravni strnitvi z drugimi edinicami, mora to dejstvo priti do izraza v živi, silni in nezlomljivi zavesti občanov. Ne davčne kalkulacije in druga »ugodja«, temveč uvidevnost in globoko notranje doživetje naj bo merodajno pri zeleni mizi, ko se bo sklepalo o združitvah! Nikdar niso taki združitvi začetniki racionalni računarji, ampak oni po-borniki, ki so v idealnem zanosu videli vnaprej pot rasti in napredka. Seme na njivi raste in se razvija v rastlino, prav tako se razvija vsaka tvorba, ki teži po poti organskih sii. Življenje gre svojo po t,, kakor gre svojo pot rastlinstvo in živalstvo brez ozira na zakone matematike in geometrije. * Suho preračunajoče odklanjanje združitve okoliških občin z Mariborom meri neizpodbitno v sebičnost, ne glede na okolnost, da »punktacije« rušijo celo vsako možnost složnega sporazuma, ki bi bi! nedvomno mogoč in bi zadovoljil na vse strani. Temu nasproti prihajajo »punktaši« s predlogom o združenju občin v dve veliki okoliški občini: desni in levi breg. Ti naj dušita in oklepata mesto, ki naj ostane majhno in neznatno kakor doslej — v svojo škodo in v kvar celi okolici! Uvidevni okoličani ne moremo verjeti, da bi bile take anomalije pod krinko »gospodarske krize« sploh mogoče! Močni in ponosni Veliki Maribor — kot plod organične rasti in rezultat zgodovinskega razvoja — se mora uresničiti! Vsako zaviranje je podobno nasilnemu zapiranju cvetlične čaše, ki se ob svojem času — pod vplivom svojega okolja — mora odpreti Pustimo mir nemu vplivu solnčnih žarkov zgodovin skega razvoja, da se zgodi, kar mora priti! Ne bodimo okosteneli petrefaeti, ki si domišljujejo, da se z njimi in s sedanjimi časi završuje zgodovina in da bodo zadržali snavljanja in prerajanja narodnih organizmov! Razsodna in uvidevna okolica je na strani onih, ki pričakujejo in pozdravljajo — Veliki Maribor; Okoličan, Dobava vode v krčevinski občini Pogajanja med Krčevino in Mariborom. Preteklo sredo popoldne so se sestali v mestni posvetovalnici zastopniki mestne in krčevinske občine k konferenci glede zaračunavanja vodarine v občini Krčevina in glede prevzema vzdrževanja vodovodnih naprav. Mestno občino so zastopali župan g. dr. Franjo Lipold, podžupan g. Golouh, načelnik gradbenega urada g. inž. Černe, ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Barle, ravnatelj mestnega elektriškega podjetja g. inž. Uršič, magistralni svetnik g. Rodošek, občinski svetnik g. Saboty in zapisnikar g. Jože Gorup. Krčevinsko občino pa so zastopali župan g. Peklar in občinski odborniki gg. Majhen, Auš, Vesenjak, Majcen, Stepančič, inž. Oman. Rakuša in Visenjak. Konferenco je otvoril in vodil župan dr. Lipold, ki je izjavil, da mestna občina želi, da bi se rešilo to vprašanje sporazumno. Vendar pa morajo občani Krčevine upoštevati razne okolnosti, ki ovirajo mestno občino, da ne more sprejeti vseh predlogov krčevinske občine. Občani mesta plačujejo res nižjo vodarino nego okoliške občine, upoštevati pa je treba, da so morali sami investirati težke milijone, ki so jih odplačevali v obliki davkov. Ker so sedanje vodovodne naprave premajhne, bo morala mestna, občina zgraditi nov vodovod, ki jo bo stal ogromno denarja. Mestna občina je pripravljena znižati ceno vodarini občini Krčevina, vendar le na bazi dosedanjega procentualmjga zaračunavanja. Težko pa bi sprejela predloge krčevinske občine, da se naj vodarina računa po faktični porabi vode. Zato se naj krčevinska občina ponovno posvetuje o predlogih mestne občine s svojimi interesenti ter naj na bazi procentnega zaračunavanja predloži mestni občini ponudbo, na kar bo sklicana ponovna konferenca. Nova pogodba naj bi veljala za dobo enega leta in bi v primeru sporazuma bila mestna občina pripravljena prevzeti v last in vzdrževa- nje vodovodne naprave v Krčevini: Zastopniki krčevinske občine pa so izrazili željo, utaj se pogajanja giede vodarine nadaljujejo na podlagi faktične porabe, vendar bodo svojo ponudbo stavili na podlagi procentnega zaračunavanja. Pripravljeni pa so iz navedenih razlogov plačevati več, kakor plačajo meščani. Nekaj podatkov Iz ključavničarske ulice Pri »Grafu« j© prenočevalo lani 3098 oseb. — Med njimi je bilo največ vlomilcev in tatov. — 483 grešnikov je presedelo kazen U26 dni. Burhejše ko prejšnja leta je bilo lani življenje v policijskih zaporih v takozva-nem hotelu »Grafu« v Ključavničarski ulici. Statistika, ki jo je sestavil nadzornik policijskih zaporov g. Karel Pavšič, nam prikazuje to življenje v povsem drugi luči, kot bi si ga morebiti kdo predstavljal. Lani je prenočevalo pri »Grafu« skupno 3089 oseb. Od teh je bilo oddanih 857 predstojništvu mestne policije, 239 tukajšnjemu sodišču, 76 okrajnemu glavarstvu, 28 obmejnemu komisariatu, 12 mest nemu poveljstvu. S poveljstvu vojnega okrožja, 8 glavni carinarnici, 11 glavnemu oddelku finančne kontrole, 2 orožniški postaji Maribor, 2 orožniški postaji Tezno, 6 mestnemu županstvu, 48 splošni bolnišnici, 1 hiralnici, ! umobolnici, 6 domači oskrbi, 49 jih je bilo izpuščenih na svobodo, 115 eskortiranih, 1147 pa odpravljenih odgonskim potom. Kazen radi policijskih prestopkov je presedelo v zaporih 483 oseb v 1126 dneh. Različni pai so delikti, radi katerih so bili vsi ti grešniki deležni »Grafove« strehe. Raki žalenja kralja je romal tja eden, žalenja naše vojske 2, žalenja države 2, incidenta z vojaško stražo 4, vohunstva 7, hujskanja proti državi I, napada na orožniško patruljo I, komunizma 50, razširjanja vznemirljivih vesti 1, razpečavanja falzifikatov 4, zavajanja oblasti v zmoto 1, suma ponarejanja kolkov 1, javnega nasilstva 6, poskušenega napišiva 6, žaienja varnostnega organa 7, dezerterstva 8, bigamije 1, detomora 1, abortusa 1, uboja 3, nevarne grožnje 14, telesne poškodbe J6, pretepa 65, poškodbe tuje lastnine 9, razbojništva 3, posilstva in izsiljevanja 2, ro-parskega napad« 5, požiga 1, 'grdega obnašanja 18, pijanosti 91. razgrajanja 116, kaljenja nočnega miru 19, vloma 17, tatvine 135, suma tatvine 73, goljufije 20, prevare 7, utaje 2, hazardiranja 6, neplačanega zapitka 5, divjega lova 3, tihotapstva 50, prekoračenja državne meje 118, prepovedanega povratka 37. splošnega suma 49, po-tepuštva 50, beračenja 69, viačugarstva 50, tajne prostitucije 72, spolnega občevanja na javnem prostoru in nečistega dejanja 4, javnega pohujšanja 6, spolnega okuženja 6, poskušenega samomora !, pobega od doma pa 2 osebi. Res, številni so grehi, ki se jih mor« varovati ubogi zemljan! **«on Lan»bry: Nepristni kozak Ta general je z velikim zanimanjem •'pslušal, kar so mu povedali, jn Se zdel ^ vse zadovoljen, da je imel ujetnika, govoril je s tolmačem, ki se je poklonil, "ato pa se ie obrnil proti Raoulu, rekoč: »Takoj boste slišali, v čem nam more-j® ustreči. General Kozlov, tukajle, ima aalogo vznemirjati francosko zadnjo če-a ne, da bi še spuščal v bitko (ima-' j1*® druge nakane). Za zdaj pobijamo vojaštvo in lovimo ujetnike, to je zadosti! 7°IjŠega si ne želimo, kakor Če bi mogli F°biti v pest zapovednika zadnje čete, jpjti ta je spreten človek, ki nam dela °«aj preglavice,« »Kako ga imenujete?« ‘To jeneki -Davoy, polkovnik pri gard n|h lovcih. Ali ga poznate?« .»Malo že,« je odgovoril Raoul, ki mu ® srce tolklo, kakor da hoče počiti. »Kaj ^Orerri storiti za vas?« . »Nit posebnega; vi imenitno govorite rancoski: dali vam bomo uniformo ka-našega ujetnika in s kakršnokoli •"ctvezo boste poskusili ločiti Davoya "^njegovega moštva. Neustrašen je, mt-'hn, da vam bo to lahko.« »Tudi jaz mislim tako. Takoj grem ...« počakajte. č:ns bi bil neprikladep! er pa vas general vabi na obed.« »Pa naj bo!« »S Francozi se domenkujemo za izmeno ujetnikov. Neko krdelce bo vsak čas tu pod belo zastavo, to bo pravi trenutek.« * # Raoul je sedel med generalom in tolmačem. Njegov načrt se je razvijal po mili volji. Želja, da bi se polastili polkovnika, je napravila Ruse lahkoverne hi odobrili so njegovo zgodbo. Sedaj mu bo lahka stvar, dospeti do svojega brata in dobiti odpuščanje za pobeg, ako mu pove o naklepu, ki se je snoval proti njemu. Veselje ga je prešiti ja! o, komaj, komaj je mogel mirno jesti, Ali paziti je moral, da se ne izda. Zato je Raoul podvoji! svojo čuječnost. Ko je šlo kosilo h koncu, je vstopi! vojak in govoril z generalom. »Francoski odposlanec prihaja,« je prevedel tolmač; »dobil bo pismo, prej ko se vrne k svojcem!« V tem trenutku so se kozaki na straži pred durmi odmaknili in narednik v uniformi gardnih lovcev je pristopil. »Gospod Davoy,« je zašepetal. In ne da bi bil opazil mežikanje pri mladeniču, ki mu je hotel zavezati jezik, je nadaljeval: »VI ste?... Ste res vi?... Kako to, da ste tu? Ujetnik?« Raoul je bil šinil kvtfku; somhmI jr narednika Berlota iz bratovskega* polka. Ker je prišel natanko tedaj, ko naj II se bil njegov načrt obnesel, je bilo to zanj pravcata nesreča. Mrtvaški molk je vladal po čumnati. »Kaj je rekel?« je vprašal general. Tolmač si je bil zapomnil samo Ime, ki ga je izpregovoril narednik, zato je odgovoril brez omahovanja: »Rekel je, da je ta mož za vašo mizo Davoy, to se pravi polkovnik, ki ga iščemo.« Narednik bi bil mogel zamikati te besede, pa ga ni bilo več tamkaj. Zanašajoč se samo na svojo srčnost, je bil zapustil izbo, skoči! na konja in oddirjal poročat svojemu poveljniku, kaj se godi. »To ni mogoče!« je brundal general. »Ta mladenič še nima osemnajst let... in... še v francoski vojski, kjer naglo napredujejo, ni tako mladih generalov. Vi niste razumeli.« Tolmač je bil videti užaljen, ker se je dvomilo o njegovi zmožnosti. »Oprostite, gospod general,« je dejal, »prav dobro sem razumel! Narednik je izustil štiri besede: »Davoy!... Ste vi? ... Ujetnik?« Te besede so jasne, ki sicer ste videli, kakor jaz, njegovo razburjenje, ko je zapazil svojega poveljnika. Ali se ni izdal s tem. da je ušel?« Generalu pa je bilo vse to nejasno. Okrenti s« j« proti Raoulu in ga v prav slabi francoščini vprašal: »Ste li vi Davoy?« Vrli dečko je razumel, da mora P® vsaki ceni rešiti svojega brata. »Kaj bi mi pomagalo tajiti?« je odvrnil; »ta bedasti narednik ni znal držati jezika za zobmi, moji načrti so razdrti!« »Vaši načrti!« je zatulil general »Potemtakem je resnica, da ste se hoteli igrati z nami? Aha, to bi se bili smejali, če bi vam bil dovoli! oditi!« Raoul je vdano skomignil z rameni Sedaj mu ni preostalo nič drugega, kakor dobro igrati svojo utego. Ako se bo izdajal za brata, bo preprečil novo spletko zoper njega. Pustolovski duh se Je zbudil v Raoulu. Ne le, da se ni bal, še celo mikal ga je novi položaj. Z mladostno brezskrbnostjo se je prepusti! svoji usodi in se ni zavedal, kake nevarnosti preže nanj. Rusi pa se niso čutili več variti. Brž oo na rednikovem odhodu so se posvetovali in sklenili odriniti. Bati se je Mio ''sekakor, da jim bo zadnja Seta francoska skušala iztrgati ujetnika. Preden se je znočite, je Raoul sredi med kozaki dirkal po planjavi v neznano smer. Ko so imeli dobršno razdaljo za seboj, so na večer koeaki prispeli na grič. od koder si razločil strehe velikega mesto. V poslednjih sebičnih žarkih so se Sokolstvo Naše sokolske edinice polagajo obračune uspešnega in vzornega dela Občni zbor Sokola Studenci pri Mariboru. Preteklo nedeljo popoldne je bil v Sokolskem domu redni letni občni zbor studenškega Sokola, Id je bil zelo dobro obiskan. Društveni starosta br. Anton Hren je otvoril občni zbor s prisrčnim pozdravom vsem navzočim bratom . in sestram, ter nato v lepem govoru orisal delo studenškega Sokola v preteklem letu. Zaihvalil se je vsem, ki so podpirali 'stremljenje društva in pozval navzoče na nadaljje delo. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. Namesto odsotnega tajnika br. Lintnerja je podala tajniško poročilo s. Lintnerjeva. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu 10 rednih sej, ki so bile vse sklepčne. Prejelo in odposlalo je 298 dopisov. Skrbno sestavljeno načehiiško poročilo je podal društveni načelnik br. F er š. Tehnično delo je lepo napredovalo. Vzgojil se je kader dobrih vaditeljev. Oddelki so telovadili redno. Društvo se je udeležilo vseh predpisanih tekem in vseh župnih in okrožnih prireditev. Zleta v Pragi se je udeležilo 11 članov. (Podrobno načelniško poročilo bo objavljeno v Sokolskem Glasniku.) Blagajniške posle je v najlepšem redu tu zadovoljivo vodil blagajnik br. J u-stin. Njegovo poročilo izkazuje Din 43.493.74 dohodkov m 40.711.29 Din izdatkov. Društveno premoženje so ceni na okroglo 329.140 Din. Ob priliki revizije je br. Jaki i č daroval društvu znesek 600 Din, za kar se mu odbor najtopleje zahvaljuje. Kleno je bik) poročilo društvenega prosvetarja br. Kolarja. Društvo je imelo lani 21 predavanj in 42 govorov pred vrstami. Prosvetni odbor si je mnogo prizadeval vzgojiti dober sokolski naraščaj. Knjižnica, katero vodi vestno in * veseljem br. Škilan, šteje 1712 knjig. Tudi dramski odsek pod vodstvom br. Blažiča lepo uspeva in napreduje.Za njhn pa nič ne zaostaja lutkovni odsek, ki ga z ljubeznijo vodi br. Vrane. Zadovoljivo je bilo tudi poročilo ustanovitelja društvenega pevskega zbora pevovodje br. Kavčiča. Pri volitvah je bil sogfe&no in z odobravanjem ponovno izvoljen za starosto br. Anton Hren. za podstarosto je bil izvoljen br. Ciril Hočevar, ki je obenem prevzel tudi načelniške posle; nadalje so bili izvoljeni: za prosvetarja br. Vilko Kolar, za tajnika br. Mirko Žer-j a v, za blagajnika br. Štefan Blažič, za knjižničarja br. Joško Škilan, za matrikarja br. Rudolf K n e h 11, za statistiko br. France Leskovar, za socialnega referenta br. Rupert L i n t n e r, za zdravstvenega referenta br. Drago Ko- vačič, za predsednika dramskega odseka br. Jože Mlakar, za predsednika lutkovnega odseka br. Ernest Vrane, za predsednika pevskega odseka pa br. Maks Kavčič. Za odbornike so bili izvoljeni: s. Zvonka Kranjčeva, br. Jože Padežnik in br. Jože Bezjak. Nadzorni odbor tvorijo: Jaklič, Majer in s. Mlinaričeva, razsodišče pa: Hočevar, Ferš, Lintner in Justin. Pri raznoterostih je nova uprava krepko in odločno zavrnila napad pastirskega lista na Sokolstvo in odločno po-vdarila svojo neomajno zvestobo Tyr-ševi ideji in državnemu edinstvu. Občni zbor Sokolske čete v Kamnici. V nedeljo 15. t. m. je bil v šolski dvorani občni zbor sokolske čete v Kamnici. Po običajnem pozdravu šolskega upravitelja Franja Čepeja se je izvolil znova dosedanji odbor. Zastopana je bila tudi sokolska župa Maribor po dveh svojih bratih, od katerih smo slišali pozdrave ter predavanje o pastirskem pismu in prvem odgovoru. Hvaležni smo bratu predavatelju za njegove lepe besede in pobudo, katere so nam dale, da se ne bomo ozirali ne na desno ne na levo. Uklonili se ne bomo nikomur! Občni zbor zreškega Sokola. Da je sokolsko življenje v Zrečaih zelo razgibano in da je društveno delovanje plodno, je pokazal zadnji občni zbor. Društvo je v preteklem letu slavnostno praznovalo praznik zedinjenja, 23. decembra pa je priredilo uspelo božičnico, na kateri je bilo obdarovanih 38 naraščajnikov in otrok z lepimi darili. Javni nastopi in prireditve so dosegli moralen in gmoten uspeh. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto br. Hus, za podstarosto br. Kozjek, za načelnika br. Jeločnik, za načelnico s. Lepšinova, za prosvetarja br. Mravljak, za tajnico s. Zorkova, za blagajničarko s. Konigova, za matrikarja pa br. Unverdorben. Pri raznoterostih je bilo veliko ogorčenje radi napada na Sokolstvo in je Sokol poslal ministrskemu predsedniku in Sokolski zvezi protestni brzojavki. • Vuzenica. Preteklo nedeljo (15. jan.) je imel naš Sokol svoj 14. redni občni zbor. Kot župni delegat se ga je udeležil br. Močnik, vodil pa je zborovanje starosta dr. Pregl. Uvodoma se je zgražal nad gonjo proti Sokolu in naši domovini, ki se z gotove strani nepremišljeno in zlobno vodi proti celoti in posameznikom. Protestu se je pridružil ves zbor. Poročila so pokazala zopet visoko aktivno bilanco enoletnega dela. Razne prireditve, med katerimi je gmotno in moralno najbolje uspel javni nastop, so poživile stike članstva, Nad vse agilno je bilo delovanje društva v telovadnem pogledu: javen nastop samo z lastnimi od- delki, sodelovanje pri nastopili v Vuhredu in Guštanju, sodelovanje pri Zvezdnem teku v Maribor, pri lahkoatletski tekmi, dvakratni domači štafetni tek, — to so bili v velikih obrisih uspehi dela. Tudi smučarstvo se je začelo gojiti. — Občni zbor je poročila odobril in z malo, izpremembo izvolil zopet stairi odbor. Članarina se je za bodoče leto določila na 24 Din na leto; je sicer res bore malo, toda v teh hudih časih za marsikoga še preveč. Po kratkem nagovoru br. žup. delegata, ki je delovanje društvenega odbora pohvalno priznal, se je zbor ob 17. vri zaključil. M. Občni zbor Sokola Maribor 1. bo drevi ob 20. uri v društveni telovadnici v kadetnici. 'Udeležba je za vse članstvo obvezna. Pri slučajnostih bomo razpravljali o gonji proti ‘Sokolstvu. Vabljeni so tudi prijatelji društva. — Zdravo! Po objavi prolisokolskega pastirskega lista na deželi Trdno smo prepričani, da tako dostojanstveno, kot se kvitira objava protisokolskega pastirskega lista, more in zna storiti to le res vitežka organizacija, kot je Sokol kraljevine Jugoslavije. Ni pa s to plemenito gesto rešeno vse ta^o, kot bi dostojanstvenost s tem aktom žaljenih to zaslužila. Prav posebno, razočarajočo sliko nam podajajo v tem oziru naše vasi. Ne prikrivajmo sij Govorilo je 19 škofov, govorilo v hiši božji z lece, govorilo na toriščih svetosti in resnice božje. Govoril bi le eden, drugi, tretji itd. ne, zgubil bi zaverovanje prav lahko ta eden. Ne varajmo se: vernost našega ljudstva je po pretežni večini iskrena, farizejstvo imajo v zakupu le drugi, gospodujoči. Znano je, da je ta protisokolski nastop naših škofov v mestih, trgih ter sem in tja tudi po nekaterih vaseh Sokole še tesneje in celo številnejše strnil v prave, borbene kadre. Znamo pa je tudi, da zlasti v podeželskih krajih, kjer je bilo ime Sokol že častno in nedotakljivo, zavlada je o Sokolu novo mnenje, narekovano celo tudi doslej Sokolu naklonjenim z obsodbo po vseh(!) jugoslovanskih škofih, češ: Sokol je brezverec, protiverec, ki demoralizira mladino! To je smel javno čitati pridigar, to sme govoriti torej in tudi govori vsak drug občan in — kam naj to vodi? Navadne žalitve moramo pre klicevatK taike’ vso zakonodajo in ž njo vred državno autoriteto oskrunjajoče klevete pa — čakajo. Pomilujemo sokolske delavce na deželi! Saj so prav podeželani stavljeni pred nerešeno dejstvo: Državni zakon’ za, cerkveni pa proti — zdaj, vrtnar in lončar, moli! Pa kako? Smuške tekme Sokola matice bodo v nedeljo 29. tih. Smuški odsek prosi vse člane matičnega in tudi ostalih mariborskih sokolskih društev, ki ne tekmujejo in bi hoteli poniagat pri organizaciji tekme, da se vdeležijo seje smuškega odseka, ki bo ponedeljek 23. tm. v društveni sobi Matice v Narodnem domu. Tekmo* vali bodo vsi oddelki in so tekme P1"1* stop n e vsem članom mariborskih Sokol' skih društev. Prijavite se pravočasno! Gledališki oder ruškega Sokola pot10* vi v nedeljo 22. t. m. ob 14. uri velez®* bavno burko »Utopljenec«, ki je doseg« pri prejšnjih uprizoritvah sijajen uspek Tokrat bo predstava zato tako zgod®) da jo morejo posetiti Sokoli in prijate'!1 tudi iz okolice Ruš. Pridite v čim večjem številu, ne bo vam žal, ker se boste i* srca nasmejali! — Zdravo. Dramski odsek Sokola Maribor fljj priredi drevi ob 19. uri v krčevinski ^ Finžgarjevo dramo »Veriga« v režiji Sentočnika. Kot še . morebiti nikoli, se )e; tokrat dramski odsek potrudii, da pokaže svoje resno, delo, ki se je pričelo v oisF ku. Zato je iskreno vabljeno vse članstvo in prijateljstvo Sokola. — Zdravo! Smrt Charlesa Cazaleta. Včeraj je ■<* mrl v Parizu v starosti 65 let Charl# Cazalet, predsednik Mednarodne tek)*; vadne zveze. Lani se je še udeležil vs®j: sokolskega zleta v Pragi. Užival je -toffl med slovanskim Sokolstvom velike situ* patije. Seja prednjakov in prednjačic Sokol* matice bo v sredo 25. tm. v društveni SO* bi. Pridite vsi! Soort Mednarodno umetno drsanje. V okviru Mariborskega zimske?* športnega tedna bo jutri, v nedeljo 2& t. m. ob 14.30 pri Treh ribnikih medu®* rodno umetno drsanje. Startali bodo pri* minentni zastopniki drsalnega športa J* Jugoslavije in tujine, in sicer: ga. Rid’ Jauernik - Grandi, g. P e p o J ** u e r n i k, člana GAK iz Gradca (moi* strski par Štajerske), ga. Di e t z ' Sch>rittwieser, članica GAK (drO* goplasircina v prvenstvu Avstrije 1932) g. Rudolf Zettelmann, član K. ^ 0 Gradec (prvak Štajerske), g. E val* B ii c h 1 e r, član GAK iz Gradca: nada* lje gg. Pavel Schwab (dolgoletni prvaK Jugoslavije), Emanuel Thuma, Frani® Ahčin in gdč. Jelka Sever, člani SK Iliri* je iz Ljubljane. Od Mariborčanov bodo nastopili gg. Tone Majer (ISSK Maribor) Josip Barlovič, Josip Baumel in Kur* Biihl (vsi člani SK Rapida). Smučarski tečaj pri Rimskem vrle®; Danes se prične poslednji tečaj v letošnji sezoni, ki ga prireja SSK Maraton v krasnem smučarskem raju pri Rimskeri vrelcu. Vstop v tečaj je mogoč vsak da® ter se sprejemajo tako začetniki, kako* že izvežbani smučarji. Tečaj vodi gosP' Cerič. Mariborska zimskošportna podzveZ® obvešča blagajnik in reditelje, ki s® se javili, za službovanje pri umetnem dr* san ju, da bo sestanek jutri, v nedeljo ol> 12. uri v gostilni Kliček pri »Treh ribnk kih«. : S iskrili bakreni hrami in svetla kupola neke stavbe, višje mimo drugih. Raoul je zaslutil, da prihaja na konec. »Moskva!« se je nekdo oglasil za njim. To ga je potrdilo v njegovi misli. Jezdeci so zahajali v carsko mesto pod noč. Vse se je zdelo mrtvo. Po zapuščenih ulicah so konjska kopita nekam čudno peketala. Obstali so pred tihotno stavbo in pozvali Raoula, naj razjaha. Gnali so ga po neskončnih stopnjicah, nato ga pahnili v samotno sobo, ki je visoko presegala krove sosednjih hiš, mu prinesli jesti ter ga pastili samega. Ujet je bil! Dnevi so potekali dolgi in enolični, brez vsakršne izpremembe. Raoul je bil kakor pozabljen. Opoldne m zvečer mu je vojak, ki ni znal besedice francosko, prinašal jedi. To je trajalo cele tedne, potem pa neko jutro vojaka ni bilo več. Raoul je pristopil k oknu ter opazil nenavaden prizor. Zenske in deca, vs* v črnem, so se zbirale na velikem trgu. Prihajale so od povsod. Odhajale so molče, z obupanimi kretnjami. Moški so se družili s temi bitji brez obrambe in jih vodili proti neznanemu kraju. Vse je zapuščalo mesto. Bili so kakor armada prikazni. Tožno mrmranje je vstajalo iznad te množice. Potlej je pojemalo, zamrlo v daljavi in nastala le globoka tišina. Ta molk je bil tako presunljiv, da je Raoulj obšla bojazen. Zadnje tedne mu je bilo življenje težavno in moči so ga zapuščale. »Dobro sem igral svojo vlogo,« je čebljal, »ampak gluma se mora nehati! Moj brat je iz nevarnosti, nič zato, če se razve, kdo sem!« Ob teh besedah je razvezal nahrbtnik, ki so mu ga bili pustili in ki je bila v njem njegova obleka. Preoblekel se je. To ga je storilo čisto mladega in čakal je vojaka, ki mu je prinašal hrano. Zaman! Poldne je minilo in nikogar ni bilo. Dan se je zdel nesrečnežu neskončen. Napravil se je somrak in Raoula, ki ga je trpinči! hud glad, je obšla kruta misel: »Pozabili so me! Od lakote naj umrem! To je podlost!« Zagnal se je proti vratom in z nogami butal ob čvrste oboje. Noben zvok se mu ni odzval. Stekel je k oknu in skušal omajati prečke. Vse zastonj. Ostal bo zaklenjen, dokler ga kdo ne reši in ... onega mogoče sploh nikoli ne bo! * . Raoul ono noč ni mislil na spanje. Sedel je ob oknu, napenjal ušesa in huda slutnja ga je mučila. V svetilki ni bilo več olja in skoraj je tičal v trdni temi. Proti polnoči je rdeč odblesk razsvetlil njegovo sobo. »Kaj pa je to?« je vzkliknil iu posko- čil, »solnce še ne more vzhajati!« Rdeči žar se je širil, polnil nebo in kmalu so nad sosednjimi hišami švignili veliki zublji kvišku. »Gori!« je zakričal Raoul. »Tukajle! Pa tam! Križ božji! Povsod se vnema .. Moskva gori... vse mesto je v plamenih!« Odprl je okno in gledal, oči so se mu izbuljile , od groze, pih vetra je zapodil proti njemu cel oblak isker, med tem, ko se je čulo strašansko bobnanje. »Sosednja hiša gori,«‘ je pomislil. In stresel se je pri misli, da ne more ničesar početi za svojo rešitev in da je ujet,'kakor miš v pasti. Zrak je postajal vroč. Ujetnik je vnovič potresal krepko rešetko pri oknu in zajokal od togote, videč svojo nemoč. Zdajci je nad rohhenjem požara razločil glas. Nepretrgano cepetanje se je čulo z ulice. Mesto se je dramilo spričo nevarnosti. Zaslišalo se je hrupno povelje, in sicer v francoščini. Raoul je razumel,' kaj se godi; naše čete so prišle v mesto in iz osvete so ga Rusi zažgali! »Na pomoč!... Na pomoč!...« je kričal in srce mu je tolklo. Potem je Čakal v upanju, da ga ta klic otme. Nekaj trenutkov je poteklo in prav dolgi so se zdeli Raoplu, potlej so so vrata razletela. Ob svitu plamenic je zapaz$ uniforme, obraze, kovinski lesk čelai Krik se mu je izvil iz prsi. Možak viso* ke rasti se je prerinil skozi vse drug®' se zakadil proti njemu, ga stisnil v sv®i objem; to je bil njegov brat! Nekaj minut kasneje so Raoula poteg* nili iz poslopja in tekal je ob polkovni* ku, za njima pa množica lovcev in voj®* kov vsake vrste. »Kako, da si tukaj, Lucien?« je vpr®* šal, ko je spet prišel do sape. »S cesarjem sem tu in... in z ostal® vojsko,« je odvrnil Davoy. »Naš priho^ v Moskvo je, kakor se bojim samo za* četek trdih naporov. Sveto mesto je iz* dano plamenom. Ampak tebi, ubogi tnoi mali, kaj pa se je tebi zgodilo. Povsod sem te iskal od onega dne, ko mi je Ber* lot povedal, da si ujet. Kako je bilo? P® kakšnem naključju previdnosti sem te našel v tej goreči palači?« »Vse ti bom povedal,« je odvrnil Raoii) »Nisem mogel živeti daleč od tvojež® polka. Otel sen te... ampak za zdaj seri grozno lačen! Odkar nisem več »ti«, rfe moja hrabrost zapušča. Ali mi odpustiš?* »Ubogi bratec!«... je zašepetal v o&' govor polkovnik in si ga pritisnil na sf* ce. In v njegovem glasu je zvenela tolik* šna nežnost, da je Raoul razbral: Odfri* stil mi je- to to' a r ! S o r u, 3ne 21. I. 1933. Marlbofsld »VEČER NI K« Jutra Motosekcija »Perona« ima svoj I. redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9. v hotelu »Meran«. Občni zbor SK Železničarja bo v torek 24. t. m. ob 20. v gostilni Vollgruber na Frankopanov; cesti. I. Motoskyjoring motosekcije »Peruna« ho, ako se prijavi najmanj 20 udeležencev, 29. t. m., in sicer na progi Maribor-Ruše. Pravico udeležbe imajo vsi člani W prijatelji motošporta. Start bo ob 13.30 Pred hotelom »Meran«. V slučaju neugodnega vremena se prireditev, preloži na 5. februarja. Občni zbor SSK Maratona je bil sinoči Pri »Orlu«. Otvoril in vodil ga je zaslužni in agilni predsednik gosp. dr. Wank-miiller. Po poročilih posameznih odsekov So bile volitve in sicer je bila izvoljena nasie(3nja uprava: predsednik dr. Wank-Ufiiller, podpredsednik dr. Vatovec, taj-J. Goleč, blagajnik F. Kurnik, gospo-*®r Grešak; načelniki sekcije: zimskošportne: Kramberger; težkoatletske: Vi-®c; lahkoatletske; I. Smerdel; vodno-sPortne: L. Šef; rokomet: V. Smerdel; ^rnske: Ivka Hojnikova; in kolesarske: F. Štrucl. Za odbornika pa je bil izvoljen ur. Meško. Kulturne vesti Anton Mohor: Kosovska drama. Igra ^ treh dejanjih. Maribor 1933. Strani 27. Samozaložba. — Učitelj Anton Mohor je izdal te dni svojo v verzih pisano igrico ‘Kosovska drama«, ki je bila že po rokopisu uprizorjena za lanski Vidov dan. V ta namen bo služila izvrstno vsem našim šolskim odrom, ki doslej niso imeli jjič podobnega. Pireipričani smo zato, da učiteljstvo pridno seglo po čedni knjižici, ki stane le 5 Din, pri večjem od-lemu je pa še cenejša. Naroča se pri Avtorju v Mariboru, Ob jarku. Knjižico Urasi tudi slika malih igralcev prve upri-Zoritve, ki bo dobro služila kot navodilo Režiserjem. »Kosovska drama« je zajeta ‘z srbske zgodovine in opisuje usodne dogodke za časa znane bitke s Turki na Kosovem polju. Letošnje knjige Kmetijske Matice, ljubljanska Kmetijska Matica je izdala te dni svoje letošnje štiri knjige: »Veliki koledar za 1. 1933«; Ivana Albrehta povest »Dom na slemenu«, obsegajočo 102 strani osmerke; inž. Teržana poučno delo »Več dobre krmef« ki opisuje naše travništvo ter drugi del poučne knjige Miloša Štiblerja »Zadružništvo«. Knjige bodo dobrodošle vsem našim kmetovalcem. Nudile jim bodo obenem prijetno zabavo in koristen pouk. »Književnost, 2.« Druga številka nove slovenske revije »Književnost«, ki je u-rejuje pisatelj in režiser Bratko Kreft, objavlja članke: V. Kostanjevec: Današnja kriza ki bankrot narodnogospodarske »znanosti«; M. Klopčič: Materino pismo; T. Brodar: Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje; L. Adamič: Slučaj Mooney-Billings; P. Lem: Ludvik Mrzel in socialna književnost; J. Kosec: Psihoanaliza in individualna psihologija v teoriji in praksi; B. K.(reft): K aferi »Veselega vinograda« in P. Lem: Barto- lov »Lopez«. Uredništvo in uprava mesečnika je v Ljubljani, Rimska cesta št. 20 I. »Arhitektura«, 11—12. Mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, ki izhaja v Ljubljani, je izdala zaključno dvojno številko lanskega letnika, ki objavlja inž. arh. Dragotina Faturja članek Nabožne stavbe, dr. Fr. Steleta Stenske slike Mihe Maleša v Cirkvenici, Mihe Maleša O slikanju na zid, zlasti cerkvenem, inž. C. Jegliču Ureditev grobišč kot naloga sodobne vrtnarske umetnosti, B. Rajakovca Misli o novi arhitekturi, S. Lindstrdma Dvoje oprem za potniška letala, H. Brlicha in V. Kovačiča Zagrebška borza, S. Deva in J. Černigoja Hranilnica Dravske banovine v Mariboru in razne druge sestavke. Ta številka »Arhitekture«, ki je posvečena deloma tudi Mariboru, se dobi v vseh naših mariborskih knjigarnah. Literarna zvijača londonskega pastorja KAKO JE PASTOR DRAGER OPEHARIL EDINBURŠKE PROFESORJE. — PROSLAVA 200-LETNICE PESNIKA, KI NI NIKOLI ŽIVEL. Mnogo so pisali londonski dnevniki o aferi pastorja Roberta Dragerja, ki je bil zaradi svojega nemoralnega življenja izobčen iz cerkve. Ko je bil brez pravega poklica, se je pogrezal vedno globlje. O njegovi sramoti je govoril ves London. Bil pa je prikupljive zunanjosti in še mlad ter si je osvojil srca nekaterih starejših premožnejših žen, ki so ga podpirale. Ker se ni poboljšal, je bil izgnan iz Londona. Po izgonu se je potikal po raznih manjših angleških in škotskih mestih, kjer je marsikoga opeharil. Te dni pa je bil aretiran v Edinburghu, kjer je na zvit način »obril« več tamkajšnjih profesorjev. Pred štirinajstimi dnevi so namreč edinburški dnevniki mnogo pisali o sta-rem škotskem književniku Hallyu, katerega 2001etnica se je proslavljala tiste dni. Pastor Drager, ki je bil prišel pod tujim imenom v Edinburgh, je izkoristil priliko in priredil veliko komemarativ.no svečanost v neki veliki dvorani. Ob tej priliki so predavali zbranim Škotom tudi nekateri profesorji o Hallyu in poveličevali njegovo slavo in ime. Tudi je pastor pri- redil razstavo njegovih del, ki jih je vnovčil za drag denar. Ker so edinburški dnevniki tako obširno poročali o poteku svečanosti, so se jeli za zadevo zanimati nekateri londonski profesorji, ki so kmalu ugotovili, da je ime Hally popolnoma tuje v škotski literaturi. Obveščena je bila policija, ki je aretirala pastorja v trenutku, ko se je pripravljal na pot v Liverpool, od koder je nameraval odpotovati v Ameriko. Pri zaslišanju se je paštor Drager izgovarjal, da je zabredel v revščino in da mu ni preostalo nič drugega., kakor da se posluži te zvijače, ki mu je pripomogla do denarja, da bi mogel potovati v Ameriko, kjer je imel namen početi novo življenje. Pastorjeva literarna zvijača je vzbudila po vsej Angliji precejšnjo senzacijo, zlasti še, ker je tako pošteno potegnil za nos nekatere znane profesorje, katerim se je predstavil kot profesor literature in jim je pošiljal gradivo za članke in govore o Hallyu, ki nikoli ni živel. Radi ________________________V ■mil|WlltiBIIIIW)ll'IIIIIHHWIIIHI—l—lil I !■ to afere so bili nekateri profesorji celo vpokojeni. Pastor pa se bo zopet moral zagovarjati pred londonskim sodiščem. Najstarejša brivka in lasničarka na svetu V nemški obmejni vasici Schluchenau je slavila te dni svoj devetdeseti rojstni dan najstarejša vaščanka, ki pa je obenem tudi natjstarejša brivka in lasnioar-ka na svetu. Svoj poklic še vedno izvršuje od ranega jutra do pozne noči v popolno zadovoljnost svojih mnogoštevilnih strank. Pri tem se pa počuti prav mladostno in sveže. Ob svojem visokem rojstnem dnevu je prejela med drugimi tudi prav originalno darilo. Vaški župan se je postavljal v svojih moških letih do tega dne s krasno, dolgo brado. V znak posebnega spoštovanja do jubilantke in dolgoletne skrbne negovateljiee svojega obraznega okraska si je dal ob tej priliki svojo brado odstriči in ji io je podaril kot svoje darilo ob njenem visokem jubileju. Obenem pa ji je obljubil, da se bo dal v bodoče od nje vsak datti obriti. Cooltdgeova oporoka. V Nordhamptonu v državi Masacbu« setts je bila te dni odprta oporoka nedavno umrlega bivšega ameriškega predsednika Coolidgea, ki je zapustil vse svoje premoženje v vrednosti pol milijona dolarjev svoji ženi. Pri sestavljanju svoje oporoke se je pokazal Coolidge kot sijajen stilist. Vsa njegova oporoka sestoji iz enega samega stavka, ki ga tvori 75 besed. »Gospa, ali Vas smem prositi, da priporočite naše izdelke?« »Katero tvrdko pa zastopate?« »Meyer & Co. Izdelujemo vsakovrstna nadomestila; lasulje, umetne čeljusti, lesene noge . . .« Mali o Razno KDOR PREVOŽNJE potrebuje naj se obrne na tvrdko Murko, Meljska cesta št 24. 199 JA. NE POZABI. “a lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, ka *or nakit, zlatnino, srebrnino. °bleko. pohištvo Itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinarni. Tre svobode 1 4000 IŠČEM ŽENSKO PLETILJO z lastnim strojem št. 5/60 do 6/60 cm. Oglasiti se je na naslov: Adam Pot, prediona vu-ne, Erdevik, Srem, 240 SuuA.l KO PRIHAJA ZIM.. In vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da lih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklati. vse kro-Slične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev £ez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno ta solidno delo. “rezkonkprenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da prid|™ na dom no kolo! 388 Drsalke brusi strokovnjak F. Tomatchitz brusilnica Slovenska ulica 5 POZOR! Točim samo prima vino lastnega pridelka po zelo nizkih cenah. Priporočata se za obilen obisk M. M. Golob, gostilna Stossier, Mlinska 9. 247 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja P° skrajno zmernih cenah Zaloka pohištva združenih mizarjev. Vetriniska ul. 22, nasproti tvrdke V. Welxl. KOLESA. GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke, popravlja dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lastni zavod za emajliranje in ponikla-nie. 262 NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega rabljenega orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, peči, štedilnikov, rabljenih avtomobilov, avtoplašČev itd. Mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova ul. 14. 261 NAGELJČKE. šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179 ŽELEZNE ZLOŽLJIVE POSTELJE vseh vrst, afrlk, najnovejši vzorci, blago za lmhištvo po najnižii ceni. Novak, Koroška St. s, Vetrinjska št. 7. 220 Prodam STARO VINO, 21 hi, proda Friderik Gornik. P^.Iarenina. ■____________ 209 DVE NOVI SPALNICI ~ ena mehka ena trda, divati hi garnitura ceneno na prodaj. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 223 NOVA HIŠA blizu tovarne, pripravna za obrt, na prodaj. Vodnikova 9, Tezno.________________230 Sobo odda PUH, PERJE, blazine, pernice dobite najceneje pri tapetniku Ferdu Kuharju, Vetrinjska 26. 224 VOLNO ZA MADRACE kg Din 10.— proda špedicija Schenker, Meljska cesta. 210 PISALNA MIZA in namizne svetiljke na -prodaj. Naslov v upravi »Večer-nika«. 239 NOVA ENONADSTROPNA VILA 7 minut od Glavnega trga, s šestimi zasebnimi, parketira-niml, solnčnimi stanovanji in vrtom, letna najemnina Din 43.200, do 1. 1940. davka prosta. Vknjiženo je na prvo mesto 220.000, na prodaj za Din 410.000. Nova hiša s petimi stanovanji hi verando ter vrtom za 200.000 Din na prodaj. Vprašati: Maribor, Smetanova ul. 54. v gostilni.____242 ENONADSTROPNA DVOSTANOVANJSKA HIŠA v sredini mesta ugodno na prodaj. Cena Din 110.000.—. Din 70.000.— se lahko plača s hranilno knjižico, ostanek v gotovini. Vojašniška ulica 21. 232 ODDAM KABINET z uporabo kopalnice. Palača Pokojninskega zavoda, Ver-stovškova ul 4, I. nadstropje, desno. 219 NA HRANO sprejmem več gospodov. Nasipna ulica 56, ob Tržaški cesti. 221 Vta brušenja izvrši hitro in dobro brusilnica F. Tomatchitz Slovenska ul. 5 LEPO NOVO OPREMLJENO SOBO solnčno, v pritličju, blizu parka, s posebnim vhodom, oddam enemu, ali dvema gospodoma. Naslov v upravi »Ve-černika«. ' 22_6 ~SOBO S~ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Pobrežje, Zer-kovska cesta 7. 241 OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama takoj. Glavni trg 3.__________246' """"opremljeno SOBO š posebnim vhodom, elektt, lučjo oddam. Magdalenska ul št. 50. 257 Stanovanie SOBO S ŠTEDILNIKOM. prazen in opremljen kabinet, ceneno oddam. Betnavska cesta vogal Metelkove 34. 256 SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj 'oddam. Fochova ul. 40. Maribor. 255 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Oxley. Krekova ul. 18/11. 165 POMAGAJTE BREZPOSELNIMI Uspešne instrukcije daje siromašen brezposeln učitelj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«. 190 Lokal MAJHEN LOKAL oddam. Slovenska ulica 36, Lupša. 211 ODDAM TRISOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju s kopalnico in verando za Din 800.— Vprašati Maribor, Smetanova ul. 54. 242 Zaslužek SLUŽBO NATAKARICE. kuharice ali kaj sličnega iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Natakarica«. 259 PERICA gre prat na dom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Perica«. 260 PRAZNO SOBO oddam s 1. februarjem v najem. Vprašati Betnavska cest^ 82._______________244 OPREMLJENO SOBO oddain s 1. februarjem dvema gospodoma. Naslov v upravi »Večemika«. 245 Crepe Mongol od Din 47a- naprej Fiamisol v vseh barvah po Din 80'- »Baumrlnde v svili in čisti voljni Franjo Majer, Maribor posDJiLhini m o.p. bihribbb. b odhi um stanovljena ‘. 1882. hanje hranilnih vlog 85 milijonov Din vervni zakladi nad 7 V. tmliionov Dtn Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. ^RraTR. Jgaagorssr »rcTmcn n« -jma '+' wrmJ o rn » 'MlllUlllC; i UILHICI mm umili DIM Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prei |UZ.NOS»TAJEKSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju afc. Nafbolf varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantno ^[|iiiiiiiiiiiiimiimniiuiiMiiiimiiiii)iiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimin]iiiiiiiimniiiiinuiiiinnnniinmniiiimiiininiim'nii ..................... '»•Ir Izdaja konzorcij »Jntra« s jLjubtjani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik STANKO DETELA v Mariboir