IMGLAS
Leto XLIU — št. 57 - CENA 6 din
Kranj, torek, 24. julija 1990
stran 2
Popolne resnice ne bomo zvedeli
stran 3
Vladni program je preveč splošen
stran 9
Bodo delavci sposobni preživeti upokojence?
ren\sW>
ban**1
Zadeva Elan
Obtožnici zoper Aljančiča in Kodra
Kranj, 20. julija - Preiskovalni sodnik je minuli torek končal preiskavo o zastavljenem Elanovem denarju v Celovcu, namestnik temeljnega javnega tožilca Janez Hočevar pa je v četrtek vložil obtožnici zoper Uroša Aljančiča in Pavla Kodra pri Temeljnem sodišču v Kranju.
Obtožnica bremeni Kodra kaznivega dejanja neupravičene uporabe (po 143. členu KZ Republike Slovenije) in kaznivega dejanja ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin (po 146. členu KZ RS in v zvezi s 146. členom KZ SFRJ, osta-vek I. in II.), Aljančiča pa napeljevanja k neupravičeni uporabi (po člneu 143. KZ RS in v zvezi s 23. členom KZ SFRJ).
Več o tem na strani 11.
• D. Ž.
Seja republiške skupščine
Bled, 21. julija - Čudovit ognjemet in jajčne lupinice z jubiljenim 180. tisočim jajcem na jezeru, so v soboto ponoči osvetlili Bled in navdušili številne obiskovalce in turiste. Slika: G. Šinik
Carinarnica Jesenice na mejnem platoju
Zaposlili bodo 85 carinikov
Jesenice, 19. julija - Carinarnica Jesenice bo za nove delavce zgradila 40 stanovanj, jeseni pa bodo zaposlili 85 novih carinikov, kolikor jih bodo potrebovali za delo ob karavanškem predoru.
Tudi jeseniška Carinarnica Se pripravlja na čas, ko bodo odprli karavanški predor in zato na mejnem platoju na Hruši-Cl ter na Plavškem travniku gradi objekte ter tudi stanovanja za novozaposlene delavce, ki bodo delali ob predoru.
Letos dela na Hrušici hitreje Potekajo, problemi pa se pojavljajo predvsem zaradi neurejenega financiranja tistega dela, *j ga mora po zakonu pokriti federacija. Zato, ker pogodba fned investitorjem za federacijo Zvezne carinske uprave in republiške uprave za ceste še ni podpisana, leži v Zvezni carinski upravi del sredstev na računu. V zakonu planirana sred-
stva niso zadostna za pokritje vseh stroškov, dotok sredstev je prepočasen. Zato republiška vlada ureja zadeve skupaj z zvezno in upati je, da bodo sporazum v kratkem dosegli.
Jeseniška Carinarnica je posredovala zahtevo Zvezni carinski upravi, da se sprejme 70 carinikov s srednjo šolo in petnajst carinikov z višjo šolo že jeseni. Tako naj bi se novi delavci lažje in temeljiteje pripravili na delo, ki ga bodo začeli opravljati junija prihodnje leto.
Jeseniška Carinarnica opozarja, da gradnja objektov na Plavškem travniku nekoliko kasni, kar pa je mogoče nadomestiti. Problemi lahko nasta-
nejo predvsem pri prometni ureditvi prostora in pri parkiriščih. Na Plavškem travniku pa naj bi nadaljevali z gradnjo skladišč in izgradnjo carinske cone, saj bi tako tu dobili nova delovna mesta, ki jih potrebuje občina, in ki bodo tu tudi najcenejša.
Dominvest pripravlja tudi dokumentacijo za stanovanjsko gradnjo, saj naj bi novi delavci Carinarnice dobili 40 stanovanj. Pri tem nekoliko kasni-jo zaradi nepodpisa pogodbe in zaradi razlik med zagotovljenimi sredstvi in ceno stanovanjske površine. V prihodnje se bodo držali takega sistema dela, da bodo po tranšah prispela sredstva.iz Beograda takoj uporabili za gradnjo manjših stanovanjskih enot.
• D. Sedej
Tacen, 21. julija - Na maratonu Franja se je letos zbralo skoraj dva tisoč kolesarjev, ki so uspešno prekolesarili več kot 154 dolgo progo od Ljubljane preko Cerkna, Sovodnja, Gorenje vasi in Škofje Loke do Tacna. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli na cilj, progo pa je najhitreje prevozil Rogovec Miškulin. Slika: G. Sinik
Podražitve ze julija
Tržič, julija - Po sklepu zadnje seje tržiškega izvršnega sveta se bodo v občini že julija podražile stanarine in komunalne storitve.
Stanarine se bodo podražile za 125 odstotkov, nato pa še vsak mesec do vključno decembra 1990 po 18 odstotkov, zadnjemu povečanju pa bo dodana še tekoča rast cen po 1. juniju 1990.E
Komunalne storitve se bodo podražile povprečno za 64 odstotkov in sicer vo-darina za 80, kanalščina za 44 in smetarina za 69 odstotkov.
D. D.
Jeseni podrobnejši vladni program?
Ljubljana, 19. julija - Dva dneva sta bila premalo, da bi se poslanci republiške skupščine "prebili" prek približno štirideset točk, zato bodo sejo nadaljevali predvidoma 30. julija, ko naj bi tudi odločali o programskih usmeritvah slovenske vlade, o predlogu za zmanjšanje republiškega proračuna, o zakonu, s katerim naj bi ustanovitelji poli-tično-informativnih medijev postali izvršni sveti oz. po novem predlogu skupščine družbenopolitičnih skupnosti, in še o nekaterih pomembnih vprašanjih.
Drugi dan dela slovenskega parlamenta se je začel s skupno sejo zborov, na kateri so sprejeli že v poslanskih klubih usklajeno Deklaracijo o Kosovu in zavrnili predlog kranjskega liberalca Vitomirja Grosa, da bi sprejeli tudi Deklaracijo o narodni spravi. Pri volitvah in imenovanju številnih skupščinskih odborov in komisij, namestnikov republiških ministrov in sodnikov se je zapletlo pri predlogu, da bi Vojka Čujovića izvolili za sodnika Temeljnega sodišča v Kranju. Razprava o pogramskih usmeritvah republiške vlade (zbor združenega dela in zbor občin sta o njih razpravljala že v sredo, družbenopolitični zbor
pa večji del četrtkovega dneva) je bila tudi po mnenju predsednika izvršnega sveta Lojzeta Peterleta konstruktivna, sicer pa je bilo največ pripomb na to, da je program premalo konkreten in da obljublja več, kot bo mogoče uresničiti. V družbenopolitičnem zboru so z odobravanjem sprejeli predlog podpredsednika vlade dr. Jožeta Mencingerja, da bi morala tudi slovenska vlada, podobno kot Markovićeva, pripraviti podroben program. Ko bodo poslanci v nadaljevanju seje 30. julija odločali o vladnih usmeritvah, je pričakovati, da bodo takšen program zahtevali že do jeseni. Zbor občin in zbor združenega dela sta obravnavala že tudi predlog o rebalansu republiškega proračuna. Zdaj, ko se je le zgodilo, da je vlada predlagala zmanjšanje proračuna za dva odstotka, spet niso vsi zadovoljni, še najmanj tisti, ki bodo ob denar. Izvršni svet je na seji, ki jo je sklical med skupščinskim zasedanjem, sklenil, da bo popravil "zakon o tisku" in da bo za ustanovitelje nekdanjih SZDL-jevskih glasil predlagal skupščine (in ne izvršne svete) družbenopolitičnih skupnosti. Slovenska skupščina naj bi o zakonu odločala 30. julija. • C. Zaplotnik
Škofjeloški borci:
Enotnost v borčevske vrste
Škofja Loka, 13. julija - Na razširjeni seji občinskega odbora zveze borcev Škofja Loka so loški borci spregovorili o vseh aktualnostih, ki trenutno zadevajo borčevske vrste.
Uvodne misli sta podala Sveto Kobal, član RO ZZB NOV Slovenije in Stane Pečar, predsednik škofjeloških borcev. Tudi škofjeloški borci ugotavljajo, da so poskusi razvrednotenja NOB in izenačevanja domobrancev s partizani vse bolj pogosti in agresivni, ob tem pa se republiško vodstvo nanje ne odziva v zadostni meri. Ne pristajajo na spravo, kakršno jim vsiljujejo in ne bodo sodelovali na nobeni spravni prireditvi, kjerkoli po Sloveniji. Ne bodo dovolili, da bi se grobišča domobrancev označili tako, da bi jih enačili z dejanskimi borci za svobodo.
Tudi v škofjeloški občini je že pritisk Demosa na preimenovanje ulic in društev: zoper-stavljali se bodo takim posku-
som, kakor tudi ukinitvi praznovanja občinskega in krajevnih praznikov, obeleženih po dogodkih iz NOB. Prav tako se bodo borili proti poskusom ukinitve nedeljske radijske oddaje "Še pomnite tovariši".
Nove načine in oblike prenašanja tradicij NOB na mlade bo treba poiskati, so razmišljali tudi škofjeloški borci; več sodelovanja med borci in mladimi naj bo v obliki rekreativnega športa, pohodov, ki so se tudi že do sedaj izkazali kot najbolj primerni.
Svojo politično aktivnost bodo morali odslej bolj usmeriti v obrambo NOB, njegovih udeležencev in že pridobljenih pravic. Zavedajo se, da bodo uspešni le, če bodo enotni, in če bodo imeli podporo tudi pri tistih
članih zveze borcev, ki so vključeni v Demos. Vsi borci, čeprav so danes v strankah, ki borcem niso naklonjene, naj se zavedajo, da je bil narodnoosvobodilni boj kljub vsemu, kar se je zgodilo takoj po vojni, edini pravični boj. Delegacije občinskega odbora ZB NOV Škofja Loka bodo v bližnji prihodnosti obiskale nova vodstva krajevnih skupnostih in jih seznanile z borčevskimi problemi ter jih opozorile na obveznosti pri vzdrževanju spominskih obeležij NOB in nuđenja pomoči ostarelim in osamelim borcem preko njihovih socialnih komisij. • D. Dolenc
tovarna pohištva ajdovščina
Triglav naj ostane simbol Slovenstva - 5. tradicionalni pohod borcev in mladine na Triglav je v nedeljo, 22. julija, privabil na Pokljuko množico obiskovalcev in slovesen zaključek pohoda na Rudnem polju je izzvenel v pravo množično manifestacijo slovenskih borcev, h kateri so vsak po svoje prispevali godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane, Partizanski pevski zbor, slavnostni govornik Ciril Zlobec, slovenski igralec Danilo Turk - Joco in drugi. Radovljičani, ki so bili tokrat organizatorji pohoda, zaslužijo vso pohvalo. Odličen program so pripravili v soboto zvečer na Kredarici in v nedeljo na vrhu Triglava, kjer so Aljažev stolp proglasili za slovenski zgodovinski in kulturni spomenik. - Foto: D. Dolenc
Ui
oc
2 o«i 3 5 «• ** s °°
s A -s se P £ jo.o
o o
00 <
wmmmMciAs 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 24. julija 1990
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Pot na Zahod
Svet je vse bolj povezan in naposled na tem, da preseže temeljno zgodovinsko razdvojenost med svetovnim vzhodom in zahodom. Da je tako, se je pokazalo tudi nedavno, ko se je svetovna politika osredotočila v dveh oddaljenih, a medseboj sila odvisnih prizoriščih: v Houstonu, kjer so se sestali voditelji »velikih sedmih« (G 7), najbogatejših držav Zahoda (ZDA, Kanada, Japonska. Nemčija. Francija, Velika Britanija, Italija) in v Moskvi, kjer je zasedal 28. kongres KP SZ, da bi odločil o usodi Gorbačova in perestrojke - in ne nazadnje o tem ali se bo SZ povezala s svetom ali pa bo še naprej vztrajala na svoji »separatni« zgodovinski poti.
T. i. zahodna civilizacija se je namreč razvijala preko Rima in zahodne Evrope do Seveme Amerike. Za države, ki vse do danes o(b)stajajo ob tej poti, je značilno, da so se razvile v moderne kapitalistične družbe, kijih povezuje svetovni trg, pri čemer slednji zajema tudi nekdanje kolonije in Japonsko.
Rusija in Kitajska, katerih razvojni poti sta bili drugačni od navedenih, očitno ne bosta mogli naprej drugače, kot da se tudi sami navežeta na ta trg. Pot na Zahod, se tako končuje v svojem izhodišču - na Vzhodu.
Kitajska sicer še vedno vztraja v svojem tradicionalnem izolacionizmu ter v iluzijah o nebeški popolnosti svoje lastne ureditve. A le navidez; iluzije o nebesih na Zemlji so namreč pred letom utonile v krvi na Trgu nebeškega miru. Zahodni demokrati so se ob tem zgražali. Japonci pa so zamižali na eno oko, tako da jim je ostala pred očmi možnost za nadaljevanje osvajanja velikega kitajskega trga. Japonci so pripravljeni »pomagati« tudi Gorbačova priti na njegov trg. če bi jim poprej vrnil po vojni zasedene Kurdske otoke. Glavni poraženci zadnje vojne. Nemci, pa so v odnosu do SZ veliko bolj širokogrudni. Kancler Kohl. zvezda srečanja v Houstonu, je od tam poletel v Moskvo, h Gorbačovu, zmagovalcu 28. kongresa KP SZ. »Na podlagi treh zahodnih sestane kov na vrhu - v Dublinu, Londonu in Houstonu • sem lahko Gorbačovu pojasnil, da je Zahod zainteresiran za uspeh perestrojke in da jo bo vsestransko podpiral,« je dejal.
Vsestransko že, vprašanje pa je, ali tudi izdafno. Kohl sam ponuja paket v znesku 15 milijard dolarjev. Tolikšna je torej cena za to, da se je SZ odrekla zahtevi po nevtralnosti ponovno združene Nemčije in pristala na glavni zahodni pogoj za nemško združitev: da mora biti tudi nova Nemčija članica vojaške zveze NATO. Slednji pa v zameno ponuja spravo med nekdanjima blokoma. Ostaja nezaupanje in po hladni vojni nastopa tržna. Vojn, kakršne smo poznali v tem stoletju, najbrž res ne bo več; vojne, ki so bile nadaljevanje politike z orožjem, postajajo razreševanje politične zahteve po nemški nevralnosti.
Drugi od velikih sedmih se v dajanju obljubljenega še obotavljajo. Japonci bodo dali le, če jim Rusi vrnejo Kurile. ZDA, ki imajo sicer velike finančne težave (zvezni primanjkljaj, polom hranilnic, zmanjšanje kreditov), se bodo »tržno« odzvale šele na nove sovjetske korake v Afganistanu, v Angoli in na Kubi. Kanada ta čas sama preživlja notranji razdor, Margaret Thatcher pa Gorbačova ljubi le platonično in pasivno. Ostajata še Francija in Italija. Skratka: vsak bo pomagal po svoje in v okvirih svetovnega trga. ki sicer povezuje vse, a je sam zelo neenoten - kakor pričajo trgovinske vojne med Ameriko in Japonsko ter med Ameriko in Evropo.
SZ, ki je vse doslej ohranjala staro rusko hotenje, da bi Moskva po padcu Bizanca potala »tretji Rim«, središče svetovnega vzhoda, se temu očitno odpoveduje. Svet je okrogel in pot z vzhoda na zahod ne more trajati v nedogled. Svet je okrogel in pot z vzhoda na zahod ne more trajati v nedogled; ni se zaustavila na kalifornijskih obalah, segla je čez Pacifik, dosegla Kitajsko in SZ in se sklenila v sferi svetovnega trga. Ta je prizorišče, na katerem se bo v prihodnje odločala usoda sveta.    /ujfft- Naglic
Seje zborov skupščine
Jesenice, 23. julija - Danes, v torek, 24. julija, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Med drugim bodo delegati razpravljali o uresničevanju projekta Karavanke in o gradnji avtoceste, o analizi zaposlovanja, o predlogu programa dela zborov in poročilu sklada stvabnih zemljišč ter o izločitvi TOZD Delavska univerza Viktor Straži-šar iz VIZa Jesenice. Na skupni seji bodo odločali tudi o predlogu za podelitev občinskih priznanj I. avgust za leto 1990, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnosti, sestavi in delu občinske skupščine ter o predlogu o spremembah in dopolnitvah začasnega poslovnika skupščine občine Jesenice. • D. S.
SEEGLAS
Ob 35-leinici Izhajanji je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Urtaaovitelj in Izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TO/O I čr Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za III. trimesečje je 120,00 din
Gorenjski glas urejamo in pijemo: Štefan Zarji (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (v d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrt Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovcan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Vlne Beiter (notranja politika, kultura). Jote Kosajek (notranja politika, sport), Marija Volcjak (gospodarstvo), Gorazd Sinik i fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne in Mirjana Draksler (lehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoJe Pijadeja I, Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davku po pristojnem mnenju 421-1/72.
Spravna slovesnost za Gorenjsko
Popolne resnice ne bomo zvedeli
Crngrob, 22. julija - Gorenjski pokrajinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je pripravil v nedeljo pod lipo ob romarski cerkvi v Crngrobu spravno slovesnost - dan sprave, dan miru. Simbolični pogreb in mašo zadušnico je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, o pomenu spravnega dejanja pa sta številnim zbranim spregovorila nekdanji partizan, zgodovinar in odvetnik Stanislav Klep in predsednik sveta Slovenskih krščanskih demokratov in gorenjski poslanec v republiški skupščini Izidor Rejc. V kulturnem delu slovesnosti so nastopili zbori iz različnih gorenjskih krajev (vodil jih je Tomaž Tozon), trobentač Stane Praprotnik in Janez Dolinar, ki je recitiral Kocbekove, Kajuhove in Krambergejeve pesmi.
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je V pridigi dejal, da so simbolični pogreb, maša zadušnica in molitev namenjeni vsem, ki so v bližini cerkve* v Crngrobu in drugod na Gorenjskem med vojno ali po njej našli smrt - domobrancem in partizanom, Hrvatom in Madžarom, vsem drugim... "Ko se sprašujemo, zakaj se je vse to zgodilo, se vedno bolj zavedamo, da nikdar in nikoli ne bomo odkrili popolne resnice. Čeprav bomo odkrili vsa dejstva in podatke, se bodo utemeljevanja razhajala. Ob iskanju resnice pa se nam odkrivajo vedno večja brezna skrivnostnosti," je dejal dr. Alojzij Šuštar, poudaril tudi, naj bo slovesnost opomin, da se podamo na pot sprave, pri-
jateljstva in ljubezni, in pozval zbrane, naj si v znak sprave sežejo v roke.
Stanislav Klep je izrazil zadovoljstvo, ker so se časi tako spremenili, da si zdaj že lahko povemo, kar je bilo pred dvema letoma še hudo tvegano. In je povedal, kaj se je v Crngrobu doaaialo že do končani vojni, maja 1945. "V mraku so jih pripeljali iz škofjeloškega gradu in iz barak za Kamnitni-kom. Vsak večer, ko je po majskih šmarnicah utihnil cerkveni zvon. V dneh 21., 22., 23., 24. in 25. maja 1945. Moški, ženske, starci, otroci. Vsi so bili v civilnih oblekah. Izmučeni, lačni in žejni so opotekaje se hodili proti mežnariji. Nekateri med njimi so naključnemu gledalcu ponujali zlate predmete za žli-
co vode. V mežnariji so jih slekli, nato pa so jih zvezanih rok odgnali do jam in jih tam po-strelili. Vsak večer po petdeset in več. Bili so Hrvati. Cele družine... Grobišča - pet jih je v bližini - so bila površno zasuta," je dejal Klep in se vprašal, kako bi zagovorniki nasilja opravičili poboj hrvaških družin. "Bržkone^bi rekli, daje bila to zgodovinska nujnost. Da! Zgodovinska nujnost partije, da pride na oblast in da na njej ostane." Stanislav Klep je dejal, da tudi mlada slovenska oblast nima moči, da bi odgovorila na vprašanji, zakaj se je zlo zgodilo in kdo je zanj odgovoren, in namesto da bi odgovorila, prelaga grobišča žrtev v naročje zgodovinarjev, ki z relikti, ki sodijo na pokopališča.
Socialni program za železarje
Sanacija Železarne po načrtih
Jesenice, 23. julija - S sodelovanjem skupščine občine Jesenice Železarna pripravlja temeljit socialni program za tiste delavce, ki bodo na prisilnem dopustu in za vse druge, za katere ne bo dela. Zanimanje za odpravnine, dokupe let..
Na minuli seji delavskega sveta jeseniške Železarne so med drugim spregovorili o položaju Železarne in začasni organiziranosti, o skladu skupne porabe in prenosu področnega vzdrževanja v proizvodne enote ter o spremembi, da tednik Železar poslej izhaja kot štirinajstdnevnik.
V Železarni so pripravili program ukrepov za sanacijo Železarne in začeli pripravljati socialni program. Julija je Železarna dobila za 25.000 ton naročil; upajo, da bo toliko naročil tudi avgusta.
Vsi odgovorni vodilni delavci v Železarni so pripravili svoje programe, ki jih bodo na
ekonomskem delu še dopolnili, do 1. avgusta pa je rok, ko naj bi ukrepe dopolnili tudi v kadrovskem delu. V tovarni se vodi natančna statistika navzočnosti na delu, obratovodje pa imajo to pravico, da si izberejo skupine, ki so sposobne ob najkrajšem času in z najmanj stroški napraviti čimveč.
Sanacija poteka tako, kot so se dogovorili z vladnimi predstavniki: Železarna kot enovita organizacija nima perspektive, ampak se bo razdelila v matično metalurško firmo in sestrske firme. Brez organizacijskih in lastninskih sprememb ter brez svežega kapitala nima možnosti obstanka.
V Železarni sproti razrešujejo posamezne socialne probleme: kako socialno ogroženim delavcem, ki so na prisilnem dopustu, nuditi solidarnostno pomoč? Razmišljajo o sredstvih za dokup let in o odpravninah, prezaposlitvi, upokojitvah. Pripravlja se zakon, po katerem naj bi za nezaposlene prispevali določen odstotek zaposleni, prispevala pa naj bi tudi republika. Po približnih izračunih Železarne bi za vse prisilne dopuste, dokupe let, odpravnine, prekvalifikacije in dokvalifikacije v dveh letih potrebovali 25 milijonov nemških mark.
Delegate delavskega sveta je zanimalo, kako je z odpravninami, pri katerih pa je še precej nejasnosti. Verjetno bi se kar nekaj delavcev, ki so pred upo-
nimajo kaj početi. Nova oblast bi se tudi morala odločiti: ali z deklaracijo razglasiti narodno spravo, ki je že dosežena, ali proti domnevnim krivcem uvesti kazenski postopek. Stanislav Klep je dejal, da je treba dati prednost deklaraciji, za katero naj bi bili pogoji že izpolnjeni; sicer pa je tudi predlagal, da bi za slovenski državni praznik izbrali primernejši dan, kot je 22. julij, in da naj bi v koledarju določili tudi dan obžalovanja.
Izidor Rejc je dejal, da je "sprava dogodek človekovega dostojanstva, v katerem moraj mo znati odpuščati", pa tudi to, da nam je zdaj potreben mir - mir v srcu in mir v duši, mir, ki nas bo popeljal v evropske države. Ne kličemo sovraštva in razprtij, želimo pa, da zvemo resnico, da spregovorijo arhivi in pošteni zgodovinarji, je dejal Izidor Rejc in zbranim, k| so med maševanjem poslušal' priliko o pšenici in ljuljki, svetoval, da naj porujejo ljuljko in da naj seme sprave zanesejo tudi med druge. • C. Zaplotnik
kojitvijo, odločilo za odpravnino, pri tem pa Železarna pričakuje tudi pomoč republike.
Železarna je imela minuli teden blokiran žiro račun; v četrtek za 54 milijonov dinarjev. Sindikat na vsak način vztraja, da se delavcem izplača regres čimprej, takoj po deblokadi žiro računa, najkasneje pa do 15. avgusta. Železarji bodo dobil« regres, obenem pa bodo izplačane tudi jubilejne nagrade.
Na delavskem svetu so sprejeli sklep, da se tehnične dejavnosti reorganizirajo tako, da se iz tehničnih dejavnosti izločijo storitve, ki so direktno vezane na proizvodnjo, s tem, da se te storitve neposredno opravljajo po sektorjih. Najkasneje do konca leta se bo izdelala nova organiziranost, do tedaj pa bodo delavci obdržali dosedanje odločbe o razporeditvi z enako plačilno kategorijo kot doslej. Dolžni pa so opravljati vsa dela, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, ne glede na dosedanje opise del in nalog v tehničnih dejavnostih. • D. Sedej
Marjan Uršič, direktor RUŽV
Letos le 80 ton rumene pogače
V Rudniku urana Žirovski vrh zmanjšujejo proizvodnjo, kar je glavni razlog za avgustovski "prisilni" počitek delavcev.
Todraž, 23. julija - Večina od 470 delavcev Rudnika urana Žirovski vrh si bodo kolektivni dopust, na katerem so zdaj, podaljšali še s prostim avgustom. O razlogih za "prisilni"' počitek, o presežkih delavcev ter o negotovi prihodnosti rudnika smo se pogovarjali z direktorjem Marjanom Uršičem.
»Od lanskega marca imamo na zalogi 155 ton rumene pogače. Glede na to, da je jedrska elektrarna Krško zamaknila ciklus dobave od letošnjega marca na avgust, smo količino enoletne proizvodnje najprej zmanjšali s 120 na sto ton, zaradi težav v sistemu financiranja elektrogospodarstva Slovenije pa republiški sekretar za energetiko zahteva še dodatno zmanjšanje stroškov in proizvodnje. Organizirati se moramo tako, da bi na leto za elektrarno izdelali le 80 ton rumene pogače oziroma da bi delali samo štiri dni v tednu. Ob našem načinu obratovanja takšen delavnik ne prinaša bistvenega prihranka, zato smo se odločili, da pete dneve v tednih združimo v cel mesec in nato spet delamo normalno,« je razložil Marjan Uršič.
Takšno dirigirano krčenje proizvodnje pomeni, da je delavcev v rudniku naenkrat preveč. Problem presežka povečuje še izboljšana tehnologija dela v rudniku, medtem ko moratorij na gradnjo jedrskih elektrarn in zahteva po predčasnem zaprtju elektrarne v Krškem hromita vsakršen razvoj rudnika v sedanji dejavnosti.
»Ocenjujem, da je najmanj 25 odstotkov delavcev preveč, vsaka nova redukcija proizvodnje bo presežke še povečala, morebitno prenehanje rudnika pa sploh,« je nadaljeval Marjan Uršič. »Zato iščemo dodatno dela oziroma naročila, pri tem sodelujemo z mednarodnim podjetjem za organiziranje notranjega podjetništva. Študije o alternativni proizvodnji so že v izdelavi. Možnosti zaposlitve so v različnih rudarskih delih, projektiranju, proizvodnji kovinskih delov, kemični proizvodnji, mehaničnem servisu in podobno. Naši delavci imajo praviloma več kvalifikacij, saj so se večinoma iz kovinarjev, mehanikov, mizarjev šele z zaposlitvijo v rudniku prekvalificirali v rudarje.«
Kakšna bo prihodnost Rudnika urana Žirovski vrh (v ustanavljanju, ustanov iteljstvo je prešlo na republiški sekretariat za energetiko), direktor ne ve povedali nič določnega. Tehtnico bo najbrž prevesila ekonomska študija upravičenosti, ki jo je zahtevala parlamentarna skupina.
»Če je že narejena napaka ob gradnji Rudnika urana Žirovski vrh, ne bi smeli delati nove napake ob premalo premišljenem zapiranju rudnika,« pravi Marjan Uršič in spominja, da so bili^strokovnjaki proti gradnji rudnika v Žirovskem vrhu, ker je naša rumena pogača pred-
raga, a jih je utišala politična odločitev. Tudi morebitno zaprtje rudnika ni v rokah delavcev, ki v tem primeru ne bi smeli ostati na cesti-Marjan Uršič tudi opozarja, da zaprtje takšnega sistema, kot je rudnik ne more biti hitro, ampak je za to potreben določen čas, na primer pet, šest let, v katerem se da ljudi in proizvodnjo preobrniti.
Delavci so zaradi vseh nedorečenih vprašanj vse bolj nervozni, nezadovoljni, v strahu za socialno varnost, kar po besedah direktorja povzroča dodatne nepotrebne zaplete. • H. Jelovčan
Poslanska pobuda Francija Feltrina
Zaščita ljudi pred sevanjem
Ljubljana, 21. julija - Škofjeločan Franci Feltrin, poslanec Zelenih Slovenije, je v republiškem parlamentu zahteval od vlade takojšnjo zagotovitev denarja za financiranje že sprejetega programa ukrepov za varstvo pred sevanji v letu 1990, izdelavo radonske karte za vso Slovenijo, pripravo strokovnih priporočil za sanacijo bivališč ogroženega prebival' stva, sofinanciranje sanacije teh bivališč oziroma preselitev ljudi ter pripravo predpisov za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na območjih, kjer je nadpovprečna naravna radioaktivnost. Kot vemo, je več taks' nih hiš tudi v okolici Rudnika urana Žirovski vrh, ki so jih ljudje gradili z materiali iz tamkajšnjih tal.
Iz odgovora republiške vlade Franciju Feltrinu lahko optimistično ugotovimo, da nova oblast ni gluha za takšne pobude. Za začetek študije sistematičnih meritev radioaktivnosti bivalnega okolja v Sloveniji obljublja denar - glede na to, da gre za novo obveznost - v okviru rebalansa letošnjega proračuna. Program meritev naravne radioaktivnosti zajema okrog 3000 stanovanj oziroma hiš v Sloveniji (tudi V okolici Žirovskega vrha) inje uravnan na tri leta; leti 1990 in 1991 bi bili namenjeni predvsem meritvam radona in njegovih kraikoživih potomcev v bivalnem okolju ter hitrosti doze sevanja gama, tretje leto pa vrednotenju rezultatov, izračunu doz ter izdelavi predlogov za akcijske ravni in korekcijske ukrepe. Izvršni svet bo skušal čimprej dohin denar za izpeljavo tega projekta. • H. Jelovčan
■
4R»
Torek, 24. julija 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran
GLAS
Četrtek v slovenski skupščini
Vladni program je preveč splošen
Ljubljana, 19. julija - Osrednja točka dvodnevnega zasedanja slovenske skupščine so bile programske usmeritve republiške vlade. Vsi trije zbori so o usmeritvah že razpravljali, zbor združenega dela je sprejel že tudi ugotovitve in stališča o predlaganih usmeritvah, vsi poslanci pa se bodo do usmeritev opredelili šele v nadaljevanju zasedanja, ki bo predvidoma 30. julija. V zboru združenega dela podpirajo temeljne usmeritve in naravnanost vlade, vendar zahtevajo, da naj vlada do jeseni pripravi konkreten program in v njem tudi predvidi "scenarij" za slovensko gospodarstvo v primeru konfederacije ali samostojnosti Slovenije, pripravi analizo nadaljnjih možnosti razbremenjevanja gospodarstva in se opredeli do ukrepov zveznega izvršnega sveta. Razprava o vladnih usmerit-
vah je bila obsežna in kot je dejal Lojze Peterle v družbenopolitičnem zboru tudi ustvarjalna. peter Glavič (ZSMS-Liberalna stranka) je menil, da so programske usmeritve vsebinsko premalo jasne in konkretne (tako so menili še številni poslanci) in da je iz njih razvidno, da vlada nadaljuje s centralizacijo oblasti, da nima pregleda, koliko denarja odteka v Beograd, da ne pove, kako bo racionalizirala državno upravo, in da nima jasnega stališča, kakšna naj hi bila konfederacija. Zbiranje denarja za ekološko sanacijo od porabnikov energije je označil za realsocialistično in zahteval, da naj denar prispevajo tisti, ki okolje onesnažujejo. Milan Aksentijevič (ZKS-SDP) je opozoril, da programske usmeritve na več mestih kršijo zakone in jugoslovansko ustavo in da je med drugim neustaven tudi predlog, da naj bi slovenski del meje varovala policija. Metod Sonc (Demos) ni bil zadovoljen samo z datumom, do kdaj naj bi vlada zaprla jedrsko elektrarno v Krškem in rudnik urana Žirovski vh, ampak je zahteval, da mora vlada pripraviti program za zapiranje in tudi zagotoviti skladišče za radioaktivne odpadke. Karel Vukovič je ob tem pripomnil, da bi ob zaprtju elektrarne in rudnika morali tudi javno povedati, da bi ju zaprli iz političnih razlogov; to pa zato, da bi kasneje vedeli, *do nosi za to odgovornost. Aleksander Lovec (ZSMS-Liberalna stranka) je predlagal vladi, naj pripravi scenarij za Primer, če bo gospodarstvo v Prihodnje omejeno samo na
Dokazi ali opravičilo
Pri volitvah oz. imenovanju skupščinskih odborov in komisij, sodnikov in namestnikov republiških ministrov se je zapletlo ob predlogu, da bi Vojka Čujoviča izvolili za sodnika Temeljnega sodišča v Kranju. Kranjska poslanca Andrej Šter (SDZ) in Vitomir Gros (Liberalna stranka) sta temu nasprotovala, češ da naj bi bil sodniški kandidat neformalno povezan s službo državne varnosti oz. da nima sodne prakse. Predstavnik sodnega sveta Emil Zakonšek je na seji zatrdil (tako pa piše tudi v pisni obrazložitvi), da Čujovič izpolnjuje vse pogoje, ki se po zakonu o rednih sodiščih zahtevajo od sodnika temeljnega sodišča; dr. Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje, kije tudi član sodnega sveta, pa je dejal, da o domnevni Ču-jovičevi povezanosti z SDV ni bil obveščen in da o tem tudi ni razpravljal. Zaplet se je končal tako, da je sodni senat umaknil predlog o izvolitvi Čujoviča in da bo skupščina o njem odločala šele potem, ko bo od tistih, ki sumijo v primernost sodniškega kandidata, dobila dokaze. Če jih ne bo, se mu bo javno opravičila. Skupščina je sprejela tudi pobudo, da naj bi pristojna skupščinska komisija pripravila vsaj načelna pravila za obnašanje poslancev in med drugim opredelila tudi njihovo (moralno) odgovornost za izjave._
slovenski trg in če bomo imeli svoj denar. Emil Milan Pintar je ocenil, da j? večji del programskih usmeritev sprejemljiv, sicer pa je dejal, da bi morala vlada prevzeti neposredno odgovornost za dogajanje v družbenih dejavnostih, tudi za plače ljudi, ki v teh dejavnostih delajo, in da sta zanj industrija in kmetijstvo enakovredni dejavnosti in da naj zato tudi za obe enako velja tržnost. Vika Potočnik (ZSMS-Liberalna stranka) je menila, da predlagani slovenski koncept vseljud-ske obrambe pomeni le prenos jugoslovanskega koncepta v republiko. Janez Kocjančič (ZKS-SDP) pa je dejal, da mora tisti, ki hoče reševati Slovenijo in njen gospodarski položaj, reševati predvsem problematiko industrije in izvoza.
Podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger je ob koncu razprave v zboru občin dejal, da vlada dobro ve, kam hoče priti,
Poslanska vprašanja, pobude, predlogi...
Marcel Stefančič (Slovenska kmečka zveza) je predlagal, da naj bi Slovenija pripravila svoj zakon o zadružništvu. Tomaž Pavšič (Demos) je dal pobudo, da naj bi bili večkratni darovalci krvi deležni olajšav pri participacijah za zdravstvo. Miran Potrč (ZKS-SDP) je ob primeru Francke Strmole-Hlastec vprašal, kako si predsedstvo in izvršni svet skupščine predstavljata delo sodišč, če strokovno, pravno in moralno neoporečno delo ni več glavni argument. Bogomir Vaupotič (ZSMS-Liberalna stranka) je predsedniku izvršnega sveta Lojzetu Peterletu zastavil vprašanje, ali je res, da se je ob nedavnem obisku v ZDA zahvaljeval rojakom za finančno pomoč; zanima pa ga tudi, kolikšna je bila pomoč ter kdo je porabil denar in za kaj. Slavko Dragovan (Demos) zahteva primerjalne podatke o tem, kakšna je bila po slovenskih pokrajinah obolevnost za rakom pred delovanjem jedrske elektrarne v Krškem in kakšna je zdaj. Vitomir Gros (Liberalna stranka) seje med drugim zavzel za uvedbo novih registrskih tablic. Ivan Zampa (Slovenska kmečka zveza) je predlagal, da naj bi vlada rešila problem sečnje v cerkvenih gozdovih. Cerkev namreč hoče biti lastnik teh gozdov, dohodek od lesa pa naj bi namenjala za duhovnike, za njihove pokojnine in za druge cerkvene potrebe.
da pa še ne pozna vseh poti, kako priti do cilja.
Vsem ni nikoli prav
Tako nekako bi lahko označili razpravo o predlogu, da bi rebalans republiškega proračuna zmanjšali za nekaj manj kot dva odstotka. Če sodimo po dosedanji razpravi (v družbenopolitičnem zboru bo šele v nadaljevanju seje), vladnemu predlogu najbolj nasprotujejo tisti, ki bodo ob denar. Tone Židanik je, na primer, povedal, da se v zdravstvu ne strinjajo z rebalansom, ki mu odmerja kar za 19 odstotkov manj denarja, zavrnil pa je tudi očitke o visokih plačah v tej dejavnosti. Franc Perko je opozoril, da bo morala vlada za uresničevanje zakona o prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih nameniti 195 milijonov dinarjev, Silvo Berdajs je dejal, da železniškemu gospodarstvu za najbolj nujne naloge zmanjka 500 milijonov dinarjev... Več poslancev je menilo, da bi morali zmanjšati prispevke za federacijo ter za slovensko policijo in upravo ali denar zagotoviti z višjimi davki na alkoholne pijače in cigarete.
Minister za finance dr. Marko Kranjec ni ovinkaril: za zdravstvo, iz katerega je bilo največ ugovorov zoper zmanjšanje proračuna, je dejal, da je organizirano neracionalno (preveč bolnišnic) pa tudi šolnikov je povedal naravnost, da jim proračun ne more vrniti denarja, ki so ga zapravili v Elanu.
Deklaracija o Kosovu
Republiška skupščina je na skupni seji zborov z enim samim popravkom besedila spre-
jela že prej med strankami usklajeno Deklaracijo o Kosovu, s katero najostreje protestira proti kršenju človekovih pravic in državljanskih svoboščin, proti političnemu nasilju in samovolji ter uzurpaciji oblasti v avtonomni pokrajini Kosovo. Skupščina republike Slovenije šteje in bo štela za legitimne in pravnoveljavne le odločitve, ki jih je in jih bo sprejemala legalno izvoljena kosovska skupščina in drugi, s strani ljudstva na Kosovu izvoljeni predstavniki v pokrajini, republiki in Jugoslaviji. Slovenska skupščina tudi ugotavlja, da so oblastni organi Srbije mimo volje ljudstva na Kosovu z nezakonito prila-stitvijo pooblastil legalno izvoljenih organov avtonomne pokrajine Kosovo s silo razdrli državno ureditev SFRJ, in ocenjujejo kot popolnoma nesprejemljivo ravnanje predsedstva SFRJ, ki je podprlo ukrepe srbskega vodstva. Kot navaja deklaracija, slovenska skupščina tudi ne bo priznala nobene odločitve organov SFRJ, ki bi z uporabo enot JLA in zveznih odredov milice skušali urejati odnose med narodi in narodnostmi na Kosovu in v Jugoslaviji, in bo izvajanju takih odločitev nasprotovala.
Poslanci so z veliko večino podprli tudi predlog Jožeta Školča (ZSMS-Liberalna stranka), da bi republiška skupščina sprožila ustavni spor in zveznemu ustavnemu sodišču dala pobudo, naj presodi ustavnost zakona, ki srbski skupščini dopušča ukrepati na Kosovu na najrazličnejše načine.
Čigavi bodo Delo, Večer, Gorenjski glas...?_
Ko je zakonodajno pravna komisija slovenske skupščine ugotovila, da vladni zakon, po katerem naj bi ustanovitelji nekdanjih SZDL-jevskih glasil postali izvršni sveti družbenopolitičnih skupnosti, nima ustavne podlage, se je vlada na seji, sklicani med zasedanjem republiške skupščine, odločila, da bo pripravila spremembe zakona o javnem obveščanju in v njem določila ustanovitelj-stvo. Vlada bo, kot kaže, predlagala republiški skupščini, ki bo predvidoma zasedala 30. julija, da naj bi ustanovitelji nekdanjih SZDL-jevskih glasil postale skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Stane Stanič, republiški sekretar za informiranje, je na tiskovni konferenci med zasedanjem republiške skupščine dejal, da je glavni namen zakona le zavarovati družbeno lastnino, ki je zdaj, ko ni več določen ustanovitelj, potencialno ogrožena. Na vprašanje, ali ima vlada dokaze, da je prišlo do odtujevanja lastnine v novinarskih hišah, pa je odvrnil, da jih nima. • C. Zaplotnik
Nepričakovana priložnost za razvoj Brda
Nedavno so se pri nas mudili premožni poslovneži z Bližnjega vzhoda, ki želijo vlagati v slovensko gospodarstvo. Med obiskom so bivali na Brdu pri Kranju in, kot kaže, zaslutili velike možnosti, ki bi se odprle z razvojem tega kompleksa. V okviru svojih poizvedovanj so se posebej zanimali za možno vlaganje v posodobitev in razvoj Brda kot turističnega objekta. Zainteresirani so za ustanovitev mešane družbe z domačimi partnerji, v kateri bi imeli dovoljen 49 odstotni delež, denar pa naj bi omogočil obnovo obstoječega hotela in graditev novega, izgradijo igrišča za golf in enajstih teniških igrišč. Brdo bi poleg tega lahko postalo tudi okolje Za dva nova filmska studia, ki bi zapolnila vrzel, ki bo nastala z zaprtjem ljubljanskega studia Viba-filma.
"Na Brdu vidimo edino rešitev za nadaljnje obstajanje Brda v vlaganju, saj s sedanjimi 140 posteljami kompleksa ne moremo vzdrževati. Za posel smo seveda zainteresirani, a čakamo na odločitev slovenske vlade, saj je Brdo še vedno v njeni lasti," je povedal Bojan Kopač, direktor gostinstva in turizma na Brdu. Pravi, da seje v zadnjih dveh letih pokazala precejšnja potreba po organiziranju večjih konferenc prav na Brdu, a s sedanjimi kapacitetami lahko za silo omogočijo delo le skupini 220 udeležencev. Če bi na Brdu zgradili dva filmska studia, bi bila ena od obeh dvoran večnamenska in bi jo v času, ko v njej ne bi snemali, lahko uporabili v take namene. Tudi mesto Kranj nima za kulturne prireditve nobenega primernega večjega prostora. Turistični razvoj Brda ne bi
pomenil samo njegove eksistence, ampak številne turistične, kulturne in rekreacijske možnosti tako za Kranj, kot tudi za ostalo Sloveniio.
Tuji investitorji so postavili za odločitev dovolj dolg rok, do katerega so pripravljeni čakati. Zdaj je na potezi sloven-
ska vlada, ki je v ta namen oblikovala posebno komisijo. Ali je moč pričakovati hitro in pozitivno odločitev glede na še nerazrešena vprašanja v zvezi s tujimi vlaganji in seveda glede na veliko nejasnosti okrog samega Brda, pa je žal naš in ne investitorjev problem.
•  T. Jurjevec
Manjša industrijska proizvodnja
Gorenjska industrijska proizvodnja je bila po podatkih statističnega zavoda v prvih petih mesecih letošnjega leta za 14 odstotkov manjša glede na enako lansko obdobje. Maja je glede na april nazadovala za 8,3 odstotka, a le v jeseniški in kranjski občini, v tržiški pa je celo za desetinko odstotka narasla. Po številkah sodeč ima največje težave kranjsko gospodarstvo, saj beleži v primerjavi z lanskimi prvimi petimi meseci kar 17,9 odstotno zmanjšanje, najmanjše pa tržiško, kjer je zmanjšanje le 10 odstotkov. V primerjavi z aprilom je za razliko od padca v drugih panogah industrijska proizvodnja narasla v kemični, lesarski, obutveni in živilski industriji. • T. J.
Novi mandatar vlade v senci je Emil Milan Pintar
Ljubljana, 20. julija - Na petkovi seji so člani centralnega komiteja ZKS - Stranke demokratične prenove s tajnim glasovanjem za mandatarja vlade v senci izvolili Emila Milana Pintarja. Sicer so na seji največ pozornosti posvetili predosnutkom kongresnih dokumentov, t. j. novemu programu in statutu, govora pa je bilo tudi o novem imenu in novih simbolih stranke.
Ob izvolitvi je Emil Milan Pintar dejal, da bo jedro vlade v senci poskušal oblikovati iz predstavnikov vseh opozicijskih strank, predvsem pa bo k sodelovanju povabil tudi strokovnjake. "Senčna" vlada naj ne bi pokrivala vseh resorjev, ki jih ima vlada na oblasti. Delovala bo na posameznih širših področjih v gospodarstvu, v infrastrukturi, na področju javnih služb, posvečala pa se bo tudi odnosom med Slovenijo in Jugoslavijo. Tako bo opozicijska vlada štela 15 ljudi, katerih imena bo novi mandatar vlade v senci povedal na novinarski konferenci, ki je predvidena za 24. avgust, na stoti dan vladanja Peterletove vlade.
V pogovoru z novinarji je Emil Milan Pintar še povedal, da se bo o načinu pretoka informacij na relaciji med vlado v senci in vlado na oblasti pogovarjal s Peterletom v začetku avgusta. Drugi dve stranki v opoziciji zaenkrat še nista pokazali prevelikega navdušenja za pristop k "senčni" vladi, čemur je, po besedah Emila Milana Pintarja, kriv strah pred izgubo lastne strankarske identitete, seveda pa med strankami v opoziciji obstajajo tudi precejšnje razlike.
Poleg imenovanja "senčnega" mandatarja so na seji CK ZKS - Stranke demokratične prenove izvolili tudi nova člana predsedstva cekaja Željka Ciglerja iz Celja in Alenko Kovšca iz Kranja, hkrati pa so na njihovo lastno željo razrešili Cirila Baškoviča, Tatjano Juratovec in Jožeta Korinška.
Večji del seje so člani cekaja posvetili ocenam in razpravam o predloženih predosnutkih novega programa in statuta, Lev Kreft pa je predstavil tudi predloge za novo ime stranke. Razpravljalci so največ simpatij pokazali za ime "Stranka demokratične prenove Slovenije" brez kratice ZKS seveda, mnogim je bilo všeč ime "Demokratična levica Slovenije", le redki pa so se opredeljevali za staro ime Zveza komunistov Slovenije. Predosnutek programa je predstavil Milan Balažic, ki je govoril o programu, napisanem z izhodišč stranke v opoziciji, z razliko od "Evrope zdaj", ki je bila napisana s pozicij stranke na oblasti, kar daje stranki povsem novo identiteto, hkrati pa nakazuje željo po združitvi vseh levih sil v Sloveniji. Borut Pahor je predstavil predosnutek statuta, v katerem bo glavni poudarek na odprtosti stranke in večji možnosti vpliva članov stranke na njeno politiko, zanimivo pa je, da naj bi bile v prihodnje znotraj stranke dovoljene tudi frakcije, katerih usmeritev bo lahko precej različna od uradnih stališč stranke.
Člani C K ZKS-Stranke demokratične prenove so tudi določili, da bo njihov kongres 27. oktobra letos v Novi Gorici. • Igor Kavčič
Podpis pogodbe o prodaji Iskrine stolpnice Gospodarski banki
Kapital iz zidov v razvoj
Kupnino 95 milijonov nemških mark, ki je bo največ v gotovini, bodo razdelili med 33 Iskrinih podjetij, ki so lastniki stolpnice.
Ljubljana, 19. julija - Danes so v štirinajstem nadstropju Iskri-nega poslovnega centra na Trgu revolucije predstavniki Iskre in Ljubljanske banke - Gospodarske banke podpisali pogodbo o zamenjavi lastništva nad stolpnico. Iskra je polovico denarja že dobila, preostalega pa bo dobila postopoma do dokončne izselitve, ki bo konec januarja prihodnje leto.
Iskra bo večino kupnine dobila v gotovini, saj njeni dolgovi banki znašajo le manjši del dobljene vsote. Prodaja je del kratkoročnega načrta, ki bo zagotovil dolgoročno prestrukturiranje Iskrinih podjetij. To poslovno potezo sta v pogovoru z novinarji, ki je sledil podpisu pogodbe, predstavnika podpisnikov pojasnila s primerjavo z zahodnim gospodarstvom. Tam je tak ukrep nekaj povsem normalnega tudi za uspešno podjetje, kadar zaide v težave, in se rešuje s prelivom kapitala iz zidov v tekoče poslovanje in razvoj. Na ta način tudi Iskra le uporablja lastne rezerve, saj doslej menda ni dobila nobenega denarja od zunaj in se rešuje sama. Ceno objekta so določili s trifaznim postopkom: po oceni nevtralne institucije so izračunali še rento, ki temelji na pomembnosti lokacije v središču mesta, dokončni znesek pa so določili na pogajanjih. Ponudbo v višini 90 milijonov nemških mark so dobili tudi od nekega konzorcija iz tujine, a so se odločili za ugodnejšo domačo. Ob tem so izrazili tudi zadovoljstvo, da je stolpnica ostala v domačih rokah.
Iskrin poslovni team se iz stolpnice seli na Kotnikovo 11, Iskra Commerce, ki je zasedala~skoraj polovico prostorov, pa v Iskrino podjetje Vega. S tem bo samo Iskra Commerce letno prihranila okrog štiri milijone nemških mark. Velik prihranek pri stroških in močno olajšanje poslovanja pa pomeni nakup stolpnice za Ljubljansko banko - Gospodarsko banko, ki bo tako prvič po devetnajstih letih spravila vse skupne službe pod isto streho. Zdaj so razkropljeni na enajstih lokacijah in pred nakupom stolpnice so nameravali graditi lastno poslovno hišo, ki pa vendarle ne bi zadovoljila potreb. Graditi zdaj seveda ne nameravajo več. Vse po selitvi izpraznjene prostore bodo prodali ali zamenjali, razliko med kupnino Iskri in izkupičkom od prodaje pa si bodo samo s prihrankom pri poslovanju na eni lokaciji povrnili v petih do sedmih letih. • T. Jurjevec
OBVESTILO
NEODVISNOST - ZNSS, ki seje po sklepu Konference z dne 12. 7. 1990 preimenovala v NEODVISNOST - KONFEDERACIJONOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE,sporoča vsem članom in bodočim članom, daje njen novi sedež na Komenske-ga 7, 61000 LJUBLJANA, tel.: (061) 310-044, int. 259, telefaks (061) 313-065. Uradne ure: PON. - PET. od 9.-12. ure. Številka žiro računa za nakazovanje članarine: 50101-678-66573.
VSEM ČLANOM ŽELIMO PRIJETNE POČITNICE!
NEODVISNOST - KNSS   Predsednik   France Tomšič
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
dr. Avguštin Lah
Praznik v KS Kokra
Razumni svet nam dopoveduje
Kokra, 22. julija - V nedeljo dopoldne so se na svečanosti pri spomeniku v krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini ob praznovanju krajevnega praznika spet spomnili tistega tragičnega dogodka 20. julija pred 48 leti, ko je bilo iz Kokre odpe-ljanih 29 žensk in otrok, 13 vaščanov pa ubitih.
j"Tu smo že davno opravili spravo. Svoboda nam jo je ponudila. Pokopa-jni so mrtvi in mi smo živeli s spomini [na njih, živeli z delom, s poštenjem, z ljubeznijo, z upanjem in z našo vero," ■je v pozdravnem govoru poudaril (predsednik sveta krajevne skupnosti [Jože Rezman, in se je v imenu kraje-jvne skupnosti, ki ohranja svoj praznik, zahvalil skupnosti borcev Kokr-[škega odreda za venec in delegaciji karavle Kokrški odred z Jezerskega vrha ter praporščakom. Slavnostni govornik na proslavi pri spomeniku pa je bil tudi letos častni krajan Kokre dr. Avguštin Lah.
"...Zdaj se učimo demokracije v večstrankarskem sistemu. Toda živimo lahko le od tega, kar ustvarimo. Spreminjamo politiko, poti k ciljem, ob še večji zavzetosti ljudi. Ostajamo pa v isti skupnosti isti Slovenci in z nami še drugi državljani. Gradimo lahko le na tem, kar že imamo. Še vedno pa smo tudi v Jugoslaviji, za katero smo se borili, saj so jo tujci, odkar obstaja, želeli razkosati. Obenem pa nam ves razumni svet dopoveduje, naj si jo ohranimo, le notranje naj jo demokratično uredimo in zagotovimo enakopravnost in suverenost vseh republik. Gradimo z našimi močmi in znanjem, sprejemamo pa tuje izkušnje in vrednote... Druga nemirnost pa je v Jugoslaviji. Skupnost združenih narodov in republik ni več skupnost. Je kakor stara zgradba, v kateri živi šest ne-složnih sosedov. Eni bi celo radi podrli vmesno steno in razširili stanovanje na račun drugih. Nekaj jih je za to, da bi ob mesecu vsi zložili dohodke skupaj in bi tako tisti, ki imajo premalo, le še nekaj dobili. Vsi pa bi radi, da jim družba pomaga pri urejanju stanovanja, nihče pa ne bi rad pospravljal stopnišča, dvorišča in okolice. Naš resični položaj je precej podoben taki hiši..."
Na slovesnosti, ki so seje tudi tokrat udeležili domačini in gostje, so v kulturnem programu zapeli pevci Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Venclja Sedeja, v besedi in rimi pa sta program obogatila Anka Bolka in Zvone Založnik.e • A. Ž.
Gasilska šaljiva pošta
Kranj, 23. julija - V domu upokojencev bodo upokojeni gasilci prvič priredili gasilsko šaljivo pošto in sicer 19. avgusta ob 18. uri. Vse mize na vrtu in po lokalu bodo označene z imeni gasilskih društev ter z letnicami ustanovitve teh društev. Pošto od zbiralnega mesta do miz bo raznašal pismonoša. Gasilke in gasilce ter druge vabimo, da si ogledajo to šaljivo gasilsko prireditev, saj so tako nekdaj prirejali naši predniki. Ne bo manjkalo tudi vesele muzike. Zaželene so uniforme. • I. Petrič
Teniški tečaji in turnirji v Preddvoru - Pred dobrim letom dni so pri hotelu Bor v Preddvoru odprli tri nova teniška igrišča in ob njih manjšo brunarico z bifejem. Igrišča oziroma poslovanje in tudi organizacijo različnih turnirjev ter tečajev ima na skrbi Jure Bavdek. Pravi, da so igrišča dobro obiskana. Največji obisk je popoldne, predvsem pa ob koncu tedna in ob nedeljah, ko pridejo ljubitelji tenisa (vseh starosti) iz različnih krajev; največ jih je iz Ljubljane, Kranja, Tržiča... Lani so na igriščih organizirali pet tečajev, letos pa že šest in nekaj turnirjev. Tudi v teh dneh so na programu tovrstni tečaji. Prihodnji mesec pa bodo organizirali tudi tečaj za otroke stare S in 6 let. Vse tečaje v Preddvoru vodi Uroš Pivk iz Kranja. Sicer pa so teniška igrišča (plexipave) odprta vsak dan od 8. do 21. ure. Že čez kakšen mesec načrtujejo tudi razsvetljavo. Jure Bavdek tudi svetuje, da si ljubitelji tenisa ure, ko bi radi igrali, rezervirajo po telefonu na številko 45-080. Po telefonu pa se lahko prijavite tudi za začetni ali nadaljevalni tečaj ali za rekreacijski turnir. - A. Ž.
V krajevni skupnosti Žirovnica so praznovali
Ceste asfaltirane, v vsaki hiši telefon
Žirovnica, 23. julija - V Krajevni skupnosti so, razen v Vrbi, asfaltirali vse ceste in napeljali telefonsko omrežje. Še nekaj manjših komunalnih problemov. Prostovoljno delo in prispevki pri ureditvi Glence. Kako ponuditi Ajdno, kjer so raziskovalna dela zaključena?
V krajevni skupnosti Žirovnica so pred kratkim s številnimi prireditvami praznovali svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost Žirovnica velja za eno najbolj urejenih krajevnih skupnosti, saj so se člani sveta in skupščine dolga leta trudili, da so se postopoma razreševali vsi krajevni problemi. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Francem Vičarjem, športnim in kulturnim delavcem Francem Legatom, arheologom Janezom Metercem in Mirom Fel-dinom, predsednikom odbora za obnovo Čopove domačije.
V krajevni skupnosti Žirovnica, ki obsega deset naselij,
so lani obnovili kanalizacijski zbiralnik pod TVD Partizanom in meteorne vode na Bregu, asfaltirali makadamske ceste po naseljih Moste, Zabreznica in namestili varovalne ograje ob cesti Rodine - Hraše. Dogradili so tudi dve mrliški vežici na Brezni-ci, krajevna skupnost pa je sodelovala tudi pri obnovi dvorane DPD Svoboda na Breznici.
V vseh hišah so telefoni
Med nalogami, ki jih imajo v planu komunalnih del za letos, je kanalizacijsko omrežje, ko naj bi kanalizacijo uredili na Honovi njivi na Rodinah, dokončali dela na kanalizaciji za meteorne vode v Zabreznici in pripravili dokumentacijo za izgradnjo ko-lektorja v krajevni skupnosti Žirovnica skupaj z občino Radovljica. Čaka jih tudi ureditev divjega odlagališča v Pi-škovcih in zamenjava nekaj kontejnerjev, izdelava študije za razširitev pokopališča na Breznici in ureditev parkirišč pri mrliški vežici, ureditev prodajalne plina na Rodinah in zamenjava sedanje telefonske centrale za večjo. Popraviti bo tudi treba nekaj makadamskih cest, obnoviti opor-
ni zid med naseljem Breznica - Doslovce in popraviti poškodovani asfalt. Javno razsvetljavo pričakujejo na Breznici, v novem naselju v Zabreznici in v novem naselju v Mostah in Završnici. V naseljih pa naj bi avtobusna postajališča pokrili.
V krajevni skupnosti so vse ceste asfaltirane, z izjemo Vrbe, kjer so najprej računali na obvoznico, zato so dela zastala. Z dolgoletno prizadevno akcijo jim je uspelo, da so se na telefonsko omrežje priključili vsi interesenti in imajo tako v vseh naseljih 1.030 priključkov in so vsaj po telefonu že dosegli evropske standarde.
Glenca je vedno bolj urejena
Osnovna šola v Žirovnici je pred leti začela z akcijo zbiranja denarja za obnovo rojstne hiše Matije Čopa. Denar za obnovo so prispevali slovenski šolarji. Ko so pripravljali projekte za ureditev, so se domenili, da stari del hiše ostane in se ga obnovi. V Čopovi hiši naj bi bila knjižnica, spominska soba Matije Čopa in čitalnica, kjer naj bi prirejali manjše kulturne prireditve. V okviru krajevne skupnosti deluje gradbeni odbor za obnovo domačije, ki pa se bo obnavljala tako, kot bo na razpolago denarja. Doslej je prispevala kulturna skupnost Jesenice, za dosedanja dela pa je šlo največ denarja, ki ga je prispevala šolska mladina. Domačijo naj bi vsaj do jeseni prekrili z novo streho, uredili kanalizacijo ter poslopje ustrezno zavarovali.
V krajevni skupnosti so izredno prizadevni mladi športniki, ki so v Glenci že zgradili tri plastične skakalnice - 12 metrov, 20 metrov in 30 metrov. Dobili so tudi dovoljenje za izgradnjo manjše hišice, kjer naj bi imeli skladišče, garderobo, kopalnice in klubske prostore. Pod skakalnica-
Franc Vičar, predsednik sveta Franc Legat, športni in kultur-krajevne skupnosti ni delavec
Miro Feldin, predsednik odbora za obnovo Čopove domačije
mi so na igrišču že postavili sedem igral za otroke, tako da sem radi prihajajo otroci iz vrtca. Igrišče pa bodo še naprej uredili, nimajo pa denarja za nasutje, za prst. Pravijo, da jim jeseniška cestno komunalna skupnost ni naklonjena. Igrišče so večinoma zgradili s prostovoljnim, udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki krajanov in delovnih organizacij. Športno igrišče, čeprav manjše, so s prostovoljnim delom zgradili tudi na Rodinah, kjer imajo balinišče, prostor za košarkarsko igro, otroška igrišča.
Kako predstaviti Ajdno?
Na Ajdni se bodo po 1. avgustu zaključila raziskovalna in obnovitvena dela, ki so trajala pod strokovnim vodstvom Gorenjskega muzeja vse od leta 1986. Letos so
Janez Meterc, arheolog
strokovnjaki, ki so delali na Ajdni, najdišče na Ajdni primerno pokrili in zavarovali, še prej pa opravili temeljito očiščevalno delovno akcijo. Raziskovanje, izkopavanje, akcijo obnove in zaščite je vodil Milan Sagadin iz Gorenjskega muzeja.
Izkopavanje na Ajdni je torej zaključeno. Takoj se utemeljeno postavlja vprašanje, kako naj bi Ajdno ustrezno predstavljali zainteresirani javnosti, šolski mladini in tudi turistom. V Žirovnici menijo, da bi bilo najbolj primerno, ko bi jo vključili v zanimivo Pot kulturne dediščine, obenem pa bi morali poskrbeti, da za Ajdno zvedo tudi turistični delavci tako na Bledu, Bohinju in v Kranjski Gori. Vsekakor bi moral biti ta izjemni zgodovinski spomenik tudi v turističnih prospektih. Nedopustno bi. bilo, da se zdaj, ko so dela zaključena, kar pozabi... • D-Sedej
Na Pristavi je zabavno   Planšarska noč na Jezerskem
Jesenice, 23. julija - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela je za deset let oddalo v najem Pristavo Marjanu Janu z Jesenic. Pikniki, šaljive igre za otroke, narodnozabavni ansambli. Pristava bo temeljito obnovljena.
Pristava v Javorniških Rovtih nad Jesenicami je letos julija dobila novega oskrbnika. Planinsko društvo je dalo lepo Pristavo »v roke« Marjanu Janu z Jesenic, ki se je odločil, da bo Pristavo temeljito obnovil.
»Najprej sem moral temeljito urediti spodnje prostore, nadaljeval pa bom še z ureditvijo zgornjih prostorov, kjer so ležišča,« pravi zasebnik Marjan Jan. »Prizadeval si bom tudi, da bo na Pristavi zabavno in veselo, saj je Javorniški Rovt ob lepem vremenu tradicionalno shajališče domačinov in okoličanov. Rad pa bi lepote tega kraja predstavil tudi širše, turistom in izletnikom po naši Gorenjski.«
V tem lepem vremenu se ob koncu tedna na Pristavi še vedno kaj dogaja. Vsako soboto popoldne igra za veselo razpoloženje in za ples narodnozabavni ansambel, Marjan Jan pa je poskrbel tudi za najmlajše, za otroke in jim pripravil piknik z nagradnimi in šaljivimi igrami.
Namerava pa zasloveti tudi po hitri in solidni postrežbi ter dobri kuhinji. Tako se pri njem že da dobro in poceni jesti: konjski golaž 25 dinarjev, kilogram krače 65 dinarjev, kompletna kosila le 40 dinarjev! Tudi pijača za oddaljeno Pristavo ni draga, saj je, denimo, pivo U dinarjev. Ugodne cene veljajo tudi za zaključne družbe in skupine, ki se lahko napovedo na telefonsko številko 83 - 977.
Na Pristavi, kamor rade zahajajo družine z otroki, je za najmlajše že postavil nekaj igral. Pripravlja pa se tudi na zimo, kjer naj bi za Pristavo, kjer je smučišče, stala tudi manjša vlečnica. • D. S.
Marjan Jan, oskrbnik Pristave
Jezersko - V soboto je bilo na Jezerskem živahno vse popoldne pa tja pozno v noč. Turistično, Prosvetno in Gasilsko društvo Jezersko so pod pokroviteljstvom Živil iz Kranja pripravili tradicionalno prireditev pod naslovom Planšarska noč.
Že od 13. ure so obiskovalci uživali ob nastopu otroške folklorne skupine Jagodic iz Vodovelj, Romana Kranjčar je s seboj pripeljala Bolhabend, prikazali pa so se tudi Bedanec, Kosobrin in Pehta.
Na odru se je vrtela folklorna skupina Lipa iz Kokrice, odmeval je tudi zvok citer Vide Učakar in glas kvarteta Smrtnikovih fantov z Jezerskega-Obiskovalci so prisluhnili še ansamblu in duu z Bleda. Oh glasnih »oooh« so strmeli v Evo Maurer, edino Jugoslo-vanko s končano otroško akademijo v Moskvi, ki je izvajala artistični točki. Da je bilo izpovedovanje ljubezni včasih kaj naporna zadeva, so v kratki igri prikazali člani kultur-no-umetniškega društva Jezersko. Ko je Anže po »lojtri« splezal k svoji Mojci na balkon in ko ga je kasneje zalotil njen oče, se balkon sicer ni podrl, ni pa dosti manjkalo, da bi se, ko se je razlegel glasen »bum« na jezeru. Razneslo je eno od gorečih palic. Ognjemet je predstavljal vrhunec prireditve. Jezero so preletavale pisane rakete, v dno jezera pa so bile zabite palice, ki so žarele s čudovito svetlobo. Ognjemet je bil prava paša za oči, ne pa tudi za ušesa. Če so. Avstrijci ob tem hrupu poostrili varnostne ukrepe na meji, ne ve; mo. Očitno pa oglušujoče grmenje nikomur ni razparalo ušes, saj so se po ognjemetu obiskovalci zavrteli ob zvokih polk in valč' kov.
Suzana Adžič i' Tanja Griča'
Bedanec
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Kako živimo?
Polovica otepa revščino
V štirih letih se je materialni položaj slovenskih družin hudo poslabšal, za več kot tretjino. Kar polovica gospodinjstev lahko pokriva le minimalne življenjske stroške.
Pred leti so na Institutu za ekonomske raziskave začeli z analizo življenjskih stroškov. T.i. Šumi jeva analiza (po avtorju dr. Janezu Sumiju) po podatkih iz letošnjega aprila kaže, da le še 17 odstotkov slovenskih gospodinjstev zmore povprečne življenjsko stroške, več kot polovica pa le še minimalne, medtem ko je desetina prebivalstva dobesedno na socialnem dnu, saj si ne more privoščiti niti najnujnejšega.
Pred nekaj leti, ko so prvi Podatki iz analize življenjskih stroškov začeli odstirati lice naše revščine, je bilo o analizi slišati veliko kritike, češ da so življenjski stroški izračunani previsoko. Pa se ie izkazalo, da so potrošno košarico dokaj optimalno napolnili, primerjaje z družinsko kje drugje, v Evropi celo skrom-
no. Analiza je motila, ker je kazala podobo revščine v času, ko je bilo bogokletno uporabiti celo to besedo. Kot da je ogledalo krivo grdemu obrazu! In kakšen je danes ta grdi obraz revščine: kot trdi dr. Šumi, bi morala biti aprila dva dohodka v družini za dve tretjini višja od povprečnih, da bi zadoščala za pokritje
povprečnih potreb tričlanske družine. Tako pa si pri nas niti petina gospodinjstev ne more privoščiti povprečnih življenjskih razmer. Še huje, 53 odstotkov družin je sposobno s svojimi prejemki pokriti zgolj minimalne življenjske stroške. Analiza pa računa tudi tretjo, najnižjo raven zadovoljevanja potreb družine, in sicer najnujnejše življenjske stroške. Te skuša pokrivati deset odstotkov slovenskih gospodinjstev.
Šumijeva analiza nam dva-.krat letno, aprila in novembra, postreže s takimi (ali po-
dobnimi) podatki - ti so iz leta v leto bolj zaskrbljujoči. Kako več kot polovica ljudi sploh povezuje konec s koncem, kako so kos naraščajočim življenjskim stroškom ob veliko prenizkih dohodkih? Iz lastnih izkušenj vemo, čemu smo se pripravljeni (ali prisiljeni) najprej odreči, ko na vrata potrka kriza. Namesto cvetja na vrtovih gojimo zelenjavo, otroci nosijo oblačila drug za drugim, gospodinje same šivajo in pletejo za družino, redne dohodke pa dopolnjujejo priložnostni zaslužki ali socialne pomoči. # D. Z. Žlebir
Standard pa še vedno pada...
Lansko leto decembra je ob objavi prvega svežnja ukrepov Predsednika vlade, marsikdo uPaI na izboljšanje socialnih razmer. Po zadnjih podatkih se Je v zadnjih nekaj letih gmotni Položaj slovenskih družin poslabšal in že več kot polovica nudi živi pod robom socialnega minimuma. Stroški za tričlansko družino so v prvih treh mesecih letošnjega leta narasli za okoli 35 odstotkov. Raziskave ekonomistov kažejo na to, da je le 17 odstotkov družin s svojimi sredstvi uspelo pokriti Povprečne življenjske stroške, minimalne pa lahko pokriva le 53 odstotkov gospodinjstev.
In kaj so nam glede tega, ka-^° Preživijo v teh kriznih časih, Povedali mimoidoči v Kranju:
kar nekako živimo. Zaenkrat nam' od ust še ni treba odtegovati, morju vendar upam. da bo v prihodnje bo-Ije.
MARLENA GAŠPERŠIČ: Kljub temu da imava z možem oba pokojnino, resnično živiva na robu pre-
zaenkrat še shaja. Sem upokojenec in oba z ženo imava pokojnino, hči pa je že samostojna. Imamo svojo
hišo. Že od vsega začetka smo navajeni živeti skromno, ko pa je najbolj zaškripalo, smo se seveda najprej odpovedali morju. Mislim, da se bodo stvari izboljšale, ko bodo ljudje pričeli bolj vestno delati in postali bolj gospodarni. MARIJA BAUMAN: Da preživimo, se moramo v družini odpovedati kar nekaterim stvarem. Druga-
pomisel
Palica na bolnikovem hrbtu
Odkar se (resda s peresom, pa vendarle) pobliže poznam z našim zdravstvenim sistemom, imam med njegovimi ključnimi ljudmi večidel opraviti z nepopravljimipesimisti. V cikličnih zaporedjih, katerih zakonitosti mi ne uspe razvozlati, mračno vedežu-jejo polom zdravstva. Doslej se črne prerokbe niso uresničile, tik pred zdajci se je vselej našel denar, kije pokrpal rane v zdravstvenem proračunu in bolniki še vedeli niso, da so ljudje v belem zdravstvu držali svečo.
Nova vlada je denar za zdravstvo bistveno zmanjšala, kar je zanj nova prisila k racionalizaciji. Nekaj jih je namreč zdravstvo že dalo skozi, če naj verjamemo tamkaj zaposlenim, ki tožijo o plačah, pomanjkanju denarja za funkcioniranje dejavnosti, o prastarih aparaturah. Navadni smrtniki teh tegob zaenkrat še nismo plačali s svojo kožo. Pri zobozdravniku čakamo enako dolgo kol vselej, ne kratijo nam ležanja v bolnišnicah, z zdravili se oskrbujemo tako kot vedno, za vse to pa plačamo enkrat višji, drugič nižji simbolični znesek, z ubožnim listom pa nikakršnega. Zdravnik nam je sorazmerno dostopen, bolnišnica tudi, če kajpada nimamo drznejših želja po ljubljanski kliniki namesto po domači gorenjski bolnišnici, zdravilišče že manj. na obisk pri specialistu je že od nekdaj treba čakati nekaj tednov ali mesecev. Kakor po eni plati »uporabniki« zdravstva nimamo neprijetnega občutka, da nam v zdravstvu ravno strežejo po življenju, ga po drugi nimamo, da nam prav razkošno strežejo z zdravstvenimi storitvami. Iz gospodarstva in oblastnih krogov je bilo zadnja leta namreč slišali ravno očitke, da je zdravstvo prerazkošno. Najbrž so s tem mislili izgradnjo bolnišnic v vsaki zakotni občini, ali pa vseobsegajoči nacionalni zdravstveni program, kjer so vse zdravstvene storitve dostopne vsakomur za simbolično ceno. ali pa armado osebja v belih haljah, ki streže mogočnemu zdravstvenemu mastodontu, ali pa organizacijsko razvejano mrežo zdravstvenih ustanov. Ne zdi se mi namreč razkošje, če ima regionalna bolnišnica domala polnoletni inkubator, ali če čakalna doba za zdravljenje zob traja več let, ali če pediater otroku z angino namesto antibiotika predpiše čajček in počitek.
Pravijo torej, da kriza zdravstva pacientom še ni segla do živega. Ko jim bo, se bojim, da bo prva strojila kožo revnim, manj izobraženim in vplivnim, starim, nezaposlenim, ki v zdravstvenih ustanovah že zdaj niso bili kdove kako privilegirani obiskovalci. • D. Z. Žlebir
pada, še posebno sedaj, ko so se toliko povečale stanarine. Nekoliko se odpoveva pri hrani, da ostane nekaj več za zdravila, zdravnika, zobozdravnika; največ denarja dava za zdravstvo.
FRANC SVOLJŠAK: Naša družina
NATAŠA NARODNI: Zaenkrat Sem s plačo še kar zadovoljna, če-Pfav se je treba odrekati kar veli-K|rn stvarem, vendar kljub temu še 5^ bomo pa letos le morah odreči. Razmere   resnično  niso rožnate.
denar še najde, kako pa bo z ostalimi potrebami za šolo pa ne vem. FRANCE iz Kranja: Sedanja kriza bolj ali manj prizadeva vsakega od nas. Zategovanje pasu me ne vem kako ne prizadene, kajti odvisno je.
vesti
če pa še kar gre. Ce človek pridno dela, kar zmore. Privarčujemo tudi tako, da ponosimo že nekoliko obrabljene čevlje, kavbojke in druga oblačila. Tudi morju se nam letos še ni bilo treba odpovedati. MARA ČERNILEC: Za preživetje se je treba odpovedovali kar veliko stvarem. Mislim, da ljudje v glavnem dajejo vse dohodke za hrano in stanovanje. Tudi če pogledamo v trgovine, je promet vse manjši. Zaposlena sem v šolstvu, in kljub temu da pravijo, da so v družbenih dejavnostih še rezerve, vendar to ne bo popolnoma držalo. Za plače se
Vprašanja delavskemu odvetniku
Na straneh našega časopisa že nekaj mesecev prebirate vprašanja o nejasnem položaju delavcev v podjetjih, odkar se je začela uveljavljati nova zakonodaja in je popustil trdnejši nadzor nad tamkajšnjim dogajanjem. Nanje odgovarja delavski odvetnik, naš sodelavec Mato Gostiša, vodja pravne službe pri kranjskih sindikatih. Bralce vabimo, naj sodelujejo z vprašanji, če so tudi sami naleteli na tovrstne težave na svojem delovnem mestu. Delavski odvetnik bo odgovoril nanje in svetoval, kako do delavske pravice.
Vprašanja nam lahko pošljete pismeno na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj (za delavskega odvetnika), ali nam jih sporočite na telefonski številki 21-860 in 21-835.
kako je človek navajen živeti. Moja generacija je še iz časa takoj po vojni navajena zategovali pas in sedaj to samo še nadaljujemo, seveda pa je bil vmes tudi čas, ko nam tega ni bilo treba. Časi se spreminjajo. • M. Česnik, foto: C. Šinik
ekaina
I svet brez bleščic
Končana krvodajalska akcija v Škofji Loki
Vsak deseti Ločan je krvodajalec
Škofja Loka, 20. julija - V Žireh, Gorenji vasi, Škofji Loki in Železnikih so sredi julija končali krvodajalsko akcijo, začeto zadnje junijske dni. Prišlo je 3118 krvodajalcev, v Škofji Loki prvikrat več kot tisoč. Sekretarka škofjeloškega Rdečega križa MARJETA £agar: uspeh z vidika zbrane krvi, v organizacijskem smislu pa bi bile lahko marsikaj bolje.
Škofjeloška krvodajalska akcija je še taka, kakršne pomnijo krvodajalci iz preteklosti. Na terenu (v našem primeru v vaškth šolskih poslopjih) obišče domačine mobilna služba Zavoda za transfuzijo krvi, kr-vodajalcem je to bližje, bolj domačno, čemur je moč pripisati tudi uspeh pravkar minule ak-cUe. Ob lanski je darovalo kri 2598 ljudi, letos pa kar 520 več.
Skupaj z dvodnevno zimsko kr-vodajalsko akcijo in aprilsko v loški srednji šoli, ima občina letos 4032 krvodajalcev, kar Predstavlja več kot desetino Prebivalstva te občine. Slovensko povprečje je daleč pod tem
- 5,5 do 5,7 odstotka. Kot pravi Marjeta Žagar, je v nekaterih tovarnah domala tretjina delavcev krvodajalcev, ena takih je Iskra iz Železnikov. 41 -
Sicer je tokrat v Železnikih dalo kri 999 krvodajalcev, v Škofji Loki 1263, v Gorenji vasi 306 in vvŽireh 550. Kaže, da se skrbno in vztrajno delo z ljudmi Rdečemu križu bogato obrestuje. Kdove kaj je bolj odločilno, vsakoletno srečanje krvodajalcev in aktivistov RK, letos po novem dvodnevni dopust za krvodajalce (v vseh tovarnah ni bilo mogoče uveljaviti z zakonom določene pravice), izobraževalno delo s po-
RK Slovenije nameni loškemu za krvodajalsko akcijo 60 din na liter darovane krvi. To je tako malo, da ne zadošča niti za večerjo krvodajalcu, ko ga jeseni povabijo na slovesno srečanje. Zato so si lani pomagali s srečelovom.
verjeniki, ki so jih pred akcijo povabili na Zavod za transfuzijo v Ljubljano, ali pa kaj drugega. Kakorkoli že, upamo, da letošnjih darovalcev krvi od prihodnje ne bodo odvrnili letošnji organizacijski spodrsljaji. Marjeta Žagar pravi, da so se sicer potrudili, vendar bi potrebovali več sodelovanja tovarn. Prihodnje leto bi radi krvodajalce bolj sistematično porazdelili po urah, da ne bi prihajalo do gneče in čakanja kot letos. Zlasti dnevi ob koncu tedna so privabili toliko krvo-
V predsedstvu občinske organizacije RK v Škofji Loki nasprotujejo predlogu, da bi krvodajalce, ki so nad petnajstkrat darovali kri, oprostili doplačil k zdravstvenim storitvam. Trdijo, da potem krvodajalstvo ne bi bilo več prostovoljno. Po drugi strani pa ni interes RK graditi na krvodajalcih rekorderjih, temveč spodbujati prebivalstvo, da bi vsak zdrav človek dvakrat v življenju dal kri.
dajalcev, da jih osebje iz zavoda za transfuzijo krvi za sedmimi mizami ni zmoglo do konca delovnika • D. Z. Žlebir
Mama, saj mi nismo revni
Kako grozno je včasih nam novinarjem vdirati v hiše, siliti v ljudi z vprašanji, kako živijo, kako pri treh, štirih otrocih in pri eni ali dveh malih plačah prerinejo do konca meseca. Pa tako radi imamo takšne ankete v časopisu, kajti ljudje jih radi berejo, da ob tegobah in stiskah drugih malce pozabijo na svoje in se tolažijo, saj je drugim tudi hudo, morda še težje, vprašani pa imajo morda občutek, da vendarle niso čisto pozabljeni, da bi morda objava v časopisu le malo hitreje rešila prošnjo za socialno pomoč... Zgodi pa ise tudi kaj čisto nepričakovanega.
Mlada družina, trije otroci, dve mali plači, za njimi je že nekaj socialnih pomoči. Na vratih jaz z vprašanji. Sprejmejo me z razumevanjem, češ prav je, da vprašate, kako živimo,,kako se borimo iz dneva v dan, kje se še da kaj privarčevati, kje nič več. Razumemo se, kajti draginja stiska vse, enega tako, drugega drugače in če še nismo revni, bomo to prav kmalu. Ne da bi morali prosjačiti, toda še naprej se bo treba odpovedovati...
Vse bi potekalo po pričakovanih tirnicah, če bi ne bilo -otrok. Starejši, visok, slok, urejen, vidi se, da se bavi s športom, se upre. Ne bo se slikal, sploh pa, zakaj naj bi pisali o nas, in ravno o nas! Saj mi vendar nismo revni, drugi so bolj, roteče gleda mamo. Malo mlajši bratec, prav tako urejen fant, kakršnega bi si le želel za sina, potegne z njim. Saj imata ravno tako dobre adidaske, kot fantje v klubu, novi majici, stanovanje imajo lepo, opremljeno, ne sicer tako kot zgornji, ki pohištvo menjajo na nekaj let, toda dostojno, res ni vseh mogočih vazic, pa-jackov in skodelic in slik, in so njihove stene bolj gole, toda v tem svojem domu se odlično počutijo brez vse te navlake. In mami si po kosilu še vedno lahko privošči cigareto pri kavici in za sestrico se še vedno najde kakšen dinar za kaj lepega. Piškotov res ni velikokrat na mizi, zato so pa slane paličice in kruh je vedno in kaj za namazat tudi. Ne, oni niso revni in k nam ni treba nič hodit. Jaz bom pa, čim bom lahko, poprijel za prvo honorarno delo, če ne drugega, pa časopise raznašal, da bo za nove adidaske, ko se bodo te strgale, pa za novo bundo tudi.
Ne, res niso revni. Družina, ki ima take otroke, ni in ne bo nikoli revna in jaz jih nikoli več ne bom nadlegovala z nadležnimi vprašanji pod rubriko Svet brez bleščic. Zanje bomo uvedli novo rubriko, tako, kjer bomo predstavljali lepši svet, svet bleščic... • D. Dolenc
prejeli smo
Pojasnilo PTT podjetja Kranja na članek, objavljen 6.7.1990
V časopisnem članku, objavljenem v Gorenjskem glasu dne 6. junija 1990, »Telefonija najtrši oreh«, je iz razgovora novinarke H. Jelovčan s predstavniki krajevne skupnosti Besnica zapisana tudi trditev, kije s stališča PTT podjetja Kranj netočna. Zato želimo s kratkimi informacijami objektivno pojasniti omenjeno situacijo.
Zapisano je, da je bila prvotna predračunska vrednost investicije točno določena in da je zatem PTT podjetje Kranj to vrednost znatno povečalo, kar imenujejo izigravanje z naše strani.
Da ne bi bilo nesporazumov, navajamo, da smo v razgovoru s predstavniki krajevne skupnosti Besnica o načrtovani investiciji na njihovo željo OCENILI vrednost investicije. V prvi fazi razgovorov v začetku lanskega leta, ko so bila velika inflacijska gibanja, smo poudarili, da bo dejanska vrednost investicije razvidna šele iz pridobljenih ponudb dobaviteljev opreme in izvajalcev del oziroma iz ustrezne investicijsko-tehnične dokumentacije.
Na osno vi podpisanega Dogovora o skupnih aktivnostih za povečanje tt kapacitet je PTT podjetje Kranj pričelo z izvajanjem dogovorjenih aktivnosti, od katerih je že realizirana nabava opreme nove avtomatske telefonske centrale (ATC) in pridobitev projekta za gradnjo osnovnega telefonskega omrežja, v teku pa so priprave za adaptacijo prostorov nove ATC in montažo opreme ATC.
Projekt gradnje osnovnega telefonskega omrežja, ki ga je izdelala projektna organizacija, je bil projektiran na osnovi podatkov o novih interesentih za telefonski priključek, pregledu obstoječega stanja in ogledu predvidene trase osnovnega telefonskega omrežja. Izdelani projekt vsebuje podatke o potrebnem materialu in popis del, na osnovi česar je tudi prikazana višina potrebnih sredstev za izvedbo osnovnega telefonskega omrežja, po cenah na dan izdelave projekta.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da PTT podjetje Kranj ne
izigrava, ne zavaja bodočih naročnikov z napačnimi podatki in ne draži vrednosti investicije, kot je navedeno v omenjenem članku.
Želimo, da v prihodnje med PTT podjetjem Kranj in krajevno skupnostjo ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov ali prehitrih sklepov. Želimo tudi, da bi se nadaljnji potek investicije izvajal usklajeno in medsebojno dogovorjeno, kar je našem skupnem interesu.
PTT PODJETJE KRANJ
Vaške opravljivke
Dne 19. 7. 1990 sem imel priložnost na TV slišati protiargu-mente, v zvezi s predlogom sodnega sveta, da naj se za sodnika Temeljnega sodišča Kranj, izvoli Vojko ČujeviČ. Kot glavni televizijski zvezdi sta nastopala novopečena kranjska oblastnika, nadvse spoštovana gospoda Vitomir Gros in Andrej Šter.
Da Vojko Čujevič ni primeren kandidat, je A. Šter utemeljil s svojim hudobnim namenom, s tem, da je kandidat brezrezervno podpiral določeno politiko, ter da obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je Vojko Čujevič sodelavec SDV. Ker je to nekje slišal, čuti dolžnost, da parlamentu to razodene. Dodatni argument (seveda napačen, saj brez prakse na sodišču ni moč opraviti pravosodnega izpita) je navedel Vitomir Gros, kije dejal, da Vojko Čujevič ni primeren za sodnika, ker ni dokazov za to, da bi opravljal sodno prakso. Poleg tega je Vitomir Gros. ki se tako ali tako »spozna« na vse, razen na gospodarjenje v lastni obrti, podprl A. Štera, čes da je to njegova moralna dolžnost do volilcev, saj bi, če bi molčal, ne mogel biti več predsednik občine, ker bi se z molkom izneveril volilcem.
Res je škoda, da Vitomir Gros ni molčal. Prvič bi ostal modrijan, drugič pa v skupščini in širši javnosti ne bi izvedeli, kakšnega predsednika občine imamo in bi nam bilo prihranjeno, da se nam sedaj smeje vsa Slovenija. Dokazov za to sicer nimam, imam pa, kot temu pravi Andrej Šter, indicije.
Da je A. Šter hudoben, je to njegova zasebna stvar in stvar tistih revežev, ki bodisi z njim živijo ali pa so mu podrejeni. Andrej Šter pa ima poleg te lastnosti še drugo, ki je mnogo bolj nevarna kot prva, le da je skrita. To je bretšnajdrski kompleks (Bretsch-
neider je v Švejku policaj, ki sije na manšete zapisoval, kaj so ljudje govorili po gostilnah, nato pa zadeve prenašal pristojnim). A. Šter torej sliši, si zapiše, pravi čvekanju indic in se stem predstavi v republiški skupščini. Torej dragi volilci, ko zagledate Andreja Štera in njegove, vselej za zapisnik pripravljene manšete, zbežite ali pa molčite, če ima policaj tak kompleks, je hudo, če pa ga ima sekretar za notranje zadeve, je to prava tragedija (Gorenjskemu glasu toplo priporočam, da objavi sliko gospodn kranjskega Bretschneiderja, da se mu bodo volilci vedeli ob pravem času izogniti).
Sta pa oba gospoda s svojimi nastopi pokazala, kakšno demokracijo si v Kranju lahko obetamo. Pravilen izraz za njuno početje je demokracija in je pametnemu pod čast spotakniti se ob tovrstne neumnosti, če gospoda ne bi s pozicije oblasti diskvalificirala človeka zgolj zato, ker se jima nekaj zdi in to na način, za katerega sla oba pred volitvami vpila, da je boljševiški. Zadeva bi ostala komična, če pri tem ne bi bil prizadet človek. Danes Vojko Čujevič. jutri dragi bralec ti ali tvoj bližnji. Vse v imenu demokracije. Pri tem pa vemo, da se sistem, kjer so na podlagi in-dicijev sodili ljudem imenuje stalinizem. V vseh demokratičnih sistemih je za obsodbo potreben dokaz in je zato zahteva poslancev republiški skupščini, saj Andrej Ster postreže ne z domnevami, ampak z dokazom, upravičena.
Sicer oba oblastnika nista dosegla, kar sta hotela. To je, da skupščina ne bi izvolila Vojka Čujeviča za sodnika. Sta pa dosegla, da se je zadeva odložila. Ker pa se oba, na vso moč sklicujeta na volilce, da mi želimo, da v našem imenu, kot vaški opravljivki nastopata v skupščini, potem sta nam dolžna posredovati dokaze o svojih trditvah. Če jima je res toliko do nas volilcev, da je že kar ganljivo, potem zaslužimo, da svoje dokaze objavita tudi v Gorenjskem glasu. Če jih ne bosta, pomeni, da sta lažnivca in ne samo vaška opra-vljivca. V takih primerih pa tisti, ki da kaj nase, odstopi. Stavim pa že danes, da ne bo ne dokazov ne odstopov obeh gospodov. Dejala bosta, da so ju volilci prepričali, naj ostaneta in jih nočeta s svojim odstopom razočarati.
Stane Boštjančič P. S (v njunem slogu) Slišal sem, da sta oba gospoda v svinčenih časih, kot jih imenujeta, posredovala podatke SDV-ju o svojih prijateljih, če jih nista, jih nista zgolj zato, ker pač prijateljev nimata.
Od 10. julija 1990 dalje pogrešamo
HEINRICHA GOLZA (48 let)
z Baškega jezera na Koroškem. Ta dan je šel v hribe, proti KEPI, lahko tudi proti BELCI. Oblečen je bil v rumeno srajco, zelene planinske hlače, sintetični površnik -moder z rdečimi črtami, zelene nogavice in planinske čevlje. Nosil je moder nahrbtnik. Kdor ga je videl ali karkoli ve o njem, naj sporoči na najbližjo postajo milice in na naslov:
ANDREJ PEČNIK, Taborstrasse 10
TABORHOF
9581 LEDENITCZEN
tel: 994342542800
Tisti, ki ga najde, dobi 5000 DEM NAGRADE!
mmmm
Odgovor na članek »Vedno te izjeme«
V krajevni skupnosti Duplje potekajo aktivnosti za zgraditev telefonskih priključkov, v okviru katerih bomo zgradili telefonske priključke vsem interesentom, ki so vključeni v akcijo krajevne skupnosti, ko bodo zagotovljeni vsi potrebni pogoji.
Sprememba pogodbene vrednosti za izvedbo telefonskih priključkov je posledica dejstva, da
je krajevna skupnost v pogodbah z bodočimi naročniki določila vrednost pred izdelavo investicijsko tehnične dokumentcije, ki je ena od osnov za odmero višine pogodbene vrednosti.
Po dogovoru med krajevno skupnostjo Duplje in PTT podjetjem Kranj brez pismenega soglasja krajevne skupnosti ne zgradimo nobenega novega telefonskega priključka. Tadej Markič govori o izjemah, ki naj bi jim PTT podjetje Kranj vključevalo telefonske priključke. Pojasnjujemo,
da je krajevna skupnost izdala eno soglasje za predčasno vključitev interesenta, kije vključen v
akcijo krajevne skupnosti in poravnal vse pogodbene obveznosti do krajevne skupnosti, PTT pod-jetje Kranj pa je po zagotovitvi
tehnične možnosti na osnovi vloge in priporočila krajevne skup' nosti. da interesent iz utemelje' rtih razlogov telefonski priključek nujno potrebuje, skladno * PTT predpisi izvedlo vključitev. PTT PODJETJE KRAtiJ
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Ko je nekatere njegove netočne in neresnične navedbe v svojem odgovoru na novinarjev članek, ki je bil tudi objavljen v Delu, zavračal z navedbo resničnih dejstev pisatelj Ivan Jan - Srečko, je temu sledil oster odgovor prizadetega novinarja, ki je pisatelja Jana tako rekoč postavljal na laž, kakor da gre za klevete, ne pa za resnična dejstva. Tedaj sem pričakoval, da se bo novinarjevi nesramnosti zoperstavil kateri izmed objektivnih in resnicoljubnih zgodovinarjev in branil tovariša Jana, vendar se to žal ni zgodilo.
Zato bom v nadaljevanju poskušal pojasniti, kakšna je bila v predvojni Jugoslaviji strankarska parlamentarna demokracija. Kot človek, ki sem se že od otroških let zanimal za politiko in ki se še prav dobro spominjam predvolilne kampanje pred volitvami, ki so bile (če se prav spominjam) 8. 2. 1924, in zato poznam dogodke iz tistega časa, moram reči, da to, kar je pisal novinar o strankarski parlamentarni demokraciji v predvojni Jugoslaviji, večinoma ni točno in je neresnično. Omenil sem, da se še dobro spominjam tedanje predvolilne kampanje - gre za volitve februarja 1924. Naša družina je bila že od starega očeta naprej liberalno usmerjena in privrženec Slovenske demokratske stranke, ki sta jo tedaj vodila dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer. Zato smo imeli naročen časopis Domovina. Iz te kampanje se spominjam pamfleta v posebni brošurici, ki se je nanašal na Ivana Puc-Ija, voditelja Slovenske kmečke stranke. Taje bil v vladi SHS minister za kmetijstvo. Na naslovni strani te brošurice je bil narisan velik sod, na katerem je z velikimi črkami pisalo Francosko vino. Pred sodom je bil kmetijski minister Ivan Pucelj, ki je sedel na nočni posodi in po gumijasti cevi vlekel in pil vino iz soda. Ker je tedaj vladala manjša kriza in je zato odkup vina od kmetov zastajal, je bilo besedilo v bfošurici temu primerno. Med drugim je pisalo nekako takole: »Slovenski kmetje, ki vas tarejo skrbi in težave zaradi neprodanih količin vina, pomislite, kakšnega voditelja imate, saj je kot minister za kmetijstvo, ki bi moral skrbeti za vas in varovati vaše interese, ob tem, ko vi svojega vina ne morete prodati, dovolil uvoz francoskega vina.
Zato premislite, koga boste volili, in glasujte za našo stranko, ki bo branila in se vsestransko zavzemala za vaše koristi.*Vse to je bilo napisano v nekakšnih verzih. ■
Ko že govorim o politiki, za katero sem se zanimal od otroških let, naj še povem, da sem svojo politično fiziognomijo ustvarjal in gradil z branjem vseh vrst časopisov. Janez Dolinar, trgovec iz Poljan, ki so mu njegovi sodobniki rekli Mežnarčin Janez, ki je bil star liberalec in vnet zagovornik demokratske stranke ter mecen Sokolskega društva Gorenja vas - Poljane, mi je, potem ko je ob priložnostnih obiskih pri mojem očetu ugotovil, da se zanimam za politiko, pogosto dajal časopisa Jutro in Slovenski narod. Vse sem skrbno prebiral. Pri teti Angelci sem bral časopis Domoljub, pri sosedu Ferjanu pa Bogoljuba. Od šestanj-stega leta naprej pa sem pri Reškovem Jernaču v Lomu, kamor sem zelo pogosto zahajal, bral časopis Slovenec; sem in taj sem kje dobil in prebral tudi časopis "Slovenski dom". Bral sem torej različne časopise in ob tem gradil svojo politično fiziognomijo. Ob mnogih povsem nasprotujočih se pplitičnih stališčih, navedenih v posameznih časopisih, sem postopno ustvarjal svoje mnenje in prepričanje. Zato sem se čedalje bolj nagibal v levo smer.
Ker torej poznam dogodke iz tistega čas, moram reči, daje o nekakšni strankarski parlamentarni demokraciji v Stari Jugoslaviji mogoče govoriti le od ustanovitve države Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je od I. 1. 1918 do šestojanuarske diktature 1929. Tedaj pa je vso oblast prevzel kralj Aleksander L, ki je vodstvo diktatorske vlade poveril generalu Živkoviču. Nato so bile z novo oktroirano ustavo ukinjene mnoge prejšnje politične pravice. Pri tem je treba upoštevati, da je bila stankarska parlamentarna demokracija precej okrnjena že v vidovdansko ustavo leta 1921, s katero je bila prepovedana Komunistična stranka Jugoslavije. Od tedaj naprej sta žandarmerija in policija budno spremljali delovanje levo usmerjenih strank in gibanj - vključno s sindikati, in
jih z raznimi ukrepi in šikanami omejevali pri delu. Po šeslojanu-arski diktaturi 1929 je povsem zavladal oster policijski režim.
Prve volitve po uvedbi diktature so bile leta 1935, ko je postal predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije gospod Stojadino-vič, ki je bil hkrati voditelj Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ), v kateri je bilo združenih več strank, med njimi Pašiceva radikalna stranka in Slovenska ljudska stranka. Razen te so obstajale še Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), v kateri je bilo združenih tudi več nekdanjh samostojnih strani, med njimi tu; di Slovenska demokratska stranka. V tej stranki so bili mnogi nekdanji liberalci oz. demokrati, dalje Sokoli in pripadniki še nekaj drugih nekdanjih strani. Obstajali sta tudi Davidovićeva demokratska stranka in Hrvaška seljačka stranka, ki jo je kot naslednik v jugoslovanski skupščini junija 1928 ustreljenega Stjepana Radića vodil dr. Vladimir Maček. Razen navedenih je bilo še nekaj drugih manjših strank, med njimi tudi fašistično usmerjena stranka, ki jo je vodil srbski politik Ljotič (ne spomnim se, kako se je imenovala).
Volitve leta 193B
Naslednje volitve so bile jeseni 1938, teh sem se udeležil tudi jaz. Zdaj naj na kratko opišem, kakšne so bile te volitve. Tedaj sem prvič imel volilno pravico, ker sem bil star že več kot 21 let, kar je bila po tedanjih predpisih mejna starost. Ženske niso imele volilne pravice. V okraju Škofja Loka sta kandidirala dva glavna kandidata. Na listi JRZ je bil kandidat profesor Janez Dolenc, po domače Jamnikov iz Sopotnice, drugi pa je bil dr. Lojze Hartman, pravnik, sin velikega kmeta, po domače Španov iz Suhe pri Škofji Loki.Tir. Hartman je bil po prepričanju pošten krščanski socialist. Kandidiral je na listi HSS dr. Vladimira Mačka. Na to listo gaje z njegovo privolitvijo kandidirala ilegalna Komunistična partija Slovenije, ki kot taka ni smela imeti svojih kandidatov. Njegov namestnik je bil Janez Peternel, ugleden in napredno usmerjen kmet, po domače Brdar iz Vinharjev. Kandidat na listi JNS pa je bil neki advokat; če se prav spominjam, se je pisal Koman. Pred volitvami sem bil vnet propagator dr. Hart-mana. Da bi zanj pridobili čimveč volilcev, se nas je nekaj fantov dogovorilo, da bomo na volilnem shodu JRZ v Poljanah na starem pokopališču pri farni cerkvi sv. Martina kandidatu prof. Janezu Dolencu, postavljali aktualna vprašanja in z medklici zavračali take njegove navedbe in trditve, ki bi ne bile točne ali pa bi lahko zavajale navzoče volilce. To smo tudi naredili in postavili nekaj vprašanj.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Plesna predstava Rutina ljubezni
PLESNO GIBANJE OŽIVLJA PROSTOR
Kranj - Jutri zvečer ob 22. uri se na vrhu Mohorjevega klanca, kjer so stopnišče, arkade in vodnjak urejeni po zamislih arhitekta Plečnika, obeta presenetljiva plesna predstava: po zamisli Mateje Puhar bo rojena predstava, žal ne bo ponovitve, ki bo najbolj očarljiv
ambient v kranjskem mestu oživela na nov, doslej neznan način.
Kdor je videl tri dekleta iz skupine MAS plesati predstavo na idejo, ki so jo našle pri Samuelu Becketu, potem tudi predstava, ki v okviru Kiselste-inskih poletnih večerov nastajo v organizaciji ZKO Kranj, ne bi smela biti nekaj še nikoli videnega. To sicer ne bo povsem držalo: okus po modernem plesnem izrazu kranjsko občinstvo, ki se vsaj nekoliko zanima za te vrste umetnost, sicer ima, toda predstava na stopnicah pod Plečnikovimi arkadami -na vrhu klanca, ki ga Kranjčani zdaj poznajo kot Mohorjevega - naj bi malce tudi osupnila. Predvsem bo osupnila zaradi prostora samega, ki čeprav izjemen, v vsakodnevnem vrvežu ostaja le pešpot iz starega dela mesta k nižje ležečim tovarnam; v luči žarometov pa lahko postane prostor, kjer se rodi ideja za plesno predstavo. Vsaj tako gaje videla Mateja Puhar, ki bo s soplesalko Suzano Kon-cut odplesala Rutino ljubezni.
Ste študentka School for New Dance Development, ki deluje v okviru Visoke šole za umetnost v Amsterdamu. Za plesalce ni počitnic?
"Počitnice so, toda ko pri-domov, se mi zdi potrebno pokazati, kar je novega na Plesnem področju in to je najlažje s predstavo. Ni pa seveda lahko: šolsko leto traja skoraj enajst mesecev in zame je bilo še posebej naporno, ker sem kot edina študentka prvega letnika lahko sodelovala v nastajanju skupnega projekta z umetniki Akademije za vizualno umetnost iz den Haaga. Tudi ob konou prvega letnika se je bilo treba predstaviti s samostojnimi predstavami. Utrujenost pa seveda izgine, kakor hitro najdeš idejo za plesno predstavo - in mene je navdihnil prelepi Plečnikov ambient."
Mateja Puhar v predstavi Prostor in čas, Amsterdam, februar 1990
Kaj pripovedujete s ple-
"Plesalec je obenem tudi ustvarjalec, sam kreiraš svojo vlogo v predstavi, svoja občutja prelivaš v kvaliteto gibanja. Toda gibanje ni edini način, da zapolniš prostor na odru ali kjer je pač predstava, temveč ga zapolnjuješ tudi z različno kvaliteto prisotnosti - zrak lahko na primer zapolniš tudi s pogledom. Skratka predstava bo imela vrsto elementov, od katerih ples sam ni edini ali prevladujoči element, pač pa se zliva skupaj z gestikuliranjem.
glasbo, petjem, govorom v skupno govorico predstave. Zgodba seveda tudi obstaja, govori o ženskah, ki hodijo pod Plečnikovimi arkadami, na delo in z dela, so mlade, so kot otroci ali so že skoraj upognjene pod težo let, o njihovih življenjih, ljubeznih, ki se rutini-rajo z njihovim vsakdanom. Pri tem pa je seveda zgodba tista rdeča nit, ki se vleče skozi predstavo, medtem ko mene kot ustvarjalko predstave v bistvu zanima kreiranje prostora: z uporabo različnih gibanj plesalca nastajajo različni prostori in časi - morda je to že nekak-
šen filmični pristop - ki jih plesna govorica povezuje v predstavo."
Govorite o plesni predstavi, katere govorico pri nas manj poznamo. Gre za nov plesni izraz?
"Na tej mednarodni plesni šoli v Amsterdamu, obstaja že okoli petnajst let, se manj ukvarjajo s klasičnimi plesnimi tehnikami, kot sta recimo gra-ham ali pa cunningham in drugimi, tu je osnova performan-ce, se pravi plesalce vzgaja kot ustvarjalce predstave. S tako imenovano release tehniko se poskuša nadgraditi klasične plesne tehnike; forma telesa je manj pomembna, vse je podrejeno naravnim impulzom, ki nato vplivajo na kvaliteto gibanja in na formo telesa."
Pred odhodom v Amsterdam ste v Ljubljani študirali mednarodno politologijo -kako je to združljivo s plesom?
"Je združljivo. Moja zadnja predstava je bila po naravi politična in govori o propadu socialističnega idola. Do zaključka študija mi manjka še nekaj izpitov. Z modernim plesom pa se ukvarjam že kakih deset let, sprva na oddelku za izrazni ples v Ljubljani, plesala sem pri Damini Zlatarju - Frayu, nato je bilo nekaj predaha zaradi operacije na kolenu, no, in zdaj plesno znanje nabiram v tej štiriletni plesni šoli na Nizozemskem. Mislim, da sem izbrala pravo smer, moja predstava po prvem letniku je bila najboljša na šoli - večje spodbude si pač ne morem želeti. Čeprav pogoji šolanja niso ravno idealni, moja štipendija je skromna in se moram občasno tudi zaposliti, vztrajam. Imam svoj cilj, svoje ideje, imam svoj ples." • Lea Mencinger
V galeriji Prešernove hiše
STAREJŠA GENERACIJA SLOVENSKIH SLIKARJEV
Kranj - Razstava starejše generacije slovenskih slikarjev obsega v glavnem dela s področja tiskane in unikatne grafike naših znanih ustvarjalcev Gvidona Birolle, Avgusta. Černigoja, Rika Debenjaka, Franceta Godca, Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Mihe Maleša, Franceta Miheliča, Ljuba Ravnikarja, Maksima Sedeja in Lojzeta Spacala. Razstavo poživljajo plastike Lojzeta
Tone Kralj - Drvarji iz cikla lesorezov z razstave v Prešernovi hiši: Foto: Gorazd Šini k
Dolinarja, med njimi srečamo portret Hinka Smrekarja.
Razstavljena dela so le majhen izsek iz galerijske zbirke gorenjskega muzeja, ki, razen dela starejše kolekcije, ki obsega obdobje od 15. do srede 19. stoletja, nima stalnega razstavišča in je v pretežni meri shranjena v depojih.
Problem stalne galerijske zbirke v Kranju je star že vrsto let, vendar zanj še ni ustrezne rešitve, čeprav bi stalna razstava nekaj sto del naših najpomembnejših sodobnih in starejših likovnih ustvarjalcev pomenila za domače in tuje obiskovalce Kranja veliko privlačnost. Naj na tem mestu omenimo le Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki vsako leto s svoiimi zbirkami privabi na tisoče obiskovalcev. Cene Avguštin
Naše razmišljanje
KAJ PA ZDAJ?
Najbrž bo treba verovati v nekakšno trdoživost tako kulture kot tudi nas samih. Optimizem, da se enkrat pač že vse uredi po takih in takih željah, je gotovo premalo, pa tudi posebne koristi ni od tega. Že nekaj časa se napoveduje sedem suhih let za kulturo, pa ob vsem tem pojemanju pravzaprav nihče ne ve, ali kultura že hira po tem obrazcu ali pa najhujše šele pride. Kaj bi sploh moglo biti to "še hujše"?
Najbrž bi zapiranje kulturnih ustanov že sodilo pod to oznako. Toda, če se kaj takega doslej še ni zgodilo, to še ne pomeni, da vse skupaj ne kaže tako slabo. Na prvi pogled res ne. Knjižnice so še odprte in tudi kakšno novo knjigo še kupijo, muzejska vrata še nimajo listka "do nadaljnjega zaprto" in v galerijah še odpirajo likovne razstave. Tudi poletna sezona ni brez takih in drugačnih kulturnih prireditev.
Toda poznavalci stanja vendarle niso zadovoljni. Postopno usihanje ugodnejših pogojev - če se sploh že kdaj bili, ugodni - nas je skorajda že naredilo za manj zahtevne. Nič se nam ne zdi čudno, če kulturne ustanove namesto petih prireditev letno zdaj zmorejo le dve ali tri, če seje skrčilo število razstavnih dogodkov, če ne bo denarja za zaposlitev novega knjižničarja, novega umetnostnega zgodovinarja - če ne omenjamo sploh drugih tako imenovanih projektov nacionalnega značaja. Ker pa vsi govorijo le o redukcijah, ki naj zadenejo tudi kulturo, bi kaj tega iz najtemnejše različice kulturnega razvoja utegnilo postati resničnost že kaj kmalu. Seveda pa vedno obstajajo tudi druge možnosti. Kulturni meceni pri nas res ne čakajo za vsakim vogalom, toda zamisel, da k poslovnemu uspehu lahko pripomore tudi naklonjenost, finančna in siceršnja, h kulturi, se z zamikom nekaj desetletij pri nas vendarle že uveljavlja. Res pa je, da to ne bo in tudi ne more biti edino pomagalo do preživetja kulturne dejavnosti - za razvoj in razcvet bo pač treba še marsikaj drugega. • L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Starejša generacija slovenskih slikarjev v zbirkah Gorenjskega muzeja.
V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Hua Quing.
V galeriji Globus se z novimi deli predstavlja akad. slikar Henrik Marchel.
V okviru Kieselsteinskih poletnih prireditev bo jutri, v sredo, ob 22. uri na vrhu Mohorjevega klanca pod Plečnikovimi arkadami plesna prireditev Rutina ljubezni
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet. V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure
RADOVLJICA - V prostorih Ljubljanske banke so na ogled slike akad. slikarja Albina Polajnarja.
BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 21. uri nasto-ila Folklorna skupina Lado iz Zagreba.
KOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Huthe-esing.
Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Stalna galerijska zbirka.
V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu koroškega bukov-nika Andreja Šustra Drabosnjaka.
Razstava v Groharjevi galeriji
*     BOGASTVO KOLORITA
Škofja Loka - Minuli konec tedna so v škofjeloški Groharjevi galeriji odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Jasne Kozar Hutheesing; razstava bo na ogled do 20. avgusta.
Na videz povsem v okvirih novodobnega "postavantgar-dizma", vendar slike Jasne Kozar Hutheesing vendarle odkrivajo nekaj novega, doslej še neizrečenega, je o slikarkinem delu pred časom zapisal likovni kritik Franc Zalar. V teh njenih s pravo ustvarjalno strastjo natopljenih slikah, podobah, ki stalno nihajo med abstrakcijo in komaj sluteno realnostjo, se skriva eruptivna, dražeča, a hkrati vendarle začudujoča barvna kultiviranost, ki je nedvomno posledica ne samo umetničine barvne senzibilnosti, temveč tudi njenega doživetja daljne dežele Indije, vseh njenih pojavnih fenomenov, ki so za Evropejca vsekakor enkratno odkritje.
Slike Jasne Kozar so dokaz, kako se da preliti v govorico gestualnih barvnih potez, v povsem osebni slikarski rokopis pojavno še tako šokantne prizore, kot so barvno skrajno intenzivna indijska krajina, razgibane arhitekture, ki so pognale svoje izvirne "korenine" v tem prostoru in pod tem podnebjem. Umetničino doživljanje tega vzhodnjaškega sveta - podobno doživlja Kozarjeva tudi domači, slovenski pejsaž - meji skorajda že na halucinacijo, podobno je stanju ekstatične za-nesenosti, podzavest vodi umetničino roko in čopič v njej, da blodi po razsežnostih slikovnega polja sem in tja, v vertikalni, horizontalni in diagonalni smeri, kratke ali malce daljše, široke ali ožje barvne poteze se lomijo, križajo druga drugo, silijo v prostor ali se utapljajo v neskončnih globinah slike. Včasih so barve pastozne, čutimo njihovo snovnost, drugič so spet akvarelno lazurne, prosevajoče ali stečejo v obliki drobne sledi, "drippinga" proti spodnjemu robu slike. Zelo svojstven je tudi razpon barvne palete, ki jo srečujemo na umetničinih platnih; tu ne gre samo za register izjemno intenzivnih barv kot so 'rdeča, modra, bela, vijoličasta, ne gre samo za njihovo primarno, elementarno vizualno udarnost, marveč tudi za njihove globlje simbolične vrednosti, ki prihajajo zlasti do izraza v kontrastžranju med svetlimi in temnimi slikovnimi partijami. V okrilju temnih barvnih gmot in potez se namreč odpirajo na slikah Kozarjeve včasih mistično - simbolično učinkujoča barvna žarišča, se odpirajo prostori zunaj tega sveta.
Barva postaja osnovni likovni fenomen, je elementarno sredstvo, način likovnega izražanja, hkrati pa tudi že vsebina, sama umetniška izpoved; čista barvna iluzija je zaživela svoje avtonomno življenje, ki je sicer daleč od otipljive resničnosti, vendar polna aluzij nanjo.
ŠE 0 CERKVICI V SEBENJEM
V petkovih Snovanjih z dne 13. julija 1990 je na temo Cerkev Svete Trojice v Sebenjah Marjana Zupana pomotoma izpadla stran, ki je zapisana v sledečih vrsticah.
Kot mnoge druge stare objekte je tudi sebenjsko cerkev načel zob časa. Bila je že v zelo slabem stanju, zato so jo septembra 1983 začeli prenavljati. Po končani obnovi je cerkev prav prikupna in je v ponos domačinom, ter v veselje tujcem. Župnija Zasip je z obnovo tega zgodovinskega spomenika opravila veliko in dragoceno delo.
Na predlog župnijskega urada Zasip je bila cerkev z dovoljenjem SO Radovljica z dne 16. januarja 1984 s sklepom T. S. Kranj - enota Radovljica z dne 20. 4. 1984, vrnjena v last žup-nišču Zasip.
Prenovljeno cerkev je 28. oktobra 1984 blagoslovil škof Stanko Lenič, božjo službo v njej pa opravlja župnik Franc Oražem.
Sv. maše v sebenjski cerkvi so na Novega leta popoldne, v nedeljo na Sv. Trojico in v nedeljo po Sv. Katarini - zaprisežena maša. S cerkvijo Sv. Trojice smo že od nekdaj čustveno in duhovno povezani tudi Podhomci (cerkev stoji na parceli k. o. Podhom). Ko imamo v vasi na Sv. Trojico »smn«, je vedno maša v omenjeni cerkvi.
S temi vrsticami naj zaključim pisanje o tej Čudoviti in bogati sebenjski lepotici.
Marjan Zupan
@®IMSSkJJ©IE:GLAS 8. STRAN
ZANIMIVOSTI
Torek, 24. julija 1990
Blejska noč privabila številne turiste in domačine
Čudovit ognjemet in lučke na jezeru
Bled, 21. julija - Težko je oceniti, koliko ljudi si je v soboto zvečer ogledalo prekrasni ognjemet in 18 tisoč plavajočih jajčnih lupinic, ki so osvetlile jezero in okolico. Nekateri trdijo, da jih je bilo 40 tisoč, drugi, da še več.
Kakorkoli že, letos je bili številni obiskovalci lahko zadovoljnih tako z gostinsko ponudbo na številnih stojnicah, kot ponudbo spominkov, igrač, oblačil. Večina trgovcev, predvsem zasebnikov v novem centru, je imelo odprte svoje trgovine pozno v noč, skoraj do jutra. Edini razočarani so bili tisti, ki so obupali nad čakanjem pri prihodu na Bled, kajti nesreča je botrovala skoraj uro dolgemu zastoju. Sicer pa so policaji dobro poskrbeli za prometni režim, saj smo na vsakem križišču še po polnoči opazili najmanj dva, ki sta skrbela za usmerjanje množice avtomobilov.
V ečmetrski sendvič je bil poslastica za lačne, ki so se lahko okrepčali tudi ob domačih žgancih in golažu.
30 kilogramski sladoled je bil poslastica za najmlajše, to: G. Sinik
Fo-
KmeČke žene so se srečale na Blegošu
Med nami je premalo mladih
Blegoš, 22. julija - Kmečke žene, ki se zbirajo v aktivih zadružnic pri škofjeloški Kmetijski zadrugi, so se že pred leti odločile, da bodo vsako leto pripravile srečanje, na katerem bodo v miru poklepetale med seboj. Tako so preteklo nedeljo že trinajstič prišle na jaso pod kočo na Blegošu.
Srečanje se je začelo s kulturnim programom v katerem so nastopili pevci okteta Zadružniki iz Bukovice, ki so pod vodstvom Franca Potočnika med drugim zapeli tudi pesem Pozdrav Blegošu, ki jo je napisala Angelca Miklavčič, Martinova mama iz Dolenje ravni. Na harmoniko   je   igrala Olga
Oblak iz Podobena, Franc Tu-šek - Megušar pa je prebral pesem in zgodbico. Bogato pogostitev za zadružnice in številne goste so pripravile žene iz aktivov Poljane in Javorje.
"Približno petnajst nas je te dni speklo najrazličnejše pecivo, od piškotov, flancatov, štrukelčkov, ocvirkovice, šar-
Tilka Vodnik
Ana Križnar
kija, seveda pa smo poskrbele tudi za domač kruh, ki ga stre-žemo ob klobasah in čevapči-čih. Denar, ki ga zaslužimo s prodajo hrane in pijače, smo vsa leta večinoma porabile za ekskurzije. Tako smo si ogledale že vrsto zanimivih krajev doma in v tujini," je povedala Til-ka Vodnik iz Žetine.
"Kmečke žene v naših aktivih vsako leto pripravimo razstavo ob dnevu žena, poleg tega pa organiziramo številne tečaje. Tako smo letos že imele tečaje za hitro pripravo jedi, za pripravo sladic in o peki kruha. Žal nam je, da v večini aktivov sodelujemo le starejše žene zadružnice, kajti mlade kmetice večinoma hodijo v službo in imajo majhne otroke, zato redke najdejo čas za delo v aktivih," pravi Ana Križnar, predsednica centralnega odbora škofjeloških aktivov žena zadružnic.
Kot je povedala Majda Lu-znar, ki pri škofjeloški Kmetijski zadrugi skrbi za kmečki turizem in delo z aktivi žena zadružnic, bodo te dni začeli tudi s tečajem o konzerviranju in vlaganju živil, septembra, pripravljajo zanimiv tečaj aranži-ranja cvetic, nova tema predavanj pa je priprava jedi iz italijanske kuhinje: "V okviru aktivov kmečkih žena smo imeli že najrazličnejša predavanja, spomladi smo organizirali številne izlete, naša želja pa je, da se v delo vključi čimveč mladih kmečkih žena. Teh je zaenkrat v aktivih malo, z zmanjševanjem delovne sile v tovarnah, pa se bo gotovo več mladih moralo odločiti, da delajo le na kmetiji. Takrat se bodo gotovo množičneje udeleževale naših srečanj, predavanj in tečajev, saj sedaj ob službi in otrocih le redko najdejo čas za delo v aktivih. 9 V. Stanovnik
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
Do odhoda
je še
pet minut
Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice.
1. Potni list in osebna izkaznica
2. Vozovnice
3. Denar in denarnica
4. Zelena karta
5. Zobna ščetka
6. Igla, sukanec
7. Sončna očala
v
8. Žepna knjiga
9. Fotoaparat in film 10- Zavarovalna polica
Turističnega zavarovanja
Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavavovuti pred vsemi nezgodami ui neprijetnostmi, ki ros lahko doletijo, (e vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico /Mističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav* stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice T vi glav in nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povvmtev stvoškov. ki hi na potovanju nastali zavadi okvare ali tatvine avtomobila, prometne nesveče. izgube alipoškodirvanja prtljage, nenadne bolezni, prekinitve potovanja rn podobnih ncpvijetnosti. 'Zavarujete se lahko sami. s celo družino ali v organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav.
Za varno potovanje — Turistično zavarovanje
zavarovalnica triglav
Ker živlieniepotrebuie varnost
Torek, 24. julija 1990
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
9. STRAN
GLAS
Finančni minister dr. Marko Kranjec na klubskem dnevu gorenjskih direktorjev
Bodo delavci v
sposobni "preživeti" upokojence?
Preddvor, 19. julija - V preddvorskem hotelu Bor bo predvidoma vsak prvi četrtek v mesecu "klubski dan gorenjskih direktorjev". Srečanje poteka po načelu RID - rekreacija (tenis, pohodi, veslanje...), informacija (ugledni gost), druženje (večerja, zabava, neformalni Pogovor). Gost drugega klubskega dne - vodil ga je Emil Milan Pintar, udeležilo pa se ga je deset direktorjev - je bil dr. Marko Kranjec, republiški sekretar za finance, sicer pa strokovnjak, ki mu zaupajo v vladnih krogih in v opoziciji.
Kaj je finančni minister rekel... »•o Elanu
Ce so številke, ki sem jih videl o Elanu, prave, potem zanj ni več rešitve. Zame je že mrlič, dolgovi, ki jih imajo podjetja v njem, pa izgubljeni. Kot vem, se zanj zanimajo nekatera tuja (švicarska in japonska) pa tudi nekatera naša podjetja. Banka Les je bankrotirala, zdaj pa pritiska na republiško vlado, da bi prevzela njeno breme, oz. skuša pridobiti status hranil-no-kreditne službe, pri kateri za denar jamči država, —o pokojninah
Popolnoma nenormalno je, da se bolj splača biti brezposeln ali upokojenec, kot delati oz. daje "mrtvo" delo več vredno kot "živo". Že zdaj pride na manj kot 800.000 delavcev 320.000 upokojencev. Ker pa se število upokojencev vsako leto poveča za približno sedem odstotkov, lahko ob zmanjševanju števila zaposlenih Pnde do nevzdržnega razmerja, ko bosta manj kot dva zaposlena morala preživeti enega upokojenca, —o lastninjenju
Recepta, kako preobraziti družbeno družbeno lastnino in ji določiti lastnika, ni. Možnosti je več: od popolne razdelitve lastnine zasebnikom do podržavljenja. Jaz se zavzemam za vse oblike. Infra-
Zahteve za denacionalizacijo
strukturo (in železarne) naj bi podržavili,
o tem se vlada že pogovarja z bankami in
podjetji.
...o direktorjih
Imel sem stike s številnimi direktorji. Nekateri so dobri, drugi zelo slabi - pa so direktorji že vrsto let.
...o kmetijstvu
Kmetijstvo je v vseh državah ljubljenec države; bolj je država bogata, večji ljubljenec je. Naša pšenica je res draga, na svetovnem trguje po 1,70 do 1,90 dinarja, pri nas po 2,50 dinarja za kilogram, vendar je res tudi to, da države povsod ščitijo domačo pridelavo. Japonska, na primer, tudi sama prideluje riž, čeprav je njegova cena štirikrat višja od. svetovne. ...o učiteljskih plačah Zagovarjam mnenje, da morajo učitelji v vsej Sloveniji imeti enake plače. Ne more nekdo posojati denarja Elanu, drugi pa ga nima dovolj niti za fotokopiranje. Vlada bo na tem področju vplivala na vrednost dela.
...o tem, če bi dobro podjetje povišalo plače
Naj povečuje plače, vendar naj se nikoli ne pojavi s svojimi zahtevami pred vlado. ...o razbremenjevanju gospodarstva Razbremenjevanje bomo nadaljevali, če bomo v položaju, da bomo takšno politi-
ko lahko tudi izpeljali in če se bomo lahko dogovorili za prednostne naloge. Problem je, ker imamo del neučinkovitega gospodarstva in morajo njegovo breme prevzeti tisti, ki imajo denar, pa tudi to, da nimamo trga kapitala in zbiramo, denimo, denar tudi za železnice. Veliko nas stane federacija pa tudi slovensko gospodarstvo, ki je v izgubah, veliki so tudi pritiski družbenih dejavnosti. ...o presežkih delavcev Nasprotujem temu, da bi denar dajali podjetjem, ki imajo presežek delavcev, in zagovarjam stališče, da bi ga dobila tista, ki bi jih zaposlila, pa tudi delavci, ki bi se sami zaposlili. ...o obrestih
Z obrestmi, kakršne so zdaj, 30- in več odstotne, ni mogoče gospodariti, takšne obresti lahko prenesejo samo izjemne naložbe. Ko se bodo banke sanirale in se bo pojavila tuja konkurenca, bodo obresti nižje. Več kot 10- do I2-odstotne ne bi smele biti. ...o davkih
Davki bi morali biti znani vsaj za eno leto naprej ali še za več let, ker sicer ni mogoče načrtovati in gospodariti. V svetu so znani primeri, ko države, ki so se vojskovale, niso spreminjale davkov, ampak so raje povečevale javni dolg. ...o dodatkih k plači
Plačilo za prehrano med delom, za prevoze na delo in regresi naj postanejo del plače, ne pa, da jih podjetja plačujejo posebej. Kot finančni minister podpiram takšen predlog, saj bi bile potem tudi osnove za dajatve višje. • C. Zaplotnik
Nekdanji lastniki se oglašajo
Povojni lastnik stavbe v Radovljici, v kateri je zdaj izobraževalni center cestnih Podjetij, živi v Švici in zahteva za nacionalizirano premoženje odškodnino.
Radovljica, 20. julija - Premoženjsko pravna služba radovljiške občinske skupščine je doslej prejela 24 zahtevkov za denacionalizacijo. Prevladujejo zahteve za vrnitev stavb, nekaj pa se jih nanaša tudi na kmetijska zemljišča in gozdove. Upravni organi so za zdaj nemočni, zahtevke lahko le evidentirajo in zbirajo, sicer pa čakajo zakonodajo in druge predpise. Rešujejo lahko le primere, za katere je ugotovljeno, da so bile napake v postopku; sicer pa jim pred nedavnim sprejeti "zakon o moratoriju" prepoveduje do 31. decembra ■etos poleg poseka lesa tudi promet z lastniško spornimi družbeni-roi kmetijskimi zemljišči in gozdovi, do 30. junija prihodnje leto pa hidi^ promet z drugimi nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti.
Župnijski urad Radovljica, °a primer, je ndt premoženjsko Pravno službo naslovil zahtevek za vrnitev nacionaliziranih (delov) cerkvenih stavb in za vrnitev 54 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so bili Cerkvi z agrarno reformo 1946. leta odvzeti v Radovljici in okoliških vaseh Podhom, Kamna gorica, Lancovo, Begunje, Doslovce, Mošnje, Zasip, Blejska Dobrava in Spodnje Gorje. Oglasili so se tudi nekdanji lastniki Avguštinove gostilne v Radovljici, ki je prešla v "SLP" (splošno ljudsko premoženje) '951. leta na podlagi odločbe predsedstva republiške vlade.
Čeprav so bile tedaj v Radovljici tudi večje gostilne, kot je Avguštinova, pa jih takšni in podobni ukrepi niso doleteli. Gostilna je zdaj občinska last, z njo upravlja samoupravna stanovanjska skupnost (oz. po ukinitvi sisov njen pravni naslednik), ki je gostilno tudi dajala v najem. Podobno velja za restavracijo Vintgar v bližini vstopa v znamenito sotesko nedaleč od Bleda. Restavracija je bila nacionalizirana, z njo je upravljala stanovanjska skupnost, ta pa jo je dajala v najem. Koliko časa jo bo še, je težko napovedati; dejstvo pa je, da se zanjo že zanima nekdanji
lastnik, ki živi v Ljubljani. Kaj bo z Justin rajem na Bledu? Občinska vlada je že nameravala stavbo prodati in jo nameniti za turistično dejavnost, ko se je oglasila prejšnja lastnica iz Zagreba in zahtevala, za zdaj nič drugega kot to, da ji občina da na razpolago vse dokumente o nacionalizaciji objekta.
Tudi stavba v Radovljici, v kateri si je Združeno cestno podjetje Slovenije uredilo izobraževalni center in h kateri je pred leti dogradilo prizidek, je bila nekdaj zasebna last. Povedano natančneje: v njej je bilo zasebno pletilsko podjetje, ki pa je bilo 1948. leta nacionalizirano. Lastnik podjetja je stalno prebival v Radovljici do 1953. leta, zdaj pa živi v Švici, odkoder je na radovljiško premoženjsko pravno službo tudi naslovil zahtevek, v katerem pravi, da ne želi premoženja nazaj, ampak le primerno odškodnino (v devizah) za nacionalizirano stavbo, zemljišča, stroje, opremo, zaloge, osebni avto Ford Eifel... K zahtevku je
Nada Gatej-Tonkli, vodja premoženjsko pravne službe SO Radovljica, je povedala, da med 24 zahtevki, ki so jih^ prejeli v zadnjem času, ni nobenega takega, da bi šlo za napako v postopku in da bi ga lahko začeli reševati takoj, še pred sprejetjem nove zakonodaje. Doslej pa je bilo v občini že nekaj primerov, pri katerih so ugotovili napako v postopku in so lahko ugodili zahtevam prejšnjih lastnikov. Na Bledu so, na primer, že pred petimi leti vrnili nekomu dve stanovanji, ker je v sodnem postopku dokazal, da sta bili to stanovanji, medtem ko mu jih je oblast nacionalizirala kot penzion. V kratkem bo dokončno rešen tudi problem kmetije na Srednji Dobravi, kije bila nekdanjemu lastniku zaplenjena zaradi domnevne nedovoljene trgovine, a je kasneje v sodnem postopku dosegel razveljavitev krivične sodbe in vrnitev nekdanjega premoženja.
predložil tudi natančen spisek, kaj je bilo ob nacionalizaciji v posameznih prostorih.
• C. Zaplotnik
Za zdravje ljudi
Preveč dobrot
Holesterol je substanca, ki spremlja dobrote na krožniku. To je tvar, podobna maščobam, ki jo vsebujejo živila živalskega izvora v r*zličnih količinah. Holesterol med prebavo prehaja z ostalimi •naščobami iz črevesa v kri. Ta jih odpremi v jetra, kjer se holeste-r°l delno spremeni v žolčne kisline, ki imajo pri presnovi maščob odločilno vlogo.
Obenem pa človeški organizem sam gradi holesterol iz drugih spo-J'n Holesterol je izhodiščni materi-a' za vrsto življenjsko važnih sub-PrHC 'n ga zasledimo v koži, modnih, nadledvičnih žlezah, jajčni-k'h, vranici ter v krvi.
Količina zaužitega holesterola "JaJ ne bi presegla 300 miligramov dnevno (0,3 grama). Pri na.ših prehrambenih navadah pa ga povpre-Cno zaužijemo od 500 do 700 mili-Srarnov dnevno.
Ce redno konzumiramo preveč "Olesterola. se ta kopiči v jetrnih klicah, narašča pa (udi njegova v'schnost v krvi. S tem narašča tudi "evarnost, da sc holesterol odlaga v s'enah ožilja (arterioskleroza). Kr-
vne žile se zožujejo in prekrvavitev organov, predvsem srca, možganov in ledvic se poslabša. Arterioskleroza je v našem času najpogostejši vzrok bolezni srca in ožilja.
Da bi se izognili povečanim količinam maščob v krvi, po navadi zadošča sprememba prehrambenih navad. Hrana naj vsebuje več tako imenovanega balasta (zelenjava, otrobi ipd.) in več rastlinskih olj in maščob. V tabeli je podana vsebnost holesterola v običajnih živilih živalskega izvora. Tabelo lahko uporabite pri sestavljanju svojega »jedilnega lista«.
Tabela vsebnosti holesterola v miligramih na 100 g živila:
Meso in jajca
govedina - ledvična pečenka
govedina-pečena svinjska trebušina svinjski zrezek svinjska zarebrnica telečji zrezek divjačina (zajec, srria) perutnina - kokošja, bedra goveje srce pljučka s srcem svinjski možgani ledvice, goveje ledvice, svinjske telečja jetra goveja jetra jajce 1 kos
Mesni izdelki
svinj, pečenica posebna klobasa jetrna pašteta krakovska klobasa šunka v črevu rimska salama Ribe postrv krap
sardine v olju (brez kože)
63 50 71 53 52 63 67 86 99 293 .925 275 296 255 275 240
66 54
126 53 74
122
73 69 46
Pecivo in testenine
Torta (brez nadeva) Krof
Jajčne testenine Maščobe in majoneza
svinjska mast margarina
majoneza z 90% maščobe majoneza s 50% maščobe Mleko in mlečni izdelki
mleko s 3,6 % maščobe jogurt s 3,6 % maščobe kisla smetana s 15 % maš. sladka smetana s 36 % m. smetana za kavo s 15 % m. surovo maslo
Sir
skuta, brezmastna skuta z 10 % mašč. v suhi snovi skuta z 20 % m. v s. s. skuta s 50 % m. v s. s. topljeni šir s 15 % v s. s. topljeni sir s 55 % v s. s. camemberi s 45 % v s. s. romadour s 35 % m. v s. s. edamec s 45 % m. v s. s. gouda s 45 % m. v s. s. ementalec s 45 % m. v s. s.
Tone Vogler.
63 101
40 do 87
78 6 84 66
12 10 41 93 42 214
11
15 65 27 78 71 45 55 71 87
dipl. vel.
Je moratorij zajel preveč gozdov?
Republiška skupščina je zakon o začasni prepovedi sečnje lesa v lastniško spornih družbenih gozdovih sprejela že na zasedanju 2. julija, vsebinska razprava z argumenti za in proti moratoriju pa se je začela šele po sprejetju zakona oz. tedaj, ko so se v posameznih gozdnih gospodarstvih že "preračunali", kaj jim ukrep pomeni. Del krivde, da je bil zakon izglasovan brez omembe vrednega "viharja " v skupščinskih klopeh in resnici na ljubo tudi brez natančnih ocen o možnih posledicah zakona, si lahko gozdarji naložijo na svoja ramena, saj so s pretirano molčečnostjo tudi tedaj, ko bi se, vsaj po mojem trdnem prepričanju, morali javno oglasiti, dajali vtis, kot da jih "stvar" ne zanima. Zdaj hitijo dokazovati, da bo v drugi polovici letošnjega leta brez dela in zaslužka okoli 2.000 gozdarskih delavcev ali tretjina vseh zaposlenih, da bo ukrep prizadel lesno industrijo, ki mora že zdaj tretjino lesa kupovati v drugih republikah in v tujini, da bo zakon naredil gozdu več škode, kot prinesel koristi nekdanjim lastnikom...
Čeprav velja pritrditi tistim, ki pravijo, da gozd ne bo propadel, če gozdna gospodarstva pol leta ne bodo sekala lesa, pa je krivičnost zakona predvsem v tem, da je "udaril" počez in da je "kaznoval" tudi tiste, ki niso pretiravali s sečnjo v lastniško spornih družbenih gozdovih ali so jo zaradi napovedanih lastninskih sprememb celo zmanjšali. Ko beseda nanese o začasni zakonski prepovedi sečnje, gozdarji najprej omenijo Slovensko kmečko zvezo, ki naj bi v parlamentu izsilila takšen ukrep. Nesporno je, da se je kmečka zveza od vsega začetka zavzemala za popravo povojnih krivic in tudi za to, da se do sprejetja lastninske reforme z moratorijem zaščitijo koristi bivših lastnikov, vendar se je, vsaj tako zatrjuje podpredsednik Marjan Podobnik, zavzemala le za moratorij v gozdovih, ki so bili odvzetim kmetom in agrarnim skupnostim, ne pa tudi za moratorij v gozdovih bivših veleposestnikov. Naj bo tako ali drugače: zakon ni zajel le nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače odvzetih kmečkih gozdov in gozdov agrarnih skupnosti, ampak bistveno več, skupno kar 170.000 hektarov ali 45 odstotkov površine sedanjih družbenih gozdov. Prav zato bo kmečka zveza v nadaljevanju julijske seje republiške skupščine (predvidoma 30. julija) predlagala, da se zakon o začasni prepovedi sečnje popravi in omeji le na bivše kmečke gozdove in gozdove agrarnih skupnosti. • C. Zaplotnik
Slovenska skupščina o razmerah v živinoreji
Nova odkupna cena živine?
Ljubljana, 19. julija - Ker so razmere v slovenski živinoreji postale že tako nevzdržne, da bi bilo potrebno takojšnje ukrepanje, se je problematika "znašla" tudi na zasedanju republiške skupščine; o.ukrepih, ki jih je predlagal republiški izvršni svet oz. sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa naj bi odločali v nadaljevanju seje, ki bo predvidoma 30. julija.
Problem je vsekakor sedanja odkupna cena, ki po izraču-itih Kmetijskega inštituta Slovenije krije le 53 do 60 odstotkov stroškov prireje, pa tudi neomejeni in nenadzorovani uvoz v državah-izvoznicah subvencionirane hrane. V prvih petih mesecih je bilo v Jugoslavijo uvoženo 32.000 ton govejega in 20.000 ton svinjskega mesa, od tega 80 odstotkov tako, da uvoznikom ni bilo treba plačati uvoznih dajatev, okrog 60 odstotkov količin pa mimo odobrenih kontingentov. Približno petino uvoženega mesa je "dobila" Slovenija, skupna količina pa je predstavljala več kot četrtino normalnega domačega odkupa.
O odkupni ceni živine so za zdaj še različna mnenja. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo mesno-predelovalnim organizacijam predlagal, da bi sedanjo odkupno ceno za mlado pitano govedo zvišali s 17 na 25 dinarjev za kilogram žive teže, v Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavljajo (na podlagi modelne kalkulacije stroškov prireje), da bi bila primernejša cena okrog 30 dinarjev za kilogram, v Zadružni zvezi Slovenije pa vztrajajo pri ceni 28 dinarjev za kilogram. Če bo odkupna cena "poskočila" na 25 dinarjev, bo (skupaj s premijo) spet vzpostavljeno normalno cenovno razmerje med mlekom in mesom; zdaj je različno, od 1 : 3,75 do 1 : 4,21, z uveljavitvijo nove odkupne cene pa bi bilo spet normalno - 1 : 6,1.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga tudi zvezni vladi, da naj poveča zaščitne dajatve za uvoz mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov, prenizke zaščitne cene in izvozne spodbude in da naj uvoz spravi v okvir uvoznih kontingentov. • C. Z.
Mešetar
Kakšni so letošnji pogoji za odkup pšenice? 1. odkupna cena:
1. kakovostni razred - 2,50 din/kg
II. kakovostni razred -.2,40 din/kg
III. kakovostni razred - 1,50 din/kg
V tej ceni je upoštevana že plačana premija in regres v višini 0,32 din/kg, ni pa obračunana marža.
2. kakovost pšenice:
- pšenica mora biti zrela in zdrava, brez znamenj plesni ter tujega okusa in vonja,
• neokužena s pšeničnimi boleznimi in ne da bi jo napadli škodljivci,
- ima 76 kg hektolitrske mase, 2 odstotka tujih zrn in primesi ter 13 odstotkov vlage.
Dodatni pogoji za posamezne kakovostne razrede:
- I. razred: najmanj 13 odstotkov surovih proteinov in ima se-dimentacijsko vrednost najmanj 40,
- II. razred: najmanj 11,5 odstotka surovih proteinov in sedi-mentacijsko vrednost najmanj 30,
- III. razred: najmanj 10 odstotkov surovih proteinov in sedi-mentacijsko vrednost najmnj 18.
3. pogoji prevzema:
- stroški sušenja: pšenico, ki vsebuje več kot 13 odstotkov vlage, je treba sušiti; stroške sušenja pa si polovično delita kupec in prodajalec in so za vsak odstotek vlage 0,03 din/kg;
- marža: 0,12 din/kg;
- plačilo: v 15 dneh po prevzemu.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC
TA MESEC NA VRTU
Dišavnice
Koper je dišavnica, ki dozoreva avgusta, zato mu julija zadnjič pognojimo.
Ves mesec nabiramo baziliko za sušenje. V kuhinji je bazilika zelo uporabna začimba, zato nabirajmo dovolj sveže rastline že poleti. Ko začenjajo rastline cveteti, je najboljši čas za žetev. Takrat je v rastlinah nakopičenih največ aromatičnih snovi. Da se te snovi tudi čimbolj ohranijo, moramo rastline hitro posušiti. Nizko pri tleh porezane rastline povežemo v manjše šopke in jih obesimo v senčnem, a zračnem prostoru. Kdor pa nabira samo listje, ga mora sušiti na rešetu. Suha stebla bazilike osmukamo, drobir pa shranimo v zaprtih posodah na temnem mestu. Poreza-na gredica bazilike še enkrat odžene, če ji dognojimo. Vrtno krebuljico lahko sejemo tudi še julija. Tako bomo imeli vedno dovolj sveže začimbe. Na m2 vrtne površine ne potrebujemo več kot 1 g semena. Sejemo v 15 cm med seboj oddaljene vrste, pri tem pa pazimo, da je seme pokrito le s prav tanko plastjo zemlje.
Kumina največkrat dozoreva proti koncu julija. Zrele kobule je treba takoj pospraviti, sicer seme odpade in se porazgubi. Zrelost kumine je veliko odvisna od vremena, zato glejmo, da ne zamudimo pravega trenutka. To je takrat, ko se začno semena rjavkasto barvati. Pri vrtnem pridelovanju kumine v jutranji rosi pore-žemo s škarjami dozorele kobule in jih takoj spravljamo v primerno posodo - ali pa kar naravnost v žep predpasnika. Nato pustimo plodove dozoreti in posušiti kje v senci na razprostrti ponjavi. Prostor mora biti zračen in suh; da ne začne seme ples-niti, ga med sušenjem večkrat premešamo in preobrnemo. Ko je kumina popolnoma suha, kobule omanemo in ločimo semena od polomljenih ostankov pecljev ter morebitnega zdrobljenega listja. Če nimamo na voljo primernega gostega sita, si lahko pomagamo z vodno kopeljo: zmes kumine in nezaželenih ostankov vsujemo v posodo s čisto vodo in nekajkrat premešamo. Zrna kumine so težja in takoj padejo na tla posode, vsi drugi deli pa splavajo na vrh in jih z vodo vred odlijemo. Popolnoma čisto seme kumine razprostremo na čisto tkanino, hitro posušimo in spravimo.
Majaron prvič porežemo, brž ko se razvijejo prvi cvetni popki. Pri spravilu majarona ravnamo enako kot pri baziliki. Tudi pri majaronu lahko poemukamo samo lističe s stebelc, to pa najbolje storimo takrat, ko so šopki porezanih stebelc že popolnoma suhi. Suhi majaron spravimo v dobro zaprtih posodah, da ne gre v izgubo aromatičnost.
Če porežemo julija stebla poprove mete, lahko do jeseni računamo še z enim pridelkom.
Drobnjak zahteva po vsaki rezi ne samo mnogo vode, temveč tudi nadomestilo za porabljene hranilne snovi. Čeprav drobnjaka trenutno ne potrebujemo, ga moramo odrezati, ko opazimo, da se začenjajo prikazovati cvetni popki. Tako se ne utegne razviti seme, ki nam navadno prav nič ne koristi.
Še neolesenele poganjke pelina nabiramo za sušenje, preden začnejo cveteti. Porezane zelnate poganjke zvežemo v manjše šopke in jih obesimo v senco, da se popolnoma osušijo. Nato po-smukamo z njih liste, drobir pa spravimo v dobro zaprte posode.
Kaj bomo kuhali ta teden
Ponedeljek: enolončnica iz stročjega fižola in mesa, kompot iz marelic in jagod. Torek: jetra v omaki, pire krompir, kumarična solata. Sreda: krompirjeva juha, postrvi z mandeljni, mlad krompir z zeliščnim maslom, paprika v solati.
Četrtek: vampi s paradižnikom (svež olupljen paradižnik), krapki s smetano. Petek: zajčja obara, žlikrofi, borovničeva pita. Sobota: paradižnikova juha z rižem, nadevana svinjska zare-brnica, bučke v omaki s smetano.
Nedelja: gobova juha s smetano, nadevane pečene telečje prsi, mlad krompir, stročji fižol v solati.
Postrvi z mandeljni:
Osvežimo se v pasji vročini
Ledene sanje
Vzemimo 4 olupljene zrele marelice, 2 jedilni žlici jogurta in sok od pol limone. Vse skupaj zmešamo v mešalniku in zlijemo v kozarec. Zdaj dodamo 1 marelico in vanilijev sladoled, (za 1 osebo)
Regata
Vzamemo 10 cl češnjevega soka, 6 cl ananasovega soka, sok pol limone in eno čajno žličko grozdnega sladkorja. Vse skupaj ulijemo v kozarec in dodamo ledene kocke, ki smo jih naredili iz češnjevega soka. Okrasimo z gratiniranimi češnjami, koščki ananasa in lističi mente.
Sončni žarek
8 dl soka črnega ribeza, 8 cl pomarančnega soka in 1 čajno žličko medu zmiksamo. Dodamo ledene kocke, ki smo jih naredili iz pomarančnega soka. Zmešane sokove ulijemo v kozarec in poljubno dolijemo z mineralno ali navadno vodo.
Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju
6 postrvi, sol, poper, sok limone, 3 žlice olja, žlica presnega masla, 5 dag olupljenih in na rezance narezanih mandeljnov. Očiščene in v krpi osušene postrvi posoli in popopraj, povaljaj v moki in peci v vročem olju z dodatkom masla, pečene zloži na ogret krožnik, na ostali maščobi pa rumeno prepraži zrezane mandeljne in jih potresi po ribah. Dober tek!
®D
Sredi vročega poletja smo, zato naj bodo naša oblačila lahka, zračna. Zakaj bi si ne omislili nedrčka iz enakega blaga kot široko bluzo s širokimi tričetr-tinskimi rokavi, zraven pa bele platnene hlače, široke, z velikimi našitimi žepi in malo krajše kot sicer. Če bo vročina, bluzo preprosto slečemo.
Izreden dan v Prešernovi šoli
taopt
Ob koncu pouka so učitelji iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju skupaj z učenci pripravili zares imeniten dan šole. Razstavili so vse, kar so čez leto vrednega naredili, predstavili vse šolske in izven-šolske dejavnosti, učenci so spekli tudi različna peciva in jih prodajali.
Prvič pa so staršem in šolarjem tudi pokazali, kakšne knjige bodo potrebovali za naslednje šolsko leto. Na stojnicah zunaj šole so rabljene knjige lahko tudi kupili.
Morali bi videti gnečo za šo- navadnega, ki ga bodo tako lo, kjer so bile stojnice in je učenci kot učitelji pomnili, je igral ansambel in celo zaplesa- izredno uspel. - Foto: D. Dola folklora! Dan, drugačen od lene
Filmska nagradna uganka
Barona Muenchausna seveda dobro poznate tudi kot Lažnivega kljukca, o čemer so nas prepričali vaši odgovori na nagradno uganko. Po dve zastonj vstopnici za ogled katerekoli filmske predstave v dvoranah Kino podjetja Kranj je žreb tokrat prisodil Poloni Strajnar z Jesenic, Tomšičeva 70, in Ani Zupanec, Kranj, Retljeva 10. Čestitamo, karte pošiljamo po pošti.
Ta teden bodo v kranjskem kinu začeli vrteti sloviti film Batman, v katerem igrajo  glavne  vloge Jack Nicholson, Michael Keaton in Kim Basinger. Batman je neke vrste odgovor na Supermana, sicer pa ste o njem lahko že veliko prebrali in slišali, tako da vam ga podrobneje ni treba predstavljati. Vsekakor je prav primeren za popestritev počitnic.
Zdaj pa še nagradno vprašanje. Kje v Kranju je vsak petek zvečer letni kino? Odgovore pošljite do 2. avgusta na naslov: ČPGlas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - za nagradno uganko Iz šolskih klopi. Izžrebanca si bosta lahko (v spremstvu) ogledala enega od filmov, ki ga bo predvajalo Kino podjetje Kranj.
Naši uspehi na tekmovanju mnogoboja
Člani ekip smo se zgodaj zjutraj zbrali na Zlatem polju. Odšli smo na tekmovanje občinskega mnogoboja medvedkov in čebelic. Vsi smo bili zelo nestrpni, kajti panoge mnogoboja so na tekmovanjih zelo zahtevne.
V gozd smo odšli nabirat dračje za postavljanje ognjev. Vsi člani ekip smo se postavili ob kuriščih za postavljanje piramide. Nam je v hipu zmanjkalo drobnega dračja za gnezdeče ognja. Člani komisije so nam zato dali nižjo oceno za kvaliteto dračja. Na znak smo začeli postavljati piramido. Seveda je bila naša piramida na zunaj zelo lepa, le v sredini ji je manjkalo drobnih vejic. Vsi smo na znak zakurili dračje v gnezdecu, od koder se je plamen razširil na zgornje plasti dračja v piramidi. Toda, žal, naš ogenj ni zagorel, ker se plamen ni mogel dvigniti do vrvice, nad katero bi moral goreti še tri minute.
Naslednja panoga je bila postavljanje šotora iz šotork. Razgrnili smo šotorke in jih povezali z vrvico. Na zadnji steni smo pritrdili še trikotno šotorko - sendvič. Zvezane šotorke smo podprli s palicami. Te smo z vrvicami pritrdili na zabite količke. Stranske stene smo skozi vogalne obročke pritrdili ob zemljo. Čas nam je hitro potekel, zato nismo dobili točk. Kvaliteta postavljanja je bila sicer zadovoljiva, toda sodnik naše kvalitete in truda ni upošteval in nam dal najnižjo oceno.
Pomerili smo se tudi v streljanju z lokom. Naše puščice so uspešno pristajale na najvišjih številkah tarče. Tako smo naše uspehe povečali.
Taborniki moramo znati premagovati ovire v naravi, zato smo svoje spretnosti preverili na premagovanjih ovir. Zares smo bili uspešni, saj nismo dobili kazenskih točk.
Tekmovanje smo zaključili z orientacijskim pohodom po gozdu. Smeri pohoda od KT na KT smo hitro našji in najbolje rešili naloge iz programa preizkušenj in veščin za tretjo starostno skupino.
Med nami je tekmovala skupina sosednjega taborniškega odreda, vendar so bili za več kategorij tabornikov starejši, zato se je naš uspeh zelo znižal. Menimo, naj se organizatorji tudi na občinskih tekmovanjih držijo republiških sklepov za organiziranje tekmovanj v mnogoboju medvedkov in čebelic, kakor tudi vseh drugih tekmovanj.
Tabornica Tina Kapetanovič, Lizika iz družine Hitre veverice
Življenje
Hodim po poti.
Neprehodni?
Vse polno preprek,
zavitih v zlat papir,
se znajde pred nogami.
Bom sploh prišla tja,
kamor grem ?
Barbara Šprajcar, 8. r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Iz šole
za življenje na Stenjaku
Počitnice
Šola kmalu bo minila in čas počitnic bo prišel, spričevalo bom dobila, očka ga bo močno vesel. Potlej pa na morje se odpravim,
še prej kolegice pozdravim, se od njih poslovim, nato na počitnice hitim. Kjer bom, se bom spočila, na šolo najbrž pozabila, družbo dobro bom dobila, ko v daljne kraje se bom vozila.
Disco ples pa družba taka, seveda mi ne ustreza vsaka, me kmalu spravila bo s tira, očka se že zdaj sekira. Jaz pavem, da ni bojazni, saj na dopustu ni prikazni, le malo žurke si želim in očku se močno smejim. Valerija Mohar, 6. c r.
OŠ
Ivana Groharja Škofja Loka
je.
lekarna
Stenjak je majhen otok v Brionskem otočju. - Luka Včasih so kamnoseki na tem otoku lomili skale. - Domen Še zdaj je tam samo kamenje, cest sploh ne poznajo. - MitJ3 Na Stenjaku se dobro počutim. - Roman Hrana je dobra in morje je toplo. - Matevž Voda je preveč slana. - Robi Hrana je zalo zanič. - Rok Naučila sem se skakati na glavo. - Špela Kopanje mi ni všeč, ker ne smemo veliko časa plavati po svo-- Brigita
Dan na Stenjaku hitro mine. - Simon Tukaj mi je dolgčas. - Tomaž Pogrešam mamico, očija in sestrico. - Zana Šale v naravi (pouk v naravi) so zanimive.- - Ana Nagajam in ciljam galebe. - Gorazd Ni v redu, ker me Gorazd ne pusti pri miru. - Florjan Tovariš, ki nas uči plavati, mi je zelo všeč. - Jure Najbolj se veselim večerne proste ure, ko gremo v FazanO . - Petra
_ Na pomolu lovimo ribe. - Klemen
• Vsak dan moram lepo postiljati, da je vse v najlepšem redu-' Martina
• Spim drugače kot doma. - Štefan
• Po deveti uri zvečer mora biti mir. - Srečo
• Komaj čakam, da pridem domov. - Janja
• Drugačno življenje in nova spoznanja so prava šola za živiF nje. - Razredničarka r
Nič več 4. b r. OS Matije Valjavca Predd*«"
gaj
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
£        Slovenski novinarji zdaj končno vedo, pri čem so in kaj T sploh so. V slovenski demokratični zvezi so jih kompletno in do-W končno razkrinkali in razglasili za ritoliznike in za slovensko £ nacionalno nesrečo številka 1.
•Bravo! Čestitke za neposrednost in izjemno izrazoslovno sočnost. Q Po izbruhu demokracije imamo tokrat že drugič opravka z ri-a trni; tokrat ne gre za navadne riti, ampak za novinarsko ritoliz-' niško svojat, ki v svojih zmedenih bučah še ni dojela, da se v Q demoskraciji ne piše o tistem, kar se vidi, sliši in ve. Torej - ne a po zgledu pravih demokratičnih družb, ki imajo »cajtenge«, ^ radio in televizijo zato in predvsem zato, da opravljajo nadzor-% no funkcijo nad ukrepi vlade. Ne! V naši demoskraciji je lahko a svetal zgled samo Slobodanka ali beograjska Politika ekspres. J A se mora Miloševič zdajle muzati in hahljati! Q      »Navadne riti« so Slovenci dostojanstveno in tiho požrli.
Novinarji bodo šli preko »ritolizništva«, saj je navsezadnje J problem posameznika, kako vidi značaj kadrov v neki profesi-Q ji. Čista utvara je, da ne bodo jutri žiga žaga glav'ce res padale
•in padle. Bodo. Še vedno so frčale, le s to razliko, da se metode spreminjajo: totalitarni partijci so bili v teh stvareh narav-£ nost blesteči, sedanjim sekalcem glav pa pač ni do kakšne di-
•plomatske uglajenosti, strategije in prefinjenosti. Bumf v čelo! Zato, ker nisi z nami, si pač proti nam. Pa smo tam: v 17. stole-£ tju namreč.
a In si, navadna rit ritolizniškega karakterja, bašem culico W in pretakam krokodilje solze. Odhajajoč v gore, med partizane, ^junake zbrane. Me pri srcu boli in stiska. Ne zato, ker po go-
TEMA TEDNA
KATASTROFA ŠT. 2
rah grmi in se bliska, ampak zato, ker se končno enkrat moram tudi zavedati, da sem med zalego nacionalne katastrofe številka 1. Madonca jo je gospod Rupel s to nacionalno nesrečo št. I pihnil! Saj verjeti ne morem, kako je usekal z glavico na žeblji-co ali kako se temu že reče.
Povsod po svetu so nacionalne nesreče številka 1 tajfuni, orkani, vulkani, potresi, poplave, onesnaženje, požari, mafija, narkomanija, množični terorizem, neofašizem in kar še sodi v najbolj črno kroniko. Na sončni strani Alp pa vse novinarje stlačiš na en kup in evo ti nacionalne katastrofe number 1! Slovenska katastrofa številka 1 pač ni izjemna suša ali toča v Pomurju, slo-
venska katastrofa niso lačni delavci na cesti, slovenska katastro- j fa ni obubožano šolstvo in zdravstvo, ne propadlo gospodarstvo, slovenska katastrofa niti niso dovčerajšnje partijske »zdrave si- I le« in korupcija. Ne! Nacionalna tragedija so tisti, ki mi vsak. dan nastavljajo neprizanesljivo ogledalo.
Povsod po svetu imajo z nacionalnimi nesrečami ogrom-l no dolgoletnih preglavic in stroškov. Če smo že padli nekam v j 17. stoletje, se rešitev ponuja sama od sebe: nagnati nacionalne katastrofnike skupaj, prižgati grmado in jih scvreti. Ne bo I veliko stroškov, moralna korist pa obilna: nikjer več ne bo nih-, če pisnil, da ga nekateri iz vlade»sračkajo«, da ga bolj ne morejo. Tisti, ki pa bodo še tvegali kakšno zadirčno, pa se bodo, upam vsaj, utegnili zavleči v kakšno tujo ambasado. Albansko, i recimo.
Toliko v vednost in na znanje, preden vam, dragi čitatelji, < odžaganci odrinemo v gverilo. Od tam vas bomo promptno in po kurirčkih Tončkih obveščali o naših zverinsko - gverilskih pogledih na sedanji slovenski trenutek - saj kaj drugega od nacionalne { katastrofe številka 1 tudi ne morete pričakovati. (
Apeliramo na vašo naklonjenost in razumevanje, ko boste v računalniški dobi prejemali le skromni ciklostil bivših ritoliz-nikov in nesreč št. 1. A oblika ni vse: vsebina bo aktualna, saj vse kaže, da bodo gverilske armade kadrovsko raznolike in strokovno profilirane. Z informacijskimi viri zatorej nobenih težav!
Obljubljamo, da bomo tam gori pod smreko vzeli za prioriteto, da najprej raziščemo in argumentirano dokažemo, kaj vse se skriva pod nacionalno nesrečo številka 2... • D. Sedej
Norišnica, ne pa promet
Prav so imeli tisti, ki so opozarjali, kaj vse se bo godilo na edini magistralni in obenem lokalni cesti skozi Jesenice.
Z mejnih prehodov Rateč in Podkorena se valijo nepretrgane kolone turistov, prištejmo še I -400 prevozov tovornjakov dnevno, ki prevažajo material za gradbišče avtoceste in lokalni promet, potem je katastrofa popolna.
Na vsa križišča se morajo za-lQT«j ob prometnih konicah nenehno postavljati miličniki, da se vsaj po polžje da priti z enega konca na drugega.
Domačinom zato upravičeno popuščajo živci, saj ni nobenih lokalnih obvoznic. Pravi podvig je že, če se lahko v desetih minutah vključiš s stranske ceste na glavno, da o pešcih, ki so v stalni nevarnosti, sploh ne govorimo.
In kako naj si zdaj kdo predstavlja, da avtocesta ne bi bila končana do tedaj, ko bo stekel Promet iz predora? Čeprav ne oo več tovornjakov z gradbišča, bodo prišli drugačni tovornjaki. Vsak večji tovornjak pa je prej ali slej gradbeni stroj, ki ob morebitni okvari neusmiljeno zdrobi vse okoli sebe. So jeseniška življenja res tako malo vredna?
Zmeda, da večja biti ne more
Na črpalki v Lescah, nedelja, 22. julija.
Čakamo. In še kar čakamo, kar je za bencinsko črpalko v Lescah dokaj nenavadno, saj si tu vedno hitro in solidno postrežen.
Kaj se dogaja?
Tuji turist stoji pred svojim avtomobilom in pogleduje na šop bankoncev, ki jih je dobil, ko je plačal gorivo. Šteje in šteje ter zmajuje z glavo. Uslužbenec mu najprej prijazno pojasni, da imajo naši bankovci z različnimi številkami popolnoma enako vrednost. Pojasnjuje, kaže prospekt, dokazuje... Nič. Turist se odpravi za njim v pisarno in še kar nejeverno zmajuje z glavo. Nato pomaga še drugi črpalkar, pojasnjujoč, da se RES niso zmotili...
Vsi tisti, ki imajo opravka s turisti, doživljajo danes enako usodo: ne morejo in ne morejo dopovedati, da smo mi jako smešna država. Lani je bilo bankovcev na kile, letos pa nam niso mar številke - mi bankovce ločimo le po barvah, figuricah in risbicah, ki so na njih...
Pojoče ribice
Na Bledu so "v prid popestritve turistične sezone" pred kratkim organizirali v enem dnevu kar dve prireditvi. Ena je bila namenjena ribičem, ki so se pomerili v uspešnosti ri-
Grmenje in škripanje na Gorenjskem sejmu
Vrruuum, roooaarr, škrriiip
bolova, druga prireditev pa je bila namenjena glasbenim sladokuscem. Ti so namreč lahko uživali ob koncertu na Blejskem jezeru. Ni nam sicer znano, kakšen je bil rezulat ulova ob glasbi, koncert pa je menda dobro uspel. Na sliki se znani blejski turistični delavec in ribič pripravlja na obilen ulov. Slika: G. Šinik
Pretekli vikend se je tudi v Kranju ustavila skupina Big fo-ot show, Great Rene Stay, Car-killers...., ki nas je s takimi in podobnimi imeni vabila s plakatov, ki jih je bilo celo mesto polno. Najbolj vratolomno vožnjo z avtomobili in motorji in pa Big foot-ovo mečkanje avtomobilov (kakršni, resnici na ljubo, še vedno vozijo po naših cestah), boste videli samo na našem showu, je ob neki priložnosti obljubil Herr Oto, voditelj te avtomobilske karavane in uradni spiker na prireditvi.
Na veliki predstavi, ki jo je imel priložnosti videti spodaj podpisani, se je zbralo kakih 500 Kranjcev, željnih tovrstne avto-crash zabave. Napovedovalec je z izredno zavzetostjo, s prizvokom tistega, cirkuškega najavljal "los kaskaderose"-Rene Stay, najboljši kaskader na svetu, John Williams iz za-
hodna Nemčija, prvak iz Madžarska....Vsi ti fantje, deset jih je bilo, so se veselo vozili z avtomobili in traktorji po dveh kolesih, skakali z motorji čez čisto nove ople, no, tudi čez ljudi, vozili so se na strehi avtomobila skozi ogenj, bržkone pa je bil najbolj zanimiv prav Big foot (avto normalnih dimenzij z nenormalno velikimi kolesi), ki je pod seboj mečkal štiri, sicer že odslužene, ampak kljub temu, avtomobile. Škoda, ker je prehrupna glasba na prizorišču marsikoga prikrajšala za zvok pokanja stekel in veri-ženja pločevine.
Občinstvo je bilo več ali manj navdušeno, vsaj po aplav-
Bioenergetik v Podkorenu
Stjepan šepat, priznani bioenergetik iz Zagreba, prihaja tudi na Gorenjsko. Vsak torek, od 12. do 16. ure bo na voljo vsem bolnikom v penzionu Sedej v Podkorenu.
Stjepan Šepat zdravi z akupresuro in bioenergijo, z masiranjem določenih točk s pritiski. Pet let že zdravi v Brežicah in v Žalcu, vedno na enem mestu, kar ravno ni praksa vseh bioener-getikov, ki se selijo iz kraja v kraj. Zdravil je tudi v Kliničnem centru in lahko bi se pohvalil z zadovoljivimi rezultati. Po neki anketi se je več kot polovica bolnikov počutila boljše. Pomaga pri vseh funkcionalnih boleznih: prebavi, ožilju, glavobolu, pri ženskih boleznih, hrbtenici. Pripravljen pa seje seveda tudi samo pogovoriti z bolniki in jim svetovati.
zu sodeč, Čeprav program "los kaskaderosov" ni bil bogve kaj. V ZDA, kjer je tovrstnih prireditev kot solate, najbrž ne bi preveč navdušili destrukcije željnega ljudstva.
Kljub vsemu pa moramo priznati, da takih Carkillers predstav v naših krajih ni ravno na pretek in so nam ti umetniki v pravem pomenu besede zares pokazali nekaj novega, vsaj tistim, ki nimamo možnosti spremljati programa kabelske televizije. Na svoj račun so prav gotovo prišli otroci, ki bodo take vratolomne vožnje poskusili na svojih biciklih, ne bi pa priporočal take vožnje z avtom. Raje si oglejte predstavo na Jesenicah ali pa v Ljubljani, kjer bodo "los kaskade-rosi" še gostovali. • Igor Kavčič, Foto: Jure Cigler
Male gorenjske vasi
LOG
Piše: M. Česnik
Ko se peijelno^z^kTijeT^oTe^pToTi^Zirem po ^pTelepTzeleni dolini, po kateri se vije Sora, imenovani Poljanska dolina, srečujemo med dve pobočji stisnjene vasice. Na nekaterih krajih se dolina resda nekoliko razširi, drugače pa je ob reki prostora le še za cesto. Vzdolž po dolini so, ne kaj preveč skupaj, ena za drugo nanizane večje ali manjše vasice. Takole si sledijo: Zminec, Brode, Gabrk, Log, Poljane... Že tam od Gabrka se odpre lep pogled na cerkev svetega Volbenka, ki stoji na hribu tik nad vasico Log. Log? Da, omenili smo tudi Log. ,
Log je vasica s približno tridesetimi lično urejenimi hišami, ki se stiskajo v skorajda najožjem delu Poljanske doline. Na eni strani jo obdaja pobočje Gabrške gore, na drugi pa Pobočje Golca. Kot pravijo vaščani, je to Spodnji Log, Zgornji pa je nekoliko naprej. Približno kilometer, tam kjer je tudi dvorec Visoko.
Kot vsak radovedni popotnik smo se tudi mi ustavili v gostilni, da bi poizvedeli še to tn ono. "Pri Premetovcu" se reče. Gostilna tu stoji že od leta 1820, torej že 170 let. Včasih je bila to tipična "furmanska oštarija". Kot nam je povedal Prijazni gostilničar, Rudolf Ah-lln, so se v teh krajih ljudje preživljali tudi s tem, da so po po Poljanski dolini veliko furali-vse dotlej, dokler ni bilo želez-
nice. Takrat pa so se časi spremenili. Ljudje so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Dober zaslužek pa jim je nudil tudi "izvoz" hra-
Že od daleč je opaziti lepo cerkev svetega Volbenka.
Ob cesti, ki se vije ob Sori, razvrščene hiše idilične vasice.
Na vasi pa je živa tudi ovčereja.
stovega lubja za strojenje kož. Seveda se je vse to dogajalo v času Avstroogrske monarhije.
Po vojni pa so zemljo začeli kmetom pobirati, ljudje pa so morali skorajda nasilno v tovarne, ali pa so si sami poiskali kakšno delo v bližnjih ali daljnih krajih, zelo veliko pa jih je odšlo iskat kruh tudi v tujino. Skoraj pri vsaki hiši imajo koga, ki je bil ali pa je še vedno v tujini. Skratka, ljudje so si služili kruh na najrazličnejše načine. Tako se je po vojni, v grapi ob pritoku Sore, iz bivšega mlina razvila kovačija. Prvega lastnika so med vojno ubili, sedaj
pa jo od leta 1962 zelo uspešno vodi njegov sin, kajti njihove sekire in tudi drugi izdelki so znani daleč naokoli. Na žalost pa ni bilo nikogar doma, da bi nam še kaj povedali. Pozornost so pritegnile tudi ovce, ki jih predvsem za hobi in tudi po tradiciji gojijo pri drugi hiši, ki stoji tu v grapi. Pasejo pa jih kar v strmem bregu nad hišo, kajti breg je prestrm, da bi tod lahko kosili. Zanimivo pa je tudi to, da so pred leti imeli skoraj pri vsaki hiši, ki stoji ob vodi, mlin, tako da je bilo samo v tej vasi pet mlinov. Na žalost nimajo nikjer več ohranjenega,
kajti vsi so jih priredili oziroma postavili na teh mestih svoje elektrarnice.
Elektriko so v Log prvič napeljali tam okrog leta 1955, prej pa je tu ni bilo. Bilo je le nekaj domačij, ki so elektriko imele, to pa so bile predvsem premožnejše kmetije, kajti stale so ob vodi in imele vodno moč. Skozi dolino je potekal kar gost promet, zato je vas kar hitro stopala s časom v korak. Seveda pa se tudi danes tod skozi prepelje kar veliko avtomobilov. Cesta je nova, to pa je dobra stvar, ki jo je prinesel rudnik urana Žirovski vrh. Potožili
pa so, da vsi vaščani že zelo dolgo čakajo na telefon, kabel je sicer že položen, vendar pa se vse skupaj zelo počasi premika naprej.
Pozornost pa nam je pritegnila tudi slika, ki visi na steni prijazne gostilniške sobice in je delo slikarke Tončke Jesenko, prikazuje pa Log pred dvajsetimi leti. Po sliki sodeč je bilo tiste čase v vasi le tam okrog deset hiš. Slika, ki nam jo vas kaže danes, pa prikazuje, da se ljudje v Log vračajo, kjer si postavljajo nove hiše. Vse to kaže nato, da se Log povečuje in oživlja. • M. Česnik, Foto: J. Cigler
®@IMiIM©IEl7,GLAS   12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Torek, 24. julija 1990
Tenis
Dobra igra
veterank in veteranov
Kranj, julija - Na teniških igriščih na stadionu Stanka Mlakarja je bil TK Triglav Kranj organizator že tradicionalnega odprtega teniškega turnirja za veteranke in veterane kategorij A, B in C, v katerih je skupaj nastopilo devetinpetdeset tekmovalk in tekmovalcev.
V kategoriji veterank si je prvo mesto zasluženo priigrala članica domačega TK Triglav Mira Grm. Grmova je v finalu brez težav premagala Ljubljančanko Maco Svetlič.
V kategoriji veteranov A, B, in C so prvaki iz Ljubljane in Kranja.
Rezultati - ženske - polfinale - Svetlič : Furlan 6 : 2, 6 : 3, Grm : Mojca Stare 6:3,6:2, finale - Grm : Svetlič 6 : 0, 6 : 1;
Veterani A - četrtfinale - Trampuš : Andrejaševič 6 : 4, 6 : 4, Kert : Kavčič 6 : 3, 6: 3, Podobnik : I. Daneu 6 : 3, 6 : 1, Jer-šan : Por 2 : 6, 2 : 6, polfinaleTrampuš : Kert 7 : 5, 6 : 4, Podobnik : Por w. o., finale - Trampuš : Podobnik 6 : 0, 6 : 2, veterani B - polfinale - Bedenk : Kocjan 5 : 7, 1 : 6, Aleš : Dornig 1 : 6, 7 : 6, 6 : 4, finale Aleš : Kocjan 3 : 6, 0 : 6, veterani C -polfinale - Berdaj : Peter Stare 6 : 0, 6 : 2, Frandolič : Križanec 6 : 3, 6 : 4, finale Berdajs : Frandolič 6:1,6:2.
Na maratonu "Franja" skoraj 2000 kolesarjev
Na letošnjem tradicionalnem odprtem teniškem turnirju za veteranke in veterane je nastopilo devetinpetdeset igralcev kategorije veteranov A, B, C in veteranke. V kategoriji A je igral tudi član TK Triglava, ki je bil organizator turnirja, Stane Kert in prišel je v polfinale. Za vstop v finale ga je premagal poznejši zmagovalec Franci Trampuš (Olimpija). - Foto: G. Sinik
Zmagovalka pri ženskah Mira Grm - »Rekreativni tenis igram pri TK Triglavu že osem let. Da je to moja športna rekreacija je porok že, da smo športna družina. Hčerki Ana igra odbojko, Eva plava, mama pa je pri štiriinsedemdesetih letih še vedno aktivna pri kegljanju. Turnir v Kranju ni bil težak in zlahka sem v finalu premagala Ljubljančanko Maco Svelič. Še naprej bom ostala zvesta teniški igri.« D. Humer
Uspešen plavalni vikend
Reka, Velenje, Skopje - Minuli vikend je bil docela v znamenju plavanja; na Reki je bilo državno prvenstvo za kadete, kjer so bili najboljši plavalci Ljubljane, plavalci Triglava pa so bili drugi. V Velenju so plavali mlajši pionirji in Kranjčani so slavili prepričljivo zmago, v Skopju pa je jugoslovanska reprezentanca po šestnajstih letih spet najboljša na Balkanu. Skratka, uspešen plavalni vikend tako za Gorenjce kot za državno reprezentanco.
Na kadetskem državnem prvenstvu na Reki je sodelovalo 30 klubov iz vse Jugoslavije s skupaj 138 plavalci in Kranjčani so bili z osemčlanskim zastopstvom med najštevilnejšimi, Radovljičanov pa na Reki ni bilo. Ekipni zmagovalec. Ljubljana iz Ljubljane, je zbral 627 točk, drugi Triglav pa 477. Največ medalj so osvojili plavalci Ljubljane, Triglav pa se je z 12 medaljami (pet zlatih, pet srebrnih, dve bronasti) uvrstil na tretje mesto. Najuspešnejši plavalec je bil Krešo Božikov (Triglav) s štirimi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo, med plavalkami pa je bila najboljša Eva Brezni-kar (Fužinar) s petimi zlatimi in eno srebrno medaljo.
V Velenju pa se je na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje zbralo 120 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi je bilo tudi 36 Kranjčanov, ki so osvojili 21 medalj, od tega tri zlate, sedem srebrnih in enajst bronastih, poleg tega pa še enaindvajset posebnih priznanj za tekmovalce mlajših letnikov. Triglav je bil kot ekipa najboljši in je zbral 1010,5 točke, drugi je bil Jeklo Branik iz Maribora s 883,5 točke, tretja pa Ljubljana s 641 točkami. Triglav je dobil tudi prehodni pokal za največji zbir točk (32.386) \ predtekmovanju za republiško prvenstvo v 50 metrskih bazenih, medtem ko je prehodni pokal za celotno sezono 1989/90 dobil Jeklo Branik iz Maribora za skupni seštevek 65.211 točk (o rezultatih bomo več pisali v prihodnji številki)
V Skopju je Jugoslavija dosegla velik uspeh: osvojila je balkansko prvenstvo in hkrati pobrala tudi največ medalj - skupaj kar 36, od tega 11 zlatih, 16 srebrnih in devet bronastih. Jugoslavija je /brala 379 točk. Romunija kot druga 307, tretja je bila Bolgarija s 291 točkami, četrta Grčija s 138 in peta Turčija s 131 točkami. Med reprezentanti sta bili v Skopju tudi dve Gorenjki - Kranjčan-ka Mojca Jamnik in Radovljičanka Polona Rob. Medalj sicer nista pobirali, vendar sta bili solidni. Jamnikova je bila šesta na 400 m kravi s časom 4 36,21 (zmagovalka Dobrescu iz Romunije je plavala 4:20,05), šesta pa je bila tudi na 800 m kravi s časom 9:23,14. zmagovalka v tej disciplini Romunka Bodin pa je plavala 9:03,76. Polona Rob je bila pela na 400 m mešano s časom 5:09,77 in prav tako peta na 200 m delfin s časom 2:22,77, pri čemer je za zmagovalko Dimitru iz Romunije zaostala 6,95 sekunde.
Ilija Bregar
GLAS
Zadovoljni kolesarji in organizatorji
Letošnji maraton Franja je dokazal, da je med nami vsako leto več ljubiteljev kolesarskega športa, in da je ta spominska prireditev najodmevnejša med vsemi.
Tacen, Sovodenj, Škofja Loka, 21. julija - Seveda je več kot 150 kilometrov dolga proga primerna le za tiste kolesarje, ki radi kolesarijo vse leto, saj so številnim vzponom kos le dobro pripravljeni. Tega se zavedajo tudi udeleženci maratona, kajti prijavljajo se večinoma le tisti, ki so prepričani v svoje zmogljivosti. Seveda pa so med njimi vselej naši najboljši kolesarji. Tako so bili tudi zmagovalci vsi, ki so pripeljali na cilj nazaj v Tacen, najboljši čas pa je dosegel Rogovec Miro Miškolin ( 3:17,8).
Sobotna prireditev, deveti kolesarski maraton Franja, ki je največji tekmovalni maraton na svetu, je zbrala (po prijavah) 1680 kolesarjev, peljalo pa jih je precej več. Zato so organizatorji prepričani, da bodo prireditev pripravljali še vrsto let, že sedaj pa se bodo začeli pripravljati na deseto, jubilejno prireditev. Ta naj bi bila najbrž na vrsti že konec junija in ne ob 22. juliju, kot doslej.
Za letošnji maraton je gotovo značilno, da so kolesarji startali precej hitro, da je bilo ob tekmovalcih na progi veliko spremljevalnih ekip, ki so nudile prvo pomoč, in da so se tekmovalci lahko osvežili ob številnih okrepčevalnicah na poti od Ljubljane do Cerkna, Kladja, Sovodnja, Gorenje vasi, Škofje Loke, Jeprce in Tacna. Kljub" vroči je večina tekmovalcev prišla na cilj, nekateri pa so kasneje odšli še na pot proti Triglavu in na tek okoli Bohinjskega jezera. Rezultati: moški 15 do 30 let: 1. Miškolin (Rog) 3:17,8, 2. Baloh (Merx Celje), Ravbar (Krka), moški 31 do 45 let: 1. Slak (Mladinska knjiga), 2. Mak (Jub Dol), 3. Zakotnik (Rog), moški 46 do 55 let: 1. Hafner (Turboinštitut), 2. Frelih (KK Franc Peternelj), 3. Kavčič (Rog), moški nad 56 let: 1. Omerzel(Rog), 2. Zerjal, 3. Samec, oba (Adria, Lonjer) - žen-
ske 15 do 30 let: 1. Marjeta Sa-jevic (Krka) 3:22,15, 2. Martina Sajevec (Krka) 3. Kovač (Jub Dol), ženske nad 31 let: 1. Cer-ne (Zadvor), 2. Bregar, 3. Kar-čun, kategorija gorskih koles: 1. Oblak (Marmor Hotavlje) 3:32,2. Kolesarji pa so na poti morali prevoziti tudi 1600 metrov po neasfaltirani cesti skozi Podjelovo brdo nad Sovod-njem. Tam so jih z bodrenjem pričakali tudi domačini, ki pa so hkrati s protestnimi tabelami pokazali svoje ogorčenje nad dejstvom, da kljub večletnim obljubam še vedno nimajo asfalta. "Pobudo za protest ob letošnjem maratonu Franja so dali krajani na februarskem zboru volilcev, saj se problem asfaltiranja ceste vleče že od leta 1980. Končno je bila cesta v srednjeročnem planu 1986 -1990. Ta čas so cesto uredili z Idrijske strani, cesta pa je iz občinske prišla v republiško kategorijo. Tako spet ni bilo nič, pa tudi za letos so nam odgovorili, da gradnje še ne bo. Zato smo najprej sklenili, da na maratonu naredimo zaporo, kasneje pa smo se odločili za miren protest s transparenti. Kajti cesta je za nas pomembna, saj je tu 48 kmetij, s katerih se vsak dan vozimo na delo. Če se sedaj ne bo nič premaknilo, petem bomo prisiljeni narediti zaporo ceste," je dejal Franc Peternel. Krajani pa so se po-
Franc Peternelj
Kolesarji so na več kot 150 kilometrov dolgo pot krenili ob 8. uri iz Tacna. Foto: G. Sinik
Krajani Podjelovega brda so pripravili opozorilni protest. Foto: V. Stanovnik
stavili ob transparente z napisi:
Naša cesta, ogledalo naše občine, Izpolnite že zdavnaj plesni-ve obljube, Tudi to je Sloveni-
Tek okrog Bohinjskega jezera
Najhitrejši Roman Kejžar
Na tradicionalnem teku okrog Bohinjskega jezera se je zbralo skoraj dvesto tekačev, Roman Kejžar pa je dosegel rekord proge, saj je za 12 kilometrov porabil manj kot 35 minut.
Bohinj, 21. julija - Organizatorji 15. taborniškega teka okrog Bohinjskega jezera so odlično izpeljali tekmovanje, ki je že vrsto let namenjeno tako tabornikom kot rekreativcem, udeležujejo pa se ga tudi nekateri tekmovalci.
Te dni je v Bohinju vsak dan več gostov, ki najdejo obilo možnosti za sprehode, plavanje, vožnjo s kajaki in kanuji, pa tudi za razvedrilo. Minuli konec tedna pa so se ob hotelu Jezero zbrali tudi številni ljubitelji teka, ki so se kljub vročini pogumno podali na pot okrog jezera. Dobre pol ure kasneje je bil na cilju že prvi tekmovalec, ki je dosegel najboljši čas vseh dosedanjih tekov. Roman Kejžar, doma iz Spodnjih Danj pri Sorici je na cilju povedal: "Tu v Bohinju sem na pripravah s trenerjem Svetlanom Vujasi-nom, pripravljam pa se na Balkansko prvenstvo, kjer bom tekmoval v maratonu. Proga mi je zelo všeč, pa tudi poznam jo do-
Jaka Rozman
bro, saj sem letos sodeloval že četrtič, zmagal pa sem tudi lani.
Na startu v Ribčevem lazu je bilo skoraj dvesto tekačev.
Roman Kejžar
I Bohinjski organizatorji so tek odlično pripravili, vsi tekmovalci pa so na cilju dobili tudi spominsko majico in topli obrok. Jaka Rozman, ki v Bohinju skrbi za prireditve, je povedal: "Tek smo letos organizirali petnajstič, značilnost zadnjih prireditev pa je, da je na njih vedno več dobrih tekmovalcev, ne le rekreativcev in tabornikov. Na tek pridejo tudi tujci in zamejci, sodelujejo pa tudi
bohinjski gostje. Letos je bilo prijavljenih 182 tekmovalcev, mislm pa, da so vsi prišli tudi skozi cilj. Zanimiva prireditev, ki jo pripravljamo prihodnjo soboto, 28. julija, pa je 1. trit-lon Bohinj 90, ki se bo začel ob 17. uri, zanj pa je prijavljenih že okoli 70 tekmovalcev. Prihodnjo nedeljo bo v Danici Živ Žav, ki je namenjen najmlajšim, čez štirinajst dni pa bo v Bohinju Kmečka ohcet z vasovanjem."
Rezultati: Kejžar (34:50,4), Urh (36:12,8) Dolenc (36:37,5), ženske Grm (45:41,2) • V. Stanovnik, slike: G. Šinik
ja, moja dežela. Dražji bencin, več lukenj, vrtin.... • V. Stanovnik
Tenis
Barbara Mulej zmaguje naprej
Kranj, 22. julija - Barbara Mulej zmaguje in dosega imenitne teniške uspehe na močnih mednarodnih turnirjih. Po uspehu na turnirju v Scibiacu (Italija) je nov velik mednarodni uspeh dosegla na mednarodnem turnirju v Schvvarzachu (Avstrija), kjer je bil nagradni sklad 10.000 ameriških dolarjev. Na tem turnirju je bila Kranjčanka Barbara Mulej spet najboljša. Da se je prebila v finale, je v polfinalu premagala Novozelandčanko Seman-novo s 6 : 1, 7 : 6, v finalu pa še Avstrijko Armingovo s 7 : 5, 6 : 3. Z dvema zmagama v Italiji in sedaj v Avstriji je Barbara Mulej prišla pod tristoto mesto na svetovni ženski računalniški lestvici.
Barbara Mulej je že v nedeljo odšla v Zagreb, kjer se je začelo letošnje evropsko prvenstvo za mladince in mladinke do osemnajst in do šestnjast let starosti. Barbara igra v kategoriji mladink do šestnajst let in je po žrebanju v prvem kolu prosta.
Na turnirju v Avstriji so nastopile še članice TK Slovan iz Ljubljane Karin Lušica in Za-grebčanka Deskovič ter članica GR-Branik in Maribora Križa-nova. Vse tri so izpadle že v prvem kolu.
D. Humer
VIDEOTEKA
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Zadeva Elan kmalu pred sodiščem
Kranj, 20. julija - Namestnik javnega tožilca iz Kranja Janez Hočevar je v petek seznanil novinarje s svežimi novicami v zvezi s potekom zadeve Elan. Novost je, da je tožilstvo kranjskemu temeljnemu sodišču poslalo obtožnici zoper Kodra in Aljančiča, bivša prva moža Elana. Sodišče ju bo vročilo obdolžencema, ki imata možnost ugovora, na podlagi tega sta obtožnici bodisi vrnjeni tožilstvu bodisi sodišče po zavrnjenem ugovoru v določenem času razpiše glavno obravnavo. Za primer je pristojno temeljno sodišče v Kranju, lahko tudi njegova enota v Radovljici.
Obtožba torej bremeni Kodra, da je v Celovcu podpisal zastavno pogodbo z Zvezo slovenskih zadrug, po kateri naj bi Elan v Avstriji s 6,7 milijona šilingov jamčil za kredit Uroša Aljančiča in njegovega švicarskega partnerja jugoslovanskega rodu Mladena Sirola. Prvi naj bi dobil 3,5, drugi pa 3,2 milijona šilingov kredita v omenjeni zadrugi. Aljančiču pa
obtožnica nalaga odgovornost za napeljevanje k temu dejanju. Koder je obtožen tudi uničenja poslovnih listin, dokumentacije o deviznem poslovanju s tekmovalci. Za očitana kazniva dejanja, ki jih bo moralo seveda dokazati sodišče, je zagrožena zaporna kazen do 5 let (neupravičena uporaba, prav tako napeljevanje k njej), oziroma za ponareditev ali uni-
Podjetje Janus za mirnejše spanje
Že okradeni najboljše stranke
Kranj, 23. julija - Zadnjič smo bolj na splošno pisali o zaščiti hiš in stanovanj pred vlomilci, tokrat smo obiskali enega od projektantov, izdelovalcev in serviserjev alarmnih sistemov, Tomaža Hribarja iz Janusa, zasebnega podjetja za računalništvo in elektroniko v Kranju.
Njihov program zaščite manjših prostorov pred nezaželenimi obiskovalci vsebuje mi-kroprocesno elektronsko ključavnico s šifratorjem in magnetno reed stikalo za vhodna Vrata, detektor loma stekla za °fcna, infrardeči in mikrovalovni detektor za varovanje sob
in hodnikov ter avtomatski telefonski pozivnik, ki jim na željo naročnika dodajo še alarmni napravi za odkrivanje plina in izlitja vode ali video kontrol-
no alarmno napravo. Naprave za večje objekte sestavljata mi-kroprocesna centrala s tipkovnico ali ključem in hišna alarmna centrala. Razen tega irrfajo v Janusu tudi zastopstvo za celoten program avtomobilskih alarmov italijanskega proizvajalca.
»Podjetje bo septembra staro eno leto. Zaposleni smo trije, pomagajo nam zunanji sodelavci. Nekatere dele alarmnih sistemov uvažamo, večinoma pa so iz lastne proizvodnje. S signalno
[na sončni strani alp
Vodnogospodarska soglasja
Tržič, julija - Služba za varstvo okolja pri Osnovnem zdravstvu Gorenjske ugotavlja, da obrti, ki onesnažujejo vode, včasih tudi s težkimi kovinami, vedno nimajo soglasij Vodnega gospodarstva Gorenjske. Občinske skupščine si kljub opozorilom ne prizadevajo, da bi kršilce ustavile, svojega ne opravijo niti inšpektorji; če že kaznujejo kršilce, so kazni smešno nizke, da se jim bolj izplača plačevati kazni, kot urediti čistilne naprave.
Na zadnji seji tržiškega izvršnega sveta so odborniki spregovorili o svojih vodah, k čemur jih je spodbudila dipl. ing. Bernarda Podlipnik iz gorenjske Službe za varstvo okolja. Tržiča-nom je poočitala, da dva največja zasebna obrtnika - onesnaževalca tržiških voda, galvanika Perne iz Loma in Romihova barvarna, še vedno delujeta brez soglasja Vodnega gospodarstva. Težke kovine, ki so jih pred časom našli v Lomščici, so po vsej verjetnosti prišle prav iz galvane.
Vinko Perne iz Loma, je povedal, da je njihova galvanika že tri mesece v remontu in da po načrtih Inženiringa Kranj urejujejo čistilno napravo, izboljšali pa bodo tudi sam tehnološki postopek; prihodnje bodo le nikljali in kositrali, opustili pa vse kromate in cianide. Vodnogospodarska inšpekcija je dala soglasje k projektu. Ko bo Pernetova galvana jeseni spet stekla, ne bo več bojazni za onesnaževanje lomskih voda.
S Pernetovo galvano bo rešen samo en tržiški problem onesnaževanja voda, čaka pa jih še veliko. Ne le zasebniki, vsako podjetje po svoje onesnažuje in prav bi bilo, da bi temu problemu posvetili kar največ pozornosti. Zasebne obrti in podjetništvo bo, kaže, vzcvetelo tudi v Tržiču in okolici, in izvršni svet >n skupščina občine bi morala bedeti nad vsakim posebej; dokler obrtnik oziroma podjetnik nima resnično vseh soglasij, naj občina ne dovoli obratovanja. Konec koncev je tudi tržiško naravno okolje le v rokah Tržičanov samih: kakor bodo gledali nanj, takšnega bodo imeli, takšnega bodo pustili svojim vnukom. • D. Dolenc
[gorenjska nočna kronika
Pohotnež na stopnišču
R. H. z Janeza Puharja je razburjena založila neznanca, ki jo Je na stopnicah napadel, otipaval in jo nagovarjal k spolnim odnosom. Na srečo ji hujšega ni storil, čeprav mu je "nekaj" kljub zgodnji popoldanski uri očitno zelo nagajalo. Za pohotnežem poizvedujejo.
čenje poslovnih listin od 3 mesecev do 5 let. Očitno omenjeni obtožnici nista edini v zadevi Elan, saj so nam na tožilstvu povedali, da pripravljajo še nekaj novih ovadb.
Na kranjskem sodišču pa so v petek novinarjem povedali še nekaj novosti. Elan je namreč dal uraden predlog za prepoved odsvojitve in obremenitve Aljančičevih nepremičnin (dveh stanovanjskih objektov, enega od teh še v gradnji) in premičnin (avtomobila, deviznih hranilnih vlog). Sodišče je izdalo začasno odredbo za prepoved odsvojitve obeh stanovanjskih objektov, ker njuna vrednost ustreza višini v Avstriji najetega kredita, za premičnine pa predlog zavrnilo. Na
odločitev sodišča se je Aljančič pritožil, za njim pa tudi Elan, zato je zdaj dokument na višjem sodišču.
V petek opolnoči se je iztekel tudi rok v postopku prisilne poravnave. Kot so nam dopoldne povedali na sodišču, so dotlej prejeli 198 upniških zahtev, medtem ko nam o znesku terjatev še niso mogli ničesar povedati. In še beseda o obstajanju muenchenske in drugih Elanovih firm v tujini, za katere sedanji prisilni upravitelj Elana trdi, da zanje ni vedel. Kot smo namreč zvedeli iz dobro obveščenih virov, so bile menda vse registrirane pri zveznem sekretariatu za gospodarske odnose s tujino! • D. Z. Žlebir
CEKIN
tehnično zaščito pokrivamo vso Slovenijo. Zdaj si utiramo pot v Kvarner, naš cilj pa je vsa Jugoslavija, saj ugotavljamo, da so se v zadnjem času pri nas podobna podjetja dobesedno razcvetela. Naše vodilo in, če lahko tako rečem, prednost je kvaliteta. Reklamacije so sila redke. Za dve naši centrali smo pridobili atest Fakultete za elektrotehniko in računalništvo,« je med drugim povedat Tomaž Hribar.
Pred   vlomilci zavarujejo
Ti, ti, možiček
podjetja, lokale, hiše. Zasebniki jih, žal, najpogosteje poiščejo šele takrat, ko so že bili okradeni. Takrat tudi ne sprašujejo za ceno. Najbolj enostavni sistemi stanejo od 400 do 500 mark, nekako najpriklad-nejši za hiše okrog tisoč mark, so pa seveda tudi zahtevnejši in dražji. Za vse dajejo enoletno garancijo, testiranje opravljajo prek računalnika. Svarijo pred ceneno "plažo", ki prihaja iz Hongkonga in Tajvana. • H. Jelovčan
T. Z. s Trstenika ima svojega moža najbrž čisto rada, ko je trezen. Neki dan popoldne pa gaje alkohol tako preobrnil, da je doma razgrajal. Takšen ženki ni bil všeč in je poklicala policaje, da bi ga umirili. Tudi njim ni najbolje uspelo, zato so ga odpeljali s seboj na streznitev, potem ga pa še prijavili sodniku za prekrške.
Oba iz enakega testa
Ko je R. B. iz bloka na Planini potožila, da njen najdražji S. T. doma razgraja, so možje v modrem seveda brž prihiteli na pomoč. A ugotovili so čudno stvar. On in ona sta se zagreto pretepala. Našli so salomonsko rešitev; oba bosta morala na izpraševanje k sodniku.
Ženska omagala pred vrati
Nekaj po polnoči je neznanec sporočil na policijo, da pred vhodom v blok na Tuga Vidmarja leži neznana ženska. Policaji so ugotovili, da je pijana kot čep in ji pokazali pot domov.
Krivo obdolžila brata
V. B. iz Bavdkove ulice je poklicala na pomoč, češ da jo brat J. pretepa. Policaji so ugotovili, da ženska pretirava in da sta se z bratom samo grdo sprla.
Prijateljici razlit oko
Nasilni S. H. je stari znanec policije, zato je tokrat ne bo odnesel samo s sodnikom za prekrške. Res pa se je tudi močno spozabil. Prijateljico V. P. je tako pretepel, da se ji je razlilo oko in so jo morali peljali v Klinični center. Nasilneža so priprli, sledi kazenska ovadba. Upajmo, da ga ljubeča V. P., ko se pozdravi, ne bo preveč goreče zagovarjala in nastavila še drugega očesa.
Družno k sodniku za prekrške
V bloku na Staneta Rozmana so se ob pol desetih zvečer pretepali stanovalci. Policaji so ugotovili, da sta se stepla mladoletnika M. S. in D. B., nakar se je v sinovo bran s pestmi postavil še oče M. B. Vse tri razgreteže bo vzel v roke sodnik za prekrške in jih podučil, da je dober sosed dostikrat več vreden kot žlahta.
Ponorel zaradi televizorja
V samskem domu na Zlatem polju je okrog dveh podnevi pijan razgrajal Z. B. in skozi okno vrgel dva televizorja. Nič čudnega, ko pa sta bila oba pokvarjena, denarnica za novega pa pretenka. No, opravičilo pri sodniku za prekrške najbrž ne bo prida zaleglo. Namesto da zapravlja za pijačo, naj bi možak varčeval za nov televizor!
Priletni vozniki
Pred dnevi je 88 let star možak na motorju v Žirovnici izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. Na srečo ga je avto samo oplazil. Ko so miličniki preverjali njegovo vozniško dovoljenje so rahlo presenečeni ugotovili, da je zdravnik kljub visoki starosti pristal na podaljšanje veljavnosti.
To je samo eden od svežih primerov sicer ne tako redkih nesreč, v katerih so kot povzročitelji udeležni priletni vozniki. Pravila jim res dovoljujejo, da sedejo v.mto ali na motor in se vrinejo v prometno reko, če medicina presodi, da to lahko storijo brez nevarnosti zase in za druge. A prav ob tem zadnjem primeru lahko podvomimo, ali se medicina resnično zaveda možnih posledic, ko priletnim voznikom dovoljuje sedati za krmilo. Zgolj pregled vida, sluha in refleksa v kolenu je najbrž premalo za takšno odgovorno odločitev. Ce že vozniki sami nimajo dovolj pameti in precenijo lastne sposobnosti, bi vsaj od zdravnikov pričakovali tehtno presojo.
Naše ceste so slabe, promet iz dneva v dan gostejši. Ne gre samo za nesreče in možne nesreče, ki bi jim botrovala zmanjšana sposobnost ostarelih voznikov. Kolikokrat, zlasti ob nedeljah, srečujemo (pre)stare voznike na čelu dolgih kolon, ki se po polžje premikajo naprej! Mlajši vozniki za njimi postajajo nervozni, hu-pajo, silijo v prehitevanje, izzivajo usodo. Krivi so seveda neučakane!, ne počasneži... • H. Jelovčan
sedem dni
Ljubljanski alpinist omahnil
Mojstrana, 19. julija - V Nemški smeri Severne triglavske stene je dopoldne omahnil 30 metrov po skalah 20-letni ljubljanski alpinist Grega Gregorič. Njegov soplezalec Miha Der-ganc je na varovališču zadržal padec in takoj pomagal Grego-riču. Padec je videl eden od mojstranških reševalcev, ki je tedaj vstopal v Slovensko smer. Splezal je do naveze Ljubljančanov, njegova prijatelja pa sta odhitela do telefona v Vratih. Ponesrečencu je pomagal dr. Janko Kokalj, nakar ga je helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico.
Utopitev v Blejskem jezeru
Bled, 22. julija - Okrog 12. ure je oče Shenshi Rečica s Kosova, začasno stanujoč na Godešiču, pripeljal svoje tri mladoletne otroke na kopanje v Blejsko jezero. Najstarejša hči Shqi-ponija, roj. 1979, učenka osnovne šole v Lipljanu, se je, čeprav neplavalka, neopažena oddaljila od obrežja. Pogrešili so jo okrog pol štirih. Utopljeno so deset metrov od obala in tri metre globoko na dnu jezera našli potapljači Franc Goltez iz Tržiča, Jani Mohorič iz Kranja in Jože Kralj z Bleda.
Z golfom v juga
Podreča, 20. julija - Ob 21.25 je Maksimiljan Hrvatin, roj. 1947, iz Škofje Loke z golfom vozil po lokalni cesti Medvode-Mavčiče-Labore. Na Podreči je zapeljal prek desnega roba ceste in nato trčil v avto Saše Jerala, 1971, s Podreče, ki je na stranski cesti čakala, da se vključi na lokalno cesto. Hrvatinov golf je trčil v levi bočni del juga, ki ga je odbilo desno v betonsko ograjo. Ta se je zrušila. Vozilo je z zadnjim delom odbilo prek ograje, s prednjim je obstalo na njej. V nesreči je bila huje ranjena voznica Jeralova, njen sopotnik Peter Sajovic, 1965, s Mlake in Hrvatin pa lažje. Za Hrvatina so odredili pregled kr-
Halo, 93
Kranj, 23. julija - Kljub poletni pripeki kranjski poklicni gasilci minule dni niso imeli pravega dela z ognjem. Upajo, da bo tako še naprej in opozarjajo ljudi, ki se odpravljajo od doma na dopust, naj zaradi večje varnosti izklopijo električni tok iz televizorjev in drugih aparatov, vsem, ki jih mika kurjenje v naravi, pa svetujejo skrajno previdnost.
In kaj so kranjski gasilci minuli teden počeli? Opravili so šest prevozov vozil v okvari, v torek pomagali v prometni nesreči pred Šeširjem v Škofji Loki, v sredo na Rupi in v petek na Podreči. V četrtek so v Jenkovi ulici odpirali vrata v stanovanje, na katerih se je odlomila kljuka. • H. J.
Kršenje prometnih predpisov na Linhartovem trgu v Radovljici
Radovljica, 18. julija - Linhartov trg predstavlja staro mestno jedro Radovljice. Na začetku trga stoji prometni znak, ki prepoveduje vožnjo skozi trg za vsa vozila. Pogled na številne kolesarje, motoriste, osebna vozila in tovornjake, ki vozijo skozi trg ali pa so tam parkirani, pa pove, da prometnega znaka vozniki sploh ne upoštevajo.
•Mnenje številnih obiskovalcev Linhartovega trga je, da se miličniki premalo zmenijo za to kršenje prometnih predpisov. Komandir radovljiške postaje milice Drago Kršelj je pojasnil, da miličniki nikakor ne tolerirajo prometnih prekrškov v starem mestnem jedru. Nadzorujejo celotno območje Radovljice, Bleda in Bohinjske Bistrice in opravljajo številne naloge, ki imajo prednost pred preprečevanjem in kaznovanjem vožnje in parkiranja na nedovoljenih mestih, čeprav so v zadnjem času izvedli tudi nekaj uspešnih tovrstnih akcij. V času turistične sezone pa je prvotna naloga miličnikov informiranje turistov in usmerjanje zgoščenega prometa. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da ima kar 82 občanov dovolilnice za vožnjo po starem delu mesta, kjer pa je prostora le za parkiranje kakih trideset osebnih vozil. Zaradi tega prometni znak ne služi svojemu namenu, t. j. razbremenjevanju prometa na Linhartovem trgu. Osebno mnenje g. Krčelja je. da bi bilo znak najbolje umakniti.
alojz Maček, sekretar Krajevne skupnosti Radovljica je povedal, da je prejšnji Izvršni svet občine Radovljice sprejel odlok o prometni ureditvi naselij v radovljiški občini, na podlagi katerega so med drugim zaprli Linhartov trg za ves promet. Prepoved so začeli kršiti stanovalci, ki prebivajo na trgu. kAsneje so lastniki gostinskih lokalov zahtevali dovolilnice za prevoz po trgu za svoje goste, da bi si s tem povečali promet. Tudi tisti, ki dovolilnic niso imeli, so vozili NA trg, saj so bile kazni za nedovoljeno vožnjo in parkiranje tam smešno nizke.
Alojz Maček in Drago Kršelj se strinjata, da bi bila edina rešitev teh težav fizična zapora Linhartovega trga. Zaenkrat to še ni izvedljivo, kajti po mnenju predsednika Izvršnega sveta Joža Resmana bo to mogoče šele, ko bodo uredili dovolj veliko parkirišče pred trgom. Sam trg pa bi moral biti fizično urejen tako, da bi bilo parkiranje v njem nemogoče. Trenutno se v starem delu mesta izvajajo sanacijska dela tamkajšnjih zgradb, projekt prostorske ureditve trga pa je po besedah predsednika IS že v razpravi. Trenutna rešitev je odstranitev prometnega znaka izpred trga, s čimer se strinja tudi župan radovljiške občine. Od g. Resmana smo izvedeli, daje izvršni svet že dal pobudo za odstranitev prometnega znaka, dokler se prometni režim v tem delu mesta ne bo spremenil. S. A.
BISTRA OSVEŽUJOČA VODA IZ FILTRA LIBELA KRISTAL
Težava pri vodi iz pipe je, da vsebuje številne snovi, ki zakrijejo pravi okus, spremenijo njen izgled in zmanjšajo učinkovitost čajnikov ali aparatov za kavo. Obroči znotraj skodelic in čajnikov ter pena načaju, so dokazi, da so v vodi navzoče tudi druge snovi. Če želite svežo, kristalno čisto vodo z manj klora, nitratov, aluminijevega sulfata, trdote in težkih kovin, npr.: svinca, cinka, bakra, aluminija, kadmija, je filter za vodo LIBELA KRISTAL za vas idealna rešitev. Vodni filter je pošten do naravne tekočine, saj ohranja njene izvorne vrednote.
popoln sistem filtriranja v enem samem vrču
NOVO na našem tržišču!
S LIBELA
CELJE
tel. (063)32-624
4   O*   ^    #    C?  # jO,
*v°& <? *
20 7(
peči TVT Maribor (količine so omejene) solarni bojlerji TVT (vsi tipi) strešna okna (Kovinoplastika Lož)
garniture za cisterne (uvoz GOK) regulatorji vleke (Samson) ekspanzijske posode (uvožene in domače) obtočne črpalke (WILO, GRUNDFOS) odzračni lončki
sobni termostati (z uro in brez) kotlovni termostati
radiatorski ventili (Herz - količine so omejene)
cevni termostati
termo hidrometri in manometri
izolacijske cevi (Purlen)
notranji kamini
dimniki Schiedel
fitingi (Titan)
kroglični ventili in pipe (Kovina - Šmartno pri
Znižanje velja pri nakupu nad 500,00 din.
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah
TRGOVINA
KRANJ, LIKOZARJEVA UL. 15
VAM NUDI OD 16. 7.1990 DAUE ZNIŽANJE LETNE KONFEKCIJE IN OTROŠKE OBUTVE DO 20 %.
V PRODAJALNI LAHKO KUPITE:
- KRILA, HLAČE, JAKNE IN SRAJCE IZ BELEGA IN MODREGA JEANSA ITALIJANSKE FIRME »VALENTINA«.
- POROČNE OBLEKE IZ UVOŽENEGA MATERIALA
- OTROŠKO, DEKLIŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO
- VSE VRSTE KOPALK, TUDI ZA MOČNEJŠE POSTAVE
- TRENIRKE
- NOGAVICE IN PERILO
- OTROŠKO OBUTEV OD 18 - 34 IN COPATKE
- OTROŠKO ŠPORTNO OBUTEV
- COKLE S. PREGIBNIM PODPLATOM
M TEKSTILINDUS BSBAHJJ
Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj p.p. 75
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in nagrajevanje objavljamo prosto delovno mesto v finančnem sektorju
VODJA RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
- VII. stopnja zahtevnosti (dipl. ekonomist)
- 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva in financ
- poskusno delo tri mesece
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
AVTOŠOLA "JURE"
V TRŽIČU
Pot na Zali rovi 9
REDNO ZAPOSLI DVA INŠTRUKTORJA VOŽNJE
Pogoji: izpit B kategorije za inštruktorja
Informacije po tel.: 51-864 ali osebno na naslov od 9.-12. ure in od
15.-17. ure.
AVTO MOTO DRUŠTVO ŽIRI
Objavlja javno licitacijo: JUGO 45 AX letnik 1987, izklicna
cena din 19.500,00. Licitacija bo v nedeljo, 29. 7. 1990, ob
10. uri pred DRUŽBENIM DOMOM PARTIZAN v Žireh.
Ogled vozila bo možen od 9. do 10. ure.
Interesenti morajo vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne
cene.
MALI OGLAS LAHKO POŠLJETE TUDI PO POŠTI
Izpolnite kupon, ki ga objavljamo in ga pošljite na naslov ČP GLAS, Cesta JLA 16, 64000 KRANJ »mali oglasi«. Oglase, ki jih bomo prejeli do srede, bodo objavljeni v petkovi številki, tiste, ki bodo prispeli do petka, pa v torkovem Gorenjskem glasu.
KUPON ZA OBJAVO MALEGA I OGLASA I
BESEDILO:........................................................................................ I
.......................................................................................................... l
..............................................................................................•I
(Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.)
Naslov v oglasnem oddelku, šifra................................................ j
Naslov naročnika malega oglasa:................................................ |
..........................................................................................................I
NAROČNIK j GORENJSKEGA GLASA PODPIS:
DA
NE
L
J
Torek, 24. julija 1990
MALI OGLASI
15. STRAN (g®SpSS^J©imiGLAS
MALI OGLASI
W 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Prodam zamrzovalno OMARO (tri-I® predali), malo rabljena, za 3.000,00 din. Karel Lipovac, Pintar-
|gya 10, Kranj - Čirče_10801
Prodam malo rabljeno hladilno VITRINO s kompresorjem, za slado-led. Informacije na g 35-692, popoldan_10921
Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22-kubična in PAJEK VO-4. Dvorska vas 18, Begunje,
g 73-239__10925
Po ugodni ceni prodam OBRAČALNIK sena "pajk", znamke FAHR, kombiniran OBRAČALNIK Laverda in VENTILATOR za sušenje sena Gros. Zaje, Valburga 15, Smlednik 10941
GRADBENI MATERIAL
Prodam dvodelno svileno poročno OBLEKO, roza barve, štev. 38 - 40. Frantar, Stranska pot 11, Šenčur
Najamem 3-sobno ali 4-sobno STANOVANJE. Šifra: MOŽEN KASNEJŠI ODKUP 10976
191
Mercator - Kmetijska zadruga Medvode
V soboto, 28. 7. 1990, bo v vasi Polje pri Vodicah XX. jubilejno tekmovanje traktoristov ljubljanske regije. Pričetek tekmovanja bo ob 8- uri, zaključek pa je predviden ob 16. uri, ko se prične gasilska veselica v organizaciji Gasilskega društva Polje. Igral bo ansambel RADIUS. VABLJENI!
Ugodno prodam še zapakirana PRALNA STROJA Gorenje in Can-gVg 25-687_10947
Ugodno prodam še nerabljeno motorno KOSILNICO Gorenje Mu-ta. g 74-487, po 16. uri        10968
Prodam PRALNI STROJ Gorenje PS 663 bio, generalno obnovljen z 1-letno garancijo. Smokuč 84, Žirovnica, g 80-957_10971
^O-Utrsko SKRINJO prodam za ^•°00,00din. Ivan Dimitrov, Stritarja 5, Kranj 10983
Prodam uvoženo plastificirano PLUTO po 550,00 din za kvad. m. «83-727, po 20. uri 10961
V VSEH TRGOVINAH EMONE KMETIJSKE ZADRUGE od 16. 7. dalje VELIKO ZNIŽANJE
TRAKTORJEV 30 % KMETIJSKIH STROJEV in OPREME 10-20% GRADBENI MATERIAL 25
%
— TRGOVINE V KAMNIKU, KOMENDI IN LUKOVICI odprte NON-STOPod7,-19. ure in v SOBOTO 7.-12. ure
— TRGOVINE V MORAVČAH in DOMŽALAH odprte od 7. ■ 14.30 ure
ob PONEDELJKIH in ČETRTKIH od 7.-17. ure, SOBOTA od 7.-12. ure -TRGOVINA ČRNUČE VSAK DAN od 7.-14.30, SOBOTA 7. -12 ure
— TRGOVINA VRTIČKAR DOMŽALE VSAK DAN od 9.-18.30, SOBOTA 8.-12. ure
Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE colarice ter balkonka VRATA, šir. 100 cm, viš. 220 cm. g 45-078
Ugodno prodam železna VRATA, dim. 3.80 x 4.00 m. -g 42-700 10945
50 odstotkov ceneje prodam: MO-DULAREC, PEČNICE, schiedel DIMNIK, BAVALIT, demit-EMULZI-JO, belo MIVKO in ZRAČNIKE, g 40-517, zvečer 10950
Prodam 8 koso šlDELNOV, pre-mera 20, strešno cementno OPEKO Strešnik, sivo-grafitne barve -zaključni (32 desni, 43 levi), 4 kvad. m. steklenih PRIZEM, vse 40 odstotkov ceneje in 2 VRTALNA STROJA Hilti TE 14 in TE, za 600 DEM oz. 800 DEM v dinarski protivrednosti, g 57-644, od 18. do 21. ure_10988
IZGUBLJENO
V soboto, 7. julija 1990, je bil odpeljan NEMŠKI OVČAR, sliši na Iron, štev. v ušesu 69654. Kdor, kaj ve o tem, naj sporoči na g061 /340-594. Nudim nagrado!
KUPIM
Kupim dobro ohranjen otroški kombiniran VOZIČEK, g 621-404
Kupim suhe smrekove DESKE co-larice. g 42-771_10930
Kupim PAJKA za seno in MOPED. ■3» 70-648_10981
Kupim vse vrste okroglega LESA in prodam TRAČNO ŽAGO za ra-zrez hlodovine, g 25-759     10999
OBVESTILA
TV - VIDEO - HI Fl SERVIS hitro in kvalitetnol Inforamcije na -»39-886. SE PRIPOROČAMO!
ELEKTRO SERVIS - popravilo ma-lih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, g 37-427_9668
Nudimo vsa AVTOKLEPARSKA DELA po nižji ceni, ko pripeljete avto, pripeljite tudi kovinski smetnjak. Le-tega vam popravimo brezplačno. Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, g 75-807 10793
22. junija je bil objavljen oglas pod šifro: "Dom brez alkohola", katerega je oddala Danica z dvema otrokoma iz okolice Borovnice. Naprošam vse, ki jo poznajo, naj jo opozorijo, da se ponovno javi na isti naslov._10933
Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna pri Slavki v Podbrezjah,' ZAPRTA do 6. avgusta 1990. Se priporočamo! 10960
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo ali tudi popravila) vam naredimo kvalitetno in hitro! Delamo s stroji. g 28-427 10966
Po solidni ceni in kvalitetno PRESELIM celo ali del stanovanja. Pokličite na g 74-352. Se priporočam! 10991
OSTALO
Prodam otroški športni VOZIČEK. Vesna Oštir, Zasip, Reber 8, Bled
ZAPRAVUIČEK.   lepo ohranjen, * prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik_10942
Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem in odejo z oblačili.
g 622-795_10948
PŠENICO zamenjam za ječmen. Sp. Brnik 60, Cerklje_10953
Prodam nov lesen ČOLN na vesla, prirejen za jadranje. Cena 22.000.00 din, g 40-268 10955 Prodam KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 10967
Prodam 80-baasno HARMONIKO Melodija. g 78-643_ 10987
Prodam manjšo tovorno PRIKOLI-
CO, stara 1 leto. Haklin, Golnik 144 VOZILA
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in športni VOZIČEK Tribuna, g 633-479 10995
PREKLIC
Preklicujem oglas - pod rubriko Poznanstva, objavljen v Gorenjskem glasu, 17. 7. 1990, na ime Jože Stare. Oglas ni resničen. Žal mi je, da so prizadeti tudi ljudje, ki nimajo nič s tem in pričakujem, da se jih preneha obsojati in širiti lažne govorice. Marija Lenarčič, Brniška 63, Vodice 10969
gorenjska obrtna zadruga KRANJ
v trgovini imamo na zalogi po ug00njh cenah kroglične ventile in pipe.
POSESTI
Če ste sami na kmetiji in ste jo nemočni obdelovati, jo vzameva v najem - možen je tudi kak drug pogoj. Kmetija je lahko tudi hribovska in nemehanizirana. Šifra: POVSOD JE LEPO_10993
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam 140-litrski KOMPRESOR Trudbenik, nov, z dvema glavama, do 16 ats., v garanciji, še nepriključen, ŽAGO Mio Standard, malo rabljena, list nov, premera 45 cm, motor 4 kW, SKOBELNIK Mio Standard, nerabljen, na 4 operacije in MOPED Kolibri, 50 cem, nov, še v garanciji. g 24-328, od 14. do 22. ure_10992
Prodam TRAKTOR Zetor 25-11, PAJKA VO-4, skoraj nov, KRAVE z mlekom in breje TELICE. Skodlar, Podbrezje 67, Duplje_10997
STAN.OPREMA
POHIŠTVO za dnevno sobo in kuhinjo, ugodno prodam. g 24-019, od 20. ure dalje 10917
Poceni prodam 8-delno OMARO z mizico, LESTENEC, stensko URO, KAVČ, POSTELJO, pet STOLOV z MIZO, črno-bel TV in VITRINO. « 37-382 10940
AVT0IMP0RT UD0VČ
Lesce d.o.o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207
POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST
Starejšo SPALNICO iz masivnega lesa,   prodam.   Cena ugodna.
g 73-810_ 10964
Poceni prodam jedilno raztegljivo MIZO. šest PREPROG in HLADILNIK z zamrzovalnikom. g 061/611-456, po 14. uri 10973
Prodam del STANOVANJSKE OPREME in RADIATORJE. Ogled v sredo, četrtek, petek in soboto, do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku_10977
STANOVANJA
Takoj vzamem v najem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, v Kranju g 37-158 10914
Poceni prodam Z 101, starejši letnik. Gašperšič, Sajovčevo nas. 23, Šenčur_10782
Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1983, prevoženih 90.000 km. g 82-941 _10915
Karambolirano Z 128, prodam. Ogled proti večeru. Krč, Nova vas 9, Preddvor_10918
Prodam MOTOR CTX 80 g 48-254_10919
Prodam HAVBO in "vezni lim" za Lado 1600. g 26-127, v torek, po-poldan_10920
Ugodno prodam MOTOR Tomos 15 SLC, registriran. Marčun, Šorli-jeva 20, Kranj, g 28-423 10922 Prodam R 4 TL, dobro ohranjen.
Milje 3, Šenčur_10926
Ugodno prodam BT 50 S, star 1 le-to. Sp. Bela 7, Preddvor, g 45-309
Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988, registriran do juliia 1991. Če-sen, Pot na Močila 20, Križe 10932
Prodam Z 750, letnik 1984. g 633-881_10934
Prodam AVTOMATIK 3, s čelado.
■g 43-122_10943
Ugodno prodam BMW 316, letnik junij 1979, registriran celo leto in BMVV MOTOR 318, po delih. Hre-stak, Oldhamska 1, Kranj 10946
Prodam 126 P, letnik 1984, registri-ran do januarja 1991. Lukman, St. Rozmana 2, Kranj 10951
Prodam Z 750, letnik 1981, garaži-ran, v zimskem času nevozen, do-bro ohranjen, g 73-341 10959
Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1977. g 51-652, popoldan 10972
ŠKODO Coupe, letnik 1978, dodat-no opremljena, garažirana, prvi lastnik, registrirana do junija 1991, poceni prodam. Štucin, Preska, Tržič_10974
JUGO 45, letnik 1988, prodam Vi-
soko 98, Šenčur _10978
Prodam MOSKVIČ, letnik 1979, ce-lega ali za rezervne dele. g 58-092
Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1987. g 25-975 10984
Prodam 126 g/41-106
P,   letnik 1978.
10986
Prodam MOTOR KTN, 250 cern, kros, star 3 leta, g 64-248 10990 Prodam Z 750 LE, letnik 1981. Zab-mca 13_11000
ZAPOSLITVE
Iščem skupino za AKVIZITERSKO DELO, g 73-670_10923
Iščemo AKVIZITERJA za prodajo naših   izdelkov.   Informacije na
g 69-661, dopoldan_10949
Potrebujem 1x tedensko POMOČ za pospravljanje stanovanje. Plačam dobro, g 21-882, od 19. do 20. ure 10954
Redno ali honorarno zaposlimo pošteno in prijazno dekle, ki ima veselje za STREŽBO domačim in tujim gostom. Vse informacije dobite osebno v Gostišču Posavec. Želite hiter in lep zaslužek brez truda! Vključite se v komercialno igro "Turboline". g 065/75-586, po 20. uri 10970
Obrtnik išče POTNIKA - PRODA-JALCA oz. PRODAJALKO. Nudi dober zaslužek! V poštev pridejo upokojenci, študentje, gospodinje, z lastnim prevozom. Naslov v oglasnem oddelku. 10980
ORODJARJA z 20-letno prakso na orodju za brizganje, zaposlim. Šifra: ŠKOFJA LOKA 10982
ŽIVALI
Prodam dve plemenski TELICI si-mentalki, v A kontroli, po izbiri, breji od 6 do 8.5 mesenca. Franc Lukančič, Godešič 36, Škofja Loka, g 633 485 10732
Prodam 14 dni staro črno-belo TELIČKO. Dvorska vas 18, Begunje g 73-239 10924
Prodam BIKCA simentalca in TELIČKO frizijko. Avsenek, Gorica 11, Radovljica 10928
Prodam 1 teden starega BIKCA simentalca. Hraše 25, Lesce 10931
Prodam brejo KRAVO in BIKCA si-mentalca za nadaljno rejo. Ader-gas 24, Cerklje 10936
Prodam 3 meseca starega PUDLA. g 33-063_ 10957
Prodam dve breji TELICI - frizijki, iz A kontrole. Plajbes, Križe, Pot na Močila 11, g 57-620 10958 Prodam NEMŠKE OVČARJE, z ro-dovnikom, stari 6 tednov. Langus, Breg ob Savi 59, Mavčiče 10962
Dobijo se JARKICE. Golniška ce-
sta 1, Kokrica, Kranj_10680
Prodam TELIČKO, stara 1 mesec. Roman Kozek, Zbilje 37, Medvode
__10963
Prodam 10 dni starega TELIČKA.
Podbrezje 158, Duplje_10965
Prodam 6 mesecev brejo KRAVO in dvoredni IZRUVAČ krompirja. Olševek 22, Preddvor_10975
Prodam KRAVO s teletom, po izbiri. Franc Razpet, Leskovica 18, Go-
renja vas _ 10985
Prodam 8 tednov staro TELIČKO, za nadaljno rejo ali zakol. Jama 31,
Mavčiče _ 10989
Prodam 240 kg težkega BIKCA.
g 45-294_ 10996
Oddam dva PSA. Vasca 1. Cerklie
V SPOMIN
DARJU DIMNIKU
Bolečino težko izraziš z besedo, lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
27. julija minevajo 3 leta žalosti in bolečine, odkar je prenehalo biti mlado srce našega Darja. Hvala vsem, posebno Stanovanjski zadrugi, ki postojite ob njegovem grobu ter darujete cvetje in prižigate sveče, ki ga ohranjujete v spominu in obiskujete njegov prerani grob. Hvala vsem, ki ga niste pozabili!
Vsi Tvoji, ki Te pogrešamo
V SPOMIN
Nihče ne ve, kako boli, ko Tebe draga mama več v našem domu ni, a spomin na Te živi.
Danes mineva leto dni, koje odšla od nas draga mama in babica
IVANKA OMEJC
roj. Čenčič * 1907—1989
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob.
VSI NJENI
V Kranju, 24. julija 1990
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti naše ljube
DRAGICE ŠTEFELIN
rojene Justin
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, kolektivu Zdravstvenega doma Škofja Loka, Jelovice, Potovalne agencije Alpetour, ki ste se poslovili od nje, jo spremili na zadnji poti in ji podarili veliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se dr. Plesničarju in dr. Šta-bucu iz Onkološkega inštituta. Posebej pa se zahvaljujemo dr. Selanovi, dr. Zupančičevi, dr. Perdanovi, sestri Milici in vsem zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma škofja Loka, ki ste ji lajšali zadnje dni njenega življenja. Prav tako se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem obratne ambulante Jelovica za vso izkazano skrb in pozornost. Zahvala tudi g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla, sorodnikom in sosedom, ki so ji zadnje dni stali ob strani.
ŽALUJOČI: mož Slavko, hčerka Mojca, sin Boštjan, mama Angelca, sestra An kiča z družino
ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ
i—
NAROČILNICA
Podpisani.........................................................................................
stanujoč............................................................................................
pošta.................................................................................................
naročam Gorenjski glas na gornji naslov.
Datum: Podpis:
^ Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro- | o^§> 1
• čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam . mr\\i 7 a ddctdi ATMH
bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili- ' IVUr vini £.l\ DKt4.rLnL.1MU
I co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg | ORIA\/0 MM          fVI ACA
I tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- j UDjnvu IVIMLCUJn KJ\MLJ\OrA \
i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo t BESEDILO: I
vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni- ' 'i
j ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor- | ............................................................................................................ I
j taži stane 6 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas 1............................................................................................................ I
. objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma-
I lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla- I "T"T"'""""T'.
1 sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. I (Pr<*»mo. da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem .
j Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj.      | oddelku, šifra-----------------------------------............................................_ |
J—iiMMinununununi— i-------------------------------------------------------------------------------------- i
Poslanica vsem Slovencem z Rudnega polja
Triglav ostaja simbol svobode
Rudno polje, 22. julija - Okrog 260 pohodnikov, od tega okrog 150 borcev se je v nedeljo s Kredarice povzpelo na vrh Triglava, kjer je bil Aljažev stolp slovesno proglašen za slovenski kulturni in zgodovinski spomenik, na Rudnem polju pa so predsedniki skupščin pod-triglavskih občin - Jesenic, Radovljice in Tolmina - podpisali listino, s katero se obvezujejo, da bodo izmenično skrbele, da bo spominski pohod na Triglav postal narodova tradicija.
Lepo je bilo pogledati kolono borcev in mladih, ki je z zastavami na čelu ponosno prikorakala s svojega težavnega pohoda na Triglav na Rudno polje, kjer jih je pričakala množica Slovencev in jih navdušeno pozdravljala. Tokrat je bilo praznovanje na Rudnem polju še posebno slovesno, kajti nekako čutijo nekdanji borci in aktivisti, da takšnih proslavljanj ne bo več veliko. Ne le, da postajajo stari, vsak dan jih je manj, vsako leto je v njih manj moči, temveč se zaradi zadnjih dogodkov čutijo ogrožene. Dan, kot je bila ta nedelja, ko se zberejo v taki množici, pa jim daje novih moči, novega upanja, da slovenski narod vendar ne pozablja njihovih žrtev za domovino, da žrtev ne more nič preglasiti.
Z njimi so bili vojaki, taborniki, planinci, mladi, ki bodo prevzemali tradicije narodnoosvobodilnega boja, da se nikoli ne bo pozabilo teh najpomembnejših let Slovenstva, ki so za kmečkimi punti še enkrat dokazala, da Slovenci vendarle nismo le narod hlapcev, za hlapce rojeni, kot je dejal Cankar, ampak ko je dovolj hudo, pokažemo, da smo narod, ki se zna upreti nasilju in ne dovoli, da bi ga teptal tujec.
Nadvse slovesno je bilo pred vojašnico na Rudnem polju. Godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane, Partizanski pevski zbor, slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec, nastopa nekdanjih kulturnikov IX. korpusa dr. Leva Svetka in Danila Turka - Joca ter drugih - so bili sredi pokljuških jelk in
k govora akademika Cirila Zlobca na Rudnem polju
Mislim, da je vrednost našega narodnoosvobodilnega boja tolikšna, da lahko odkrito govorimo tudi o vseh deviacijah povojnega časa in zločine, ki so bili res zločini, imenu-, jemo tudi s takšnim imenom. Vendarle zgodovina je zgodovina. To, kar je rezultat narodnoosvobodilnega boja, ni več samo last partizanov, temveč last vsega slovenskega naroda, in tudi če mi sami, ki smo sodelovali v tem boju, se danes od-povemo svojega deleža, se kesamo svoje udeležbe, kot nekateri počno te dni, ostane resnica, kije del naše zgodovine.
smrek pravo doživetje. Se se bodo borci dobivali na svoj dan vstaje, 22. julija, čeprav jim bodo ta dan odvzeli, še bodo spominski pohodi na Triglav, simbol svobode in Slovenstva, še bo šumela njihova svobodna Pokljuka. • D. Dolenc
Posebno doživetje nedeljskega popoldneva na Rudnem polju je bil brez dvoma Danilo Turk - Joco, kulturnik IX. korpusa in igralec tržaškega gledališča, ki je odigral nekaj partizanskih skečev.
• Tekst in fotografije: D. Dolenc
Srečanje pihalnih orkestrov treh dežel
Pihalni orkester občine Kranj že dolgo sodeluje z zamejskima orkestroma iz Železne Kaple v Avstriji in Fiumicella v Italiji. Letos so se prvič odločili, da se bodo srečali vsi trije na isti dan.
Srečanje bo v nedeljo, 29. julija 1990,
ko bosta imela oba gostujoča orkestra koncert ob 10.30 uri pred avlo občine Kranj.
Popoldne bo zabavni del srečanja, ki ga bodo pod pokroviteljstvom Živil iz Kranja nadaljevali ob 15.30 uri ob jezeru na Jezerskem.
Člani Pihalnega orkestra občine Kranj vas na obe prireditvi vljudno vabijo. J. B.
IZREDNI POPUST
do 28. julija
mnnKET T treciča
iz STRAŽIŠČA PRI KRANJU Gasilska ulica 5
Zaboj piva Union.......................................... 140,00 din
Sod piva Union............................................. 700,00 din
Zaboj coca cole..............................................111,60 din
Zaboj schvveppes.......................................... 120,00 din
Zaboj jumbo marelica................................. 237,60 din
Zaboj viljamovka Fructal 0,7 1 ................... 345,00 din
Pokličite nas po telefonu (064) 22-417 ali 28-070!!!
Med Gorenjci, ki so bili v nedeljo na vrhu Triglava, so bili kar trije radovljiški predsedniki skupščin, Marko Bezjak, Jakob Medja in Bernard Tonejc.
Rdeči nagelj za vsakega pohodnika in bela majica Zavarovalnice Triglav, ki je tudi letos skrbela za dobro počutje pohodnikov.
Andrej   Babic, Kranj:
"Letos sem že petič na pohodu, a prišel sem le do Vodnikove koče. Oglasilo se je med vojno prestreljeno koleno. Hudo je bilo ostati zadaj, kajti vsa leta sem kolono spremljal s fotoaparatom za kranjski borčevski arhiv. Zdaj me bodo nadomestili drugi, jaz pa bom hodil v koloni, do koder bom pač zmogel."
Veljko Jelaska, Splitčan iz Nove Gorice: "Prvič sem danes na partizanskem pohodu in prvič na Triglavu. Moči za to pot sem si nabiral po Nanosu, po Cerkniških planinah. Še bom šel."
Sandi Jesenovec, Ljubljana: "Četrtič sem na pohodu in danes sem prejel srebrno medaljo. Tretjega pohoda se zaradi bolezni nisem mogel udeležiti, bom pa hodil v borčevski koloni, dokler bom pri moči.
Milan Lipičar, Nova Gorica: "S temi pohodi se človek kar zastrupi. Vsakič, ko greš, si rečeš, tole je pa zadnjič, a ko pride čas, si spet v koloni. A naše moči pojemajo in prav bi bilo, da bi borcem šteli kot vrh Triglava tudi, če pridejo le do Vodnikove ali do Planike in Kredarice."
Vojaki vojašnice na Bohinjski Beli so pomagali, skrbeli za varnost.
Uresničili smo vaše želje
Odprli smo novi prostocarinski prodajalni na Gregorčičevi 8 v Kranju
V MLADEM POTROŠNIKU so vam na voljo kvalitetne igrače iz uvoza in za otrokov »samo še to« niso potrebna več dolga potovanja.
Keramične ploščice, sanitarna keramika in vsa dodatna oprema za kopalnice italijanskih proizvajalcev ter armature in bojlerji iz ZRN tudi v Kranju.
KJE?
V prostorih stare GRADBINKE.
Obiščite nas. Vaše želje, pripombe in zahteve bodo še naprej vodilo pri našem nadaljnjem delu.