P R O
¥
TA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote

Issued dai[y
excepi Sund*ys and H o Ud*ys
•jO VEAR X«
tonje za nabore prične kmalu.
mul bodo vsa imena. -Prv. dejo v novo armado, drugi v rezervo.
ugisteiranci IMAJO
številke, PISANE l RDEČO TINTO.
|hingt<ra( D. C. — Načrti za
^ildo srt iadelani. Vojni je naznanil, da žre-„ (KM) novincev prične, c]ii\i'v)ii ivgMrovalni se-
■^01 bodo iiuena vsehi ki 10 ui J rcgutrovaiiiem sr/.iui-,ti, katerih imena l>odo rz-prva, pridejo v armado, pa v rezervo, planem načrtu be vsakdo ki je registriran, kam pri-e^triranci, katerih imena izžrebana prva, pridejo prvi aboruo komisijo, in n »t^ A\je, dokler jih potrebujejo, ne pomeni, da bodo vlekli iz Huena posameznih registri-anipak vsaka številka, ki bana, pomeni do štiri ti-kKrirtficev. b naborna komisija ima od številke ene naprej, ki so ovane z rdečo tinto, ki teko visoko, kolikor je regi-n< < \ v dktrikta. primero naj sluzi sledeče: na je številka K), tedaj bo registrirane« v vsakem dihi ima številko 10 moral t naboru. Dru^a številka, n. pr. 125, ki bo izžrebana i, da je to drugi registrira* vsakem distriktu, ki mora k Imena onih, ki ne bodo i armadi, ostanejo še vedno uiiiiu, in povedali jim bodo, jih potrebujejo, nje Ito javno in vsaka ste-' bo naznanjena, ko bo izžre-V mnogih prostorih di -rtih komisij so številke re-ancev že zaznamovane z tinto, tako, da se lan ko vsak riranec prepriča, kakšno o ima. Najmanjši distrikt jvišjo .številko 187, naj ve-Itrikt pa okoli 7,<XM>. i^laj je šele 24 držav dnin »pravilo v "red registro-«»iame in dokler ne bodo 1,1' vsi seznami, se ne vrši
•nj* se Im> najbrže vršilo v ■tii sobi vojnega d epa rt -Pr^lMidnik H(. jU. udeleži žrebanja.
'A JE PRISILILA ZA. ■®1 NA REVIZIJO KOVNEGA PRO. GRAMA.
M, 1«. jnl. - Senzucio -vest. ki jo prekaša le še p«, v N«OH*iji, je prišla
*"UH< ,i» .i" Anglija |H>-i„ M. i/:|,.k|M /m reyi
zvrnil ciljev entente. Hu-
ni"nre(- zahtevala ,„1 Z1V«Z-
pravijo svoje mirovne /. nekimi, ki Hto-Mv,*»' n« pn.tianekhijske
^■likodninsk,.,,,
M mr^-dui MtUr JtMVf ll, 1*1 »t Um po.t-offic. *t Cbicaco, lUtaoU. und«r th« Act of Convrms o t M are h S. 117».
CH1CAGO, ILL., SOBOTA 14. JULIJA (JULV) 1917
Delavski svet in svetovna j vojna.
Nekateri žele več udobnosti sa carsko kliko. — Delavci jim niso tako pri srcu.
DELAVSKE ORGANIZACIJE V ANGLIJI DISKUTIBAJO VOJNI POLOŽAJ.
m
pinieSfNi
J7 n«rod sam odloča «.
«Mn]|.

Kraocijo in hali.
s rs«.
■"^ii.	*o~ obdržavale dmtriktno
glede ,,a to	i	k»tCTi M°
da m j, Arivlijn u ltj° rMPr,V,^i ° vw*nem P°loto*
Chicago, DI. — Nekateri ameriški časnikarji in pisatelji komentirajo brzojavke, ki se nanašajo na ujetništvo carske družine in druge dvorne klikarje. Gospodje pravijo v svojih komentarjih, da je tako ravnanje a tako (dostojanstvenimi ujetniki krivično in brutalno. Brzojavke so »poročile, da so celice premajhne za aristokra-tične goste, druge temne in brez oken. General Kuroš se je kot zagovornik "plemenitih" ujetnikov celo pritožil, da je hrana neužitna, ker je ravuotaka, kot jo dobe dru-igi ujetniki.
Prijatelji nove in pomlajene liusije odgovarjajo na to kritiko, da ječ niso zgradili revolucionarji, ampak zgradila jih je carska vlada, da je vanj pometala delavce in revolucionarje. Na tisoče delavcev in revolucionarjev je zdi-hovalo v^teh ječah pod najbolj bru talnim režimom. Jemali ao v tani-nicah in podvrženi ao bili mukam. Vsega tega ni zdaj v ječah, ko je padel earizem. Sedanja vlada dovoli ujetnikom celo črtati časnike in sprejemati časnikarje, da se z njimi rajzgovarjajo. Pisati smejo pi*nuL, dovoljen jhn je tobak in druge ugodnosti. To dokazuje, da delavci niso nikdar tako brutalni, če si osvoje politično moč, kot so bili njih "plemeniti" tlačitelji, dokler so bili na višku njih moči iu slave.
Lokalni delavski in vojaški sveti no ohdrzuvali konferenco v Petrogradu in so vstanovili "Narodni delavski in vojaški svet." Preje je petrograJdski »vet vodil vse javne zadeve, sedaj je pa le podružnica "Narodnega delavskega in vojaškega sveta", ki vlada, dokler ne bo olbdržavana ustavna konvencija. V petroigradskeni svetu iu v drugih mestih so socialisti v večini, ker ao bili vedno najhujši sovražniki cariznia in najodločneje zagovorniki ljudskih koristi.
V Londonu so nfbdržavali konferenco zastopniki onganiziranih žjje-znfičarjev, rudarjev in prista n Menih delavcev, ki zastopajo o-koli 3,000,000 delavcev. Na dnev-nem redu je bila industrijska kon-škripci j a. Konferenca je sprejela rczolučijo, v kaiteri ostro otmoja indunt Hijalno konškripcijo in jo primerja z navadno telesno suž-irost jo. Večina na konferenci je izrekla svarilo vladi, naj ne stori koraka naprej v tej zadevi.
Na Dunaju je bilo 16 revolucionarjev obsojenih na smrt. Obtožnica jim je očitala, da so »e zaro-tilli proti monarhiji in vojni. Delavski iu vojaški svet Rusije je izročil «k<»7.i mednarodni socialistični biro v Stockholmai avstrijski ,vladi »lasen protest. Evropejski delavci vprašujejo, Če bo sedaj Avstrija zavzela nie*to camma.
Delavske organizacije v Norwi-ehu in njegovi okolici na Angle-
* ^»evi Kuilije""«	jjii K«nifei-cni-a je s W> proti 14
1,1 ';i'H(fo rnsk,.	fflanovom sprejela rezolucijo, v
- >»• Z httk*'<la v,,l<,,l kor,<''',l VWJ'
' J- inifijatiral ■ n° ^ ^ ,K>dl^i, z zavarova-
* «»Mh
H"rrat„	njrm go^miMrskih pravic za vse
J" " ■)' 'azvila tak4»-lr.'l,aro<,e in brf* v<'3,l,ike	7S
"K-n
'J' *	j,. bi|
•JM .-ilj (
oi-iirr««fl « Dur-
vojskujoče se države, kajti milita ristiena zmaga W pommiila pri
"/».Iki si* Htri ,hod '»i,itliri*,,,,l» ki bi nV(nl fen*'
\	^»voni v parls- Ntn*ki ujetniki v Ki»)iriji ao rt-
! j > vrvi,.	Ivnotako navdušeno praanbvaH 'ii-
'	AngliU «peh riiske revolucije kot Ru*i
^ P« « iTvohiifiji v nekem vojnem taborf&čti, v kate-
;l(t.|U. tll,ji 'r.MM SM tHli ujeti avstrijski vojaki,
* r«rijfia«loni m Dtr-'^ »»ed xnbo nabrali $35 In jih po-1», r'h"*"r"'«»a rimku vi«. "'»I« pro>izi»ričm vladi, da «i po-
, a 'Kiiikout noto	"a trdno podlago.
* »^Hrtl, „, TH
da *
Kapitalistični anarhisti Avs,!3a l,0«skle F v pravi luči. ni"
Nad en tisoč štrajkariev deportiranih
Meščanska drhal ni prizanašala ženam.
Političen položaj v Nemčiji je ia. raotun. — Nemogoče je dobiti jaano sliko,
Bisbee, Ariz. — V bakreuostuv-kovnem okrožju so se odigrali dor godki, ki niso skoraj nič manj brutalni in sirovi, kot ao bili dogodki v East 8t. Louisu. Uiulika je ta, da je v East 4St. Louisu/ pou-lična drhal, sestavljena iz biznis-rnanov pa doli do delavcev, nastopila proti zamorcem, v Arizoni je pa drhal nastopila proti štrajka-jočini rudarjem, organiziranim v uniji rudniških delavcev I. W. W. Brzojavka iz Hisbee pravi: — Približno 1,420() Ukozvanih Svetovnih imlustrijalnrh delavcev" -— 1,197, da bo jpravilno —-danes deportiranih in zaznamovanih iz Bisbee za Columbus, N. M., vozijo nazaj in naprej na fil Paso in Southern želcznici.
Kje jih postavijo iz 24 voz za živino, v katere jih je danes stlačila 2000 mož broječa četa iu organizirana od llarry C. Wheelcr-ja, šerifa okraja Gohise, je še u-ganka.
Po brzojavkah iz Columbusa, o-blasti niso dovolile 1,194 možem in trem ženam — ki tvorijo človeško rnefianico — zapustiti železniške vozove in so aretirale K. B. Kinga, divizij« koga smperinten-denta, ki je nadzoroval vlak. Dve sto oboroženim tnoižcm, ki so stra-žili ujetnike, ni bilo dovoljeno zapustiti vlaka.
Kasneje so izpustili Mir. Kinga, ko je oibljulbil, da pelje može zopet nazaj. Vlak je pričel na to voziti proti Biabcejai. Pravijo, da ll)ndi poatavijo iz vlaka v Her-manas, N. M., toda jnitrdila ni za to vest.
Danes sta Jjila med pripravami za deportaeijo ubita Oroon P. Me-Rae, član "Meflčanske obrambne lige" in bos v rudniku ('opper Queen, in James Brew, bivši uslužbenec v rudniku Denn, ki je bil zaprt prvi dan.
MeKac je bil ubit, ko je Brew ustrelil skozi vrata iz svoje sobe na McRaeja in druigc, Jti so lovili ljudi, aimjpatiujoče z I. W. W. Pra-vijy, da McHae ni bil oborožen(T). Brew je oddal več strelov iu potem je stopil iz svoje soflie.
Trije tovariši McRaeja so ustrelili nanj in on je padel poleg svoje žrtve.
Akcija čete, ki sama sebe imenuje "Meščansko obrambno li* go", je posledica #tavke, ki jo je sklicala podružnica kovinskih delavcev I. W. W. Po oficijelnih poročilih je prišlo več tujcev v Bw-bee, ki so vplivali, da se rudarji niso vrnili na delo.
Načrt za poloveujc nt žel jen i h (t) meščanov je izdelal o polnoči šerif Wheelcr. V 2 urah je spre-menil 1,200 mož v deputije in jim ukazal, da se morajo danes zjutraj oh Štirih zbrati na raznih mestih. Okoli 800 mož, ki ho sami HCbe imenovali "deputije," so se pridružili VVhcelerjevim tilaiu.
Možje, ki »o bili ofieijclno de-putizirani in še ne oboroži ni, ao do bili puške z bištrukctjanu, d« »tre-ljajo le v sihilirann.
"Dokler zadnji član I W. W ne bo spoden", je bilo geslo,
Okoli 6;;«) zjutraj jf li*t prine-nel v posebni izdaji ukaz šerifa, v katerem je prepovedal ženam iu otrokom na ulico iu infttruiral di-jnit i je, da aretirajo "na obtožbo vagabondoŽe in l»laje w kalile-
listivne zarote, ki jf močno judiar-v a n h v prilog bakrenim baronom iu njih hlupccm, kljub temu se pa med vrstisami spozna, da sodijo šerif in vsi, ki so se udeležili te proitiipo^tavuc gonje, kot zarotniki na zatožno klop, ker so hoteli vpri/.oriti državljansko vojno.
Brzojavka nam daljo pripoveduje, kako so lovili mirne delavce, ki niso drugega storili, kot da so zaatavkali.
Z.idnjo brutalnost je oboroženi mehanska drhal i/.viiltila, preden je tttrjakujočc delavce nalovila na vlak Vsakega Jfoaeliej so vprašali, Če h<)K> ilelafi, to se pravi stav-loofkn/.iti in iz<lnti svoje tovariše.
Mi-srnunka drhal ni prizanašala uikonmr. Njena izredna brutalnost s«- pokazuje v tem, da je de-portirala tudi tri žene, ki so odpo-alale protestno brzojavko na zveznega svetniku Hunta proti depor-taciji štrajkujočih delavcev. De-portirsli so tudi advokata Wil-liam CMearyja, ki je govoril v prilog štrajkarjem.
Kaj bo sedaj t Preiskava! Kaj bo prin(*slu preiskava na dan, k<lo bo kaznovan?
Nobena prcinkava ne more obrisati resnico in sramotne pege z države Arizone, da je oborožena tolpa, kateri je sapoveiloval celo javen uradnik, napadla In depor-tirala mirne štrajlcuj<s''c delavce, ki so se |H>»lužili svojih ustavno sajasti enih pravic.
Če prav bo nekaj oseb kaznovanih radi anarbiMtičinigii nastopa mAčauskc drhali, ne zbriše kaz4>n resnice, da so postopali s štrajka-jdčiml delavci v svobodni republiki niijšc kot ob času najtemnejšega carskega režima v Rusiji, in da je to povzročila kapitalistična svojat, ki odira delavce z nizkimi plačami, /drž. države pa z o-ieruško ceno za baker. Dokazana stvar je, da stane produkcija za en funt bakra pet centov v dobrih rudnikih, do 15 centov pa v naj-slnlAih ruduHcMi. In bakreni truat pa zahteva od zvezne vlade 20c za funt bakra!
Kdina mlpomoe proti grahe&tvu bakrenega t nista je na<'Hrnalizi-ranje (podržavljanje) vseh bakrenih rudnikov.
Za delavce daje divjanje anar-ho-kapitalfatičiie drhali dober nauk. In ta nauk je zapo)»adeu v teli besedah: Delavci, posluiite se volilnega listka v svojo korist in ne volite hlapcev kapitalizma v javne urade I <'c bi bil Aerif socialist, bi ne Igral žalostne vlou<* kM-pitalifttokčuega najemnika, ampak bi imkIijm'il izkoriš^evulre, da zakoni ravno tak o veljajo zanje kot za delavce.
OOVERNER PROSI ZA ZVE ZNO POMOČ
Phonis, Ari*. — Caiopbidl, tet-verner Arizone, se je ofirnil brzojavno za pomoč na*predsednika, V brzojavki primi, da takoj odpo-61 ji- zvezne čete v sledeče kraje: V distrikt Clifton lil Moreniie, Bisliee, Jefome, okrsj M^iane, HuMit»ol'l4, Itn.v in Ajo. trovemer nit vaja v brzojavki, če ne dobi zvezne potno/''i, da sm Ihi nekaj ravno tak<*(* /V"dilo kot v .\rftnuil m Hisbee. On prizna, da j«» v 1. W W omobiratiHi rudarjav
r.,
r»/g
Z V"J,W" In pravljena »goditi željam ns»ke re-
like.
d«
r rn- UMibli
miru v okraju <V*liis«'; w tujski so se zbrali tukaj od drugod i/ ftTEVILO ŽRTEV AVTOMOBI-dn*ih »ekeij z namenom, da na	LOV JE VELIKO
dlegujejo in vittavljajo može, ki hočejo delati. Ta list je kroTil ulici.
Ki to se je z mags no hitrieo pokazalo t.a ulH pel otK»roženih t. Nekateri prihajali w sira« nlrih ulr, ^riigi *» drveli iz pro-dajahi, nekateri ao ukakali t niz kih »treh. V»i manfcirali kol btsafcmsni pn.ti »re^liVni meMa.
Tako pripoviNUni#- bntojavks dobMdM začetek aaarho-kapita
New York, It Y — Avt^mobdi
so ubili v državi New Vork Vrt o-m-Io v prvin ttestih «»ese«sh PM7. V ravnoistnn ča^i iHa I'»I6 j»« bi-I/# ubitih l'» oMtli manj. ,
, VREME
Dane« .lepo vreme v lllHioi«»u, v temperaturi ne Im» »preir>em»»e
Holnčtd vzhod ob 4 s m,; •olnčni zahod 7 p m.
ENAKA VOLILNA PRAVICA ZA PRU8KI DRŽAVNI ZBOR?
Amsterdam, lil. jnl. "lian-delsblad" je objavil depešo od »tvojega poročevalca v Bruslju, ki citira izjavo škofa lleylena v Na-nmrju, da bo Avstrija s svojimi zavezniki sklenila premirje prihodnji teden. Poročilo dodaje, da je škof dol»i| informacije o tej stvari i/, zanesljivoga vira.
Almsterdam, l!l. jul. — Vesti iz Berlina so te dni v takem koli-liktai, da je skoraj nemogoče dobiti jasno sliko o položaju. Brzojavki, ki je naznanila, da je kan-celur Bethiuaun Uollvvcg denil-aijoniral zadnjo «re<lo - tako je (ton^ala tudi 'Vossimdie Zeituug'
v	Berlinu — je sledila včeraj druga vest, da je odstopil ves kabinet. Danes je pa prišla *hrzojavka, ki pravi, da je cesar Viljem izdal naredbo, katero je podpisal tudi BetJimanu llollvvcg iu s katero nalaga državnemu ministru, da takoj inlela predlogo /a enako volilno pravico in jo predloži državnemu zboru v najkrajšem i*a-su, tako da se bodo nove volitve vršile, na podlagi nove volilne pravice.
Dalje poročajo, da je glavni dr-žav i ara ho rak i odsek odklonil glasovanje za vojni kredit v znesku 1 miljard mark; kljHb temu pa bodo razpravljali o novem posojilu v generuJni debati na jutršuji javni seji drlsvnega zbora. Liberalci groze, da IhmIo na jutršuji seji preirfl<ižrll resolueijo z mirovnimi pogoji,
Tajni Meji kronskega uvela je prisostvoval tudi krouprinc, ki je Idi v to svrlio poklican iz fronte. O stališču kronprinea si vesti zelo nasprotujejo, Kni poročajo, da se je takoj zavzel za reforme, drugi viri ps trdijo nasprotno, da jc on prisilil kanclerja na ostavko, bo-ječ se, da bi na kak način izumite vri ra I mir.
Kodauj, 151. jul. - Današnje ve-sti i/. Berlina soglašajo, da je kaj-zer obelodanil oesarNki manifest, s katerim dovoljuj« enako volilno pravico v Pnrsiji. V manifestu j«- navedena le lieseda "enaka", tis pa govora o »plesni, direktni iu tajni volilni pravici. "TagHblatt' iu " Vorvvaerts" komentirata, da je cesarjeva* naredba dober sač»-tok, toda " Vortvaerls" dostavlja, da prave volilne reformi!..a.leni še ni, ki bi obetala kakAen parlamentarizem v Nemčiji.
" Polltiken" ima br/.ojavko iz Berlina, da je kronprinc imel včeraj konferenco t vmlilrlji vaen strank v parlameiHu. Nav/.oči no bili: proKi-enist Pajer, narodni li beralec dr, Gustav Htressi*msnn, klerikalce Matija Krzbrrger, Mcrvalivec grof von Weslarp in socialist dr. Kduard David Kaj mo sklenili ali govorili, ni poro-čila.
<WHi, ftviea, VI jul. Kemkaj je prišlo poročilo, da je političen položaj v Nemčiiji veliko nlulmi v aadnjih šliriimlvajsetih urali. | Konflikt med vlado iu večiiiakiiid strankami v rajhstsifii je vidno o-Htejšl. ' Voruiuris", socialistični organ, piše, da bodo radikalei , imilili "mirno revolucijo" v do-aego volilne reform«. A ko pa to ne Ihi |»om»galo, w bodo |M»slitŽili "manj prijetnih srednlev".
PRVA STROKOVNA ORGANI ZACUA JE V0TANOVUENA
ftl OroU — Na Ml. ( roix, biv šmn danskem oipku, ktsii g« ku-pile J^|rii«'ne države, je ustano
vi	jena |»eva strokovna organizmo-ja, h kateri pripadajo plantažni delavci, mestni delavci in razni mik«slebi. Prrdasdnik orirsnr/a»'h j«* jf zamor«'«- D llsmiltoo Ja< k aon. DHavake reimiere na otokih iwt «In4»*- in drlavel >ib IkhJo /daj /boljšali a pomočjo orfaoizanK
STEV.~ NUMDER 164.
Brusilova armada drobi sovražne črle.
Nad 800 Nemcev ujetih — Pet toikih topov in deset strojnih puik zajetih.
PADEC KALU&A UOROZA NARAVN08T LVOV.
PetrogTad, 13. jul. — Vojni u-rad poroča, da so v sredo ujeli v vzhodni Oalioiji 10 častnikov in 850 mol, večina Nemcev. Zajetih je bilo pet teikih topov in deset strojnih puik.
Uiudoti, lil, jul. Po vesteli iz IVtrograda se nadaljuje ruska o-feiittiva v (Jalieiji z neprestano fu-rijo; čete generala Brusilova dro-be avstro-uemške obrambne črte kljub poplavi rezervnega voja-itva, ki so ga vrgli Nemci proti Itusimi, da bi jih ustavili. Padec Kaltiša, avstrijskega armadnega stana na Kidiški fronti jc narav-noKt ugro/il Lvov,
Kaluš jc padel po zelo krvavi bitki in avstio-neiušbi ujetniki pravijo, da so Kusi kvoJevaN zmiHgo s teiu, da so vrgli veliko mano cet na ov.ko fronto, (tjer je bil vsak odpor nemogoč. Kaluš jc mesto, ki muh HOIKI prebivalcev in leži 2h milj jufttioiatočno «nI Mtrya. Včeraj so Kuki dosegli linijo Po-Niječ-LeNitiivka-Kohinač južno iu zapadno od Stanislava. Sredice te Unije je U>situvka, ki se nahaja štiri milje sapadno od reke Bistrice iu sedem milj i/toAuo od Kakuša ter je najbll*jc vc^Je ai0> Nt o oil Stanislava v smeri proti reki Stoki.
Zavzetje llnliča je bila selo sijajna in atrategična operacija, ki je prodrla vso avstro uentfiko linijo na dvajset milj dolgi fronti iu groiti zdrobiti fronto od f/vn-va do Karpatov. Petrograd priznava v včerajšnjem uradnem jai-ročilu, da so Wiwi naleteli na močan odpor iztočim od Kalifa, kjer se nahajajo mnoge ualiirne ovire, liri bi in rečice,
PoroM-ilo i/ Berlina pa omenja novo nevarnost za nemško armado. (leneralni ši/ib namreč javlja, da so Hirsi pričeli z ljulim topniški iu ognjem na fronti v o-kolišu Kigc, Dvinska iu Barano-vičev; to pomeni, 'da Husi delajo priprave /a ofenzivo na vsi fronti. Danes se vrši bitka na 120 milj dolgi fronti ml /Iočovii do Karpa tov,- V desetih dneh svoje ofenzive so rcpiJhliranskc čete uove Ku< sije Ta/bilo av*tro-iiemWko fronto na dveh krajih, okupirale okrog dvajset mest, trgov in vasi, ujele približno 4:1,000 mož in vpleuile ogromno množine lopov ter raz» nega vojnega materijsla,
Nemci iu Avstrijid so nedvoni lio pedernili rusko ofenzivo, ko m« je začela, t'.jetniki pripoveduje. jo, da so jih poveljniki Inlažili, eeK, da ltu*i nimajo iiiuiiicijc niti spimobuoga vojaštva in ds boji ne bodo trajnl'i dal/kot dan ali dvs, Po najnovejših vesteh se Jn Itn < Mom pridružila reorganizirana ru» niunska arurAila,
Petrograd, l.l. jul. Tradno Dalje na str. 1, kol
ZADNJE VESTI
ftangaj, 18. julija. — Brzo|av ka is Tientsa poroča, da so repu blikancl zjutraj ob Atirib napadli Peking Pri napadu rabijo topo va, strojne puške in letala.
Parts 18 julija — V tednu, ki Je končal s osmim julijem, so »o tapljače ali mina potopile tri francoska trgovske ladja, ki so od rinile nad lt600 ton vode, In eno s nižjo tonaio,
Ohioago, III Itirje bunditje so napadli bančnega sla ki |e v spremitvu policaja nesel denar na dnifo banko Bsndltje so obema uluuall, naj dvigneta roke kviiko Bel Je vbogal, policaj Je segel po samokresu, toda v tem trenotku ga Je ustrelil sden banditov. Ban ditje ao na to xbe*all B sabo so odnesli le vrečo nlkljev, $10000 so pa presrll.
Iprosveta
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Iihaji dnsvno rum nedelj In praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNK PODPORNE JEPNOT1
Cene offlesov po dogovoru. Rokopisi m ne vredejo.
Naročnin«: Zedinjene drieve (Uven Chksgo) in Cenede $1 M leto, •l.fcO te pol 1«U in 76e u tri meeece; Chkago in inoiemeiTO 14.60 aa lata, M U i« pol teto, $1.11 m tri Meeeee._
NhIm m vn, ker Im stik e Ihl—»
"PROSVETA^
"THE ENLldhTENMENT"
Orpen el tke »loronle Nelioael Beaellt Seeiety.
Ieened dailjr e*cept 8unW»fnd Holldaja
fcy SUrnU Netieael B«a«fit S«cU»r.
Adrertleinf retee on efreemenk.
Sobeertption: United SUtee (ercept Cbieeffo) and Canada |S pet
CMeago and foroign eoontrl—, $4.60 per yeer.	^^
Addreae:
"PROSVETA"
SM7 Lew»4ele Ami«, Ckiea««. M
Toarj
Tele/ea LeiraieU 4638.
•SI
Detaai v okl.panju m. p t. (Junija 30-17) poleg veiega inm ia aeelove peamU, da ram je i te« daerom potoki« naročnin*. Ponovite jo prevoieaao, *	ne Mttevi liet.
,	CAS HITI... KOLIKO ČASA SE?
f -
Koliko časa bo živilska predloga še v kongresu? Ko je bil vojaški obvezni zakon pred kongresom, se zakono-dajci niso tako obotovaljali in prihajali z raznimi zavle-čevalnimi predlogi kot sedaj, ko je živilska predloga na dnevnem redu. Seveda, takrat ni šlo za profit, v nevarnosti niso bili interesi trustovcev. Zdaj je nekaj drugega, in gospodje zakonodajci tehtajo, tehtajo previdne vsako besedo, vejico, piko, ki je zapisana v živilski predlogi.
Žetev na jugu je končana, v severnem Texasu in Oklahomi mlatijo, tudi Kansas ima že precej svojega pridelka pod streho. Toda senatorjem se prav nič ne mudi z živilsko predlogo, kakor da ves svet živi v najglobokej-šem miru in obdeluje žitna polja.
Stroje na žetev in mlatev pripravljajo že v severnih državah, in mudi se z živilsko predlogo, da pride žito pod vladno kontrolo, da ne zaplešejo borzijani, špeku-lantje in oderuhi z rijim kankan in podraže kruh še bolj kot lani. Senatorji so ^a ta znamenja slepi in gluhi, in prav nič se jim ne mudi z živilsko predlogo.
Koliko čavsa Še? Cas hiti... oderuhi in špekulantje žc stezajo svoje grabežljive roke po zadnjem žitnem zrnu.
Vprav te dni smo čitali, kako so v New Yorku zmetali krompir na smetišče, ki so ga držali proč od trga, da so lahko navili cene navzgor. In tako kot delajo oderuhi in špekulantje v New Yorku, ravnajo tudi v drugih mestih, da bolj izžemejo konzumente. Kljub temu sč senat ne gane, ne hiti. .
Brzojavka iz Washingtona naznanja, da so se senatorji sporazumeli, da glasujejo o živilski predlogi še le v soboto popoldne dne 21. julija. Dali niso najmanjše gk-rancije, da se to res zgodi. Prav lahko se gospodje senatorji premislijo in glasujejo nekaj dni kasneje, ali pa sploh še le tedaj, ko bo žetev končana in bo ves poljski pridelek že v rokah grabežev.
Gospodje imajo seveda lep izgovor za zavlačevanje. V živilsko predlogo je bila umetno upletena že v zbornici prohibicijoništična kaprica, ki ima za izid vojne in pre-hranitev ljudstva ravnotoliko pomena, kot nositi sove v Atene. Tedne so e potratili s prohibicioniško kaprico in še danes nihče ne ve, kedaj bo konec te trakulje.
Koliko časa bodo še potratili, preden dobe oderuhi in špekulantje vijake na prste?
»inavm »......
zbornicah buržoazne kandidate, ne more pričakovati, da kaj store za delavstvo in se položaj kmalu zboljša.
In delavci, ki se dajo zapeljati od buržoaznih ali drugih demagogov, ne vidijo svoje lastne škode, ampak še zaničujejo tiste, ki jim z mirno besedo pojasnjujejo položaj in jim kažejo pot, katero je treba hoditi, da napočijo
boljši časi za delavstvo.
Na mestu je, da vsak sam sebe vpraša, če je storil svojo dolžnost napram sebi, svoji družini v boju za Svitlo in boljšo bodočnost človeške družbe. Pridruži naj se vsak zavednemu delavstvu, ki se z uma svitlim mečem in vsemi sredstvi, ki jih daje današnja država mtrazpolago, bojuje za dosego vzvišenega cilja: boljše bodočnosti za trpeče in tlačeno človeštvo.
In ta opomin je vprav sedaj na mestu, ko je skoraj ves svet zapleten v krvavi ples, o katerem ne more nihče povedati, kedaj konča. Zdaj je treba delati, graditi, da iz krvavega semena, ki ga je zasejala vojna, vzklije svoboda za vse narode na svetu, da ne bodo miljoni človeških življenj žrtvovani zastonj.
V tej veliki dobi, ko se vsa človeška družba vsled sunkov, kf jo pretresajo, zvija krčevito, je treba graditi podlago za boljšo bodočnost vse človeške družbe.
Tako delo pa mora biti preudarno, smotreno, stvarno in vztrajno, da se dožejo uspehi.
KDO JE VSEGA KRIV?
Ce poslušamo zabavljige na draginjo, slabe delavske razmero, nezadostne socijalne zakone, vojno itd., se moramo vprašati, kdo je vendar tega kriv?
Kapitalistični gospodarski sistem, bodo odgovorili mnogi.
Da, res je, da je kapitalizem glavni krivec, ali velik del krivde zadene tudi delavce.
Kaj nam pomaga, če zabavljamo na zakonodajce? Gospodje, ki delajo postave, so bili izvoljeni na programu buržoaznih strank, ki so za ohranitev kapitalizma. Oni zastopajo interese kapitalističnega razreda, to pokažejo tudi pri vsaki priliki in ne skrivajajo svojih dejanj. V zakonodajne zastope se niso izvolili sami, ampak jih je tje poslalo ljudstvo, ki jim ob vsaki priliki vpije živijo, četudi »e očitno norčujejo iz njega.
Pred nekaj dnevi je demagog Roosevelt na shodu v Nevv Yorku dejal Gomperstt, ker je Gompers razlagal, kako je prišlo do plemenskega boja v East St. Louisu: "£»lim. d« položim nanj (na Gompersa) svoje roke.*
Mesto da bi ljudstvo sprejelo tako demagogično frazo z molkom ali žvižganjem, je ploskalo demagogu.
In kadar so volitve, pozabi delavstvo na vse-trpljenje in so navdušuje za demagogično fraze buržoaznih govornikov in potem tudi glasuje za kandidate buržoaznih strank. Dokler ljudstvo tako postopa, dokazuje, da se ne zaveda svojega položaja in so tako roga svoji lastni usodi. Ce delavstvo izbere za svoje zastopnike v postavodajnih
Ely, Minil. — Čital sem v dopisu v valem listu z dne 30. junija t. L izpod peresa "Elyftkega Slovenca" predbacivanja, ki nimajo niti najmanj&e podlage.
Isti dan, ko je bila prirejena ta igra, so imeli Finci svoj narodni piknik, t. j. "Midsuraer Day." Na tem pikniku so nastopili govorniki iz starega kraja ih jaz kot ma-yor mesta sem moral biti navzoč. Govoril sem edino o finskem narodu, njega zgodovini in dolžnostih napram njih novi domovini, Združenih Držav. O drugem narodu nisem niti črhnil. Kako bi mogel govoriti potem o Slovencih na finukera pikniku T Za to imam priče med Slovenci in Finci, kajti govoril sem ves čas v anglelkAn jeziku.
Jaz sem govoril na slovenskih prireditvah, kadar sem bil le povabljen, in to je bil prvi slučaj za časa mojega petnajstletnega stalnega bivanja na Ely, da nisem mogel biti navzoč pri slovenaki prireditvi. Povabljen sem bil te-lefoničnim potom popoldne na dan predstave, torej v programu me niso imeli. VptaiaVsem, kaj da imam govoriti! Predsednik mi je rekel, da bi se zahvalil Angležem za podarjeno dvorano In Jaz sem mu odgovoril, da Angležev »pfoh na predstavi ne bo. Predsednik se je potem sam pismenim potom napram meni izjavil, da jih res ni bilo. Čemu potem ta kritika f Jaz sera imel isti večer drugi va žen posel in sploh nisem mogel priti. Lahko pa rečem, da sploh ni Slovenca na Ely, ki bi se bolj vestno udeleževal takih predstav in ki bi več atoril za narod, kot sem skušal storiti jaz. Ravno Či talnica in dramatično društvo je dolžno meni za, lahko rečem, polovico njih opreme. Taka družtva so za rojake, ki imajo čas za to. Jaz sem pa zaposlen in ne morem biti vedno med njimi. Ko bi pa imel formalno povabilo in Če bi videl, da je moja navzočnost res potrebna, bi se gotovo udeležil, kot sem se že neitetokrat.
Ako mi kdo dokaže, da sem kedaj govoril zoper svoj narod, sta-j vim, kar kdo hoče. Ako pa 1c*te-. I ri zagrizeni politikar napačno tol-i mači moje opazke glede Avstrije, ue morem pomagati. Jaz sem Slovenec, nikdar pa ne "Avstrijak", ker vem koliko ran je le vttekala Avstrija našemu narodu. Radi tega, šah te vata od dotičnega, kateri je spisal omenjeni dopis, da prekliče, ako ne, bom primoran iskati praviee na drugem mestu. Jaz si služim kruh med vsemi narodi, Slovencem pa dam vedno prednost, ker od našega naroda dobim veliko podporo ▼ svoji trgovini in drugače Toda samo občevati s Slovenci v javnem Življenju je nemogoče. Najbolje bi bilo za Slovence, da bi ne imeli nobenega re-
Collinwood, O. — Kapitalistični inoloh ni nikdar sit žrtev, da ima le kaj koristi od njih. Vedno či tamo. vesti v listih kako padajo žrtve kapitalističnega tiranstva. Največ nesreč se pa zgodi v tu kajftnjih železniških delavnicah N. Y. C. železniške proge. Ni sko-ro dneva, da bi ne bil kak delavec ali kak drugi poškodovan.
svojih tovarišev, kateri so jih po-
dučevali in poživljali, da naj se organizirajo m naj volijo socialistične kandidate.
Priporočam vsem rojakom- delavcem, da uaj priduo prebirajo delavske časopise iu bi sploh ue smelo biti delavske hUte, v kateri bi ne bil vsaj en delavski časopis. Radi tega poživljam vse delavcc-rojake, da naj pridno prebirajo "Proletarca iu Prosveto," kajti ta dva časopisa sta edina delavska slovanska lista. Opozarjam posebno «'lane S. N. tP. J., da se naroče na list dnevnik "Prosveto," ker to je lastnina vseh članov in radi tega je naša dolžnost, da ga podpiramo. Prečitajte Vsak delavski list od prve strani pa do zadnje iu sicer pazljivo in na učili se bodete marsikaj.
V zadnjem ea*u sem se mudil v So. Burgettpton, Pa. in okolici kot zastopnik "Prosvete" m "Proletarca." Najiskrenejša za hvala predsedniku tamošnjega društva S. N. P. J. za vso naklonjenost, katero mi je izkazal.
Naselbina Slovan dobro napreduje v "vsakem oziru, kakor tudi društvo H. N. P. J. Vsi tamofinji rojaki so mi šli v vsakem oziru radovoljno na roke in radi tega se jim najtopleje zahvaljujem za po strežbo in naklonjenost. Posebno še sestri Mariji Križan, pri kate ri smo se dobro zabavali in tud: nam postregla kolikor jej je bilo mogoče.
Ko sem bil v Henminie, No 1 sem se udeležil shoda slov soc. kluba štev. 69, na katerem
odpor. Dokazano j, a protnik, kateri fc?'*1
10 nizkotuih s^tn . "hrami na povriJU
umetno v^ržavaij,^. dl Proletanja pr J> jenja, katero s, 5?*» S0" Kal vari ji.
Pa ležal Mrl v ^
Al«' človek v,s zaduhlih rudnikih in ,
trna živina, ,„ora Vvik
Vek Prif'»ti, ^ Je tudi
® mvedril« in ^ *a se prirejajo sedaj v \<Z
M uvrstil« ve4*kj ki v prosti naravi, kajti f
daj V letnem času se mjtf v prosti naravi, da « £ svežega zraka, kajti med mora tako vdihavati «truZ ne iu duši ji v premogi zanemarjenih premogovnikih.
1'recej je se članov, katen— bili pred desetimi leti sov«t niki našega društva "Snom štev. 72 8.N. P. J. Mtnikil bo še gotovo spominjal, | zapreke smo morali prelnii koliko so se prizadevali i sprotniki, da bi uničili to dn Toda v.se zaman, društvo napredovalo in vsi nasproi pogoreli na celi črti. V spo^ ga priredi društvo "Spor štev. 72 8. X. P. j. dne l gusta 1.1. svojo uruštveuo c.o v zvezi desetletnega tega društva.
Uljudno se vabi vsa kIot« društva iz okolice, posebno tva S. N. P. J., da se vdele proslave v največjem števili kor tudi vse posamezne roja rojakinje. Nobenemu ne bo< kdor «e bode vdeležil in da tudi kanzaškili "solm-ni ne bo manjkalo.
Društvo "Spoznanje," bo| zalo na ta dan, da je kljub prizadevanjem nasprotnikor napredovalo iu da se ne di hitro uničiti.
Še enkrat uljudno vabim kanzaška društva S. X. sploh vsa slovenska društvi kolice, da se udeleže te sla*
Natančnejši program bo javljen ol) pravem ("asu.
Za obilen poset se pnp
društvo "Spoznanje," štev.
N. P. J.
John Goršek, lajni
Slovan, Pa. — Na izvani seji drulštva "glovemko-Hm Sloga" št. 241, SN1M., se je nilo, da se ne priredi 15. julij društven«4 veselice, ker je " ty Board" prepovedal pri Toliko v pojasnilo vsem č IVter Bacha, taji


Dne 2. julija je lokomotiva po-rje govoril sodrug Etbin Kristan
vozila nekega dclavca ogrske na rodnasti in ga tako grozovito raz-mesarila, da ga ni bilo mogoče drugje spoznati, kot po koscih o-bleke in po laseh. Najbolj značilno je, da je pri vseh takih ne-srečeah vedno navzoč eden in isti strojnik. Ta človek ima sedaj v kratkera.času mnogo žrtev na svoji vesti (ako jo ima kaj,) katerim se pa potem še smej a in dela neumestne dovtipe. Skirajni čas bi že bil, da bi delavci odločno -zahtevali, da bi družba odslovila takega človeka in jo prisilila, da bi kaj ukrenila v tej stvari in ne izdajala vedno tisti "Safety first," kot da bi bili le delavci vedno vsega vzrok. To ne zadostuje, da nastavlja kakšnega priganjača, ki tehta komaj stoindvajset funtov, njegov glas pa ni močnejši od vrabčevega na strehi; potem naj pa prevpije deset jardov dolge tire.
Delo je zelo naporno in od koRa Največkrat dobiš določen čas, kedaj moraš biti gotov z delom, si cer se zameriš, in v bodoče ne dobiš takega dela. Radi tega je samoumevno, da skačejo delavci kot brez glave*črez tir, po katerem vozi lokomotiva vedno sem in tja. Ko prideš nazaj na svoje mesto, moraš biti zadovoljen, da ni tvojega tovariša ubilo, ker je dotični voz, pod katerim sta delala, na tleh, stolice in orodje polomljeni. Lokomotiva se je namreč za letela v voz in ga vrgla na tla.
Dovolj naj bo o tem. Da »pa ne bo kateri mislil, da živimo sama v žalostnih Časih, hočem poročati tudi o veselih dogodkih. Vsaj Slovenec je najraje vesel. 4.~julija se je poročil rojak John Kosec, ustanovitelj godbe "Triglav" (ob ka terih *vokih se čuti človek popol noma prerojenega) z gd-č. Veroniko Oriš. Želim njima največjo srečo v zlati ptičniei . . .
: : .Oh jaz bom pa le še točil solze . . .:
S. P. društvo sv. Barbare št. 2« nam tudi obljublja, da se bomo lahko vdelcžiH njih izleta 22. julija na Reliarjeve farme, kjer se nam bo nudil krasen in zanimiv program za stare in mlade. Pl*s, dirka in veliko drugih zanimivosti bo na programu. Tako, da veselja ne bo konca ne kraja.
Toda zvečer bom pa zopet sam ostal, ko bodo drugi šli z tovariši-cami domov . . .
Frauk Dremepetič.
Govoril je tako prepričevalno in poljudno, da je moral vsakdo iz-pregledati in razumeti položaj, katerem se sedaj nahajamo, kdor se je vdeležil tega shoda. Tudi tej naselbini so mi rojaki poma gali pri inojem težavnom poslu Radi tega sem primoran se najtop leje zahvaliti vsem rojakom po sebno po Johani Trčelj za lep vzprejem in izvrstno postrežbo in naklonjenost in Rudolfu Trčelj tajniku kluba štev. 69 v Heriuinie No. 1 Pa
Opozarjam vse naročnike "Pro svete" in "Proletarca," katerim je potekla naročnina, da jo naj obnove, da bodo list redno dobi vali in da jim ne bo ustavljen Vsak delavec potrebuje v seda njih razmerah dober delavski ča sopis, da pazno zasleduje vse dogodke sedanjega časa. Kajti ča?i so preresni in ne smemo dopusti ti, da bi kar tako šli mimo nas Pripravljeni moramo biti za vse slučaje in to je nam le mogoče ako pridno beremo socialjstične časopise in knjige. Radi tega naprej za "Prosveto" in "Proletarca" in naprej do zmage socia lizma.
Fr. Stegovec, zastop. 'Prosvete.'
!
Radley, Kaos. — Prav malo dopisov prihaja v javnost iz tukajšnje naselbine in iz okolice v "Pro-sveti,"'še manj <pa v drugih slovenskih časopisih. Kar se tiče delavskih raj:mer v tukajšnji okolici, so iste, kot so sploh v Združenih državah. Kapitalisti nas izkoriščajo, kolikor le«morejo. Dokler ne bode ljudstvo samemu sebi v jelo in «aupalo, toliko časa bo i-niel kapitalizem vso, moč ter bo nas izkoriščal. O tem bi se dalo cele knjige napisati, kakšno izkoriščanje delavstva obstoja, ako e-den pazno zasleduje vse današnje dogodke. Ako kateri opazuje ves današnji sistem, mora priti do prepričanja, da je vsegs tega krivo edino delavstvo, ker je še prema lo zsvedno in orgsnizirano. In kedaj bode spregledalo f Koliko je takih delavcev, kateri ne marajo nič slišati o socializmu in se raje odstranijo, kakor da bi poslušali o tem kakšen pogovor, Ne marajo se udeležiti shodo/. In vsi taki mislijo, da so najbolj modri in modrujejo samim sebi doma. *Toda tega ne pomislijo, da s tem škodujejo največ samim sebi in zadržujejo ves razvoj -človeške družbe.
HploAno je pa znano, da sovražniki vedno poskušajo zatreti vnak napredek ki vse kar jim ni p« volji. To je že egodoviiwko, toda
rudarska 8TAVU
Ne h
Hermine,	v Pr
pili premoga rake druži* ' < morelaud Co." je izbruh^* Delavci so se organizirali i ted Mine Workew of Aii m zaiitevajo, da družba pr to organizacijo. Obljubila«
takoj "Rud of Mine" mi .macij«' pa6 ne miripj Toda mi bomo vztrajal'«1 do amage.
Torej Slovnici pozor.
»eni za delom!
John Terčelj, por«**"
farmarji se kočijo
POVSOD ORGANIZBAt
gt. Paul, Mi»n
H „a konvencijo
marskili orgsntzsnj. ki i 5,000,000 fHrmarjev. .>» veneije je i»Wst. n** šno zadružno fam»« zacijo,
rljsii nj*
Joffre, Pa. — Kar se tiče delavskih razmor v tukajšnji nanelbini so i*te kot po vseh drugih naselbinah. Kapitalizem nat« Jrkorifiča presentanta v javnem življenju, p„v*od. V nekaterih haselbinsli! ravno nasprotniki vsakega ns-bi bilo vsaj manj pristne slortn- manj, v drugih bolj. Ko bi se de- predka so morali prej ali slej pod-ike nevoHljivosti. Drage voljt bi Uvri zavedali, kot so se ru*ki in I leči, kajti vsak napredek gre z odutopll vsakemu to "Jast," ko bi jih tudi posneman, bi se tudf tu- duhom časa naprej in tega ps ne ne bili časi tako re«ii kot so. Ne kajšnje razmere v marsičem iz- morejo vstaviti Kakor se je rus-bi pa rad videl, da bi rekli, da jfcj premenllc. Dokler bodo pa še ne- ki proletarijat v/budil m se otre-Slovenec ne zmožen tega tefkega kateri ostali zveati sužnji kapita- »el okov, v katerih je bil vkle-posla v teh raanlh časih. Da je os lizma, dotični potem ne smejo tar- njen, tako tte bi proletarijat zdrv v Mslanjem času teiak posel biti nati črez slabe razmere, ampak tr- mil po drugih krajih. Tn čim »»olj na čelu mesta mUtlm, da lahko kali se morajo na pr*a in priznati bo zatiran, tain hujši bo vsakdo prizna	krivdo, katero so naredili prt vo- Kajti vsaka sila rodi odpor in «•
I i	Oeo. Brotich. 'litvah in. ki nbo hoteli posluša*I hujša je ta sila tem hujši je ♦ud«
nko
kl bo	^
treMIčine in poatavl dukte na trg
bogat
Lake Oity,
nem iskanju j«7^"'
Bi
m
chsll na stsren.
nahaja l.koft« ' *
nm se
Hm« r»l.. <1.
T«» j' n*
jMH«*1
odkrit«
♦56.000* žila, ki j'
1 m pri Ooldrn^J
LISTNICA OtKD^1
V K *** Ily MiM - Y
dopis 'bo tskoj P^
vr.cts inirijs"^
vkle-jdi Im /.«
nilo. Voidn^___
-PHOSVET A"
fjBfGF*
.Mi na evropske®
F bojišču.

prw9 .traaO
^ o -oranjem bojevanju V,, operacije ob rek,
' ovijaj',
V Saše eete ho po ljuti rfg^JT	.ovražmka
krvavi
bitki m
v naftilj ro-
ji
U\u>», ki J* 7xUj t- i
zLilno od Itoforodtanov,
J Jcirsbovka-Kriv* se so-jK.shržuje naturnin Ugud-pokraji«« in zadržuje nafte
fgfim Undon, U |ul -Sod Dnjwtra se nadaljujejo ^ hoji- fllizo Hmorgo-teBar.novK-ev se vrse lj.it, jenjski boji. Bliso Lutrta m ■tfni Oilieiji doseza bombar-Je od do rasa višek si-01, Ofari in Stokodu „ odbili napade. Med Dnje-Wli„ Karpati «o ruske četeijo-jenafe sile nazaj bl»o Kaln.sa prekoračile na .zapadui breg ittiire.
mu zračni napadi Angležev v Belgiji.
flndon, 13. jul. - Urdduo jav-da so bile včeraj velike ak-■no^ti v /raku na belgijski fron-V zra*'nih spopadih so Netaici bili štiri eroplane in šest dru-,se je moralo poškodovanih Kiti na tla. Amgleži pogrevajo havijatikov. Angleški letnici metali bombe na Varsseanere, Denis-Western, flhistelles in tend. Vrženih je bilo več ton iloziv, ki so razdjale železni-postaje, elektrarne, municij-gkfanlfr-a in razne druge volt neprave. Vsi letaki ko se rili. _ V bitki pri Nieuportu nji torek so Angleži izgubili O mož; tukaj so všteti tudi ti-ki so jih Nemci ujeli. Okoliš, »o jra napadli Nemci, je bil v ih dveh bataljonov anglcške-vojaštva. Drugih posebnih, bo-vttraj ni bilo.
'ariz. 13. jul. — Vojni urad r»"a o topniških 'bojih na raz-krajiii fronte. Več nemških udov je bilo odbitih. Nemci so
►et izstrelili okrog sto granat
J".


torlin via London, 13. jul. — icralm .štab javlja o živahnih jih v Šampaniji in o naskoku angleške zakope blizo Monchi-kjer ho Nemci dobili nekaj u-uikov. Blizo Lensa in Bulic-BrtaT Flandriji je bila včeraj iljerijska bitka. Izid torkove ob morju je bil zelo uspe -Angleži niso mogli izvršili *u<'Ka j,rotinapada.
Italijanska fronta.
ini, 13. jul. — Vojni urad po-i o lokalnih praskah na Tirol-in o topniških bojih na ontn-
'ronti.
javlja, da je položaj ne-
Tttntnjeu.
gleške čete so jih ujele 620. An-jglezi ao tuli vpleuili en top in razdrli železnico, ki vodi v liejas.
Razno iz inozemstva.
piniTiTi
Republikanska armada v Pekingu.
Tientsin, 13. jul. z 60,000 mož republikanske armade je »daj v Pekingu. General ('angsun se vedno tiči s svojimi četicama v 'Prepovedane«, mestni", ki ga oblegajo republikanci. Kakor poročajo, imajo monarhisti precejšnje število tolpo v in založili so se tudi z živežem. Vojni in finančni minister provizoriČne inonarhistitfne vlade feta bila včeraj aretirana, ko sta hotela pobegniti iz Pekinga. U'jet je tudi general Fenglinko. Dalje javljajo, da je Č&ngsun odstopil od poveljništva monarhisti-čne armadice,' katero zdaj vodi general V^g.
Peking, J3. jul. — V glavnem mestu Kitajske zopet plapolajo repufbličanske zastave; edino v "Prepovedanem delu mesta", kjer je cesarska palača, je videti stare zastave z zmajem. Voditelji republikanske armade so pri volji sprejeti nasvet inozemskih lega-cij, da se pogajajo za mir z mo -n srn isti.
Republikanska vlada se še nahaja v Nankingu.
Mehika bo poslala nazaj vojaške begune iz Amerike.
Mexico City, 13. jul. — Mehiška vlada je danes podpisala pogodbo z Združenimi državami, v smislu katere bodo mehiftke oblasti deipontirale nazaj v Združene države Amerikance, ki so šli v Mlehiko z namenom, da se izogne, jo vojaški službi.
Angleški minister odstopil.
London,' 13. jul. — J. Austen Chamberlain, tajnik za Indijo, je resrigniral. Ostavko je podal tudi kvrd Hardinige, bivši podkralj v Indiji, toda njegova ostavka še ni sprejeta. Oba sta bila v zvezi z vodstvom ponesrečene kampa -nje v Mezopotamiji, ki se je vršila spomladi 1916. Preiskovalna komisija, katero je imenoval parlament, j* pred krotkim poročala, da so (ftamlherlain, Hardinge in drugi zakrivili poraz in kapitulacijo generala Townsenda v Kut-El-Amari.
»nji pridelek sadja in selenjave padel pod povprečnost. Pridelek žita je 4,ravnt> tako dober, kakor je Uil leta 1915", to se pravi, da je slab. Omenjenega leta je bila letina žita in krompirja skrajno inizerna vsled bude tole. •
Houialfet Gustav Hotsh je poročal rajhstagu o nem i ril, v oru akfm mestu Striegau, o katerih Ae ni bilo slišati. BJjesto je bilo teden dni (brez kruha, vsled česar so i:a-stnli krvavi izgredi. Oblasti so u-retirali mnogo oseb in nekatere ženske «o bile ulbsojene na ve4 mesecev ječe.
Ameriške vesli.
DELAVCE IŠČEJO, KI BI DELALI ZASTRAŽENI.
Pittsburgh, Pa. — Westiimhou-
se družba iese 1000 delavcev, ki •jo pripravljeni podpisati pogodbo, da gredo delat v novo tovarno in ostanejo v tej tovarni zaprti skozi deset mesecev, da izdelajo neko bojno sredstvo, ki je tajnost Delavcem, ki so jih vprašali, ee sprejmejo delo, so povedali, da bodo delali na silovito učinkujočeut bojnem sredstvu, ki mora ostati tajnost, dokler vlada ne dovoli, da postane javno znana reč. Bojno sredstvo bo znano do tega časa le onim, ki ga bodo izdelovali.
V tovarni bodo delavcem na razpolago vsakovrstna razvedrila, le dovoljeno jim ne bo zapustiti tovarne.
Plača bo dvojna, kot jo dobe sedaj, poleg dobe še nagrado. Sprejeti bodo le taki delavci, o katerih so .prepričani, da so zanesljivi in niso izdajalci.
Uradnika Wes'inghouse družbe nočejo govoriti o stvari. Nekateri ugibajo, da je najbrž ena najnovejših iznajdb Thomas Edisona
INDIJANCI NA VOJNI BTEZI?
Ponesrečena revolta v Ekvadorju.
Panama, 13. jul. — V republiki Ekvador (centralna Amerika) so prifcli na sled organizaciji, ki je hotela strmoglaviti sedanjo vlado, ki je skrajno protiamerkŠka. Vladni privrženci dolie rebele, da so hoteli z revolucijo pomatgati zaveznikom.
Ely, Nev. — Med Indijanci, ki žive na rezervaciji ob Deep Crce-ku, Utah, se je naselila nezadovoljnost odkar sta bila dva Indijanca aretirana, ker se nista registrirala dne 5. junija. Ko so Indijanci zapustili rezervacijo, so kradli konje in ugrožali nasclnike.
Naseluiki v severnem delu doline Snake so zapustili svoje domove in zbežali v mesto Baker. Po izpovedi naseli,ikov so Indijanci oboroženi in groze, da preidejo na vojno stezo, ve ne izpuste aretira nili Indijancev. To se je zgodi
tirki delajo načrt za reokupa-cijo Bagdada.
Winhiugto,,, 13. jul. — l)rzav-epartnu»iit je informiran, da je tal Msckenscn na poti v Me-Msiaiji, Turki se pripravljanj ofenzivo, da iztrgajo Angle-Baj^sd in v to svrho so do-pofUfH' .hI kuj/.erja, ki jim je ^»NiM-ju armado in Mackeu-ki bo vodil ofenzivo. Kam-za lia^vlatj se prične v je-kajti /daj traja v Mezopota-f Uka vročina, da je vsaka ,J!'8 ®Peraeija nemogoča. Tur-r* unajo na nedelavnost ruske v Armeniji in Perziji.
Irski republikanec izvoljen po-slancem.
London. — Revolucionarna ir-ka stranka, ki zahteva irsko republiko in ki je znana pod imenom "8inn Fein", »bo imela zdaj svojega poslanca v angleškem partamentu. Včeraj je bil izvoljen pri izrednfh volitvah v East Clare E<lward de Valeča, profesor na dublinski univerzi« Dcfcil je 3000 glasov večine nad nackmalneem Patrkfc Lyndhem. Valera je pri sostoval lanskemu rebeljonu na Irskem m pre^ kratkhn je bil po ntilofičen iz zapora.
čete dob« posebne če
lade.
"'V 13. jul. — Ameriški ko-
■NMfent javlja: (iood bye ru-voja*i klobuki amerifikih • l'o mnenju Francozov nM«Mih ekspertov »o precej >i [4 n»rndo (1'arižanke so jih ' ' ' » leloinjo modo ienskin ali m bojno linijo w»tks: ameriški vojaki
."Z"*}*	ki se lomijo
•"fl"<kih in frane»rskrti ter "d; F»ravzaiprav je wh »«lj plitva in na (elads
m/,	:>nj*ib kofcčkov -
- železa, ki le-ko e^plodira ie dohe ameriške če-ki »o tiidi
siMerni*
■Akif.
m •"•u. J),
Francija ne bo dovolila referen duma v Alzaciji.
•Pariz. — Minktrski predsednik Ki bo t je dejal včeraj pred senatnim odnekom: Francija Ima ne-oporekljtvo pravico d<4 Abacije Lorena. Ti dve deželi ata nam bili iztrgani s silo in zato ne bomo dovolili glasovanja, da bi prebi valci sami odločevali, kam hočejo spadati."
Francoski socialisti so prtfli do spoznanja, da bi bil referendum v Alzaciji v sedanjih raamerato velika farna. Ali ne bi Nemci nad sorovali tako glasovanje? Hociali •ti so za to, da omenjeni deželi pripadata Franciji, ali ker se stri njajo z Rum, da narodi sami od latfiijo o svoji usodi, uo predioM — karo piAe Piere Renandel v so cialističnem orgami "LHumani ta" — stoekholmrfki konferenci bščrt, da Francija okupira At-zacijo-Loren in «e le eno leto po sklenjenem miru naj prebivalstvo na konvenciji odlrtči o svojem ste-evmpski tusn pod vo<ktvom komisije, ki jo fcnemije "Liga drtav."
ŽKTVE V LODLOWU DOBE SPOMENIK
Don ver, Golo. — Kudar^ka or-«anii*aija Uuited Mine Worken» je kupila kos sveta, ns katerem je stalo šotorsbce ludlouiikin itraj-karjev, ki je bilo brutalno napadeno od hlapcev kuipitaliama. Pri tem napadu je bilo več Žen in o-t rok umorjenih.
Ongankaciju bo vprunala lokalne organizacije, da vsaku nekaj prispeva k gradnji spomenika, ki uvekoveči spomin nu pudle delavske žrtve.
Naprodaj so
enonadstropne hine, vse moderno vrejene. Ix»ti stavbisea merijo 30 x 12.'). Le pol bloka od kare; 5e vožnja v mesto. Ako želite imeti dober dom, pridite in si oglejte te hiše, predno kupite kje drugje. Pridite'do 31 ulice jul na Keeler A ve., ali pa se oglasite osebno pri John Skala, mizarski stavbitelj, 3011 So. Tripp Ave, Chioago, m. (July 14-16-17.)
ROBERT W. LUTER
ARCHITECT 118 N. La Silil StM Chliifi,
ki je izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J, M priporoča 81o-vencem za izdelovanje ■tavbinaklh načrtov. Tsl. Franklin M01
TEL. NA DOMU AU8TI/I 8600«
Idamar, Pa
Prejeli šsio otiventllo, da jr to piis if m«1 d onih družb, kjer rudarji dolnjo violt Hext dni v tednu, to ps le, ker imajo V^dno dovolj voi! na rSEpola^o. Premo «orovl, Idauiar, Hotilibon, Dia« in Va-lier ■<» v- icpcin in prijaxui«in kfuju PeanajivaniJi. l»ol»ra Klima. 1'ridnejAi premoga rji aaaluftijo od 100 do 180 du-Tukaj je miiotio
Denver, Oolo. — .Sem je doils vest, če rudniški operatorji, ki ni-j ho bili zastopani na konferenci z zveznimi pogajalci, ne priznajo, da fcroče rudnike vladi, da jih o-bratuje, tedaj danes zastavkajo rudarji.
Rudarji zahtevajo M 50 minimalne plače.
USTANOVITEV NOVI SOOIA
listiOne stranke
po
Mew Terk, M. T. — J. 0.1'heln*
Stokea, ki je izstopil is sedanje sr>cialistične strsnke in je svoj is-j stop pojssnil v daljAem člaikku v aoeialistUnera dnevniku "New York Call", naznanja, da ne v neptembru vrli konferenca za u-stanovitev nove HocialUti*«.' stranke, ki ima *a cilj politično In industrijalno demokracijo r
MMdalizem-
Stoki*« pravi, da na ti*xe v^l cev pravi, da je trebs neksj vn" napraviti za uve-fno dew»«»kra«,j' v industriji, kot »o storile star* stranke.
RUDNIK ZAPBT VSLED STAV
Tsrk
or
ubitih ia 020 ujetih,
1) - V teku sad-
Phoeniz, Ariz — Brzojavka i/ Kttirmans, Ari«., nasnanja. da rudarji v rtidniku (loleonds *s
T Nemčiji _____
s-«., Kodaiij. Dan-ka. -^'.hiji Turki diktator Hato,ki je p^.roial držar-. Najbrž more M* -tavkoks
7<i0 tuož iu aa- uemu i1>oru v Berliuu, da bo leto izov.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK lit Psm Av.t Pittsburgh, Pa.
irfflsSitftfra:
S*lMM M MlM«
Jsi SSVi i* SSS
Imimh ¥
a;
m« ,.. >h. to
Pidporna J tenou
lakorp. IT. Juaijs 1»07 v dri. llliaeia
GLAVNI STAN i t6ST—M BO. LAWNDAL1 AVE, OniOAOO, ILUNOIH,
UTEAVK1 ODBOR, Pradaednik t Joka VogrM, bos t»0, U 8*11«, IU. . I. PodprsdsadaUt: J. BraUovii, E. F. D. 4, l»x M, Olrard, Km
II. Podpradaadnlk: JoUf Kukalj, »449 Ewing sva., Ho. Okioafo,.!!!, ' Tajnik: John Vardarbar, i70s Bo. L*wadala A*«., Chi<a«o, lil. Klafajaik: Anton J. Tarbovae, P. O. Bos 1, Olaor«, lil. Zapisnikar: Joka Molek, 400S W. Stat 8t., Chioago, Itl^
MADEO&NI ODBBK: Jo«s Ambroil«, 851 bos, Canonaburg, Pa. Paul Borgor, fdl—lat Bt, U Bali«, IU, F. 8. Tsvchar, 674 Ahaaj Ave.. Rooksprlng, ,,Wyo.
POROTKl ODBBK: Aat«a Hraal, 811-Mtk Ata., Naw Duluth, Mirna. Joda Bodllak, bat 4S2, Bmithtoa, Pa.	»
Ettdolf Pl«Ur4ak, 41« bos, BridfftTino, Pa. Jakob Miklavži A, L. Bos I, ItUM, Pa. M. Patrovich, 14815 Hala Avo., OolUawood. <X
UBBDMTK "FIOITITI"! Jat« Zararialk.	-
vanovKi idravmBi
F. J, Kara, M. D., OSO! Bi. Oatr A to., TI ml m < Okla. V8B D1NABN1 SADITI Df BTVAEI, U m tMoja fU spravna«a o.llx>ra ia 8. N. P. J. aaj aa polfttyaJo aa saaloTt
JOKU VEBPEEBAK, SMT-« Ba. LavaBala Ava, oatesff«, DL
PRITOftBB OLRDI OBNBKAUTBOA POBLOTAJIJA aa MUjaJo aa oa^
slovi
JOŽB AMBBOftlO, Bos Ml, BMMl—laH. Ps. BADBVB PKBPIKUZVB ▼BBBDVB, ki sls jih rslUl prra ta druga ta staaoa, sa pošiljajo aa naslov:
ANTON HKABT, 111 - Mik A?*, N«V Dalatk, Mlaa. VBI DOPISI, raaprava, UaakL sasalatla tU. aa ••Vtssvsio" ss poiiijaja
UKBDNIStvo "PBOBVBTB", 8857—M Ba. Lavadsla Ava., Okloago, lUiuoia.
VBB UPKAVNISKB BTVAEI, aaroAaiaa, Oglasi, sa poSUjtjo aa aaalov, UPKATNlftTVO "PBOBVBTB", 8857—88 Bo. I^vadalo Ava, Okloago, IU.
V koraapodaaol s Ujalitvoa B. V. P. aiMalMvosi la upravntltvoM "Prosroto" as rabit« lsMa aradalkov, amrt sspUlt« aaslov, ko jo ta navaden ako ftollto, da bo vsaka stvkr kltro roloaa.
Bojo glavaaga upravaaga odbota sa vrtijo voska prvo srodo ta tr«tjl tetrtak v siooooa. BaAotok ob oal urt popoldao.
PRIPOROČAM SE
vsem rojakom za obilen obisk mojo
kavarna in restavracija
Dobra poNtrelha s vsakovmt-ni ml jedili. Mojo feslo je "Laln« naKititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni z mojo postrežbo. Prepričajte se to je najglavneje.
Martin ftorn, 6034 St. Olair Ave., OUvaland, Ohio.
KADITI TTLLMAN OIOARE. U nizko izdelane
lbjkua Oigaro............10%
S. N. P. J. Cigare........10o
Tillman Cigar Oo.
A UKORA. MINN.
Potrebujemo
podaaoi livsrjav aa (tolo na UtnAu in ua akviser atroj; delo Jo od koani Lultkn mu Kaaluil od «4.00 do «0.00 dnavao. Pri dito takoj. Ni doiavakih neredov ,
Tarra Haula Malleabla Mfg. C«. (,»—17»	Torro llauta, I ud.
NAPREDEK.
Prosveta piAe za blugontanje ljudstva. Ako se strinjnft t njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglaftajo v Proavetl. V sslngl l
mam vse za vsakdanje potrtfiMI* ne po zmerni oenl.
ANTON 20RNIK Herminia, Pa, , ;
o, toda Indijanci se nočejo po. isrjnr v dvah tednik, miriti.	|«lrulin, ki rade aprajemejo rudarju na
Manovauje in hrano. l»obc ho tudi laliku
iaotaobna alanovaiij« P° "I'-kI f*ni /a $7,00 na meaec iu S sobas pa ua «4.50 mosatuo. Mr. 1». K. Wllliam« v Idamar,
DUHOVEN ARETIRAN. Waukegan, 111. — Francin Brothers, škof nove katoliftke cerkve je bil aretiran na obtofcbo šestih
dečkov, v atarosti od 7 do 17 leta. L ln Mr v„MOII Tay|()P v l»dlana, Aretirana sta tudi njegova poma- '
gača Williani Benson in Auguatus ^ -Projasists va prolnjo tok, ki bi Harding, penzijoniran duhoven, i fcoleli vpranati sa delo, dujota poja.nlla ki je bil dodeljen lokalni cerkvi. | VM,D1( ki |,| r..ll dobili »taluo delo v le-Aretacijo je isvrftil William	1b ljarnpm Uraju> MVeda lahko
llalloran, detektiv, uslužben pr,,
državnem pravdniku James (I I pridete Mi aami. Vsrn.lt« C,.rrry rr«o Welchu Z8 okraj Lake. l»i*onvlllr ftelesnico naravaoat do Ida ------|Il-r( ji.^ij, tam J» dovolj drla,
CE VLADA NE PREVZAME RUDNIKOV, BO STAVKA.
NORTH SIDE STATE BANK
90CJC ST1UJVGS. turo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100,000.00
Je izredno SLOVENCI,

141 poMIluno 4«aat wMm pH|*u()mi r «U*a dom»v\n» po n*i«li)lh Plstalssioloialota« okrooil aa BaaBe vlo»«.
MOČNA. KONtZaVATIVNA IH NAFEBDEA IHSTITOCIJA.
Sltveiko-Brvilikl Pogrebiilh 1 bsizamovac
NaA poirrebnUki urad je urejen z vsemi iJotneUčIimrnl za
POGREBNE SPREVODE.
Posebno m društva In za otu», ki nimajo prostora v svoji blAl za pokojnika, Imam le|K, svojo ka|»elo. Automo^»lll In kočija h« dobe pri mt^nl vsak daa. Se pripo«^«n»
Jože! Pavlak, lastnik
Tel.: CbdbI 6^08
062 W. I8,fc St :: » ti
Chlcaao, III.
Potrebu)emo 100 premogarjev
za delsll v prrnnogovor« STAR JUNOTION, PATETTE C0UNTY, PENNA. Mi Imamo sslstfsti 1000 koksovil, pe/i. Dosti voftov zs odpošiljstev. Dels se vssk dan, nolietilli n« r. do/, ne stsvke. JI. C, Frlckovs plaAilsa t»stvka, kst«-ra je nujvfcja v tej drlavl. Zsalu>.ek je cslo od $7 do *M dnevno i,t lalil •» t,olive/''. NI vode ne plina. — Premo« jo H čevljev visok.
Mi itrismo ve« slovenskih družin, kjer si Inhko dol.lt« «1*. aovsttje, tudi je druW»eni Vornissrljst. !>osti hifc (tudi r., aaSirr, po hišk, ri»ul po $2.00 ihJ Mrbo, pHaol.no MsooV,.,|j« »e dobi ss $10 00 mračno. IMirs pitna v,w|a. I#« - t—I,,,« ljudska - višje šols li, cerkev. Kolonija Wjr 700 ht«>Ml rmo dvakrat po vila (i pla/o v tem letu po 10 odstopu* krat.
Pridite pripravljeni se delo. Vsem it* H 4 W Me/el«. do |4.,yton, Peo,is, sli ps pišite ,»s naslov: Mr M M M " 1 Stsr Ju ne t Ion, Psyette Coiintf, Ps.	4 f
WASHIN6T0N COAL L COKE C0„ OAWSON, P*, i
5353232323485353232353484853


PROBFITA
1 DR. VELIM IR DlZtUCi
V službi kalifa.
Zf oderiMki rtau.
0»»
(■ IIU iulil
Kmalu ne je vsa dvorana razsvetila in ves čar sijajne arhitekture je plaval Mahdiju pred očmi. Un je očitno zadovoljen ogledoval gladke ni car, okraftene z rdečimi arraenakimi ornaiuenti in kranen »trop, ki ne je zrcalil v bojnih bojah a-rabske umetnosti. Na policah ho stale skupine ki-tajukih v a/., zlati v HM z raznovrstnimi vdolbeni-mi hlikumi, razni kipi in predmeti iz pravega kita jhk<'ua porcelana/ Na tleh ho bile preproge iz m vet le rdeče »vile, v katere ho bili vezani listi, a zavete iz težke, »vetle »vile, v katere ho bili vezani napi»i v arabskem jeziku, ho pokrivala vrata in okna. Pred hadžibom je stala miza iz lepega onikna, ki se je zrcalil in svetil in nedaleč v kotu »c j«' dvigal na stojalu iz zlate ponode vonj aloe in *andalje, ki so počasi tlele.
Mahdi ali Muhamed je gledal ve* ca* ta *i-jaj in lice »c mu je nmejalo, ko ne je spomnil, kako je bila ie pred dvema dnevoma njegova uso-da bedna in tužna. fudna je vsekakor pot areče.
V	tem kratkem fcasu kar je vladat, pa že tolika izpremeba. Njegov nasprotnik, hadžib Abde-ramaii, je visel na križu; vni njegovi pristasi ho bili izgnani in vrženi h svojih mest. Kalif Herman je imenoval njega za hadžiba. Da ugodi želji ljudstva, je zapovedal kot novi hadžib, da se morajo v»e afriike čete, ki ho bile večinoma del telesne straže, odstraniti iz Azzahre in Kordove v pokrajino. Na ugledna in čaatna mesta je imenoval name svoje prijatelje, a vendar mu Se v ne to ui zadostovalo. V njegovi glavi ho vntajale druge misli. Hiti hadžib je nieer lepo, kot hadžib vladati mogoč ne jfte od kalifa, je ie lepAe, ali vladati kakor kalif in se imenovati kalifa, to je brez-dvoma najboljAe in najlepše.
Ali mar ta slabi Heftarn zasluži, da vlada? Ta slabič, ki se pusti kakor metla vladat! od nvojih brtdžibov! Ne, v renniei ne! Ta HeAam je že davno zaslužil, da ga vržejo » prestola nlavnih kalifov. Ali ni prava sramota, da je nanlednik preroka Muhameda, nasdenik velikega kalifa Harum-al-Kanida, ta IleftamT Ali njemu, Muhamedu, ne pri-stoja bolj naslov kalifa, kakor Heiainu. Ali ni v njem junaMco nree in inočna roka!
Vse to je mislil Muha med in te misli so mu rojile po glavi noč in dan in ga nino zapustile uiti za trenutek. Vendar ne to ni dalo tako hitro izvesti. Hadžib je vedel, da bi iz tega lahko nastala krvava medčaiMka vojna in kdo ve, kdo bi v tem slučaju odneael zmago H tem, da je afriško telesno atraio izgnal, ni jo je napravil so-v razno. Dal je razglasiti, da je Menam vsled razburjenja zadnjih dni naglo zbolel.
Telesni zdravniki Ileftamovi so izjavili, ker jih je Muha med dobro podmitil in jim zažugal s smrtno kaznijo, da j* He&amova bolezen zelo nevarna in <ia mu ni pomoči.
Naglo se je razglasilo po Kordovi, da je kalif 1 lena m bolan. Ta vest je v r«nici razialostila večji del kordovskega preblvalntva, ker je bilo iskre* no vdano svojemu zakonitemu kalifu. V džamijan in privatnih Mila h se je molilo za bolnega kalifa, ki je bil tako dobrega srca in ♦ako darežljiv.
Vse njegove slabosti ho bile v tem hipu pozabljene in vsa Kordova je drhtela za življenje svojega kalifa. Muhamed je dobro vedel to, in se je zato obotavljal in premišljeval, kaj naj stori. Vendar je poprej hotel, da .-»liSi, kaj misli Wadha el Ameri.
Pred nekaj trenutki je pozval pred se tega poglavarja hrvatske telesne straže, zato Se ni mo-gel priti. Vendar se je jel Muhamod vznemirjati, zakaj ga ni. Njegovo visoko celo se je temnilo in prsti so se mu nemirno igrali s črno, bujno in dolgo brado.
Suženj, ki je prižignl svetilke, je že odftel in v dvorani ni bilo nikogar.
Muhamed je bil nenavadno bledih lic in i izgledal je v tem polumraku kakor mrlič. Naposled se odgrtie svilena zavesa, ki je vk«e1a nad majhnimi vralfceaini in v dvorano je stopil \Vadha.
Itil je visok in suh, vitke rasti, visokega čqla, u modre oči so gledale ostro in prodirljfvn. Hled, nekoliko /.arunieuel obraz mu je obkroževala ne ravno dolgu brada, Goste in močne obrvi no se mu spajale nad nosom v ravno črto. Nos je bil močan, raven in pravilen. To je podajalo njegovemu o-brazu neko mrko nrvnljo in ker ho močne ,razra-Ačene obrvi Arabcu znak lepote, «o gn smatrali po mnogih haremih /a lepega loveka. T*stniee so Itile majhne in rdeče, komaj vidne izpod brkov. Na levi strani nosa je imel brazgotino in lntotako ob levem očesu.
Oblečen j«' bil v preprosto \oj iftko obleko, ki ui f nobenim znakom kazala njegove velike vojaške časti, katero je imel kot poveljnik In vodja močne iu znamenite vojaške telesne »rraže ka-lifove
l'rise<Ui \ dvorano je preKri/al roke in se globoku priklonil hadžibu.
ha m zdrav, sin svetlobe iu mogočni moj vladat * \Vndha el Ameri prilm j.i k N iti. pripravljen, da posluša \»ak tvoj inigljitj l'i»<lne\i in po noči j«> pripravljen, da ti .»lii*i Na te betede. katere jr Kot pozdrav izgovoril / nckaVo \ t\i. scoii.i gla»om, pristavi nekoliko ti*je Kaj že-lis. tiio| gM^iMtdar?
V	tem jv ?r M ihsnied \stal / di\ana in Sel V \Vadhi Z mdostljiviin nasmeškom mu je dal roko.
I'verjen sem, da si ti moj svetil fcnmen iu «la It- mi j«* dal .Mah. da mi s svojo svetlobo iu tis \ timiii, Ko mi bo trebalo gledati Ti tmaS »oko lov c d. i mi liislto glrdas, \ trbi ••• lcvn\« «ree in tie Imp* s#» tukoirar' V trbi je moč *|oiinva. ko stop« o|ur/i|o, n«HN*č ogromno deblo
NVadlia .jt* mirno posluial te bcirde Y«*del je. da v« 11. i • I >. 11 • potrebuje ra nekaj /elo \N/nega, • ' it i i.iko lt\nli 1'ornal jc prav dohro latinski pi» go\ oi Timeo l>auH<»» et dima ferentes N*t
posebno veselil te pohvale, ker ni veroval v njeno inkreuoHt. Prevelikokrat h« je že overil, da ne velja varovati viajim od nebe. Zato je vedel, da mu je treba kiti opreznemu.
Vendar ne odloči, da izrabi kolikor le mogoče to Muhauiedovo naklonjenost. Zato se ie enkrat prikloui iu reče:
—	Mnogo pretiravaš, veliki naslednik Hvote-ga preroka! V nvoji ljubezni mi pripinujes več, kakor mi ide. Vendar bodi uverjen, da bi bil nre-čen, če bi imel sokolov vid, levovo srce in mol slonovo, ker potein bi vne to položil pred vznožje tvojih nog in ti bi ne lahko posluževal sedaj enega, sedaj drugega, kakor bi ne ti izljubilo. A ako-prav nimam vseh teh zmožnosti, o katerih govo-riA, iu akoprav »eni saino neznaten človek proti tebi, veliki sin nlavuega rodu, vendar sem pripravljen, da bi ti bil na uslugo z vnem srcem Iu t vsemi močmi.
Muhamed ga na te besede prime zopet za roko in potegne k sebf na divan, ki je stal v kotu.
Tukaj naju nikdo ne slifti iu lahko govori-' va, kar je naju volja.
Wadha je sedel na ponujeno mesto.
_Gre za urečo mojo in tvojo — reče Muha-
med. — Ako me bo* poslu&al in mi pomagafi, se ne bog kesal.
-— Govori, dobri moj gowpodar.
—	Ti vei, da je nan kalif Heftarn nevarno zbo? lel in da ne zdravniki boje za njegovo Življenje.
Wadha je pokirnal z glavo in čez lice mu je Minil ironičen naameh, ki ne je komaj opazil.
—	Vem.
—	Kaj pravi narod?
—	Znano ti je. Narod moli za življenje hvo-jega kalifa in mu želi dolgo Življenje. V
—	Narod je bedant — reče prezirljivo Muhamed.
—	Zakaj T
—	Ako bi bil pameten, bi želel temu slabot-neŽu smrt ... >
—	VVadha je bil pripravljen, da hadžib izgovori te besede. Vedel je, da je Heftamova bolezen samo izmišljena komedija. Vedel je jtudi to, da je ta bolezen narao prvi korak k nadaljnim Muhamedoviin korakom, vendar ga je ta nagla izjava iznenadiia?
Razburjen ne odgovori ničesar, zato ga Muhamed ostro pogleda in reče:
—	Ali nimatn prav T
Wadha je bil v zadregi, kaj na odgov^ff, ker se je bal, da se ne vjame v zanjko, vendar reče:
—	Nisem nikdar mislil na to, a karkoli min-lis, gotovo premini iS dobro, ker tebi kot potomcu nlavnega proroka prihajajo mmli Iz neba.
Muhamedu zažare oči:
—	Ali ni to prava sramota, da sedi na pre-stolu oni nlabič, ki ne ve drugo, nego Bedeti v haremu in ne zabavati s svojimi odaliskamif Ali ni Hmefien tak kalif, ki nima svoje volje, svojega razuma, Hvojega srca. Ali ni privel o« s svojim vladanjem na rob nas rod, naš narod In vero pre-rokovo? On nosi ime kalifa, toda je nlčvrednež, ki krade Alahu čas in državi denar. HeKam e kakor trot pri čebelah, fie huje, zakaj troti p»de z matico vsaj otroke, a on je brez zaroda. On je ničla, katero je treba izbrisati Ali Je on kalif, ali je vladar! ... To mi moraš pritrditi, da ni vreden ptfikavega oreha. Da, Abderaman ni i-mel napačnega načrta, da vrže Hešama s prestola. To ta slabič v resnici zasluži, zakaj pozabil je na tradicije na&ega naroda in hotel progla-siti za svojega naslednika človeka, ki ne izhaja iz Mohamedovega rodu. Ce bi pa Abderaman izhajal iz nanega rodu, bodi uverjen, da bi mu jaz prvi pomagal, da se čim preje dvigne do oblasti. AH uzurpatorja sem moral pribiti n križ.
-t- Alah je pomagal in ti si zmagal. Sedaj si vladar, ker vladaš kot hadžib.
—	Istina — vzklikne jezno Muhamed t— v mojih rokah je oblast cele države, ali . . . — Hadžib jc na to pazno pogledal okrog in djal s tihim glasom:	ali to mi ni dovolj.
Wadha je znal, kam meri ta govor, vendar se je dela, kakor bi ne razumel prav*
—	Kaj želiš tedaj?
Muhamed mu odvrne h svečanim in nevolj-nim glasom:
—	Kaj želim? Nočem sijati kakor solnce, nego hočem biti solnce. Želim ne samo vladati kakor kalif, nego hočem biti kalif. In dokler ne dosežem tega, tako mi preroka Mohameda, -nočem mirovati. Misliš morebiti, da je to satno častihlep je. Dobro! Naj bo častihlepje, ali to je tudi «veta stvar. Dolžnost moja je to, da preroku Mo^ame-du, začetniku našega rodu, zopet dvignem zasta-
in vzamem žezlo v svoje roke, katero je do-
vo
ločil svojim potomcem, žezlo, katero so razni u-pomiki vedeli izmakniti iz pravih rok. Slišiš torej, kalif hočem biti!
Wadha je )>oalušal mirno to izpoved in njegovem obrazu se ni opažal niti najmanjši z-raz presenečenja,
Svetli gospodar, jabolko, katero želiš prejeti. ti bo samo padlo v naročje. Ves narod ve, da si ti edini, zakoniti nanlednik kalifov.
—	Da, prav imaš — odvrne h strogim gtasom Muhamed — ali le tedaj, ako odide kalif Hešam k sencam svojih očetov. A Alah ve, kdaj bo to!
—	Saj si sam rekel — reče \Vadha el Ameri da je llešam naglo zbolel in da zdravniki nimajo upanja na ozdravljenje.
Kh kaj, zdravniki »e lahko motijo, liešiim lahko ozdravi in kaj poletu?
\a to sedaj ne morem Ogovoriti.
Ali mar niee«ar ne veš? — plane Muhamed z divan«
—	Kako misliš to? — vpraša navidez začudeno Wadha el Ameri.
Ali *e moja ukrirnost čuva tako dobro? —■" vpraša hadžib.
—	Kaka skrivnost?
- Ali ti v rcniiri ni niee*ar znano?
O kateri »tvari? — se je hlinil Wadlta, kakor bi resnično ničesar ne vedel.
(Dalje sledi.)
=====
Njena moč.
Spisal Jože Ambrožič.

(Konec/
"N» bilo cigana v okraju, da bi bil več dvignil ali me vrgel; bil
sem najmočnješi---in ven
dar sem bil pri pogledu na njo brez moči. Velika je moč lepe ženske!"
Ne daleč od taborišča je izvi rai izpod skale studenec. Sem je prihajala po vodo, izpregovorila z menoj par navadnih besed. Ako sem napajal konja, ki mi je bil pred tednom dni še pol življenja — sedaj sem se komaj brigal zanj -r- in zopet je odšla.
Tu jo počakam in ji razodenem kako jo ljubim in 'kako trpim radi nje, sem sklenil prednjo noč, in vrag si ga vedi, zakaj so mi silile solze v oči. ,
In res sem šel drugo jutro studencu in čakal na njo. Lepo jutro je bilo in ptiči so žvrgoieli po grmovju. Ko« je drobil svojo in kobilar mu je odgovarjal, vmes se je pa včasih zadrla šoja. Sedel sem na kamen in premišljeval, kako da bi jo obgovoril in ji razodel svojo ljubezen. Nič pravega mi ni hotelo priti na misel in še predno sem pri&el do kakega zaključka, je za&umelo po listju in ona je stala pri studencu.
Tedaj sem vstal, stopil k nji, ji polotžil roko na ramo in pretrgano boleče je prišlo iz mojih ust:
"Ada, jaz te ljubim---gTO-
zno te ljubim," sem skoro zatuli končno.
Otresla se je moje roke in stopila korak nazaj, V njenih *o«5eh se je pa pokazaio nekaj kakor za
smeh.
Bila je tiha za trenotek, in tudi jaz se«n molčal. Samo konj muleč traVo v bližini studenca je moti to ueznaHno tišino.
"Ti me ljubiš? — Bah!" je dejala s hladnim glasom. "Za konja me hočefi kupiti."
Meni je sedaj postalo jasno. — Od t odi ta mrzlota napram meni
"Jaz da bi te kupil? Kdo je to dejal? Kontf mi je za teboj vse na svetu, ali zakoljem ga ako hočeš."
Smeh ji je zaigral krog njenih ČreAnjevih usten in izmed istih drobnih belih zob, ki so se zales kertali za ustnicami, kakor nanizani biseri, je prišlo: "Ante zako-lji ga in verjela ti bodem, da me ljubih"
•Ne da bi trenotek pomišljal, sem skočil k živali, dekle je vpi lo za menoj "Ante, nikar —nikar tega ne stori." Ali to me je še bolj podžigalo. Potegnil sem nož in ga zasadil živali do ročaja prsa.
Vzpel se je koqj na zadnji nogi in kri mu je vrela v loku iz prsi, skotil je parkrat, se opotekel in padel.	'
Obrnil sem se proti Adi; stala je še vedno na istem mestu in njen obraz je bil malce pobledel. Vrgel sem nož vstran, — skočil k njej ter dvignivši jo od tal, za^el sem jo poljubovati.
Vse, kar je bilo s silo kročeno v meni, vsa bolest, hrepenenje in ljubezen, planilo je sedaj kakor vodni val na dan. Imel sem njo v objemu, po kaiteri je tako hrepenela moja duša. Vrhovi dreves so šepetali nad nama, v grmu po leg studenca je pa zopet začel drobiti kos svojo jutranjo pesem.
iNekdo je zakričal sem od foto-ri&ča in njegov glas je poklical človeka v sedanjost. Izpustil sem jo iz objema in jej pogledal v o braz.
Ali to ni bila več ona ponosna Ada z javnim obličjem. Imela je zarudel obraz in na trepalnicah ji je ležalo nekaj teikega.
Sklonila je glavo in me vprašala komaj sliftno: "Ante, me H v resnici ljubiš?"
"Kako morei dvomiti," sem dejsl in jo zopet privil k sebi.
"Ako me v resnici ljubiš, poj-diva od tod. Poskusiva živeti v vasi. Čemu ta večni strah pred sovrstniki in sodnrjof'
"Kamor hočeš, draga moja", sem dejal in zazeblo me je pri srcu, ko sem pomislil, da bi morsl zapustiti gočd.
Kaj poreče oče radi konjs, me je csskrbelo in vprsšal sem jo o tem.
"Naj poreče, kar* hoče," je od-; govorila malomarno. "Tvojt
sem."
Odšla je a vodo, jaz sem pa pokleknil h konju in gs objel krog vrstu. Smilila «e mi je iival in rad bi jo bil poklical nazaj v življenje. Toda misel na Ado mi j« izbri-
sala bolečine, ki sem jih občutil ob izgubi živali.
Odiel tem po gozdu, srce mi je bilo prepolno sreče in hotel sem biti sam. Ko sem se zvečer vrae-il, Hem sklenil da vkradem drugega konja- mi ga podarim Ivotu za hčer.
Do večera niso pronajdli, da sem konja zaklal in niso sumili, da sva z Ado že zaročena. Po navadnih pogovirh smo se viegJi spat.
V noči, ko smo vsi spali, obsto-pili so orožniki na6 tabor ter vse možke vklenili radi tatvin v mestu. Branil bi se bil Lahko, eli hotel sem biti vedno poleg Ade in u-dal sem se prostovoljno.
M sem zadnji; orožniki nam >b strani, v ozadju je pa šel straž-mejvter z Ado.	*
Nekaj časa je šel tiho poleg nje, nato ji je pa začel g>,oriti proseče: "Samo za trenotek bodi moja, Ada, in takoj vas vse izpustim ---.Da bi ti vedela, kako te ljubim. — Aka zahtevaš, pustim orožnistvo in se pridruiiui vam. Samo moja bodi---"
Ona je molčala in začela hitrejše korakati, da je bila bližje mene. Sedaj sem šele zapopadel, te nm se ona tako boji orožnikov. Napel sem roki ali verižica ni ho tela počiti. Treba je bilo še večje moči.
"Kaj misliš, da ne vem," povzel je zopet straž-mojster besedo, "da je preiskovalni sodnik zadnjič pred teboj klečal in izpustil vse cigane, da si tvojo ljubezen pridobi."
Vtihnil je nanagLoma in jaz sem se ozrl nazaj ter zapazil, da se stražmojister ruje ž njo, da bi dobil poljub.
Potegnil sem v divji jezi z ro *aina na dvoje in verižica jc od
letela--.—V naslednjem tre-
notku udaril sem stražmojstra s pestjo po glavi, da je brea glasu
padel na pot---- pograbil A-
do za roke in izginil z njo v gozd.
Vstrelili so parkrat za menoj, ali kdo bode cigana v gozdu zadel.
Ušel sem srečno. Ada ni hotela več med cigane in nastanil sem se njo v neki gorski vasi. Ukazala mi je, da ne smem več krasti, in ubogal sem jo. Koval sem ktne tom orodje in živel z njo srečno.
Leto dni za tem porodila mi je otroka in umrla."
Ante je utihnil in se zagledal pred se ----" .
Stresel je glavo, kakor da bi hotel odgnati apomine in dodal turobno: "Velika je bila njena moč. Stražmojster je hotel zapustiti radi nje službo, preiskovalni sodnik, ki samo kriči nad človekom, je klečal pred njo. In jaz — najmočnejši Čigan — trepetaj sem pred njo, zaklal konja in za pustil gozd, najsvetejše stvari ci ganu, ter živel na njeno željo s njo med kmeti. -7- — — "
Tiho je bilo med cigani v krogu, dokler ni Ante zopet povzel be sedo.
"Hodil sem nekdaj po mestu in vgledal sem pri nekem velikem oknu človeka v beli halji, ki je kletal veliko soho. Poleg velikan akega leva je stala gola žena drseč mu roko na glavi kakor vkro-čenemu psn.
Stal sem dolgo in gledel — gle dal. On je klesal naprej, videč pa da se ne odmaknem od okna, jc prišel na vrata in me vpraša!:
"Kaj gledaš, cigamre?"
"Tvoje delo, gospod."
"Veš pa tudi, kaj predstavlja ta žena poleg leva?"
"Vem, gospod," sein dejal, "svojo moč".
Sirom Amerike*
MOUFBLLSBJSVA VS VLEČE
UNIJA
Denver, Golo. —John D. Ročke-fellerjeva ml. žolta unija nims privlačne sile za rudarje. Iz zanesljivih vrrov poročajo, da je 00 odstotkov uslufbencev pri (talors-do Fuel and Iron Co. zdsj orgsni-rirans v rudsrski organizaciji U. H. W. of A.
zz izsr*
*al KuAbe,r.d0bUd'-'"i.-
r<K Ur*
drugega."
Po teh benedah ie ™ •
Kubeika, tno zadet zgru^ IU lU
obrnil »amokreh proti žil.

)<J
in I
ŽOANJE VZROlfUBOJI
Jackosn Hole, Wy0 __ 1
«tilson je vstrelil Kichmxl tona na svoji farmi. StiUn ds je rabil orožje v ^ jal Je, da je Thornton miri
njemu pijan in je hotel h fc Pobiti njega, njegove un» treke.
snu.
BARON, KI JE PO8VAMIV1 DERBILTA, ARETIUi
Cleveland, 0. ~ Baron K« Rolph von Guersdorff je bil ran v Toledu kot nemški ogun« nes. On je svoječanno pokril fred Vanderbilta, naj w 0dp je z Lusitanijo.
De Woody, zvezni a^ent, v i,da je Guersdorff najbrf nil poslaniku von Bernstortfi,, je ^Lusitanija' oborožena »tu vi. Baron ni hotel podati izjav da je posvaril Vuiderbllti.
Ko so ga aretirali je živel imenom Brandt.
Praktični migljaji.
Srebrne žlice postanejo ('rut,! pridejo v dotiko z jajčjimi jtdi in jih najhitreje o&stite t nava 110 kuhinjsko soljo.
Srebrne stvari korenito m če jih kuhate čert ure v vodi,! je pomešana z salniij&kovlia ipiij tom in jih odrgnete s kredo, T« pepel od sniodke je dol>er u stenje srebrnih predmetov.
Srebrne predmete, ki se niu j
doltgo rabili in so umazani, oči* te, ako jih najprvo omljete 1 skim Špiritom in jih potein dr| te « šeetko, namočeno v salin ko vem Špiritu, ter splahntte t vp čo milnico (žajfnico).
TRAOBDUA V8LKD PONE SUOUTSOA BIZKISA
Htw Y«rk, M. Y. —Harrv May-nard in Jeremiah Kufoelka, oba •trejnika, sta bila prijatelja od mladih nog Zadnja leta sta iivels skupaj. Pred nekaj meseci «ta vzela is banke svoje prihranke in sta odprla goraio. V začetku je •la r#>rt dobro, potem je pa pričela pojemati. Pregledala sta knjige m pronaila, da imata dolga za $1,500 Ko belka je pmlal Mav-
Zeleni volk na srebrnim »e pjavi s salmijakovim Jpirtoa
Pranje finih, netaobarmih | volnih tkanin. — 1) Skuhajte mehko dva fuuta riia v dvefc Ionih vode, precedite v ^ledo pustite tekočino, da postane m na. Potem predmete previi »mencajte in ne odrgnite; mfloi pH te-m ne rabi. Skuhajte zopet nako množino riža, oci*lite, «d* vite vodo za splaluiiti, skuha zopet obe množini riža skupijj bro premešajte in ocedltc, terpj denite toliko mrzle vode, di tekočina mlačna za dmjro prwj potem splalmite z riževo voda ste jo prej dali na stran. Mkf pri tem ne rabite, k«r frfn d« dovolj moči.
2) Skuhajte Ittee sladkorja (sugar of lf«J1 v f« ui v(Mle in pustite v nji«»"« kaj časa, ker to barv« utrdi I tem pripravite mrzlo menico 1 lovega mila in vode, ter<tv»rt' liro zmencajte. Ker je *vlr*-«f> da strupena, pazite, d« *L razpokanih ali ranjenih ^ enake stvari ne *netf m«««1 zraku ali sokieu.
Pranje batUta, katoni. preprog itd. volnenih tU brez da «e menja barrs, m sle<leei način:
Skuhajte pol	»
JMice pšenične moke v It.nM t,l, vode, in psr.it«" d. ne sanica pregosU, na Kar, r dite skozi tanko cunjo. kvorta te melaniee v p^ . ji pridenite potrehn-. mlačne vode. PfcreJ® * h vet le stvari in t«a ^ temne. K» Ji N^pgH nite jih z mlsčno ^o.^ in vne skupsj
Brst »trsb« r|
Gonps: -I« W vaela v »lufbe, l» «< jim ne, d. bi ne WU ' ^ jemu molu	^ (
Hlužkinjs O ^ - jaz ne
stil
M