M ^ Četrtek, 24. junija 2004, št. 26, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Nič jim ni svetega, niti mrtvi Pogovarjali smo se z dr. Tinetom Hribarjem. V 70. letih mu je partija vzela profesuro. Bil je med ustanovitelji Nove revije, sooblikoval je strategijo Demosa. Skupaj z ženo Spomenko je zaustavljal "desnico". Danesjfflffii, daje treba zaustaviti "levico". . > X Sodelovanje zunanjega ministra Dimitrija Rupla pri ustanavljanju Zbora za republiko v LDS povzroča nezadovoljstvo. Bo Rop Rupla odstavil? 25. junij - dan državnosti Ob trinajstletnici naše mlade države Slovenije čestitamo vsem bralkam in bralcem naše revije. Uredništvo Demokracije diktafon "Mene osebno ekstremni naturalistični prizori kamenjanja, kronanja, bičanja, križeve-ga pota in pribijanja na križ - ne prepričajo." (Režiserja in publicista Dušana Jovanoviča je film Kristusov pasijon kljub srhljivim prizorom pustil hladnega.) "Vremensko poročilo, narejeno v štabu LDS po volitvah. Poscana Zofka." (Marko Zorko razkriva deževno razpoloženje v vrstah LDS po evropskih volitvah.) "Ja, tovariš Pahor." (Starejši člani združene liste svojega predsednika Boruta Pahorja radi opozarjajo na čase tovarišev in tovarišic. Tako je bilo tudi ob enajstlet-nici stranke v Mostecu.) "Ne smemo biti samo pasivni sovozniki." (Predsednik države Janez Drnovšek meni, da bodo morali naši poslanci v evropskem parlamentu znati tudi obračati volan.) "Narobe: večinoma Drnovškova in v zadnjem letu in pol Ropova politika je tu brez večjih napak." (Slavko Gaber kljub porazu njegove stranke na evropskih volitvah še vedno verjame, da vlada oziroma LDS delata brez napak.) "Duie je v življenju izgubil vse, kar je imel, in razen svoje družine nima več kaj izgubiti. Posledično torej nima razloga za pretirano prijaznost in pač direktno pove, kaj si misli." (Aljoša Temovšek razlaga, zakaj njegov lik Dušana Vaupotiča Duleta pogosto dobiva napade šovinizma in rasizma.) "Ste že opazili, da so ljudje sicer uporni, nekateri celo revolucionarni, toda v glavnem jim leži zmeren upor. Nikoli proti Jankoviču in Bavčarju hkrati." (Boris Jež opaža, da Slovenci nikoli nismo bili prav zagrizeni antikapitalisti.) "Odločili smo se, da bomo tudi v našem plavalnem klubu organizirali široko razpravo o prihodnosti Slovenije." (Tajnik združene liste Dušan Kumer razširja idejo o konvenciji o prihodnosti Slovenije tudi v športne klube.) © Demokracija • 25/2004 zgodbe Okrožno državno tožilstvo je zavrglo vse sume zoper Vitoslava Turka in celo ugotovilo, da je naredil veliko dobrega. Korošec in Golob pogorela Okrožno državno tožilstvo je pretekli teden zavrglo ovadbo PU Ljubljana, urada kriminalistične policije z dne 11. aprila 2002, v katerem je ta na podlagi pisne prijave s strani Vekoslava Korošca in parlamentarnega odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Feri Horvat (ZLSD), tožilstvu zaradi suma nepravilnosti pri prodaji električne energije od septembra 2000 do januarja 2001 (predvsem na italijanski trg, s pomočjo posrednika družbe Enron) predlagal kazenski pregon zoper Vitoslava Turka, nekdanjega direktorja Elesa. Jože Valetič, okrožni državni tožilec, je svojo odločitev o zavržbi ovadbe utemeljil na petih straneh. Dodajmo, da so že kriminalisti dvomili o povzročitvi kaznivih dejanj, čeprav so od tožilstva zahtevali nadaljevanje postopka, priložili pa so tudi več kot 100 strani dokumentov. Državni tožilec je dokumentacijo podrobno preučil, policija pa je opravila pogovore z osumljenim Vitoslavom Turkom, Vekoslavom Korošcem in številnimi njunimi sodelavci, med drugim z Robertom Golobom, nekdanjim državnim sekretarjem za področje energetike in predsednikom nadzornega sveta Elesa. Tožilec je ugotovil, da je Turku konec leta uspelo skleniti letno pogodbo o prodaji viškov električne energije v Italijo po dokaj ugodni ceni, in to s posredovanjem Enrono-ve hčerinske družbe IPG, s tem da je hkrati z Enronom po znatno nižji ceni sklenil pogodbo o nakupu določenih količin energije iz Avstrije za pokrivanje morebitnih manjkov energije na slovenskem trgu, prodajna pogodba pa je bila zavarovana s poroštvom prvovorstne mednarodne banke. "Dejansko se je pokazalo, da je bil to za Eles ugoden posel, saj Eles v letu 2000 ni pridelal načrtovane 1,8 milijarde tolarjev izgube, marveč je naredil 3,2 milijarde tolarjev dobička, kljub temu pa je vlada dr. Drnovška 11. januarja 2001 razrešila mag. Turka in na njegovo mesto spet postavila mag. Korošca, ki sedaj navaja, da je Eles zaradi tega posla utrpel za več kot 2 milijardi tolarjev škode." Tožilec je prepričan, "da je bilo delovanje mag. Turka docela transparentno tako v odnosu do lastnega nadzornega sveta kot v odnosu do ministrstva za gospodarstvo, gospodarske zbornice in direktorjev elektropodjetij. To velja tudi glede vprašanja vključitve posrednika v posel, zato ni mogoče govoriti o kakršnikoli kazenski odgovornosti mag. Turka". V. K. Renionalni razvoi v krizi Z junijskega zasedanja državnega zbora je bila umaknjena obravnava zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Proti temu umiku so ostro nastopile SDS, NSi in SLS, obžalujejo pa ga tudi v službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, saj so prepričani, da je bila s tem izpuščena možnost za učinkovitejšo in trajnostno naravnano razvojno politiko v Sloveniji. SDS je v izjavi za javnost zapisala, da zadnji dve leti vlada s svojimi obljubami zbuja upanje, da bo končno preprečila nadaljnje poglabljanje razlik med regijami in bo predvsem v revnih regijah poskrbela za nov razvojni zagon. S skrbjo za skladen regionalni razvoj je pred dvema letoma utemeljevala tudi ustanovitev novega ministrstva za strukturno politiko in regionalni razvoj, ki ga vodi Zdenka Kovač. Slednji očitajo, da je pozabila na svoje obljube in preprečila sprejetje kon- Evropa potrebuie krščanstvo V ljubljanski stolnici je bila pretekli teden maša za domovino, ki jo v ljubljanski nadškofiji vsako leto že tradicionalno pripravijo nekaj dni pred dnevom državnosti. Mašo je ob somaševanju več slovenskih škofov vodil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, nagovor pa je imel upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. Glavan je v začetku pridige pozdravil vse predstavnike političnih, kulturnih in državnih ustanov ter člane diplomatskega zbora (povabilu so se odzvali predsednik NSi Andrej Bajuk, poslanec NSi Janez Drobnič, prometni minister Marko Pavliha, muslimanski mufti Osman Djogič in nekateri veleposlaniki tujih držav v Sloveniji), nato pa omenil nekaj pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjem času. Izpostavil je zlasti razstavo najstarejših ohranjenih dokumentov slovenske kulture in istovetnosti, to je Brižinskih spomenikov. "Slovenci smo lahko ponosni, da imamo na začetku zgodovine besedila z versko vsebino, čeprav tega nekateri nočejo priznati. Tudi Slovenci smo s krščanstvom in antiko stopili v civilizacijo, zato bo tudi Evropa Opozicija ministrici Zdenki Kovač očita, da ni pripravila konkretnih vzpodbud za regionalni razvoj. modrosti tedna "Mislim, da študentje v resnici niso dosegli čisto nič, saj bo glede šolnin še naprej ohranjeno sedanje stanje. Študentje tudi niso nič preprečili, saj v resnici v predlogu zakonske novele nihče ni napovedoval kakšnih dodatnih šolnin. Mislim, da se je država zvito odrekla nečemu, česar sploh niso imeli namena doseči. Oblast ni nič izgubila, študentje pa so dosegli Pirovo zmago, saj so zamudili priložnost, da bi predlagali kakšne resnično nujne spremembe financiranja univerz." (Profesor dr. Bogomir Mihevc) • •• "... odprem časopis in berem. Na prvi strani piše o tekstilnih delavkah, ki ne dobijo plač. Na drugi strani pa berem o novih slovenskih bogataših, ki si kupujejo največje jahte na svetu. Teh jaht prav gotovo ne kupujejo pravi podjetniki, saj pravi podjetniki investirajo. In take razmere pravega odgovornega podjetništva, ki skrbi za zaposlene, kjer bodo zakoni enako veljali za vse, si prizadevamo ustvariti tudi v Sloveniji. Če hočete, tudi s pobudo Zbora za republiko." (Gospodarstvenik Saša Slavec) kretnih vzpodbud za regionalni razvoj. Tudi v NSi so kritični do umika predloga zakona iz obravnave, saj so si želeli, da bi v državnem zboru prišlo do razprave, kjer bi lahko opozorili na njegove pomanjkljivosti. Teh je po mnenju NSi več, najbolj pa so kritični do povečanja števila razvojnih regij, kar po njihovem mnenju pomeni več birokracije. Zavzemajo se, da bi prišlo do oblikovanja treh razvojnih regij, znotraj teh pa naj bi se posamezne občine na podlagi lastnega interesa povezovale v različne podregijske sisteme. Sicer pa v obeh opozicijskih strankah pričakujejo, da bo nov zakon sledil ključnemu cilju - zmanjšanju razvojnih razlik v Sloveniji. M. P. ostala dinamična le, če bo ohranjala stik s temeljem, z antiko in s krščanstvom," je dejal. V nadaljevanju se je Glavan dotaknil nekaterih aktualnih domačih in mednarodnih vprašanj. Dejal je, da bi bila škoda, če bi Evropo omejili le na krščanstvo, toda še večja škoda oziroma katastrofa bi bila, če bi nanj pozabili. Kot je dejal, Evropa potrebuje krščanstvo, to pa zato, ker nujno potrebuje ljubezen, ki jo je prinesel Kristus, "Sicer se lahko vse krivice polpretekle zgodovine ponovijo in znova odprejo že nekoliko zaceljene rane," je dejal Glavan. Ob koncu je izrazil tudi prošnjo, "da bi v Evropi naša država postala vsem državljanom še bolj prijazna domovina in povsod spoštovana članica evropske skupnosti". A. K. Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 O pro&contra V imenu demokracije Ropovo krohotanje burkaštvu Matjaža Javšnika očitno še vedno dviga prah. Morda tudi zato, ker je takšno ali drugačno provokativno nastopaštvo, povezano s Cerkvijo, praviloma vedno "nagrajeno" z zagovori, češ da gre za umetniško svobodo. Tudi v radijskih kontaktnih oddajah, kjer so razpravljali o omenjenem dogodku, se je pokazalo, kako nekateri Slovenci dojemajo demokracijo. Demokracija naj bi bila po njihovo nekaj, kar daje človeku popolno svobodo in lahko vsak dela, kar hoče. Javšnikovo za-bavanje naj bi bilo popolnoma upravičeno tudi zato, ker je papež pač javna osebnost kot vsak politik, na primer Lojze Peterle, ki je kljub norčavim podtikanjem glede njegovih or-glic(alipapravzaradinjih) postal zma-govalecvolitevvevropski parlament. Sklicevanje na demokracijo kot popolno svobodo seveda ni nič novega, saj lahko tako rekoč ob vsaki malo večji provokacij i poslušamo takšne ali drugačne izgovore, češ da živimo v svobodni državi, kjer lahko vsak dela, kar hoče. Z drugimi besedami: do- dovoljeno, saj je Cerkev - po Matjažu Hanžku - očitno sama kriva za te reči. V nasprotju s tem pa je na primer prepovedana vsakršna konfesionalna dejavnost v javnih šolah. Sodeč po načelu, da je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, mora konfesionalna dejavnost v javni šoli biti res velika predrznost, če že ne kriminalno dejanje. Pred dnevi sta častnika Slovenske vojske (SV), ki sta kot študenta prišla urejat svoje študijske zadeve na fakulteto za družbene vede (FDV) v Ljubljani, doživela vse prej kot prijetno presenečenje. Referentka ju je, ker sta se pojavila v službenih uniformah, postavila pred vrata in zabičala, da v taki Brez spoštovanja študent, ki je kdaj čakal v vrsti pred referatom omenjene fakultete, in zanj se je lahko na lastni koži prepričal, da v ničemer ne zaostaja za državnim. Dogodek bi bil v svoji absurdnosti smešen, morda tako zelo, da bi se celo uvrstil v kakšno zbirko anekdot, če ne bi odseval zelo skrb zbujajočega stanja duha. Zaskrbljen V tujini je nošenje uniform v javnosti nekaj povsem običajnega, kar pa ne velja za Slovenijo. Zato lahko samo čakamo, kdaj bo šolski minister Slavko Gaber razglasil državljansko pobudo za šolo po meri človeka za protizakonito ali celo kriminalno zadevo. Spomnimo se lahko tudi reakcij pred štirimi leti po neprijetnem dogodku v lutkovnem gledališču, ko se je norčijam Borisa Kobala krohotal Milan Kučan, predstavnikom pomladnih strank pa so očitali, da se obnašajo kot najbolj zagrizeni in zafrustrirani partijci, ki ne prenesejo satire na svoj račun. Bomo tokrat spet poslušali podobne očitke? In če se vrnemo k Javšnikovi "umetniški predstavi" - je res mogoče z umetniško ali katero koli drugo svo- opravi nimata na fakulteti kaj iskati, in ju pri tem še poučila, naj si prebereta statut univerze. Na univerzi razlagajo, da se je omenjena referentka držala predpisov, po katerih uniformiranim osebam vstop lahko dovoli le rektor univerze oz. dekan fakultete. Slo naj bi preprosto za upoštevanje statuta univerze, po katerem ta, kot je tudi mednarodna praksa, uživa eksteritorialnost, podobno kot tuja veleposlaništva. Kljub temu na univerzi priznavajo, da referentka ni ravnala najbolj življenjsko. Dekanica FDV dr. Anuš-ka Ferligoj pa vztrajno brani svojo referentko, saj naj bi jo lahko ob dru- Je res mogoče z umetniško svobodo upravičiti prav vsakršno vulgarnost, provokacijo in neumnost? voljeno je vse, kar ni izrecno prepovedano (pa še tisto, kar je prepovedano, je nekaterim očitno dovoljeno, saj jih roka pravica po nekih čudnih naključjih ne doseže). Dovoljeno je recimo vulgarno kvantanje v lutkovnem gledališču, dovoljeno se je norčevati iz papeževe bolezni, dovoljeno je pisati, da je vsaka religija plomba na možganih, dovoljeno jezažigatikriž, prav tako je dovoljeno "zmontirati" brezjansko Marijo s podgano v naročj u (ne nazadnje so bili vsi storilci teh dejanj oproščeni), dovoljeno je zavezovati cerkvene zvonove... Da, vse to je bodo upravičiti prav vsakršno vulgarnost, provokacijo in neumnost, ki si jo privošči kakšen samooklicani umetnik, glasbena skupina ali politik? Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi rekli zagovorniki neomejene (umetniške) svobode, če bi se na prireditvi ob petdesetletnici farmacevtskega koncer-na Krka kakšen igralec norčeval iz bolezni predsednika države Janeza Drnovška. Bi se omenjeni svobodoljubi tudi tedaj zavzemali za svobodo izražanja in se zgražali nad "dušebriž-niki", ki bi se zavzeli za dostojanstvo oseb z zdravstvenimi težavami? Gašper Blažič gačnem ravnanju celo prijavili. Kriva naj bi po njeno bila omenjena častnika, ker nista poznala določil statuta univerze niti prakse na fakulteti, kjer na katedri za obramboslovje na primer pred obiskom uniformiranih oseb vedno zaprosijo za dovoljenje. "Kadar koli predava na naši fakulteti vojaška oseba, moram njen prihod odobriti ali pa odobritev celo zahtevati od rektorja," je prakso na FDV razlagala Ferligojeva. Na prvi pogled omenjeni primer kaže le na absurden visokošolski bi-rokratizem. Tega dobro pozna vsak je bil tudi načelnik generalštaba SV general Ladislav Lipič in najbrž vsi pripadniki SV, saj je nošenje uniforme v javnosti, tudi pri dejavnostih, ki niso določene s pravilnikom, v tujini nekaj povsem običajnega, v Sloveniji pa je to v nekaterih vplivnih krogih še tabu, čeprav je v nekdanji državi uniforma zbujala strah in spoštovanje. Spomnimo se plaza kritik na nekdanjega generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorevca, ko je bil v uniformi navzoč pri maši. Ljudje v uniformah povsod po svetu uživajo največje spoštovanje, saj s svojim delom služijo skupnosti in celo tvegajo lastno življenje v skrbi za varnost drugih državljanov. Če si ti ljudje po mnenju nekaterih ne zaslužijo posebnih odlikovanj in časti, bi morali biti deležni vsaj primernega spoštovanja. Toda za spoštovanje Slovenske vojske in njenega zgodovinskega pomena pri slovenski osamosvojitvi kot tudi njene današnje vloge je treba najprej spoštovati slovensko državo in zgodovino. Nič čudnega, da se je omenjeni incident z uniformiranima častnikoma pripetil na FDV, kjer mnogi predavatelji še zmeraj razlagajo prednosti socialistične državne ureditve in glasno demonstrirajo proti Natu in vsakršni vojski. Mitja Volčanšek © Demokracija • 25/2004 v- kolumna Dr. Janko Kos Življenje povprečnega Slovenca je razpeto - v najboljšem primeru - med otroštvom v vrtcu in visokošolskim študijem na univerzi. Usoda povprečnega Slovenca je v rokah slovenskega šolstva. Kdor ima v rokah šolstvo, ima oblast nad Slovenci, s šolo lahko oblikuje njihovo socialno, moralno, celo politično samopodobo. To so prav dobro vedeli komunisti, njihov nadzor nad šolstvom je bil strožji kot nad drugimi področji vsakdanjega življenja. Čim nižja je bila stopnja šolanja, tem strožji je bil nadzor, najstrožji v vrtcih in osnovni šoli. Od vrtca do univerze In tako je še zmeraj. Vladajoče stranke držijo šolstvo v rokah s krče-vitostjo, ki spominja na nekdanje čase. Šola jim je še zmeraj "ideološki aparat države" - v imenu levega liberalizma, kot ga je razglasila šolska Bela knjiga leta 1996. Zato se iz prejšnjega časa ohranja tudi organizacijski sistem, ki omogoča ideološki nadzor. Komunisti so leta 1958 uvedli osemletno enotno osnovno šolo, zatem so skrčili gimnazijo na štiri leta. Oboje se ohranja v šolstvu demokratične Slovenije, gimnazija ostaja štiriletna, obvezno osnovno šolanje se je podaljšalo v enotno de-vetletko. In tu je še visoko šolstvo v podobi univerze - komunisti so ohranjali klasično sestavo velike enotne univerze, takšno jim je bilo najlaže nadzorovati, voditi, poljubno spreminjati. Razlog za ohranjanje tradicionalne univerze je bil še ta, da je komunizem verjel v univerzo, ki jo enoti vseobsežna "ideja". Tako kot je bila podlaga enotni meščanski univerzi od Humboldta naprej vera v njeno humanistično-znanstveno poslanstvo, je bila komunistom marksistična "znanost" podlaga za enovitost vseh strok, fakultet, univerze kot ene same celote. V moderni dobi postaja vera v enotnost univerze iz ene same, trdne in prave "ideje" nemogoča. Moderne znanosti so postale preveč različne, da bi jih lahko vklenili v en sam organizacijski, finančni in razvojni kalup. Tradicionalni model univerze zgublja tla pod nogami. Spodbuda za nujne spremembe prihaja na Slovensko z Bolonjsko deklaracijo, ki terja od visokih šol novo organizacijo študija, drugačen položaj študentov in učiteljev, novo učinkovitost in funkcionalnost. O posledicah reforme lahko za zdaj samo ugibamo, morda bo med njimi novo razslojevanje univerzitetno šola-nih izobražencev, večja brezposel- nost enih in preobremenjenost drugih. Prehitra, neprevidna vpeljava bolonjskih zahtev utegne zaplesti visoko šolstvo v nove težave. Izhodišče, iz katerega zastaviti bolonjsko reformo, se zdi na slovenskih univerzah ta čas prešibko, kakovost študija ponekod prenizka. O tem govori osip po prvem študijskem letu, z uvedbo mature kot obveznega sita za novince se je na mnogih smereh celo povečal. S tem se povezuje prevelik naval na humanistične in družboslovne stroke, premajhen na naravoslovne in tehnološke. Sedanja matura, ki meri uspešnost s točkami, te pa so izkaznica za fakultetni vpis, ni prava. Sedanje srednje šolstvo, vključno s štiriletnimi gimnazijami, ni zadostna podlaga za visokošolski študij. Splošna izobrazba, ki jo prinašajo novinci na fakultete, je nesistematična in naključna. Toda izobrazbeno-vzgojni primanjkljaj sega še bolj nazaj. Enotna osemletka in zdaj še devetletna osnovna šola ni zadostna priprava za srednejšolsko izobraževanje, ki naj v borih štirih letih pripravi dijaka za visoko šolo. Uvajanje bolonjskih novosti ne bo mogoče brez nujnih sprememb v osnovnem in srednjem šolstvu. V devetletki je treba odpraviti ponesrečeni nivojski pouk, zmanjšati števi- tetno najstništvo. Matura ne sme biti točkovno sito za univerzo. Obsedenost s točkami v obliki zunanjih ocenjevanj je primer psevdoznanstve-nega objektivizma, ne pa zanesljivo merilo za sposobnosti mladih ljudi. In kar je glavno - vse reforme osnovnega in srednjega šolstva so zanemarile modernizacijo in smiselno preureditev učnih snovi. Odkar je namesto marksizma postal ideološka podlaga slovenskega šolstva pragmatični pozitivizem, se nenadzorovano povečuje faktografija vseh mogočih strok. To pa je za splošno izobrazbo, ki naj omogoči visoko specialno izobraževanje, pogubno. Bolonjska reforma visokega šolstva ne bo uspešna brez temeljite prenove osnovnega in srednjega. Pa tudi sama univerza bo morala v sebi napraviti nujen rez, naj bo to delitev na manjše univerze ali kako drugače. Terja jo različnost znanstvenih strok v modernem času. Humboldt je "idejo" enotne humanistične univerze snoval v skladu s stanjem filozofije, znanosti in kulture svoje dobe. Vzpon naravoslovja in tehnologije proti koncu 19. stoletja je povzročil oddaljevanje od klasične humanistike pa tudi od nastajajočega družboslovja. Dilthey je razdelil vse znanosti na Bolonjska reforma visokega šolstva ne bo uspešna brez temeljite prenove osnovnega in srednjega. Pa tudi sama univerza bo morala v sebi napraviti nujen rez, naj bo to delitev na manjše univerze ali kako drugače. Terja jo različnost znanstvenih strok v modernem času. lo izbirnih predmetov, predvsem pa umakniti zadnje triletje iz osnovnošolske sheme, spremeni naj se v prehodno stopnjo za različne srednje šole. Sedanja organizacija devetlet-ke je še zmeraj napravljena po meri socialističnega egalitarizma, brez upoštevanja psiholoških in socioloških dognanj o razvoju mladostnikov v puberteti, na prehodu v popuber- prirodne in duhovne, drugi za njim - med njimi Habermas - poznajo troje tipov znanosti, različnih po metodah, ciljih in funkciji. Tlačiti to različnost v organizacijski kalup enotne univerze je staromodno in nesmiselno, do mnogih znanosti krivično. Čas je, da si tudi na Slovenskem najde vsaka od njih sebi primerne okvire, standarde, merila. Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 O dogodki Tribuna o varnosti ljudi in premoženja Strokovni svet Slovenske demokratske stranke je 21. junija v ljubljanskem hoteiu Lev pripravil javno tribuno na temo Varnost ljudi in premoženja. S svojimi prispevki so sodelovali Dimitrij Kovačič, dekan Fakultete za policijsko-vamost-ne vede dr. Milan Pagon, dr. Vinko Gorenak z ministrstva za notranje zadeve, publicist Viktor Blažič ter tržiški župan in poslanec Pavle Rupar. Programske usmeritve strokovnega sveta je predstavil Kovačič in poudaril nujnost zagotavljanja ustreznih razmer v družbi za preprečevanje nastanka kriminala. Policija mora preseči vidik represije in poskrbeti za preventivo. Ugotovljena je bila neučinkovitost pri odkrivanju gospodarskega kriminala in korupcije, za Izboljšanje stanja pa sta potrebna Izobraževanje in usposabljanje kadrov v policiji, tožilstvu In sodstvu. Treba je vzpostaviti tudi zadosten nadzor nad delom policije. Za zagotovitev varnosti je prav tako pomembna ustrezna migracijska politika, pri čemer naj se država tesneje poveže z lokalnimi skupnostmi. Dr. Pagon je predstavil model policijskega dela v skupnosti, ki daje poudarek sodelovanju policije s prebivalstvom, s skupnim identificiranjem In reševanjem problemov, preden se ti pojavijo. Pri tem naj se opusti statistično ocenjevanje in uvedejo kazalci uspešnosti, vezani na reševanje konkretnih težav. Dr. Gorenak je predstavil problematiko centralizacije policije, ki je v nekaterih primerih sicer potrebna, dejansko pa predstavlja oviro za reševanje lokalne problematike. Pri tem je predstavil tudi predloge za Izboljšanje stanja (Izobraževanje, vključevanje več subjektov za zagotavljanje prometne varnosti, ukrepi za oblikovanje strokovnjakov za boj proti gospodarskemu kriminalu, uporaba Izsledkov znanstvenih Na javni tribuni v ljubljanskem hotelu Lev so govorci izpostavili spremenjeno vlogo policije in poudarili pomen sodelovanja širše skupnosti. raziskav, spremembe organizacije in sistemizacije, da bi razbremenili policiste). Širše družbene probleme mora država reševati celostno, ne pa vse prelagati na policijo, ki je zadnje sredstvo. Viktor Blažič je v svojem prispevku pojasnil pomen kritične javnosti In neodvisnega novinarstva pri zagotavljanju varnostnih razmer, saj se oblast pogosto loti reševanja problema (primer Romov), šele ko je ta izpostavljen v medijih. Pavle Rupar je predstavil svoje poglede na zakon o občinskem redarstvu, ki je te dni predmet parlamentarne razprave. Ugotovil je, da se je varnost na ravni lokalnih skupnosti zmanjšala, a predlog zakona je povsem napačen. Namesto vzpostavitve "županove" policije vidi rešitev v večnivojskl organiziranosti policije oz. v vpeljavi regionalne policije, katere delovanje bi določal regionalni zakon. Javne tribune se je udeležil tudi namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič in pozdravil prizadevanja strokovne javnosti. Dejal je tudi, da policija za svoje delovanje potrebuje tovrstne kritike. M. V. So se nekateri res okoristili s podatki? Junija je skupina zaposlenih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na predsednika vlade Antona Ropa naslovila kar dve anonimni pismi, v katerih nekaterim zaposlenim na ZZZS očitajo zlorabo podatkov o zavarovancih z namenom protipravne pridobitve premoženjske koristi. Zatrjujejo, da je ZZZS trem zaposlenim v Zdravstveni zavarovalnici Triglav posredovala osebne podatke o vseh zavarovancih (teh je 1,9 milijona), "projekt" pa naj bi vodil Martin Toth, pomočnik generalnega direktorja zavoda. Zapisali so še, da baza vsebuje tudi podatke o tem, koliko vsak državljan na leto stane državno blagajno, zaradi česar bi lahko nato v Zdravstveni zavarovalnici Triglav zavarovali predvsem zdrave (manj rizlčne) ljudi In tako ustvarjali večje dobičke pred Izvedbo lastninjenja te zavarovalnice. V zameno za uslugo naj bi bil Toth prejemal tudi plačilo, in sicer prek svojega sina Darijana Totha, ki Ima z zava- rovalnico sklenjeno pogodbo. Borut Miklavčlč, generalni direktor ZZZS, je vse očitke zavrnil, čeprav avtorji pisma zatrjujejo, da je notranja revizija ZZZS že večkrat opozorila, da baza podatkov nI ustrezno varovana, saj Imajo nekatere osebe dostop do baze, ki pa ga ne zabeležijo. Zatrdili so še, da je bila baza v zadnjih mesecih še posebej Izpostavljena neavtorlziranim do- stopom, saj je bila v testiranju in je imel skoraj vsak dostop do nje brez zaznamka. Poleg tega je slabo varovana tudi sistemska soba, saj je mogoče vanjo vstopiti nenadzorovano. Pri tako slabo varovanih podatkih je najbolj skrb zbujajoče dejstvo, naj bi bil zavod nosilec In skrbnik centra za Izmenjavo podatkov v Sloveniji, kjer bodo zbrani vsi podatki iz zdravstva, zato bodo V javnost so prišli očitki o nevarovanem dostopu do osebnih podatkov in možnosti zlorab na ZZZS. Na sliki desno drugi človek zavarovalnice Martin Toth. podatki izpostavljeni zlorabam. Martin Toth naj bi bil že lani v službenem času pripravljal, svetoval In delal pri projektu prenove sistema zdravstva v Srbiji, letos pa dela pri projektu prenove zdravstva v Črni gori. Pisci tudi opozarjajo, da je Toth samo orodje v rokah posameznikov, ki so njegovo željo po dodatnem zaslužku izkoristili za to, da so prišli do podatkovne baze, s pomočjo katere bodo v bližnji prihodnosti prlvatlzlrane zavarovalnice ustvarjale dobičke. Iste zavarovalnice so uporabile Tothove usluge pri rušenju zdravstvene reforme, ki je ogrožala sedanje in prihodnje Interese zavarovalnic, ki niso v državni lasti, je še zapisano v anonimnem pismu. Miklavčlč pa pravi, da ni niti teoretične možnosti, da bi si nekdo prilastil podatke o skoraj dveh milijonih slovenskih zavarovancev, čeprav naši viri zatrjujejo, da Imajo pisci anonimnega pisma prav. Prostore ZZZS so po Mlklavčičevih besedah že obiskali revizorji računskega sodišča, svoje delo pa naj bi opravljal tudi inšpektor za varstvo osebnih podatkov. V. K. mmm\í U" v ""'-K 't ' '...... di k temu je najbolj pripomogla predvsem povečana poraba na Kitajskem. Nekatere vrste jekla so dosegle celo najvišje cene v zgodovini, ugotavljajo Nemci. Cena za valjano jeklo se je od lanskega decembra do letošnjega aprila dvignila za 16,5 odstotka, cena betonskega jekla se je v istem času povišala za 86,4 odstotka, valjane žice pa za 45,7 odstotka. Samo letos naj bi bila poraba jekla na Kitajskem za 13 odstotkov večja kot lani, s čimer bo po ocenah Mednarodnega inštituta za železo in jeklo v Bruslju presegla skupno porabo držav Evropske unije in ZDA, ki ob oživitvi svojega gospodarstva zelo povečujejo porabo jelda (Kitajska letno porabi 300 milijonov ton jekla, kmalu pa ga naj bi že 400 milijonov ton, medtem ko ga Nemčija porabi 35 milijonov ton). prej cveti, kar samo še povečuje že tako enormne kitajske potrebe po ener-gentih in surovinah. Po podatkih kitajskega statističnega urada je imela Kitajska v letošnjem prvem četrtletju že 9,8-odstotno rast, kar je nad napovedano. Najbolje seje odrezal storitveni sektor, povečale so se naložbe v osnovni kapital. Vrtoglava rast pa je vladi že nagnala nekaj strahu v kosti, saj se boji pregrevanja gospodarstva. Kitajska vlada se je zato odločila, da bo zamrznila nekatere naložbe in več industrijskim sektorjem prepovedala najetje bančnih posojil. Kitajska je pokupila velike zaloge jekla, po novem pa kupuje tudi rudnike vBraziliji, kar pomeni, da bi bil ta azijski tiger tudi dolgoročno rad velik odjemalec kovin in rud. Dodatna težava je, menijo analitiki, da na Kitaj- Visoke cene surovin so težko breme za Podražitev bo najbolj udarila panoge in podjetja, v katerih so izdelki iz jekla pomemben del stroškov. Enormna rast Kitajske in oživitev ZDA Kitajsko gospodarstvo pa še na- tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com industrijo. skem niso samo Kitajci - tja selijo tovarne tuji investitorji, kot je denimo Volkswagen in še množica drugih. Olje na ogenj presežnega povpraševanja po surovinah priliva tudi vnovični razcvet ameriškega gospodarstva. Zaradi vnovične oživitve gospodarstva ameriška podjetja potrebujejo spet več surovin. Po drugi strani pa bo vnovična rast vrednosti dolarja avtomatično podražila tudi surovine, katerih vrednosti so, kot smo že rekli, praviloma izražene v ameriški valuti. Menedžerji v industriji, še posebej kovinski, rast cen surovin ocenjuje kot zelo resno grožnjo. Terjala bi lahko od deset (po zmernejših napovedih) do celo štirideset odstotkov (po bolj črnih napovedih) vseh delovnih mest v kovinski industriji. Vendarle pa dodajmo prepričanje, da menedžerji pri svojih napovedih o posledicah rasti cen surovin na poslovanje svojih podjetij verjetno vsaj nekoliko pretiravajo, da bi tako ublažili sindikalne zahteve po višjih Na Ljubljanski borzi čedalje bolj prevladuje malodušje oziroma dolgčas. Odstop dolgoletnega, prvega in edinega dosedanjega direktorja Ljubljanske borze Draška Veselinoviča je bil za marsikoga precejšnje presenečenje. Vendar ta Veselinovičeva poteza na tečaje delnic ni in ne bo vplivala. Utegnejo pa kadrovske spremembe v upravi borze precej vplivati na prihodnost borze kot ustanove. Da bi ocenili ta vpliv, je treba najprej videti, kdo bo izbran za Veselinovičevega naslednika. Od dogodkov je pomembnejša edinole prodaja Savinega Colorja Heliosu. Lahko rečemo, da gre za posel, ki je verjetno dober tako za delničarje Save kot za delničarje Colorja in Heliosa. Sava se bo znebila kemične dejavnosti, za katero se je izkazalo, da je ne obvlada in ji je prinašala le izgubo (njeni delničarji pa lahko upajo, da bo podjetje ta denar naložilo uspešneje). Čeprav Color ne posluje najbolj bleščeče, je to za Helios verjetno vseeno precej dober nakup, saj je v preteklosti dokazal, da dobro obvladuje premazni posel, in bo lahko iz medvoškega podjetja iztisnil vse njegove zmogljivosti ter se hkrati še utrdil kot najpomembnejše tovrstno podjetje doma in na območju. Za male delničarje Colorja (kolikor jih je po prevzemu s strani Save pred nekaj leti sploh še ostalo) pa je to dobra novica, ker bodo lahko svoje delnice prodali po ceni, ki je dvakrat višja od tiste, ki je v povprečju veljala za Colorjeve delnice v zadnjih letih. Vendar tudi tukaj ni šlo povsem brez temnih madežev. Le dan pred objavo informacije o prevzemu oz. dogovoru med Savo in Heliosom je cena Colorjeve delnice poletela v nebo. Več kot očitno je torej, da je nekdo spet izkoristil notranje informacije. Cena je že pred časom, ko sta se Sava in Helios šele pogajala, nekoliko narasla, a manj in manj sunkovito. Tudi takrat je verjetno deloma šlo za izrabljanje notranjih informacij, deloma pa je bila za to odgovorna tudi uprava Colorja, ki ni znala poskrbeti za enakomerno obveščenost delničarjev. Nekatere stvari so se namreč objavljale samo v lokalnih medijih. P. S.: Iz Merkurja so ml zatrdili, da nikakor ne drži, da bi uprava z objavljanjem nekaterih informacij želela povzročiti hitro rast delnic podjetja zaradi osebnega zaslužka. Prodaja delnic, ki so jih od Evropske banke za obnovo in razvoj kupili po ceni, nižji od tržne, naj bi jim namreč bila v prihodnjih dveh letih prepovedana. Ce to drži, se Merkurju za morebitne neprijetnosti opravičujem. plačah. To pa še ne pomeni, da so njihove trditve ena sama izmišljija. Povprečna stopnja dobička v industriji je namreč razmeroma nizka. Predpostavimo recimo, da znaša pet odstotkov od prihodka, kar pa je še vedno precej več od dejanskega povprečja. Če recimo jeklo pomeni petino stroškov in se podraži za petino, to pomeni, da so se skupni stroški povečali za štiri odstotke, dobiček pa se s petih zmanjša na samo odstotek prihodkov. Pri podjetjih, ki so doslej poslovala z manjšim dobičkom (takih je v slovenski predelovalni dejavnosti cela množica) ali celo brez njega, pa takšno povečanje stroškov Denis.Vengust@email.si surovin in energentov pomeni neizogiben zdrs v izgube. Se dodaten problem, ki se ga marsikdo še sploh ne zaveda, pa je dejstvo, da bo zaradi pomanjkanja proizvodnih zmogljivosti in čedalje večje porabe v Sloveniji prej ali slej prišlo do znatne podražitve elektrike. V vsakem primeru lahko pričakujemo, da bodo podjetja zaradi rasti cen surovin še bolj klestila druge stroške kot doslej. Najlaže bo te stroške doseči pri delovn sili - z zmanjševanjem števila zaposlenih oziroma z nadomeščanjem delovne sile s stroji in s selitvijo proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Denis Vengust ■ Stereo Wo« M.Sobota tel:02/537 Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 >55 ' i, Ji - _ _,kO ctll Pilatovsko umivanje rok obrnilo na evropskega varuha, ta pa znašajo 1,24 milijarde tolarjev. Od te- velikih težav te gorenjske polnilni-je določil osebo, da bo primer pre- ga naj bi Sicura v najboljšem prime- ce vode je Julijana družbi Sicura, ki učila. Varčevalci zdaj čakajo na prvo delovno srečanje z njim. Potem ko je Banka Slovenije leta 2002 javnosti sporočila, da je v Hranilno-kreditni službi Sicura odkrila več nepravilnosti in je Andrej Sever, solastnik in direktor Sicure, objavil stečajni postopek družbe, je na preizkusu terjatev na ljubljanskem okrožnem sodišču stečajni ru dobila okoli 200 milijonov tolarjev. Ko so ga upniki vprašali, kam je poniknil njihov denar, je odgovoril: "Vaš denar je Sever prenakazoval na svoja podjetja." Stečaj HKS Si- Sicura nakazan na druge račune. Omenjajo nekatere družbe v Veliki Britaniji pa tudi na nekaterih eksotičnih otokih, kjer obstajajo dejansko le poštni predali družb. Čeprav je v stečaju, dolžna 1,2 milijarde tolarjev. Če se še nekoliko ustavimo pri Julijani (družba se je komaj izognila stečaju, konec lanskega leta pa so se pojavljale informacije, da bo je bila končana prisilna poravnava), Julijana dobila novega večinskega cura naj bi se po besedah Braneta ugotovimo, da je ta družba v zad- lastnika, šlo naj bi za družbo Depal, Goršeta končal spomladi leta 2005. njem desedetju menjala lastnike kot njen lastnik je Pavle Derata in de- po tekočem traku, večinoma pa sta luje na Trdinovi ulici v Ljubljani (v si jo podajala ustanovitelj Julijane isti ulici, kjer je delovala tudi HKS O tem, da je Sicura nastala po- TeosPerne in Andrej Sever. Pravza- Sicura, letni prihodek pa znaša le ne- upravitelj Brane Gorše dejal, da je sredno prek družbe Optimizem iz prav nikoli ni bilo povsem jasno, kdo kaj milijonov tolarjev), in da bo bilo prijavljenih 427 terjatev v viši- Postojne, v katero sta bila vpeta tu- je pravzaprav njen lastnik. Andreja "novo lastništvo Julijane" prineslo di Vladimir Slejko in Bogdan Biš- Severja so kot direktorja in lastnika nekaj pozitivnega za varčevalce ni 1,65 milijarde tolarjev. Od tega jih je priznal v višini 1,58 milijarde tolarjev, pričakuje pa, da bodo upniki poplačani 5- oziroma v najboljšem primeru 12-od-stotno. O premoženju Andreja Severja je Brane Gorše dejal, da je pregledoval dokumentacijo in ugotovil, da skoraj nima premoženja, najbrž pa bo zoper njega vložil odškodninsko tožbo. Dodal je, da je bilo veliko težav pri zbiranju dokumentacije Sicure, saj vodstvo ni sodelovalo pri predaji poslov, vse baze podatkov v računalnikih pa so bile izbrisane. Izkazalo se je še, da ima Sicura do fizičnih oseb za 83,5 milijona tolarjev terjatev, do samostojnih podjetnikov in pravnih oseb pa 55 milijonov tolarjev. Največje so terjatve do Julijane, saj čak (oba iz LDS), smo v našem tedniku že obširneje poročali. Sicura naj bi bila denar varčevalcev vlagala tudi v delniško družbo Julijana, katere solastnik je bil An- drej Sever. Zaradi Brane Gorše), daje bil denar iz HKS ritvijo stečajnega senata doslej us- HKS Sicura nedavno ovadili zaradi HKS Sicura, saj naj bi bila višina po- nevestnega poslovanja. Po trditvah plačil njihovih prihrankov odvisna nekaterih naj bi Sicura propadla od tega, pravega odgovora najod- predvsem zaradi posojanja denarja govornejših doslej ni uspelo dobiti Julijani, drugi pa menijo (med nji- še nikomur. Sicer pa je stečajnemu mi je očitno tudi stečajni upravitelj upravitelju Branetu Goršetu z odob- Brane Gorše, stečajni upravitelj HKS Sicura, je varčevalcem dejal: "Vaš denarje Sever prenakazoval na svoja podjetja." Taksne nalepke HKS Sicura ni imela, bančne in finančne oblasti pa javnosti niso ustrezno opozarjale na to, da varčevanje v nekaterih HKS - tudi v Sicuri - ni varna naložba. Slovenija Ko so varčevalci HKS Sicura vladnega predsednika Antona Ropa opozorili na težave z vračilom svojih prihrankov, si je ta pilatovsko umil roke. Odgovornost je preložil tudi na parlament, kar je neodgovorno, saj so poslanci vladajoče koalicije tako ali tako glasovalni stroj vladajoče večine. Policija je imela nalog za preiskavo HKS Sicura že v letu 2001, a je "nekdo" preiskavo ustavil. Celo Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic, naj bi bil do te težave brezbrižen, zato se je 400 varčevalcev Demokracija • 25/2004 Slovenija pelo prodati le za osem milijonov tolarjev premoženja HKS Sicura; bistveno več ga niti ni bilo. Terjatve do fizičnih oseb na podlagi danih posojil, ki naj bi jih bilo v višini 47 milijonov tolarjev, naj bi prodali Jožetu Sušteršiču iz Trzina kot edinemu ponudniku. Stečajni upravitelj je zbiral tudi ponudbe za odkup terjatev do podjetja Julijana v višini 1,2 milijarde tolarjev, vendar velikega zanimanja za odkup ni bilo. Boj z mlini Več kot 400 varčevalcev se že poldrugo leto bojuje za svoje prihranke. Postavili so tudi svojo spletno stran, hkrati pa predlagali ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije. V svoji zahtevi so zapisali, da se je primer goljufije opeharjenih varčevalcev HKS Sicura zgodil tudi zaradi "lukenj v zakonu". Pri tem navajajo 241. člen zakona o bančništvu, ki predstavlja popolno pravno praznino, saj ni z ničimer zavaroval varčevalcev v 5-letnem uskladitvenem obdobju in jih je prepustil na milost in nemilost sistemski pravni neurejenosti. Varčevalci zahtevajo odgovornost vlade, prepričani so tudi, da Banka Slovenije ni izvrševala svoje nadzorstvene funkcije nad poslovanjem hranilno-kreditnih služb. Sami celo zatrjujejo, da so opeharjeni za 2,6 milijarde tolarjev. Ropovo umivanje rok V začetku letošnjega leta se je skupina varčevalcev HKS Sicura in Zadruge S iz Kopra s posebnim pismom obrnila tudi na vladnega predsednika Antona Ropa. Ta jim je 18. marca letos poslal pismo, v katerem je zapisal svoje mnenje o tem. V posebnem pismu, ki so ga 28. maja letos poslali Ropu, varuhu človekovih pravic in vsem parlamentarnim strankam, so zapisali, da se z vsebino in ugotovitvami Ropovega pisma ne strinjajo in ga ne sprejemajo. Rop je namreč zapisal, da je nadzor nad HKS skladno z veljavnim zakonom o bančništvu iz leta 1999 izvajala Banka Slovenije, ministrstvo za finance in osrednja banka pa sta se ob sprejemanju zakona zavzemala za enoloteni prilagoditveni rok, v katerem naj bi se HKS uskladile s strogimi zahtevami varnega poslovanja, ki jih je prinesel novi zakon o bančništvu. Po Ropovih besedah je nato državni zbor to obdobje podaljšal na pet let. Varčevalci so prepričani, da si je Rop, s tem ko je napisal, da "ni nobene zakonske osnove za vračilo vlog varčevalcem HKS Sicura in Zadruge S s strani države, predvsem umil roke". Ropova stališča na trhlih temeljih Varčevalci dokazujejo, da so stališča Banke Slovenije in Antona Ropa kot predsednika vlade na trhlih nogah. Pri tem navajajo pojasnila Romane Logar, ki jih je objavila 13. julija 2002 v časniku Večer, v katerem je zapisano, "daje že prvi slovenski parlament z zakonom o bankah in hranilnicah (62. člen) ter v zakonom o Banki Sloveniji (oba sta bila sprejeta leta 1991) nedoumno pooblastil Banko Slovenije za nadzor nad HKS in nanjo prenesel pooblastila za podrobnejšo ureditev varnega kreditnega poslovanja in drugih bančnih poslov v HKS oz. za zagotavljanje in nadziranje njihovega varnega poslovanja, zlasti zagotavljanja temeljnega ukrepa in cilja vsakega Brez Bogdana Biščaka in Liberalne demokracije Slovenije Andreju Severju nedvomno ne bi uspelo delati tega, kar je delal. bančnega poslovanja, to je časovne usklajenosti zbranih vlog na eni strani in finančnih naložb na drugi. Če bi ta nadzor pokazal, da se ta usklajenost krši in s tem ogroža varnost hranilnih vlog, bi morali funkcionarji BS ukrepati". Pri tem še navajajo besede Romane Logar, da je osrednja banka vedela, da približno polovica HKS ni uživala subsidiarnega poroštva države, ki je bilo pogojeno s poprejšnjo pridobitvijo poroštva neke banke s strani HKS. Dodajajo, da so stranke (varčevalci) živele v veri, da poslovanje HKS nadzira denarna oblast, ki bi jih morala varovati pred neodgovornostjo lastnikov HKS. Navsezadnje so te ob svoji ustanovitvi dobile dovoljenje osrednje banke, da opravljajo hranilno-kredit-ne posle. "Se več; večina varčevalcev je bila na podlagi izkušenj iz preteklosti celo prepričana, da so vloge pokrite z jamstvom, kar pa od 1. januarja 2001 naprej ni več veljalo za tiste HKS, ki se niso uksladile z zahtevami zakona o bančništvu. Ob uveljavitvi tega zakona finančna oblast o spremembah zakonodaje in s tem tu- Anton Rop, predsednik vlade in nekdanji minister za finance, si danes pilatovsko umiva roke, čeprav njegova stališča niti približno ne ustrezajo resnici. Mitja Gaspari, nekdanji minister za finance in zdajšnji guverner Banke Slovenije, nosi veliko odgovornost ža to, da je bilo v HKS Sicura opeharjenih približno 400 varčevalcev, ki so izgubili najmanj 1,6 milijarde tolarjev. di statusa njihovih prihrankov namreč ni obvestila varčevalcev na primeren in vsem dostopen način," je še zapisano v pismu. Varčevalci dodajajo, da "oblast ne samo da ni pravočasno ukrepala, ampak je na pritisk lobijev iz vladnih strank (SLS, LDS), ki so nadzirali poslovanje večine HKS, pristala na podaljšanje prilagoditvenega roka na pet let, kar je bilo usodno za varčevalce, saj je ravno v tem času potonilo nekaj HKS in potegnilo s seboj tudi sredstva varčevalcev". Navsezadnje so se varčevalci lani obrnili tudi na evropski svet. Romano Prodi pa jim je v svojem pisnem odgovoru 3. novembra 2003 zapisal, "naj se s svojimi zahtevami obrnejo na pristojne slovenske oblasti, ki so prve odgovorne za zagotovitev korektnega izvajanja zakonov o bančnem nadzoru in varstvu varčevalcev". Kriva tudi Banka Slovenije Opeharjeni varčevalci so prepričani, da je bila Banka Slovenije dolžna nadzirati HKS in da bi morali njeni predstavniki stopiti najmanj pred državni zbor ali odbor za finance in monetarno politiko ter tam poročati, da pri obstoječi ureditvi ne morejo zagotavljati varnosti poslovanja HKS. Predstavniki parlamenta in njihovi organi pa bi morali na primeren način obvestiti javnost o tveganjih v zvezi z varčevalnimi vlogami v HKS. Ropa tudi opozaijajo na nekatere ugotovitve stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ob katerih bi se moral resno zamisliti. Gor-še je med drugim dejal, da "je zadeva kompleksna in umazana ter žal deležna premajhne medijske pozornosti, kar je vsekakor v interesu vpliv-nežev, ki so v afero posredno ali neposredno vpeteni". Poleg tega je Gorše zatrdil, da je "policija že davno pred usodnim letom 2002, ko je šla Sicura v stečaj, vedela za nečednosti v njej in je želela posredovati že leta 2001, pa je bila ustavljena. Dovoljenje za preiskavo je sodišče izdalo šele decembra 2002, ko so se zgodile znamenite hišne preiskave, v katerih niso našli nobene uporabne dokumentacije, pa tudi iz računalnikov je bilo vse izbrisano". Varčevalci na podlagi tega menijo, da je "bilo očitno nekomu v interesu, da se ne najde nič". Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 ^ s re J |B IB Razvitost informacijske družbe je eden ključnih dejavnikov konkurenčne prednosti moderne družbe. Ali se v Sloveniji zavedamo pomena razvitosti informacijske družbe, ali storimo dovolj, da bi bil njen razvoj uspešnejši, kje zaostajamo za primerljivimi državami in kaj storiti, da se to spremeni, so vprašaja, o katerih so govorili na javni tribuni odbora za promet in informacijsko družbo (OPID) pri strokovnem svetu SDS. Po pričakovanjih je bilo na javni tribuni slišati kar nekaj kritik na obstoječe stanje slovenske informacijske družbe. In ker ne gre samo kritizirati, so bila javnosti predstavljena tudi programska izhodišča za spremembe na tem področju. Pa poglejmo, o čem so razpravljali. Govor je bil o veljavnem nacionalnem programu razvoja telekomunikacij (NPRT),kijepo mnenju članov odbora v skladu z zavezami do EU. NPRT je predvidel polno liberalizacijo trga telekomunikacijskih storitev, neodvisno regulacijo trga, postopno privatizacijo operaterjev v večinski državni lasti in povezovanje nacionalnega operaterja s svetovnimi operaterji sočasno z internacionalizacijo lastnih omrežij na območju JV Evrope. Kot problem pa člani OPID vidijo ustanovitev ministrstva za informacijsko družbo in ga ocenjujejo kot nepotrebnega, kajti njegova ustanovitev je, kot meni Mirko Zamernik, član OPID, povzročila popolno politizacijo področja telekomunikacij, ki jo "izvaja kliente-listični minister Gantar", navidezno dogovorno konkurenco brez neodvisne regulacije trga, ustavitev projekta privatizacije in obvladovanje operaterjev v večinski državni lasti s strani domačih in tujih dobaviteljev. "Področje telekomunikacij je postalo Golobičev peskov-nik, v katerem se menjajo uprave vsake dve dve leti razen na Mobitelu, kjer je zamujena največja poslovna priložnost za ustvarjanje ekstremnih dobičkov, ki so izginili v nepotrebno visokih stroških za investicije in marketing," je zapisano v kritiki obstoječega stanja, ki jo je predstavil Zamernik. Slednji med drugim opozarja, da je namesto vlaganj v lastno internacionalizacijo poslovanja Telekom investiral v nepotrebne dokapitalizacije Mobitela, in sicer v višini 80 milijard tolarjev, kar je bistveno več, kot bi potrebovali za nakup večinskega dela makedonskega Telekoma. Kritike so se nanašale tudi na Agencijo za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto (ATRP), ki po ocenah članov odbora ne opravlja svojega poslanstva, saj je kadrovsko odvisna od vlade, zato je logično, da brani interese vladajoče politike v državnih operaterjih, čeprav je bila v skladu s pravnim redom EU ustanovljena zato, da bi novim operaterjem zagotovila enake možnosti. Peter Verlič (desno), predsednik OPID, je prepričan, da bi morala Slovenija razvoj inteligentnih transportnih sistemov jasno opredeliti v strategiji prometne politike in informacijske družbe. Programske smernice za prihodnost Člani OPID so pri pripravi programskih izhodišč opozorili, daje za izboljšanje stanja treba najprej odpraviti blokade pri realizaciji ciljev iz veljavnega NPRT. Tako bi bilo treba takoj odpraviti ministrstvo za informacijsko družbo, saj ga program ne predvideva, zagotoviti bi morali delovanje neodvisne agencije ATRP na način, da bodo uporabniki in konkurenčni operaterji imeli prevladujoč vpliv pri imenovanju direktorja. Predstavnike dobaviteljev bi morali izločiti iz uprav skupine Telekom in nadaljevati s projektom privatizacije. V prihodnje naj se država ukvarja le z informatizacijo državne uprave, šolstva in univerze, medtem ko naj trg telekomunikacij prepusti konkurenci in neodvisnemu regulatorju trga v skladu z najnovejšimi smernicami EU na tem področju. Predlogi za privatizacijo operaterjev v državni lasti Kar zadeva vprašanje privatizacije operateijev v večinski državni lasti, člani odbora menijo, da pri privatizaciji odprodaja državnih delnic ne bi smela imeti primarne vloge, ampak bi ta morala biti podrejena razvojnim ciljem, ki morajo zagotoviti hiter razvoj telekomunikacijskih storitev v okviru skupnega evropskega in svetovnega trga, kar nujno pomeni povezovanje domačih operaterjev s svetovnimi in zagotavljanje širitve lastnih omrežij v okviru internacionalizacije, in sicer na tista področja, kjer Ministrstvo za informacijsko družbo, ki ga vodi Pavle Gantar, v nadonalnem programu razvoja telekomunikacij ni bilo predvideno, zato bi ga bilo treba po mnenju članov OPID odpraviti. © Demokracija • 25/2004 Na tribuni so menili, da bi država lahko naredila več za razvoj informacijske družbe. naši operaterji lahko odigrajo povezovalno vlogo strateškega partnerja. V takšnem kontekstu bi bila po mnenju članov odbora odprodaja državnega premoženja minimalna (na primer za potrebe vračil preteklih sovla-ganj), preostali del kapitala, ki se je ustvaril prek dokapitalizacije s strani svetovnih operaterjev, pa bi vložili v nakupe kapitalskih deležev in licenc za opravljanje storitev v JV regiji. Ta pristop zagotavlja najhitrejši razvoj novih storitev, optimalno vključenost v svetovne telekomunikacijske prometne tokove, pocenitev investicij v novo opremo in ohranjanje čim večje zaposlenosti, ker bi viške delovne sile lahko usmerjali v internacionalizacijo," je stališče članov OPID. Od e-uprave do inteligentnih transportnih sistemov Na javni tribuni so govorili tudi o "mobilnem delovnem mestu". Anton Gorup je izpostavil potrebo po mobilnem delovnem mestu v javni e-upravi. Meni, da bi morali državlja- Stovenija pri Številu javnih dostopov na internetno omrežje v primerjavi z Evropsko unijo močno zaostaja. nom zagotoviti kakovosten in poceni dostop do informacij in storitev javne uprave, in to tako, da ne bodo omejeni v geografskem smislu. Ivan Grill je govoril o informacijski infrastrukturi, ki je ključnega po- mena za razvoj družbe. Slovenija bi si po njegovem mnenju morala prizadevati za večjo kakovost in razvejenost informacijske infrastrukture in pri tem slediti ciljem načrta e-Europa 2005. O izzivih informacijske družbe v prihodnosti je govoril Tomaž Si-monič, ki meni, da uporaba informacijske tehnologije omogoča državljanom aktivnejšo vlogo v družbi in dvig življenjske ravni. Ker pa je pohod v informacijsko družbo odvisen od sprememb poslovnih procesov in posodobitve informacijskih sistemov, bi bilo po Simoniče-vem mnenju treba vzpostaviti ustrezno pravno okolje, kot so normativni ukrepi za liberalizacijo trga, vzpostavitev tehničnih standardov, tekmovalnost med podjetji itd. Ob koncu je predsednik OPID Peter Verlič govoril še o transportnih sistemih kot enem ključnih področij pri razvoju informacijske družbe, saj dajejo vsestranske rešitve za tekoči promet tovora in pomikov. Prav tako po Verličevem mnenju ugodno vplivajo na ekonomsko učinkovitost prometnega sistema, odpravljajo prometno gnečo v mestnih središčih, izboljšujejo prometno varnost itd. Verlič dodaja, da so s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije že sedaj na razpolago rešitve na področju inteligentnih transportnih sistemov, s pomočjo katerih naj bi v prihodnje urejali prometne tokove, vendar pa Slovenija še vedno nima ustrezne prometne politike, kar bi lahko neugodno vplivalo na prihodnji razvoj na tem področju. Zato je po njegovem mnenju nujno, da Slovenija razvoj inteligentnih transportnih sistemov jasno opredeli v strategiji prometne politike in informacijske družbe. Rušenje na Dobra Minuli teden so v Triglavskem narodnem parku začeli podirati laboratorij Franca Stroja. V zvezi s tem so opozicijske stranke NSi, SDS, SLS in SMS protestirale z odprtim pismom predsedniku vlade Tonetu Ropu. V njem so zapisali, daje nerazumna vnema, s katero Stroju rušijo znani objekt na Dobrči. Zadeva se podpisnikom odprtega pisma zdi neokusna in nekorektna V pismu tako sprašujejo predsednika vlade, zakaj takšen pritisk na Stroja in rušenje objekta, saj še ni pravnomočno rešen sodni spor, ki ga vodi sodišče v Radovljici Prav tako jih zanima, zakaj urbanistični inšpektorat kljub vednosti, daje občina Radovljica naklonjena legalizaciji spornega objekta, vztraja pri rušenju (zanimivo je, da prav sedaj potekajo ustrezni postopki na občini Radovljica in občinski svet občine je že sklenil, da se vloga za legalizacijo spornega objekta lahko pozitivno obravnava). Nerazumna se jim zdi tudi poteza države, zakaj je za rušenje najela avstrijski helikopter, za povrh pa na območju Dobrče zaprla zračni prostor za letenje in angažirala približno 100 policijskih specialcev, ki so so- delovali pri rušenju objekta. Kot že rečeno, je opozicija zgrožena nad tem dejanjem. Tako seje na posebni tiskovni konferenci poslanec SDS Franc Pukšič spraševal, ali je takšen način rušenja objektov nov model za 30.000 slovenskih črnih gradenj. Da je dogodek vaja pred jesenskimi dr-žavnozborskimi volitvami, meni njegov strankarski kolega Pavle Rupar. Poslanec Stranke mladih Slovenije Bogomir Vnučec pa je izrazil prepričanje, da v primeru Strojevega objekta ne gre za klasično črno gradnjo, temveč za laboratorij, za katerega je lastnik že sprožil ustrezne postopke za legalizacijo, pri tem pa gre za zelo majhen objekt, ki po poslan -čevem mnenju sploh ne bi potreboval gradbenega dovoljenja. Ob koncu pisma predsedniku vlade podpisniki navajajo, da imamo v državi cel kup črnih gradenj, veliko jih je celo v Triglavskem narodnem parku, pa se jim nič ne zgodi. V Strojevem primeru pa gre, kot kaže, za oseben odnos nekaterih državnih uradnikov do primera, pri tem pa se požvižgajo na sodne postopke in postopke legalizacije ob dejstvu, da sploh ne gre za stanovanjski ali počitniški objekt, ampak za laboratorij podjetja Stroj, ki je priznano vsvetovnem merilu. M. P. Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 O Priljubljeni Clinton Se pred izidom dolgo pričakovane knjige spominov Billa Clintona, nekdanjega predsednika ZDA, se je ta povzpela na vrhove lestvice prodajnih uspešnic spletne knjigarne amazon.com. Clintonova knjiga nosi preprost naslov Moje življenje (My life) in obsega kar 900 strani, celotna naklada v obsegu 1,5 milijona izvodov pa naj bi bila razprodana že v starina, ki odhaja v zgodovino. Na portretu je Clinton naslikan v razmišljajoči pozi, Hillary pa se na široko smeje. Avtor slike je ameriški umetnik Simmie Rnox iz Alabame in je prvi temnopolti umetnik, čigar predsedniški portret visi v Beli hiši. Brez telefonov Na jesenskih volitvah volivci v Hongkongu v prostor za oddajo glasu ne bodo več smeli s seboj prinesti mobilnega telefona, sicer jih bo lahko doletela kazen. Kršitelju grozi do tri mesece zapora in denarna kazen v višini 640 ameriških dolarjev (5.000 hongkonških dolarjev). Osrednja volilna komisija je pravilo sprejela, ker so nekateri z mobilnimi telefoni fotografirali svoje že izpolnjene glasovnice. Domnevajo, da so to storili zato, da bi sorodnikom na Kitajskem dokazali, da so glasovali za kandidate, naklonjene Pekingu. Hongkong ima najvišji odstotek lastnikov mobilnih telefonov v Aziji. na avstralskih arheologov odkrila dve nekropoli iz 3. tisočletja pred Kristusom. Nekropoli, ki ležita 5,5 metra pod zemljo, do njiju pa se pride po strmih stopnicah, kažeta, da je bila prva podzemna nekropola namenjena revnim, saj so vkopani prostori ozki in skrajno preprosti, druga, s širokimi vkopanimi prostori in nišami v zidovih za like iz faraonskih grobnic, ki imajo mesto zraven umrlih, ter za hrano in odlaganje stvari umrlih, pa je bila za bogate. Arheologi so našli tudi veliko nakita, bakrenega in keramičnega posodja ter predmetov iz alabastra. in posvetovalno podjetje Capgemini, je pokazala, da je lani na svetu živelo kar 7,7 milijona milijonarjev. Njihovo skupno premoženje se je v letu dni povečalo za 7,7 odstotka in znaša že 28,8 milijarde dolarjev. Leto prej je bilo na svetu 7,5 milijona milijonarjev. Pri preračunavanju premoženja milijonarjev sicer ni bila upoštevana vrednost hiš, ki pri državljanih srednjega sloja predstavlja bistveni del njihovega premoženja. Raziskava je pokazala, da je vsak 125. Američan milijonar, vseh je 2,27 predprodaji. Nekdanji predsednik je za delo, v katerem je mogoče brati tako o njegovem otroštvu kot o osmih letih, ki jih je preživel v Beli hiši, prejel 10 milijonov dolarjev. Sicer pa so v Beli hiši pred kratkim slovesno odkrili portret nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona in njegove žene Hillary. Clin- Odkriti nekropoli Na območju Helouana, 15 ki- ton je ob tem dejal, da se počuti kot lometrov južno od Kaira, je skupi- Skok s padalom Nekdanji ameriški predsednik George Bush st. je svoj 80. rojstni dan proslavil s skokom s padalom s 3.900 metrov višine. Bush ni skočil sam, ampak v tandemu s članom ameriške padalske skupine, potem ko so presodili, da bi bile neugodne vremenske razmere preveč nevarne za 41. predsednika ZDA. Georgea H. W. Bushajepo uspešnem skoku pozdravilo okoli 4.000 ljudi, med njimi /i J " žena Barbara, sin )eb Bush in nek-IP^f ^ danji sovjetski voditelj Mihail p^fe f Gorbačov. Bush je s sko- J| Z ^^^^ kom zaokrožil " «SP^^mIm nje 80. rojstnega dne, /jA ™ lw| | J f v okviru katerega je v * 'i. i ' Ji, j! r ti Houstonu priredil za- ■«HI I: M n bavo, na kateri se je J I J zbralo 5.200 gostov, mBs^mJ1/5'. :j/ ij med katerimi so bila ' ■ / ugledna imena iz sve- Iv'*' " ' vr ' ta politike, športa in za- (jl r I bave. Očetove zabave se mf ] i je udeležil tudi najstarej- B^Hr i ši sin, zdajšnji ameriški * I j predsednik George W. / Bush s soprogo Lauro. Poklon Anni Frank Ob 75. obletnici rojstva znamenite judovske deklice Anne Frank, ki je leta 1945 umrla v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen na Spodnjem Saškem, se je v Amsterdamu njenemu spominu poklonilo približno 4.000 ljudi. Zbrani so obiskali hišo, kjer se je Anne s starši skrivala pred nacističnim preganjanjem in pisala dnevnik, prek katerega je njeno zgodbo kasneje izvedel ves svet. Obiskovalci so si ogledali prostore v hiši, kjer je Anne z družino neopazno živela med letoma 1942 in 1944, preden je bila izdana. V hiši, ki je danes muzej, so predvajali tudi film Rin-Tin-Tin, ki si ga je Anne ogledala za svoj rojstni dan leta 1942. Fotografije iz albuma družine Frank so na ogled tudi v amsterdamskem muzeju fotografije Foam, med njimi tudi nekateri posnetki, kijih je naredil Annin oče Otto Frank in doslej še niso bili objavljeni. milijona. Poznavalci razmer med vzroki za naraščanje števila milijonarjev navajajo povečanje vrednosti ameriških delniških tečajev in zmanjšanje davkov ameriške administracije, od česar so imeli največ koristi bogataši. ZDA imajo tudi 30.000 superbogata-šev s premoženjem več kot 30 milijonov dolarjev. Število milijonarjev se je v ZDA in Kanadi povečalo bolj kot v Evropi, Aziji, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu skupaj. V Severni Ameriki je 2,5 milijona milijonarjev, ki nadzirajo 8,5 milijarde dolarjev premoženja. Evropa je imela 2,6 milijona milijonarjev, skupaj pa so imeli 8,7 milijarde dolarjev premoženja. Zbirka na dražbi Na dražbi, ki so jo izvedli v New Yorku, so zbiralcem ponudili izredno zbirko predmetov s Titanika. Na Milijoni bogatašev Raziskava o bogataših vsega sveta, ki stajo naročili ameriška investicijska banka Merrill Lynch © Demokracija • 25/2004 globus Ogroženi Londončani V Londonu, glavnemu mestu Velike Britanije, je bila lani rekordna onesnaženost zraka, ki je posledica avtomobilskih izpušnih plinov, ta pa je bila nevarno povišana kar 60 dni. Znanstveniki pravijo, da lahko Londončani zaradi tega pričakujejo tudi do deset let krajšo življenjsko dobo. Po ocenah strokovnjakov zaradi posledic onesnaženosti zraka vsako leto umre 1600 Londončanov, 1500 pa jih potrebuje zdravljenje v bolnišnicah. Pričakujejo tudi čedalje več primerov astme in alergij. prodaj je bilo več sto predmetov, povezanih z legendarno ladjo, ki je potonila na dno severnega Atlantika 15. aprila 1912, ko se je na svojem prvem potovanju zaletela v ledeno goro. V nesreči je umrlo 1.500 ljudi, ladja pa še vedno leži štiri tisoč metrov pod morjem. Največjo ceno je na dražbi dosegel meni prvega razreda ene izmed zadnjih večerij na Titaniku, ki je dosegel vrednost 88.500 ameriških dolarjev. Pod udarci nakovalca so med drugim prodali del stopnišča, in sicer za 23.000 ameriških dolarjev. LabordedeMontpezat,sicerpamož I danske kraljice Margarete II., je za £ svoj 70. rojstni dan za darilo dobil ne- I naseljeni otok severovzhodno od I Grenlandije. Predsednik grendland- I skega parlamenta, landstinga, Jonat- I hanMotzfeld je danskemu princu že g izročil dokumente o lastništvu oto- I ka, ki ga je leta 1905 odkrila francos- | Najdražji in najcenejši Tokio je tudi letos najdražje mesto na svetu, na drugem mestu je London, nato sledijo Moskva, Osaka in Hongkong, Zagreb se je uvrstil na 59. mesto in je dražji od Ljubljane, ki je na 82. mestu. Raziskava je zajela 144 mest, med katerimi je za prebivanje najcenejši paragvajski Asun-cion. V raziskavi so primerjali cene 200 izdelkov iz t. i. potrošniške košarice, ki vključuje stanovanje, hrano, obleko, razvedrilo in javni prevoz. Med desetimi najdražjimi mesti na svetu je poleg štirih azijskih kar šest evropskih. Poleg Londona in Moskve še Ženeva, Zurich, Kobenhavn in Sankt Peterburg. Pariz je po draginji na 17. mestu na svetu, Dunaj na 19., Rim na 21., Berlin na 28. mestu, Budimpešta je 34., Bratislava 44., Praga pa zaseda 49. mesto. Od Zagreba, ki je z lanskega 75. mesta skočil na letošnje 59., je življenje na primer cenejše v Madridu, Lizboni, Varšavi, Sofiji, Ljubljani in Bukarešti. Otok za darilo Princ Henrik, rojen kot Henri de ko-belgijska odprava. Princ Henrik je tako postal tudi uradno lastnik otoka, ki leži 1.400 kilometrov južno od severnega pola. Otok, znan tudi kot Francoski otok, je zdaj spremenil ime in postal Otok princa Henrika. Vse je mogoče Kanadska romarka z amputirano nogo je na berglah prehodila kar 700 kilometrov, in sicer od francoske meje do svetišča v španskem mestu Santiagu de Compostela. 43-letna Sarah Doherty je pred 30 leti doživela prometno nesrečo in je kot tri-najstletnica ostala brez desne noge, vendar je to ni oviralo pri uresničevanju življenjskih ciljev. Ko je bila stara 21 let, se je namreč povzpela na 6194 metrov visok Mount McKinley, najvišji vrh Severne Amerike. Za pot od Saint Jean Pied de Porta na francoski strani meje do katedrale v Santiagu de Compostela je potrebovala 31 dni. V tej katedrali je grob svetega Jakoba in od njegovega odkritja v 9. stoletju je Santiago de Compostela eno najpomembnejših krščanskih svetišč. Kitajka v vesolje Kitajska bo prvo žensko v vesolje poslala leta 2010. Ve-soljke naj bi izbrali konec leta 2005 ali leta 2006, prva Kitajka v vesolju pa naj bi delala na vesoljski postaji, ki naj bi jo zgradila Kitajska. Astronavtke bodo izbirali med Kitajkami, starimi med 25 in 45 let. Izbrane kandidatke bodo morale na triinpolletno uijenje, nato pa jih bodo poslali v vesolje. Ljubke pande Na Kitajskem živi več kot 1.750 pand, od tega jih 1.590 živi v naravi, 161 pa v ujetništvu. Število pripadnikov te ogrožene živalske vrste se je v zadnjih 15. letih precej povečalo. Takrat so jih našteli 1.110. Štetje se je začelo leta 1999, pri lociranju pand pa so si pomagali tudi s satelitsko tehnologijo. To je tretja tovrstna raziskava na Kitajskem, prvi dve so izvedli v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Od 161 pand, živečih v ujetništvu, so jih 70 odstotkov vzgojili s pomočjo umetne oploditve. Pande imajo zelo nizko rodnost, zato jim pri razmnoževanju pomagajo znanstveniki. Na Kitajskem je 27 naravnih rezervatov, v katerih živijo te prikupne živali, po podatkih kitajskih oblasti pa je ta čas zavarovanih 95 odstotkov populacije pand. Cassini blizu Saturna Vesoljsko plovilo Cassini se po skoraj sedmih letih potovanja približuje Saturnu, kjer bo opravilo podrobne raziskave planeta, njegovih prstanov in lun. 2442 kilogramov težko in 3,3 milijarde dolarjev vredno plovilo naj bi v orbito drugega največjega planeta v našem osončju vsto- pilo 30. junija, potem ko se bo prebilo skozi prstane, ki obkrožajo planet. Sicer pa je plovilo medtem že poslalo prve slike Saturnove lune Phoebe. Ev-ropsko-ameriško plovilo, ki nosi tudi sondo za raziskovanje lune Titan, je bilo izstreljeno oktobra 1997. Plovilo, ki ga poganja plutonij, je zgradila NASA, Evropska vesoljska agencija pa je prispevala sondo Huygens. Plovilo Cassini bo v Saturnovi orbiti ostalo štiri leta, v tem času pa bo planet obkrožilo 76-krat. Fotoaparata na plovilu naj bi posnela do 500.000 fotografij. Znanstveniki upajo, da bo raziskovanje Saturna omogočilo vpogled v nastanek našega sončnega sistema, in opozarjajo, da vstop v Sa-turnovo orbito ne bo preprost. Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 © _S2¡, átft THE LANCET Otroška smrt Glede na izsledke Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi vsako leto umre več kot sto tisoč otrok in mladostnikov, starih do devetnajst let, zaradi onesnaženja zraka in vode, zastrupitve š svincem, poškodb in nesrečnega naključja. Vsaka tretja otrokova ali mladostnikova smrt je povezana z enim od teh dejavnikov. Vsako leto umre 13.000 otrok do četrtega leta starosti zaradi strupenih hlapov, 10.000 zaradi uporabljanja oglja in drv za kurjavo, kar je še vedno razširjeno v državah vzhodne Evrope. V isti starostni skupini je zastrupitev s svincem, ki povzroča zakasnitev umskega razvoja pri 150.000 otrocih. Onesnaženje vode in slabe sanitarne razmere vsako leto povzročijo smrt 13.500 otrok in mladoletnikov, starih do 14 let. Zaradi poškodb in zlorab pa vsako leto ugasne 75.000 življenj otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Ti podatki bodo postali podlaga za načrt, ki ga bo Svetovna zdravstvena organizacija predložila evropskim ministrom za zdravje in okolje, ki se bodo 23. junija zbrali na konferenci v Budimpešti. CHRISTIAN SCIENCE MONITOR Angleščina v resnici Jeziki se razvijajo in najproduktivnejši del jezika, v tem primeru angleščine, je prav gotovo sleng. Sleng in idiome imajo sicer za neformalni del jezika, ki jih prav zato ne učijo, kadar poučujejo angleščino kot drugi jezik. Toda ta jezik je odkrit in natančen označevalec in tako prihaja do tega, da se študentje, ki so se leta učili angleščine, v običajnem pogovoru v angleščini soočajo z vrsto nenavadnih besed in besednih zvez. Teh so polni tudi sodobna umetniška besedila in filmi. Seveda pa jezikoslovcem ni všeč uveljavljanje študija idiomov in slenga in so proti temu, da bi to postal osrednji predmet urnika tako otrok kot odraslih. Mnoge skrbi ohranitev angleškega jezika in literature, toda razvoju se ni mogoče izogniti. Besede so tu in treba jih je razložiti. Za vse, ki se zanimajo za angleški sleng, je na internetu stran www.slangcity.com. Tam radovedneži najdejo definicije in razlage za večino izrazov angleškega slenga. LE N00VEL OBSERVATEUR DIE WELT O moških Neki francoski psiholog in psihoanalitik o sodobnih moških pravi, da so podobni kolonialnim državam, ki so izgubile svoje kolonije in se sprašujejo, kaj sploh še imajo. Temeljna razlika med spoloma je predvsem telesna: moški je krep-kejši kot ženska. Toda to, kar je bilo v dobi kromanjoncev življenjsko pomembno, neizbežno vdobi poljedelstva in koristno v dobi industrializacije, danes, v dobi računalnikov, nima nobenega pomena več. V vseh časih so moški občutili primaren strah pred ženskami; iz njega izvirajo mačizem, sovraštvo in prezir do žensk, zaradi katerih nastane moška želja po prevladi nad žensko in kaznovanjem za občutke, ki jih vzbuja v moškem. Toda ko so ženske vzele načrtovanje družine v svoje roke, so moški to občutili kot izgubo nadzora. Krizo moške avtoritete je prinesla že ženska emancipacija, ki seje začela leta 1914, v70. letih prejšnjega stoletja pa očetje tedanje mladine niso bili več njihov model oziroma vzor. Tako seje predaja moških vrednot nekoliko izkrivila. Dvojezični otroci Srečen tisti, ki ima dva materna jezika! Ne samo zato, ker se lahko od rane mladosti sporazumeva, se veseli ali jezi v dveh jezikih, ampak tudi zato, ker je tudi v starosti umsko sposobnejši kot tisti, ki govorijo samo en jezik. Tako so ugotovili znanstveniki iz Yorka v Veliki Britaniji. Raziskali so 104 ljudi, stare od 30 do 59 let, pa tudi 50 ljudi, starih od 60 do 88 let. V vsaki skupini je bilo 50 odstotkov takih, ki so bili že od rojstva dvojezični. Za reševanje kompleksnih nalog, ki so jim jih zadali, so dvojezični porabili občutno manj časa kot drugi. Prednost dvojezičnih ljudi naj bi izvirala iz tega, da so morali že od vsega začetka vedno razlikovati med dvema jezikoma in so zato sposobni hitreje ločevati pomembne informacije od nepomembnih. Staršem se zaradi tega ni treba bati, da bi z dvojezič-nostjo otroka obremenjevali. Strah, da otrok v prihodnosti ne bi nobenega jezika dobro obvladal, je povsem odveč in samo predsodek. Prav tako je za razvoj možganov koristno tudi ukvarjanje z glasbo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 k m ni j-. Plačilo s položnico • Uredništvo revije jjí1/í jim íjí^jjjffl] Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana Demokracija ime in pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št: Davčni zavezanec: [ da □ne Če želite 8-odstotnl popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ Invalid cene: 550 SIT □ študent ali dijak Demokracija • 26/2004 tujina Europski kompromisi Voditelji evropskih držav so končno le našli soglasje o evropski ustavi, natančneje, o ustavni pogodbi. Toda časa za posebno navdušeno proslavljanje še ni, saj jih najtežja naloga še čaka. Ustava bo lahko kaj pomenila, šele ko jo bodo sprejeli vsi nacionalni parlamenti, ponekod pa tudi volivci na referendumih. Njihovih izidov pa v tem trenutku nihče ne more zanesljivo napovedati. Prejšnji teden sta evropske voditelje na bruseljskem vrhu mučili dve težki vprašanji, ki med seboj nista neposredno povezani, zato pa obe kažeta na nekatere značilne evropske delitve in nesoglasja. Prvo, bolj dolgoročno in verjetno tudi usodnejše vprašanje, kako oblikovati za vse sprejemljivo evropsko ustavo, ki bo prepričljiva tudi za državljane evropskih držav, je bilo rešeno. Vendar tudi ta rešitev ne bo veliko pomenila, če kateri od evropskih voditeljev o njeni upravičenosti ne bo znal prepričati tudi svojih zakonodajalcev ali - še teže - svojih sodržavljanov, ki bodo v nekaterih državah, na piimer v Veliki Britaniji, o ustavi odločali na referendumu. Nerešena ostaja zapolnitev položaja, ki je vsaj do uveljavitve ustavne pogodbe naj-osrednejša individualna funkcija v EZ: predsednika evropske komisije. Pred novembrom je namreč treba najti nadomestilo za Romana Prodija, ki se bo do takrat poslovil. Imena, ki so v igro vstopala in jo nato znova prostovoljno ali po sili razmer zapuščala, lepo kažejo, kakšna nesoglasja danes mučijo evropske voditelje in kako težko je najti idealnega kandidata. Nesojeni predsedniki komisije Med prvimi favoriti je bil belgijski premier, liberalec Guy Verhofstadt. Za seboj je imel trdno podporo "celinskega" jedra EZ -Francije in Nemčije. Toda njegova politična opcija je na volitvah v evropski parlament osvojila šele tretje mesto, zato bi bila njegova legitimnost glede na voljo evropskih volivcev lahko vprašljiva. Tudi odločna fran-cosko-nemška podpora, kar bi lahko bila na prvi pogled prednost, je postala Verhofstad-tov glavni problem. Britanci nikakor niso pozabili, kako jasno se je Verhofstadt postavil Bertie Ahern (desno), irski premier, je v času svojega pred sedovanja dosegel odločilni kompromis o evropski ustavi. na nemško-francosko stran in proti Veliki Britaniji, ko je šlo za spore glede odnosa do ZDA in iraške vojne. Verhofstadt je bil celo gostitelj mini-vrha, na katerem so štiri države, kritične do ZDA, razpravljale o evropski kolektivni obrambi, v čemer so nekateri videli delno alternativo Natu. Toda bili bi zelo površni, če bi razhajanja med Britanci in francos-ko-nemško navezo pripisovali lanskim sporom glede Iraka. Prej velja obratno: spori glede politike do ZDA so bili samo odraz globljih evropskih delitev. Medtem ko Francozi in Nemci zagovarjajo tesnejše (bolj federalno) evropsko povezovanje, postavljajo Britanci že tradicionalno na prvo mesto nacionalno suverenost. Celo z vidika "proevropskih" britanskih voditeljev, kot je premier Tony Blair, je Verhofstadt v vsakem primeru preveč "federalistično" usmerjen, da bi bil sprejemljiv za Britance. Pri tem pa Britanci niti niso bili osamljeni, saj so mu nasprotovali tudi Italijani, Grki, Poljaki, Portugalci in Slovaki, kar pomeni, da ne bi imel upanja, tudi če bi se odločili za Zastave evropskih držav v Bruslju Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 © tujina — 9 Romano Prodi, predsednik evropske komisije, se z novembrom umika; išče se njegov naslednik. ® Guy Verhofstadt, belgijski premier, bi bil Chris Patten, nekdanji britan-idealen predsednik komisije za Francoze ski guverner Hongkonga, je in Nemce, nesprejemljiv pa je za Britance, nesprejemljiv za Francoze. Jean-Claude Juncker, luksemburški premier, bi raje še naprej vodil svojo nacionalno vlado kot pa evropsko komisijo. t (pre)glasovanje na podlagi kvalificirane večine. Desnosredinska večina v evropskem parlamentu, ki je zmagala na evropskih volitvah, se je medtem navdušila nad dosedanjim evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattnom. Ta britanski konservativec in hkrati trden zagovornik evropskih povezav, sije voditeljske izkušnje pred leti nabiral kot guverner Hongkonga. Toda pri Pattnu se je problem ponovil z nasprotne strani: nesprejemljiv je bil za Francoze in Nemce. Evropski parlament bi ga verjetno podprl, vendar mora predsednika komisije najprej ponuditi evropski svet. Nerodno pa je, ker v njem sedijo predstavniki evropskih vladajočih strank, ki so bile večinoma po-raženke volitev v evropski parlament, saj je v večini držav zmagala opozicija. Kakšen mora biti predsednik komisije? Francoski predsednik je ob tem dodal zanimiv nov kriterij za predsednika evropske komisije: prihajati bi moral iz države, ki je sprejela vse glavne evropske integracijske mehanizme, uvedla torej tudi evro in schengenski mejni režim. Če bi se tega strogo držali, evropski komisar ne bi mogel postati noben Britanec, Irec, Šved, Danec pa tudi noben Slovenec oziroma predstavnik katere koli izmed deseterice novih članic. Nekateri so videli rešitev v dolgoletnem luksemburškem premieru Je-an-Claudu Junckerju, ki pa nad ponudbo ni navdušen, saj bi raje še naprej opravljal svojo sedanjo funkcijo. Če bi prevzel mesto predsednika evropske komisije, bi postala najmanjša članica EZ hkrati tudi edina država, iz katere bi prihajali kar trije predsedniki komisije. Med dosedanjimi člani komisije so nekateri omenjali tudi Portugalca Antonia Vitorina, komisarja za pravosodje in notranje zadeve. Vendar ima tudi on kljub nespornem ugledu v bruseljskih krogih vsaj dve veliki pomanjkljivosti: nima premierskih izkušenj in izhaja iz vrst socialistov, ki so bili na volitvah v evropski parlament poraženi. Idealni predsednik komisije bi tako moral biti, če malo poenostavimo, sedanji ali nekdanji premier, da bi imel dovolj voditeljskih izkušenj. Moral bi izhajati iz Evropske ljudske stranke, da bi imel podporo v parlamentu. Ne bi smel biti niti evro-federalist niti zmeren evroskeptik, ampak bi morala biti njegova pozicija že sama po sebi kompromis med britansko in francosko-nemško pozicijo. Ne bi smel biti Britanec, verjetno pa tudi ne Francoz ali Nemec. Dobro pa bi bilo, da bi znal francosko. Ne bi smel biti neposredno vpleten v lanske spore glede ZDA in Iraka. Prav tako verjetno ne bi smel izhajati iz kakšne države z izjemno nizko udeležbo na zadnjih volitvah v evropski parlament, kajti kako lahko pričakujemo, da bo na- vdušil Evropejce nad Evropo, če še svojih lastnih državljanov ni znal. Ustavni kompromis Med resnejšimi kandidati bi lahko bil Bertie Ahern, irski premier, ki je v iztekajočem se polletju predsedoval EZ, vendar tudi on to možnost za zdaj zavrača, verjetno tudi zato, ker kot kompromisne rešitve ne more ponujati samega sebe. Pri tem si je vsekakor okrepil ugled na evropski ravni, saj je bil prav čas irskega predsedovanja med uspešnejšimi. Če mu že ne moremo pripisati zaslug za širitev, saj je bila ta skrbno pripravljena in dogovorjena že prej, pa nam bo ostal v spominu kot voditelj, ki mu je uspelo doseči kompromis o evropski ustavi, še posebej ker je isti poskus pol leta pred tem spodletel Italiji in njenemu kontroverznemu premierju. Kaj nam torej ponuja kompromis evropske ustave? Verjetno najpomembnejša sprememba zadeva mehanizme odločanja in glavne organe EZ. Najočitnejša novost je uvedba položajev evropskega predsednika in zunanjega ministra. Predsednik bo v svojem petietnem man-«J-. V? " k ^S«' ¿¿p* .rj**" % . "'M m m »i f^f _ f ti?-js},. i v m a*«3"*? •^ifiirr i _ * ■ • ! ^fr+rmroa m \. Life _ -j* Evropska ustava naj bi zagotovila večje pristojnosti evropskega parlamenta. datu predsedoval zasedanjem evropskega sveta, organa torej, v katerem že danes sedijo predstavniki vlad evropskih držav, predstavljal pa bo tudi EZ navzven. Ko bo položaj predsednika začel veljati, bo konec tudi dosedanje polletne rotacije med državami. To pomeni, da Slovenija verjetno nikoli ne bo dejansko predsedovala EZ - če seveda ne bo kakšen njen državljan kdaj tako prepričljiv, da ga bodo predstavniki evropskih vlad dejansko izbrali za predsednika. Poleg predsednika bo EZ zastopal njen zunanji minister, ki bo veni osebi združil dve funkciji: dosedanjega visokega predstavnika za zunanjo politiko, ki je vezan na evropski svet, in dosedanjegakomisaija za zunanje odnose, kije član evropske komisije. Prihodnji zunanji minister bo po funkciji član komisije, vendar bo hkrati odgovoren sveta Uvedba evropskega zunanjega ministra je povezana z močno željo po skupni evropski zunanji politiki. Čeprav bo šlo na prvi pogled za mogočen in ugleden položaj, bo vsaka njegova poteza mogoča le ob soglasju vseh članic. Evropska zunanja politika je namreč eno od področij, kjer nacionalni veto ostaja v veljavi. Dvojna večina in nacionalni veto Predstavniki evropskih vlad bodo odločitve po uveljavitvi ustave sprejemali s tako imenovano dvojno večino. Predlog bo sprejet, če ga bo podprlo najmanj 55 odstotkov in ne manj kot 15 držav članic, ki bodo morale skupno predstavljati najmanj 65 odstotkov evropskega prebivalstva. Prvotni osnutek je predvideval, da bi bili potrebni manjši večini, kar bi pomenilo, da bi lahko odločitve sprejemala že polovica držav, če bi te bile dovolj velike. Če so morale ma- Demokracija • 26/2004 tujina le države popustiti pri vprašanjih rotacije, so morale večje popustiti pri vprašanju večine, ki mora biti zdaj tako večja. To pa je še posebno bistveno, ker bo po ustavi še na kakšnih 50 novih področjih soglasje nadomeščeno s takšnim dvojnovečinskim odločanjem. Veto nesporno ostaja -tudi zaradi vztrajanja Britancev - na področjih zunanje, varnostne, davčne, socialne in kulturne politike. Evropska komisija naj bi se leta 2014 zožila s sedanjih 30 na 17 članov, tako da bi postala po številčnosti bolj podobna učinkoviti evropski vladi. Zastopanost članic v komisiji žav članic. In končno se lahko država odloči tudi za izstop iz zveze. Cena kompromisa Pomembna pridobitev, ki jo mnogi omenjajo kot prednost sprejetja ustavne pogodbe, je, da bi bile vse zapletene pogodbe, na katerih temelji današnja EZ končno preoblikovane in nadgrajene v eno samo, "preprostejše" besedilo. Slednje bo v tem primeru res eno samo, še vedno pa ne bo preprosto razumljivo vsakemu državljanu kot na primer ameriška ustava. To je neizogibna cena, ki jo mora Evropa plačati, kajti zaradi njene notranje raznolikosti posredoval tudi Tony Blair, ko je dejal, da mora odločitve sprejemati vseh 25 članic, "ne pa šest, dve ali ena". Referendumska negotovost In končno ostaja še odločitev -ponekod volivcev, večinoma pa nacionalnih parlamentov - o ratifikaciji ustavne pogodbe, s katero bi lahko ta dokument dejansko začel veljati predvidoma leta 2007. Evropski voditelji, ki so sprejeli kompromis, morajo zdaj z njim nastopiti pred domačo javnostjo in v mnogih primerih to ne bo lahko. Nizka udeležba na evropskih volitvah je pokazala, da Britance, da glasujejo za evropsko ustavo, potem ko so ti na evropskih volitvah velik delež glasov naklonili stranki, ki zagovarja takojšnji izstop iz EZ in ko ankete kažejo, da so zagovorniki evropske ustave v veliki manjšini. Morda mu bo pri tem po svoje nekoliko pomagala zadnja konfrontacija s Chi-racom glede ustave in predsednika evropske komisije, saj naj bi britanskim volivcem pokazala, kako trdno je branil in tudi ubranil njihove interese. In če se pri tem spomnimo še na izkušnje prejšnjih referendumov, kot so bili irski o pogodbi iz Niče ali danski in švedski o evru, perspektiva za usta- naj bi zagotovila enakopravna rotacija. Z uveljavitvijo ustave naj bi EZ postala tudi bolj demokratična. Povečale se bodo pristojnosti evropskega parlamenta, ki si bo tako delil zakonodajno funkcijo s predstavniki evropskih vlad. Odločanje naj bi postalo transparentnejše. Tudi manjšina držav bi lahko blokirala odločitev večine, če bi se za to odločili nacionalni parlamenti štirih dr- RADIO U N i VOX 1Û7.5? MHz in posebnosti vsake nacionalne države bo tudi njena ustava v vsakem primeru zapleten kompromis med različnimi nacionalnimi interesi. Je tudi kompromis med federalističnim konceptom, ki je bližji Francozom in Nemcem (izrazov "federadja" ali "federalen" v ustavni pogodbi ne bomo našli), in ohlapnejšo zvezo, kakršno zagovarjajo Britanci in Skandinav-d. Tudi zadnja širitev zveze je očitno imela pozitiven učinek, saj je dodatno pripomogla k preprečevanju nevarnosti prevlade ene ali dveh močnih članic. Prej občasna nagnjenost k prevladi Francije (s podporo Nemčije in še nekaj zaveznic) je s širitvijo manj veijetna, saj sprejemanje sklepov zahteva iskanje širšega soglasja. To spoznanje je v polemiki s Chira-com prek svojega tiskovnega predstavnika pravega navdušenja za Evropo primanjkuje, zato ga bo treba spet poiskati. Poleg tega niti to ne bo lahko delo za voditelje vlad, ki so razen nekaj izjem skoraj vsi poraženci evropskih volitev, kar gotovo slabi njihovo avtoriteto, ko gre za evropske zadeve. Če bo ustava še nekako "preživela" nadonalne parlamente, jo lahko veliko bolj žalostna usoda čaka na referendumih. Pred britanskim premieijem Bla-irom, ki je referendum že obljubil, je skoraj nemogoča naloga: prepričati RUMENE STRANI SLOVENIJATEL vo res ni preveč spodbudna. Problem je deloma v tem, ker je odločanje na evropski ravni odtno preveč oddaljeno od običajnega volivca. Ta volivec pa zato, ko se mu "visoka politika" približa samo z referendumom, izkoristi redko priložnost, da izrazi nezadovoljstvo nad vsem, kar mu ni všeč v Evropi ali morda tudi v zvezi z lastno vlado. Glavni izziv, na katerega poskuša odgovoriti tudi evropska ustava, tako ostaja: kako približati Evropo njenim državljanom. Gjvle Vishaj INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 Jacques Chirac, francoski predsednik, je prepričan, da lahko predsednika komisije ponudi le država, ki je sprejela evro in schengenski mejni režim. Javier Šolana, visoki predstavnik za evropsko zunanjo politiko, si delo evropskega zunanjega ministra zdaj deli s komisarjem Patt-nom. Po evropski ustavi bi njuni funkciji opravljala ena sama oseba. Tony Blair, britanski premier: kako prepri čati skeptične britanske volivce, da na referendumu podprejo evropsko ustavo? intervju Je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter profesor feno- menologije in filozofije religije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V sedemdesetih letih mu je partija vzela profesuro. Potem pa je bil med ustanovitelji Nove revije ter njen prvi glavni in odgovorni urednik. Sooblikoval je strategijo Demosa, predvsem v sodelovanju z dr. Jožetom Pučnikom in dr. Francetom Bučarjem. Bil je v skupini, ki je napisala Ustavo Republike Slovenije. Sedaj je član stalnega gremija pri predsedniku države dr. Janezu Drnovšku, ki pripravlja in ocenjuje posvetovanja o prihodnosti Slovenije. Doslej je objavil 22 knjig, med njimi tako imenovano slovensko trilogijo, ki jo sestavljajo knjige Slovenska državnost (1989). Slovenci kot nacija (1995) in Evroslovenstvo (2004). Gospod Hribar, pred nami je trinajsta obletnica slovenske osamosvojitve. Že večkrat ste izrazili prepričanje, da brez koalicije Demos osamosvojitve ne bi bilo. O tem sem popolnoma prepričan, seveda z velikimi zaslugami predsednika, pokojnega dr. Jožeta Pučnika. Sem štejem tudi Bučarja, Bavčarja in Janšo. Glavno je bilo, da nam je v Demosu uspelo zbrati več kot polovico glasov v slovenskem volilnem telesu, in sicer po načelu: Kdor ni proti nam, je z nami. Brž ko se je to načelo sprevrglo v drugo načelo: Kdor ni z nami, je proti nam, je začel Demos razpadati. In dokler smo zdržali na poziciji desne sredinskosti, pri čemer je poudarek na sredinskosti, smo lahko bili skupaj. Ko pa je desno, "klerikalno" usmerjano krilo krščanskih demokratov poskusilo prevladati v celotnem Demosu, je zadeva začela razpadati. Je pa Demos začel slabeti, že ko smo dosegli prva glavna cilja: osamosvojitev in demokracijo. Neki politični komentator je že pred leti zapisal, da je Demos razpadel tudi zato, ker ste vi jeseni 1991 prišli na dan z oceno, da je slovenska država "izgrajena" in da ni več razloga za nadaljnji obstoj Demosa. Ne. Tega nisem nikoli rekel. Vse seje zače- ti uspelo izriniti to sintagmo iz ustave, načelo torej, ki ga je čez pol leta sam papež izrecno izpostavil kot enega najpomembnejših za krščanstvo. Dodatna nesreča je bila, da je bilo potem spotoma izbrisano tudi "dostojanstvo človeka", ki je zapisano na začetku večine ustav sodobne Evrope. Oba temeljna, ključna duhovna elementa slovenstva sta bila tako izločena iz ustave; hkrati pa je polemika okoli tega odmaknila sprejetje ustave za celo leto, kar je v Demosu neogibno povzročilo dodatne težave. Do Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem ste precej kritični. Ali je res, da vaša zamera do nje izhaja tudi iz prej omenjenega dejstva, da ob snovanju slovenske ustave niti uradna Cerkev vašega predloga, da bi svetost življenja vpisali v ustavo, ni podprla? Da, seveda, če bi šlo za samo osebno, čisto zasebno zadevo. Toda šlo je za veliko več, šlo je za duhovno podlago ustave, temeljnega zakona slovenske državnosti in posledično za trajnejše stanje duha na Slovenskem. Če bi cerkvena hierarhija izhajala dosledno iz evangelija, nikakor ne bi mogla nastopiti proti svetosti življenja in prezreti pomena človekovega dostojanstva. Ob tem sem bil kritičen do tega, če- nji kritiki. Nekateri mislijo, da skačem z leve na desno in nazaj. Toda moja stališča so že več kot trideset let ena in ista, samo da sproti ocenjujem, kam se je slovenski voz "trenutno" preveč nagnil, in potem nastopim v skladu z oceno; pri tem skušam presojati z vidika interesov slovenskega naroda v celoti, ne le pod obnebjem njegovih delov, kot so levica, desnica in sredina. Klerokatolicizem je po eni strani oslabel, ker se je s politizacijo spodnesel sam, po drugi strani pa že kaka tri, štiri leta proti njemu nastopa vrsta avtonomnih katoliških intelektualcev; med njimi tako pomembne krščanske osebnosti, kot je prof. dr. Andrej Capuder, za njim pa dr. Boštjan M. Turk, dr. Janez Markeš in drugi, med njimi tudi duhovniki. Tukaj se ne morem spuščati v njihove koncepte, poudariti želim le njihovo neodvisnost, njihovo odgovornost do lastne vesti, ki si je pred leti sploh ni bilo mogoče zamisliti. Prav tako si ni bilo mogoče misliti, da bi eden od prodekanov teološke fakultete lahko postal laik, kar se je pravkar zgodilo. Skratka, gre za nove, razveseljive pojave, tudi zame. Kajti po duši sem v temelju kristjan. Sprejemam temeljne krščanske vrednote. Na etični ravni pa sem proti vsakemu, tudi pravnemu nasilju v zvezi z njimi, proti njihovemu vsiljevanju s sredstvi države oz. oblasti. Konkretno, sem za vsakršno gibanje, ki bi z etičnimi in ekonomskimi sredstvi slušalo zmanjšati število splavov, skupaj s teologi sem pripravljen podpisati ustrezno izjavo, hkrati pa sem proti državnemu, konec koncev sodniškemu in policijskemu preprečevanju splavov. Ob vsem tem, kar ste povedali, pa je dejstvo, da je še zadnji udarec Demosu oziroma njegovi Peterletovi vladi dala vaša žena Nič jim ni svetega, niti mrtvi ne lo s preambulo ustave, in sicer pri prvem stavku, s katerim sem formuliral temeljno izhodišče sodobnega slovenstva in njegovega duha: "Ižhajajoč iz svetosti življenja in človekovega dostojanstva..." Prišlo je do nesrečne poteze krščanskih demokratov, ki so iz prestižnih razlogov nastopili proti "svetosti življenja" in jim je potem skupaj z liberalnimi demokra- mur pravim klerokatolicizem, ne pa do katoliškega oz. krščanskega občestva kot takega. Hkrati moram poudariti, da se je v zadnjih letih zelo veliko spremenilo, namreč na bolje, v smeri prostosti duha. Klerokatolicizma z začetka devetdesetih let, se pravi napadalnega in polaščevalnega klerikalizma, ni več veliko. Zato sem se pred časom tudi sam odrekel nadalj- Pogovor z dr. Tinetom Hribarjem Spomenka s člankom Zaustaviti desnico, v katerem je govorila o nevarnosti rekatoli-zacije Slovenije in klerikalizmu, ki naj bi ga izvajali takratni krščanski demokrati. Če vas prav razumem, se z njenim takratnim pozivom še vedno strinjate. Tako je. Še vedno ocenjujem, da je bilo to takrat pravilno. Hoteli so uvesti verouk v šo- )} Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 © intervju lah in tako naprej, česar laični del Demosa ni mogel sprejeti in podpreti. Zato je bilo to težnjo treba zaustaviti in pretrgati z javnim občutkom, dajo podpira celotni Demos. Kajti krščanski demokrati so dobili na volitvah le štirinajst odstotkov, obnašali pa so se, kakor da bi imeli več kot petdeset odstotkov. Zaustavitev desnice je bila uspešna, žal celo nekoliko preveč uspešna; ampak ne toliko zaradi dejanj drugih, kolikor zaradi obnašanja desnice same. "Preveč uspešna" mislite v smislu, ker je potem ta "zaustavitev" povzročila, da so se oblasti spet popolnoma polastili nekdanji komunisti oziroma stranke, ki so nastale iz nekdanjih družbnopolitičnih organizacij? Tako je. Zapolnili so prazen prostor in se razmahnili. Prej so bili še previdni, ko pa so videli, da je čedalje več prostora, so kot politične stranke, pri katerih je glavno gibalo volja do moči, sla po lasti in oblasti, to izkoristili. Brezobzirno. To moram poudariti. Lahko bi delali obzir-neje, manj vulgarno, t. j. samopašno in pogoltno. Je ta prazni prostor nastal tudi zato, ker ste bili, kot priznavate v zadnji številki Nove revije v članku Kultura laži je lažna kultura, kmalu po osamosvojitvi prehitro prepričani, da intelektualcem in kulturnikom ni več treba posegati v politiko, ker da se bo politični prostor hitro normaliziral? Takrat ste trdili, naj se s politiko ukvarjajo samo še profesionalni politiki. To bi veljalo v razmerah normalne demokracije. Priznavam, da sem se glede tega motil. Podcenjeval sem kontinuiteto, zlasti pa komu- nistično mentaliteto, ki ne odmira, marveč se znova obnavlja in širi. Spušča se od vladnega vrha navzdol. Prihaja revitalizacija, vnovična oživitev mentalitete, ki je pri nas vladala v osemdesetih letih. Javno sicer ne razglašajo več marksizma, v resnici pa gre za njegovo zagrizeno, marksomansko varianto z vidnimi potezami leninizma. Gre za omalovaževanje in posmehovanje vsakršni duhovnosti, ne le religiozni. Z vidika religije to ni le ateizem, ampak antite-izem. To ni laičnost, marveč laicizem, kakršnega analizira in kritizira dr. Anton Stres. Nič jim ni svetega, ne svetost življenja ne posveče-nost mrtvih. Kakor nekoč ni bilo nič svetega po Programu Zveze komunistov Jugoslavije oz. Slovenije, katerega zadnji stavek se je glasil: Nič ni tako svetega, da tega ne bi mogli spremeniti, Glavno je bilo, da nam je v Demosu uspelo zbrati več kot polovico glasov v slovenskem volilnem telesu, in sicer po načelu: Kdor ni proti nam, je z nami. Brž ko se je to načelo sprevrglo v drugo načelo: Kdor ni z nami, je proti nam, je začel Demos razpadati. po naše, kajpada. Vulgoliberalci, prikriti mar-ksomani, se požvižgajo na vsako globinsko etičnost in to nas vrača za dvajset let nazaj. Poleg tega obujajo Tita in vse, kar je bilo povezano z njim. Tako padamo, drsimo nazaj v osemdeseta leta, porazne posledice pa je čutiti predvsem v šolstvu. Tudi v pravkar razglašeni Strategiji razvoja Slovenije, ki naj bi vsebovala "izzive prihodnosti" (ob le dveh dobrih poglavjih pa gre za sračje gnezdo, polno protislovij), je najslabše zasnovano in predstavljeno prav poglavje Izobraževanje in izobraževalni sistem, napisano povsem birokratsko; ne samo brez duha, ampak tudi docela brezdušno. Pred kratkim je dr. Peter Jambrek v pogovoru za Demokracijo izjavil, da nikoli ni imel veselja za pravo strankarsko aktivnost, da pa je največ, kar je do sedaj naredil in kar dela še sedaj, da se za določen čas iz univerzitetne sfere pomakne v bližino tistega območja, kjer se sprejemajo javne odločitve. Ali bi lahko rekli, da nekaj podobnega velja tudi za vaše intervencije v ta politični prostor? On je šel nekoliko dlje. Stopil je v Bajuko-vo vlado in bil minister. Torej se bolj neposredno politično angažira, sam se manj in ni- mam nobenih oblastniškopolitičnih pretenzij. Jih nisem imel ob nastopu Demosa in jih nimam sedaj. Da bi bil minister ali kaj podobnega. Celo v okviru SAZU ne nameravam kandidirati za nobeno funkcijo več. Vse to odklanjam, saj sem zavezan svojemu filozofskemu delu, čutim pa potrebo, da kaj premaknem, kadar se nekaj zares zatakne oz. gre narobe. Lani ste presenetili z odločno obsodbo nerazčiščenega odnosa do povojnih pobojev. Poudarili ste, da gre za Zločin (z veliko začetnico). Zakaj? Zato ker gre za dvojni zločin. Ne gre samo za zunajsodne pomore, ampak tudi za prepoved pokopa. In ta prepoved pomeni celo hujši zločin, hujše svetoskrunstvo kot sam uboj. To poznamo od Sofoklejeve tragedije Antigona naprej, ki je bila napisana skoraj pred 2500 leti. Posvečenost mrtvih je človeško tako velika pravrednota, tako samoumevna, da v Dekalogu na primer sploh ni navedena. Človeško zgodovino beležimo od takrat, ko nahajamo prve človeške grobove. Dokler ne odkrijemo grobov, ne moremo reči, da je bil tu človek. In če imamo mrtve, grobov pa ne, če imamo nepokopane mrtvece, potem moramo reči, da tu ni hodil človek, marveč je lomastilo nekaj nečloveškega. A komunizem, katerega ideološki dedič in posnemovalec je obstoječi slovenski vulgoliberalizem, ni prelomil le s posvečenostjo mrtvih, ampak tudi s svetostjo življenja, človekovim dostojanstvom in zlatim pravilom človečnosti. Zavrgel je vse vrednote svetovnega etosa, skupne svetovnim religijam, navzoče torej tudi v krščanstvu. Zavzeli ste se tudi, naj bi se spremenil napis na nagrobnikih žrtev povojnih pobojev, ki ga je vladna večina s preglasovanjem vnesla v zakon o vojnih grobiščih. Po vašem mnenju je nujno, da na nagrobnikih piše "žrtvam vojne in revolucije". Tako je. Prvotno to ni bil le predlog vladne komisije za ureditev grobišč, ampak tudi Drnovškove vlade v celoti. Do puča je prišlo v državnem zboru. Tam so se organizirali ti svetoskrunski marksomani in izglasovali lažni, zato tudi žaljivi, civilizacijsko žaljivi napis. Uzakonili so laž in se še enkrat znesli nad mrtvimi. Zunajsodno izvršene umore, rezultat odlokov Komunistične partije Slovenije, njenega revolucionarnega prevzema oblasti, so razglasili - po modelu med vojno - za usmrtitve, t. j. za justifikacijo. Hoteli so se definitivno utrditi, se znebiti nasprotnikov, hkrati pa - kot so sami govorili - pognati strah v kosti vsem, preplašiti celoten slovenski narod, da bi ga laže obvladali in zavladali nad njim. Podcenjeval sem kontinuiteto, zlasti pa komunistično mentaliteto, ki ne odmira, marveč se znova obnavlja in širi. Spušča se od vladnega vrha navzdol. © Demokracija • 26/2004 intervju V zvezi s to travmo poudarjate, da sprave ni mogoče vsiliti. Da. V spravo lahko privoliš samo po lastni vesti. Ne moreš narediti neke pogodbe ali sprave sprejeti celo pod pritiskom. Prava sprava je mogoča samo na podlagi medsebojnega spoštovanja, na podlagi pripoznane resnice, tega, kar seje res zgodilo. Bil sem proti lustraciji, sem pa vseskozi terjal, da mora resnica priti na dan v celoti, torej tudi z imeni zločincev. Zakaj ste nasprotovali lustraciji? Iz istih razlogov kot, namreč osebno, Havel in vrsta drugih najvidnejših disidentov na Vzhodu, Adam Michnik itn. Slabosti lustracijskega pristopa so se pokazale že pri čistkah po koncu druge svetovne vojne v Nemčiji, ko so izvajali denacifikacijo. Kaj se je zgodilo? Res so odstranili nekaj najvidnejših hitierjancev, veliko ljudi pa so obtožili po krivem, predvsem pa so se izmaknili najhujši nacisti. Komisije, ki so izvajale lustracijo, so nacistom tudi sicer naložile precej mile kazni. Najbolj tragikomično pa je bilo, da so člani teh komisij, ko so po nekaj letih končali svojo delo, ostali brez službe, kaznovani nacisti pa so spet postali sodniki, policaji in podobno, to, kar so bili pač že prej. Iz tega je jasno, da se mora očiščevanje dogajati na drugačen način. Sproti. Zato sem absolutno proti temu, da Hinko Jenull še naprej ostane tožilec, kaj šele da bi postal generalni državni tožilec. Saj se obnaša enako, kot so se nacistični tožilci in sodniki po vojni obnašali pred lustracijskimi komisijami. Svoje neetične odločitve glede Mladine in Janše opravičuje namreč takole: "NOB in socialistična revolucija sta bili takrat ustavni kategoriji, ki sta uživali najvišjo stopnjo pravnega varstva." To je veljalo tudi za nacionalsocialistič-no revolucijo in za Hitlerjevo, ne le Titovo "pravno državo". Toda Jenull kakor da o tem ne ve nič. Kakor da mu je povsem tuje to, da mora pozitivno pravo temeljiti na naravnem pravu, t. j. na etiki človekovega dostojanstva itn. Kakor da socialistična, natančneje, komunistična revolucija ni izvirala in se ne bi tudi v času Je-nullovih neetičnih dejanj ohranjala na Zločinu, bila torej zločinska, skupaj, posredno, s tedanjo Zvezo komunistov Slovenije kot njeno nosilko oz. ohranjevalko. To ne pomeni, da Jenull formalno ni upravičen do svojih pritožb. Je. Toda vlada bi morala javno povedati, da ga ne zavrača zaradi formalnih, marveč zaradi vsebinskih razlogov. Zaradi njegove etične nedoraslosti, da ne rečem moralne sprevrženosti. A od obstoječe vlade česa takega bržkone nimogoče pričakovati. No, začasno pa državno tožilstvo kot v. d. vodi Franc Mazi, ki je v času slovenske po- mladi prav tako ukazal zapleniti Mladino. Ja, žal. Zato sem sedaj tudi nastopil proti vsej tej združbi. Razočarala me je tudi nekdanja generalna državna tožilka, tako rekoč prijateljica Zdenka Cerar. Od nje sem pričakoval, da bo več naredila v zvezi z razkrivanjem povojnega Zločina. Od začetka bi morala ravnati tako, kot je predlagal Pučnik. Znana je kadrovska struktura organizatorjev Zločina, tožilka bi morala iti torej po tej sledi, saj je nemogoče od spodaj priti do glavnih ukazovalcev in izvajalcev. Najmanj kar bi morala narediti, bi bilo, da bi stopila pred javnost in povedala, kaj vse so tožilci poskušali narediti, a jim ni nič uspelo, ker se na eni strani žrtve še vedno preveč bojijo, na drugi strani pa med storilci še zmerom traja zarota molka, čeprav smo nekateri ta strah premagali že pred dvajsetimi leti. Spomenka je napisala Krivdo in greh že leta 1983 in v njem prvič, Kocbek si tega leta 1975 še ni upal, povojne likvidacije poimenovala s pravo besedo, kot zločin. Žal mi je, da sem se zaradi zaupanja v različna prijateljstva, ki so se izkazala kot navidezna, ob vsem tem deloma, čeprav le začasno, spri s pravima prijateljema, s pokojnim Jožetom Pučnikom in Rudijem Šeligom. Kajti imela sta bolj prav od mene, ko sta me opozarjala, da od obstoječe oblasti glede Zločina ni pričakovati nič drugega kot prevare in stare laži ter nova in nova izmikanja. Na splošno ste zelo nezadovoljni z urejanjem te problematike. Na posvetu pri predsedniku države ste izrazili nezadovoljstvo, ker se vlada ne odziva na zahteve po spremembi napisa niti na zahteve gremija pri predsednika države, ki ste ga označili kot vrh civilne družbe. Kako si to razlagate? To je bolezen naše demokracije. Moram navesti, da se je podobno dogajalo v času Bajukove vlade. Spomenka zagovarja, kot sem pravkar navedel, svoja stališča glede pobojev že več kot dvajset let, Bajukova vlada pa jo je "za nagrado" vrgla iz komisije za urejanje grobišč, in ko je dr. Andreju Bajuku pisala in mu poslala svojo knjigo Krivda in greh, ji sploh ni odgovoril - ne na osebno pismo ne na javni poziv. Prave politične kulture, vključno s kulturo vladanja, v Sloveniji torej še ni. V prej omenjenem članku v Ampaku se ukvarjate tudi s problematiko tako imenovanih izbrisanih, ki se po vašem mnenju dogaja kot nekakšna farsa. Pravite, da smo na eni strani priče zamolčevanju povojnega zločina, na drugi pa pretiravanju pri poudarjanju krivic, ld naj bi se bile zgodile s t. i. izbrisom. Krivice so se zgodile, zapisal sem tudi, da je Spomenka vsaj desetim ljudem reševala situacijo, vendar ta kampanja, ki jo je sprožila vlada na pritisk levičarjev iz civilne družbe, je najprej kompenzacija za tisto, česar ni napravila v zvezi s povojnimi poboji, drugače rečeno, alibi za siceršnje umanjkanje spoštovanja tako človekovega dostojanstva kot njegovih najbolj temeljnih pravic. In Rop v Delu (17. junija 2004) znova izjavlja, da jih preteklost nič ne briga, da se nanjo ne bodo ozirali. Ampak tudi vulgoliberalci bi morali vedeti - saj naj bi imeli v svojih vrstah kar nekaj psihoanalitikov -, da se travma vedno znova vrača; da se podačena preteklost vrača kot prihodnost, in bolj ko bežiš pred njo, bolj te zasleduje. Ste med pobudniki Zbora za republiko. Kakšen je njegov namen? Ali drži teza, da bo to nekakšna protiutež Forumu 21? Mislim, da bo to veliko večja zadeva, če bo uspela. Po moje bi moral iz tega nastati, če želimo zares uspeti, novi Demos. O njem se je v javnosti že govorilo. Kaj to pomeni? Znova bi morali uveljaviti desnosredinske vrednote izvornega Demosa: tudi sredinske vrednote liberalno razsvedjenskega, ne le katoliškega konserva-tizma. Gre pretežno za krščanske vrednote, vendar ne v obliki dogem, marveč v obliki etičnih napotil. laz sem, skupaj z menoj pa še marsikdo, pač svobodomislec, nekoliko starinsko rečeno. Če desna stran ne bo sposobna pritegniti te sredinske, laične populacije, ki jo predstavljam, v političnem prostoru ne bo spremembe. Sam seveda nimam kake velike moči, toda ti "ne-odloč(e)ni", nikakor ne zanemarljivi, ki jih zaznavajo ankete, v veliki meri spadajo v mojo sfero. Brez njih koalicija, vznikla iz Zbora za republiko, nikakor ne bo zmagovita. Četudi je prišlo do precejšnjega premika, je desna evfo-rija po evrovolitvah ne samo neupravičena, ampak tudi škodljiva, saj ustvarja lažne iluzije. Zakaj? Evropskih volitev seje udeležilo trideset odstotkov volivcev. Štiri poslanska mesta je dobila koalicija Slovenija, tri leva stran. Kaj to pomeni? Tistih krščanskih demokratov, ki redno hodijo k maši in ki so, kot ugotavlja Drago Ocvirk, najbolj pripomogli k Peterletovemu uspehu, je le nekaj čez deset odstotkov vse volilne populacije. Znana je kadrovska struktura organizatorjev Zločina, tožilka bi morala iti torej po tej sledi, saj je nemogoče od spodaj priti do glavnih ukazovalcev in izvajalcev. Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 intervju Ali ni okoli petindvajset odstotkov ljudi, ki redno hodijo k maši? Res jih sem in tja hodi k maši več, toda volijo različno. In četudi vaša navedba povsem drži, pred seboj še zmerom nimamo polovice, marveč samo četrtino vseh volilcev. Ob tret-jinski volilni udeležbi predstavlja deset odstotkov celotnega volilnega telesa kajpada trideset odstotkov volilnih glasov. In tako je Peterle dobil več kot dvajset odstotkov. Glede na evidentirano udeležbo pravzaprav malo. Če bi prišlo na volitve običajnih šestdeset, sedemdeset odstotkov, bi dobil maksimalno petnajst odstotkov. Po moji oceni bo za desne stranke, za Bajukovo Novo Slovenijo in pogojno desno Janševo SDS, slej ko prej glasovalo največ od trideset do petintrideset odstotkov volivcev. Potrebujete torej še dvajset odstotkov glasov. Zato se do Slovenske ljudske stranke ni potrebno, ni dobro obnašati omalovažujoče ali podrejajoče, saj so kljub vsemu dobili dobrih osem odstotkov glasov. Pa še manjka najmanj deset odstotkov glasov. Če dobi Bajuk več, dobi Janša manj in obratno. Treba je torej dobiti najmanj deset odstotkov laične, sredinskosredinske javnosti iz območja doslej neopredeljenih. To pa je mogoče doseči samo z odprtostjo in zmernostjo. Tudi tako, da cerkvena hierahija ne pretirava s svojimi zahtevami (znova poudarjam, ustavnopravnimi, ne etičnimi, ki se jim ne more odreči), na primer glede splava in verouka v šoli. Desna sredina ne more zmagati brez Cerkve, toda tudi s takšno Cerkvijo, kakršna je bila pred desetimi leti in je deloma še zmerom, ne. Potem razmišljate podobno kot pred leti Jambrek. On je takrat govoril o neki pris- tni liberalni, meščanski stranki, ki bi pritegnila del populacije. Ali menite, da bi poleg koalicije Slovenija in SLS potrebovali še neko pristno liberalno stranko, kot jo imajo na primer v Nemčiji? To smo pri nas že bili Demokrati. Žal so se po moje Rupel, Bavčar in drugi poklicni politiki iz tega kroga prenaglili. Preveč jim je šlo za takojšnjo oblast, tako da so razpustili stranko ba spet centrirati, uravnotežiti. In mislim, da k temu lahko veliko pripomore Zbor za republiko. Lahko za konec naredite še primerjavo med sedanjim predsednikom države Janezom Drnovškom, ko je še vodil LDS in vlado, in sedanjim predsednikom LDS in vlade Antonom Ropom? Drnovšek je dober kot predsednik države. Zadnja leta kot predsednik vlade ni bil dober. Preveč je puščal, da so stvari šle svojo lastno pot. Dokler je gospodarstvo uživalo ob tem, da se je bolj svobodno razvijalo kot pod nadzorom komunistov v času socialističnega samoupravljanja, je bilo dobro. Po letu 2000 pa bi morala vlada bolj poseči v gospodarstvo, določiti prioritete. Drnovšek tega ni naredil, stvarem ni več zares sledil. Za Antona Ropa sem mislil, da bo boljši, kot je. Je res bolj aktiven, vendar nima širine, kot jo je imel Drnovšek, in zapadel je pod vpliv teh ideologov, teh marksomanov. Tako podaljšuje komunistično mentaliteto, se veže na okostenelo zvezo borcev, s tem pa slabi ne le vlado, ampak tudi svojo stranko. Zmanjšuje se vpliv liberalne demokracije. Do kolikšne mere se bo zmanjšal, pa je odvisno tudi od desnice. Če bo desna sredina pametno ravnala, ji bo uspelo. Če pa bo zagovarjala drugo, zvezi borcev nasprotno ideološko Novi Demos, nova desna sredina v Sloveniji lahko zmaga le s popolnoma odprtimi kartami in nalivanjem čistega vina. in se pridružili liberalnim demokratom, resnici na ljubo, se utopili v njih. Res bi potrebovali tako stranko, vendar mislim, da sedaj ni več časa za to. Nujno potrebno pa je rehabilitirati vrednote sodelovanja in se ne zatekati k izključitvam ali celo izobčenjem. Se enkrat poudarjam: Kdor ni proti nam, je z nami! Ne biti eks-kluzivističen in ne iti na vse ali nič; če greš v politiki na vse, potem ne dobiš nič. Pred evropskimi volitvami se nekdanji predsednik države Milan Kučan ni angažiral, menda je bil v tujini. Mislite, da bo aktivneje posegel v jesensko predvolilno dogajanje tako kot leta 2000 z nekaterimi ideološkimi temami? Zadnje čase nimam stikov z njim, tako da težko kar koli rečem. Pred meseci ste izjavili, da želite pomagati slovenski desnici k zmagi. Se pravi, da se to že konkretno uresničuje? To sem rekel novembra lani. Tako kot se je pred dobrim desedetjem voz nagnil preveč na desno, se danes nagiba preveč na levo. Zato ga je tre- plat, se vezala na Novo slovensko zavezo, ji ne bo uspelo. Ne moremo biti kar naprej odvisni od teh ideoloških ekstremov, od zveze borcev na enem polu in od Nove slovenske zaveze na drugem. K temu stališču se nagiba tudi čedalje več katoliških intelektualcev. Treba je, že po Pučnikovem uvidu, 1. spoštovati narodnoosvobodilni boj kot tak in zato 2. obsoditi ko-laboracijo, hkrati pa 3. obsoditi tudi revolucijo in 4. spoštovati odpor proti komunizmu kot tak. Problem je v tem, da je to tako zapleteno. Za preprosto, celo za običajno zdravo pamet je to prezahtevno, saj gre kar za štiri med seboj navzkrižno prepletajoče se elemente. Najlaže je seveda vse videti belo-črno. Kljub temu menim, da bi moral pregled nad to zapletenostjo imeti vsak slovenski politik, kajti le tako se bo lahko rešil neznosnega pritiska preteklosti. Tudi sicer lahko novi Demos, nova desna sredina v Sloveniji zmaga le s popolnoma odprtimi kartami in nalivanjem čistega vina. Zato do nesporazumov, do kakršnega je z akad. prof. dr. Boštjanom Žekšem, predsednikom SAZU, prišlo že na začetku Zbora za republiko, ne bi smelo več prihajati. Metod Berlec © Demokracija • 26/2004 kultura Razstavo krajinske arhitekture z naslovom Kitajski projekti, ki je odprta v Mali galeriji Cankarjevega doma, so pripravili oddelek za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete v sodelovanju z oddelkom za urbane in okoljske znanosti pekinške univerze ter podjetje Groleger arhitekti v sodelovanju z birojem TUREN Design Institute iz Pekinga. Sodelovanje slovenskih in kitajskih krajinskih arhitektov sega v leto 2001, ko sta sodelujoči šoli prvič izmenjali strokovnjake v okviru znanstvenega in tehnološkega so- delovanja Slovenije in Kitajske. Ker je bila menjava odvisna od dejanskega projekta, je sledil obisk mentorja in desetih študentov 4. letnika študija krajinske arhitekture iz Ljubljane v Pekingu in v narodnem parku Wulingyuan v pokrajini Hu-nan, kjer so skupaj s kitajskimi kolegi izvedli načrtovalsko delavnico za razvoj prihodnjih turističnih krajev znotraj parka. Projekti so bili končani spomladi leta 2002. Poleti istega leta se je povabilu pekinške šole in biroja TUREN Design Institute odzvala skupina dveh slovenskih krajinskih arhitektov in dveh arhitektov ter skupaj s kitajskimi kolegi uspešno končala mednarodni natečaj za olimpijsko prizorišče v Pekingu za OI2008 z zvi-šanim odkupom oziroma tretjo nagrado. Uspeh je vzpodbudil TUREN, da je nadaljeval sodelovanje s podjetjem Groleger arhitekti, ki je izdelalo načrte za poslovno ulico v mestu Taizhou in naselje vil v mestu Henan. Decembra leta 2002 je slovenski oddelek za krajinsko arhitekturo z mentorjem in štirimi absolventi spet sodeloval v Pekingu na mednarodni delavnici za t. i. Velikikrog-(Dahuan),kijoje organizirala pekinška univerza. Kitajski kolegi so ob svojih obiskih Ljubljane nadaljevali delo na omenjenih projektih, predvidena menjava v okviru protokola o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju pa se nadaljuje tudi letos in vključuje strokovnjake z obeh šol krajinske arhitekture. V Mali galeriji... Razstava krajinske arhitekture je nastala pod vodstvom dr. Davorina Gazvode in širši javnosti predstavlja pet projektov: narodni park Wulignyuan - urbanistično zasnovo za mesti Tianzishan in Zhong-hu, projekt za park Dahuan v Pekingu (t. i. Veliki krog), nagrajeni projekt mednarodnega natečaja za olimpijske igre v Pekingu 2008, poslovno ulico Huangyan v mestu Taizhou in vile v mestu Henan. Veliki krog Eden od petih projektov je tako imenovani Veliki krog (Dahuan). Preizkusno železniško središče Veliki krog je že nekaj let zastarelo in ne omogoča učinkovitega testiranja sodobnih lokomotiv. Tiri v pravilnem krogu premera treh kilometrov skupaj z zanimivo kulturno kra-jino (drevesni nasadi, umetni ribniki) in specifično rabo (nov televizijski snemalni studio) omogočajo oblikovanje nenavadne krajine: kul-turno-proizvodnega parka. Štirje kitajski in dva slovenska projekta pre-igravajo različne možnosti od tehnološkega parka in umetniškega središča do oblikovanja specifične filmske krajine. Predstavljeni slovenski različici imata enak program: oblikovanje učnega središča, pekinške različice AGRFT, s številnimi snemalnimi študiji, eksperimentalnimi filmskimi krajinami tako v smislu prikaza zgodovine filma kot film-skoučnih poligonov (oblikovanje prostorske izvedbe filmskih karakteristik: camera obscura, gibljive slike, animacijski boben, oder, razsvetljava, filmska fotografija - plan in kader ipd.). Pomembna značilnost kulturnega središča je njegov "izme-njalni del", kjer študentje in drugi ustvarjalci, ki tudi živijo na tem območju (umetniška vas in študentr sko naselje), ponujajo svoje izdelke v različnih galerijah, gledališčih in ki-nodvaranah ter odprtih prizoriščih. Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 popkultura Med 4. in 6. junijem je Pihalni orkester Alples Železniki obhajal srebrni jubilej - petindvajsetletnih. Že v petek, 4. junija, so slovesno odprli svoje prenovljene prostore, v katerih so s fotografsko razstavo prikazali zgodovino društva. Naslednji dan jebil pod šotorom na parkirišču pred salonom pohištva Alples slavnosti koncert s predstavitvijo njihove druge zgoščenke. Ob tej priložnosti so dolgoletnim članom orkestra podelili Gallusove značke, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V nedeljo je bilo pod šotorom še srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. V sprevodu, ki je prišel na prireditveni prostor, je sodelovalo pet orkes- Jubilej pihalnega orkestra 10 let Radia Ognjišče • •• tf % pomeni rimsko število 10. Praznujemo 10. obletnico ... ■jk je simbol križa ... % je znamenje ... je križišče ... % je stičišče različnih pogledov, generacij, različnih krajev, Interesov, ... Srečujejo se ob valovih Radia Ognjišče! Različnost ponazarjajo pike različnih barv. In če pike povežete z %,-om, zagledate nekoga ... Osebo... Pravzaprav 4 osebe... 4 poslušalce, ki so veseli, da obstajamo! Kako to vemo? Roke Imajo v zraku! In ti poslušalci so v nekem odnosu ... So prijatelji ... Ker Radio Ognjišče druži, povezuje, srečuje ... in upamo ... osrečuje! Najbolje se počuti na rdečem ozadju. Ker potem zažari ... Kot Ognjišče ... Kot ljubezen... Avtor logotipa je Matej Zupančič. http://radio.ognjisce.si trov, ki so se predstavili s svojimi skladbami. Ob koncu so glasbeniki presenetili poslušalce s skupnim nastopom domače godbe in orkestrov iz Gonj in Žirov. Zbranim so predstavili tudi bilten Naših 25 let. Orkester šteje 49 članic in članov, ki prihajajo iz Železnikov in bližnjih krajev. V zadnjih letih se jim je pridružilo veliko mladih, tako da po starosti članov sodijo med mlajše pihalne orkestre v Sloveniji. Orkester je bil ustanovljen leta 1979. Prvotna zamisel o ustanovitvi delavske godbe se ni uresničila, zato je bil objavljen razpis na osnovni šoli v Železnikih. Prvi člani orkestra so tako postali otroci med 9. in 15. letom starosti. Čeprav niso imeli glasbene izobrazbe, so se že po slabem letu dni vaj predstavili s prvim nastopom. Vodil jih je prof. Dragiša Miš-kovič, pri tem pa mu je pomagal Janez Benedik, ki je vodil skupino klarinetov. Tik pred praznovanjem 15-letnice je preminil prvi dirigent Miškovič. Vodenje orkestra je prevzel njegov učenec Damjan Toma-žin, ki še danes uspešno nadaljuje začeto delo. Ob praznovanju 15-letnice je orkester začel nastopati v slovenskih narodnih nošah. Maja 2001 so se prvič udeležili tekmovanja slovenskih godb v 4. težavnostni skupini in dobili srebrno plaketo, letos pa so bili nagrajeni z zlato plaketo in se tako uvrstili v 3. težavnostno skupino. Letno imajo okoli 30 nastopov. Poleg tradicionalnih, med katere spadajo božič-no-novoletni koncert, prvomajska budnica, koncert za osnovnošolce, sodelujejo na kulturnih prireditvah, kot sta Čipkarski dnevi v Železnikih in Dan teric v Davči, in se redno udeležujejo srečanj pihalnih orkestrov nekdanje občine Skofja Loka in srečanj pihalnih orkestrov Gorenjske. Udeležili so se sprevoda ob dnevu narodnih noš v Kamniku in obletnic orkestrov, s katerimi sodelujejo. Že nekajkrat so gostovali v Italiji, udeležili so se tudi sprevoda ob odprtju Oktoberfesta v Miinchnu. Ob 20-letnici so posneli prvo kaseto in zgoščenko, letos pa so predstavili svojo drugo zgoščenko. Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje teli 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 2G3 o Demokracija • 26/2004 Bela Hamvas Študentska založba Prvi slovenski prevod klasika madžarske književnosti in filozofije 20. stoletja prinaša kar tri celovite esejistično-filozofske knjige Bele Hamvasa (1897—1968) Silentium, Skrivni zapisnik in Unikorn. Hamvas se je ukvarjal z mnogimi temeljnimi vprašanji človeškega bivanja, usode in mišljenja. Svojega vedenja ni nikoli oblikoval v sistem. Na ta način je treba razumeti njegove eseje, ki s svojimi pronicljivimi analiza- ljev. Po osnovni šoli sta se izobraževala sama, dosegla zavidljivo razgledanost, zlasti pa sta se naučila nekaterih slovanskih jezikov. Filip je pisal gospodarske članke, prevajal iz slovanskih jezikov in napisal dve pohorski povesti. Peter, oče enajstih otrok, je poznal vse glavne slovanske jezike, bil je naš prvi poklicni prevajalec, napisal pa je tudi tri povesti. Ogenj na kamnu Založništvo tržaškega tiska Ognjišče je svojčas gospodovalo v vsaki primorski hiši in je predstavljalo vsestransko stičišče ljudi ter živ-ljenjskih dejavnosti. Raziskava v knjigi Ogenj na kamnu zaobjema Breg, tržaško predmestje in kraško planoto na obeh straneh meje. Od vseh nekdanjih ognjišč jih je danes ohranjenih le še za (etnološki) vzorec. Po drugi vojni so ognjišča izginila iz bivanjskih prostorov. Lepo obdelani kamni so doživeli svoj konec in se porazgubili kot raznovrstni gradbeni material. Knjiga, avto- mi, miselnimi zasuki in umetniškim izpisom izprašujejo temeljne človeške eksistence. V Hamvasevih delih smo na sledi izjemnemu umu modernega mistika, čigar metoda je bila metoda primerjalne religiologi-je. Način njegove interpretacije je umetniški. Knjige se bodo razveselili ljubitelji filozofije in literature, re-ligiologi in kulturologi ter vsi, katerim je branje način odkrivanja sebe. Pohorska samorastnika Grafika Gracer, Celje Anton Gričnik, ki je pred kratkim pripravil za tisk obsežno izdajo pesmi pohorskega ljudskega godca Jurija Vodovnika, je medtem zbral, posodobil in uredil tudi povesti, ki sta jih pisala brata Miklavec, kmečka sinova iz Orlice pri Ribnici na Pohorju. Zdaj so zbrane v knjigi Pohorska besedna samorastnika. V knjigi je prikazano leposlovno delo bratov PetraMiklavca (1859—1918) in Filipa Miklavca (1863—1910), prvih pohorskih (ljudskih) pisate- rica je Vesna Guštin Grilanc, je (etnološka) zgodovina ognjišč, vendar nikakor ne gre za suhoparno strokovno raziskavo, temveč za izredno zanimivo in prijazno branje. Obdelana je tako ahitektura, predvsem pa dejavnosti, ki so povezane z ognjišči. Te pa so (bile) raznovrstne. Zdravilne rastline Prešernova družba Založba je v priljubljeni zbirki Sto slovenskih izdala tudi knjigo Sto slovenskih stez do zdravja. V njej Ančka ^Tomšič predstavlja 133 slovenskih zdravilnih rastlin. Avtorica za vsako predstavi ljudska imena, natančen opis, opis zdravilnih delov, pripravo čaja, njegove učinke itd. Ti opisi, ki večkrat prerastejo v orise, bodo pomagali navadnim sprehajalcem po naravi prepoznati naše zdravilne rastline in spoznati njihove zdravilne učinke, zaradi katerih jih nabirajo preprosti in izobražni ljudje že cela stoletja na naših tieh. Žal je v današnjem času med navadnimi sprehajalci navzočega mnogo premalo koristnega znanja, zato običajni ljudje poznamo le kakih deset odstotkov "rožic", ki jih je za bralce te prijazno napisane knjige tudi z lepimi fotografijami predstavila Ančka Tomšič. Mitografije sedanjosti Študentska založba Področje raziskovanja knjige, izšla je v zbirki Scripta, so politične mitologije, ki po mnenju avtorja dr. Mitje Velikonje ostajajo pomemben del konstrukcije in percepcije političnih dogajanj tudi v sodobnih, navidez odčaranih družbah. Se posebej so izrazite v okoliščinah prehoda: prav zato je knjiga v veliki meri osredotočena na mite postsocialistične tran-zicije, poleg tega pa so obdelane tudi sodobne nacionalne, religijske in politične mitologije in simbologije Balkana in srednje Evrope, mitologija voditelja ter mitski elementi v propagandnih aktivnostih. Knjiga je zastavljena interdisciplinarno, saj kombinira in združuje teoretske pristope različnih ved: kulturologjje, sociologije, komunikologije, zgodovinopisja itd Anton Tomaž Linhart Založba DZS Anton Slodnjak je o Linhartu (1756—1795) zapisal: "Linhart je bil prva moderna osebnost med Sloven- recenzije ci. V kratkih 39 letih življenja je prehodil dolgo pot /.../ do prvega kritičnega ocenjevalca slovenske preteklosti in prvega uspelega dramatika v slovenskem slovstvu." V zbirki Slovenska klasika je DZS zdaj ponatisnila njegove tri drame (Zupanova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Miss Jenny Love), izbor pesmi iz zbirke Cvetje s kranjskega, govor na prvi seji obnovljene ljubljanske Akademije delavnih in uvoda v prvo in drugo knjigo Poskus zgodovine Kranjske. Izbor je naredil in spremno besedo Anton Tomaž Linhart - prvi svobodomislec med Slovenci je napisal Iztok Ilich. Gozdne ptice Mladinska knjiga Založba V priročniku malega formata, primernem za v izletniško torbo ali v žep, izšel je v zbirki Narava na dlani, napisala pa sta ga Tomi Trilar in Al Vrezec, je z besedo in fotografijo predstavljenih 96 pernatih prebivalcev slovenskih gozdov. Ptice so predstavljene z natančnimi podatki o življenju in posebnostih, imena ptic so navedena v petih jezikih, nazorne fotografije ptic v naravnem okolju pa bodo v pomoč pri prepoznavanju. Dodana so tudi opozorila na zamenljive vrste in vrste s podobnim oglašanjem, zanimivosti iz zasebnega življenja ptic ter poglavje o varstvu in ogroženosti gozdnih ptic. I. Z. na^frrmu H UjfaMIMM STEZ Ančka To m s ič 96 vrst ptic Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 flm>nonmsTBodiit5M mr*v£>i- - ——i' il " J* ^ ^ - ^ lismrm A TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA L'KK1) ZATONOM AVSTRO-OGR.SKI: Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od odprtja proge naprej. 231 strani, 5.500 SIT S E M E N A K A Z DO R A ANDRÉ LAC0C00E IN PAUL RIC0EUR MISLITI BIBLIJO Dialoška zbirka razlagalnih razprav o izbranih besedilih hebrejske Biblije uveljavljenega strokovnjaka za hebrejsko Biblijo. 516 strani, 10.500 SIT GERSH0M SCH0LEM POGLAVITNI TOKOVI V JUDOVSKI MISTIKI Pred met Scholemovega zgodovinopisja, s katerim je revidiral razumevanje judovske zgodovine, je judovska mistika. 670 strani, 12.260 SIT MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik. 292 strani, 1L400 SIT PETRA SV0USAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Kniici: v spodnji vrsti lahko kupite runi na obroke. Nainižii obrok ie 3.000 SIT. nagradna križanka h KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg prebivalka irana geslo naziv zdravilo prebivalka iraka domača žival Dalmatinova 1,1000 Ljubljana i * i kdor piše idile ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU ameriški filmski igralec (cesar) i „ CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i francoski filmski snemalec (henri) t POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r kemijski znak za neon članek 0 dnevno pomembni temi 4. in 11. črka znak za tantal # bič iz telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com tone svetina mm m m moški, ki so ga obsevali seznam vpisanih študentov košarkarski trener novosel francoska igralka aimeejeva nastopanje otok formoza Sv. Spor. center ondrej nepela oliver mlakar kirgiški ep anton ocvirk karel oštir znak za lantan izbrizgano seme politik brejc moški, ki balina rus. dram. (nikolaj) leon zakrajšek prebivalci kraja st.aro selo edini sin začimbna kobulnica kemijski znak za erbij kraj v iranu nogometaš zulič zavihani del ovratnika kraj v občini kranj alojz gradnik avstralska papiga am. pevka (diana) luka v severnem izraelu vzdevek glasbenika sossa hrv. pesnica (vesna) del kraja šmarje sap ivan minaiti kraj pri zadru pianist bertoncelj muslimansko moško ime zadetek pri nogometu sarajevo sanke robert owen grški pesnik (0diseas) pripadnik saracenov državni organ osnovna metrična verzna enota rešitev prejšnje križanke DOMEN, ORATAR, LANIKA, ENAKIT, NŽ, ATE, RJA, JČ, ASANA, AA, REE, LELIJA, SPORA, TSE, ANATOLIJA, ATKA, ARAD, EARL, MASTIKA, GAT, LI, IVI, POGLOBITEV, RINA, LOARA, OŽA, ANAM, UNKA, GRAD, ACI, TAS, KANA Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 21.6.1905 se je rodil francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre. Rekel je: "Izkušnje so najboljša šola, vendar je žal tako draga." • 22.6. 1593 so v znameniti bitki pri Sisku hr-vaško-slovenske čete premagale turško vojsko. V bitki je padel eden izmed vodij slovenskih čet, grof Andrej Turjaški. • 22.6.1898 se je rodil nemški pisatelj Erich Ma-ria Remarque. • 23.6.1859 se je v Novem mestu rodil slovenski planinec in kartogarf Alojzij Knafelc. • 23. 6.1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo, pesem, ki je kmalu postala himna delavskega razreda. • 23.6. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah spolnosti. Bil je tako zavzet za svoje raziskave, daje imel le malo časa za svojo družino. Vsa Amerika se je smejala nerodni izjavi njegove žene, ki je dejala: "Le redko vidim moža, odkar se ukvarja s spolnostjo." • 24.6.1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Spance in izbojeval neodvisnost Venezueli. • 24.6.1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. Začela se je berlinska blokada, ki je prisilila ZDA in Veliko Britanijo, da sta uvedli znameniti zračni most. • 24.6.1991 je slovenska skupščina sprejela nov grb in zastavo Slovenije. • 25.6.1950 se je z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna. • 25. 6.1991 je v skladu z odločitvijo na plebiscitu 23. decembra 1990 slovenska skupščina sprejela akte o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. • 26. 6.1892 se je rodila ameriška pisateljica Pe-arl Buck, znana predvsem po romanih, ki opisujejo življenje na Kitajskem. • 26.6.1903 se je rodil angleški pisatelj George Orwel, pri nas najbolj znan po futurističnem romanu z naslovom 1984, v katerem slika mračno podobo totalitarne prihodnosti. • 26.6.1991 zvečer je bila ob osamosvojitvi Slovenije slovesnost na Trgu republike v Ljubljani. Začela se je vojna. • 27.6.1862 se je v Sakušaku rodil slovenski izumitelj Janez Puh (tudi Puch), ki je iznašel prvo moderno dvokolo s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in moderno linijo. • 27.6.1950 je skupščina FLRJ uzakonila delavsko samoupravljanje. Uradno so farso o prenosu odločanja razlagah, kot da gre za "proces odmiranja države", v resnici pa so v primeru nezaželenega odločanja stvari urejali s sprejetjem obveznih zakonov. Dr. Milan Vidmar Slovenski znanstvenik, elektrotehnik in tudi šahovski velemojster Milan Vidmar se je rodilv Ljubljani, 22. junija 1885. Bilje rektor ljubljanske univerze, član in predsednik SAZU med letoma 1942 in 1945 in tudi med vodilnimi svetovnimi šahovskimi velemojstri. Prizadevanja, da bi se akademija omejila od politike, mu je povzročilo precej nevšečnosti. Leta 1943 je dosegel, da se je akademija iz AZU preimenovala v SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Ker pa je ta odlok izdala "Rupnikova vlada", so novi oblastniki po vojni to imenovanje razveljavili in ga čez čas znova sami izdali. Med vojno je odklonil ponudbe za vodilna delovna mesta na fakultetah na Dunaju, v Miinchnu in Berlinu. Bil je ustanovitelj Elektrotehniške fakultete in Inštituta za električno gospodarstvo. Napisal je okoli 30 del s področja elektrotehnike in objavil več kot 200 člankov v strokovnih časopisih. Kot šahovski velemojster je zmagal na več najmočnejših turnirjih in bil eden od kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka. Napisal je tudi nekaj knjig o šahu. France Marolt Na Brdu pri Lukovici se je 21. junija 1891 rodil slovenski zborovodja in etno-muzikolog France Marolt. Bil je izredna osebnost, poln umetniškega zagona, človek z bogato fantazijo, čezmerno zaverovan v vse, kar je slovensko. Že kot gimnazijec je s sošolci ustanovil oktet. V letih 1919—1924 je vodil Primorski kvartet, nato je bil pomožni zborovodja Glasbene matice. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil do 1941. Z njim je odkrival slovensko ljudsko pesem kot kulturno in umetniško vrednoto. Znanstveno gradivo za slovensko glasbeno izročilo je začel zapisovati 1931 v Beli krajini, 1933 pa v Ziljski dolini. Leta 1934 je do podrobnosti izdelan načrt za ustanovitev Folklornega inštituta predložil Glasbeni matici. Ta gaje sprejela, vodstvo pa zaupala njemu. Prvih 10 let je brez ustrezne podpore in sodelavcev sam opravljal vse delo. Zavračal je samo kabinetno znanost, zato se je veliko posvečal kultumo-prosvetni dejavnosti. Od 1946 je predaval etnomu-zikologijo na novoustanovljenem znanstvenem oddelku Akademije za glasbo. «■MHHaKEEBaZEilll Nemški napad na SZ Nemci so 22. junija 1941 brez vojne napovedi napadli Sovjetsko zvezo. Stalin je tako zaupal v nemško-sovjetski nenapadal-ni pakt, da ni verjel niti britanskim niti sovjetskim obveščevalcem, ki so ga opozarjali na napad. V prizadevanju za politično eno-umje je dal pred napadom pobiti najsposobnejše generale sovjetske armade. Do napada so jugoslovanski komunisti imeli Nemčijo za zavezniško državo. V hiši glasbenika Filipa Bernarda v Ljubljani so se sešli člani CK KPS in ustanovili vrhovno poveljstvo. V širšem poveljstvu so bili tudi predstavniki dveh ustanovnih skupin takratne Protiimperialistične fronte, ki se je na ta dan preimenovala OF - Osvobodilno fronto. Ob šoku so slovenski komunisti izdal letak z razglasom, v katerem so opredelili svoje prihodnje naloge. Do pomladi 1943 je bilo poveljstvo bolj politično kot vojaško strokovno telo. Po njegovem preimenovanju v glavni štab Narodnoosvobodilne voj- ske in partizanskih obredov Slovenije (GŠ NOV in POS) so ustanovili več oddelkov in odsekov za posamezna področja (organizacijsko, operativno, obveščevalno, ekonomsko, sodno, zaledno, politični komisariat itd.). Štab je postal vojaški, predvsem pa politični organ slovenske partizanske vojske. Demokracija • 25/2004 poštni predal 4315 ^renc Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Demoh Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske t B etike, katere na- v, > men je služiti inte- v resom javnosti ne * , glede na politično, s , . LDS ie lula' oF35t*n svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija Popoln poraz postkomunistov Tako bi lahko dejali ob briljantni zmagi koalicije Slovenija. Tu moramo izpostaviti NSi, ki je dosegla pomemben izid in zmagala na evropskih volitvah. Dober izid je dosegla tudi Slovenska demokratska stranka. Zmagala je torej slovenska pomlad. Ta naziv lahko še vedno uporabljamo, ker je bila slovenska pomlad nasilno ustavljena aprila 1992, ko so zrušili Demosovo vlado. Sedaj imamo že dvanajsto leto "demokraturo" namesto demokracije. Nedeljska zmaga pa hkrati zavezuje koalicijo Slovenija, da ohrani ali pa še izboljša svoje izide na jesenskih državnozborskih volitvah. Levica je doživela tokrat hud poraz, tudi njihova tolažba, da so stranke prave demokracije zmagale samo zato, ker je bila nizka udeležba, ne drži. Udeležba je pač takšna, kakršno so ustvarili novinarji ter predsednika vlade in države. Oba sta javno pozivala k bojkotu referenduma o izbrisanih, kar je bilo skrajno neokusno in ponižujoče za državljane in državo, novinarji pa so zmanjševali pomen evropskih volitev. Ustvarjali so malo-dušje med državljani. Evropske volitve so zelo pomembne, najpomembnejša pa je zmaga strank pomladi. Seveda so te stran- ke zdaj pred velikim izzivom. Na jesenskih volitvah moramo nujno zmagati in po dvanajstih letih končno pretrgati vladavino LDS, ZL in DeSUS. Državljani pričakujejo spremembe. Tu mislim na vse sloje prebivalstva. Delavstvo je sloj najbolj izkoriščanih prebivalcev države. Upokojencem se iz leta v leto zmanjšujejo pokojnine. Mali in srednji podjetniki propadajo zaradi prevelikih dajatev in davkov. Šolstvo je popolnoma v rokah anar-holiberalcev. Tudi vprašanja podeželja in enakomernega razvoja države anarholiberalizem ne more rešiti, saj sedanja vlada podpira privilegirance, tatove državnega premoženja, ustvarja nove prvilegiran-ce tudi med upokojenci. Ogromno denarja gre za razne honorarje državnim uradnikom in funkcionarjem. Mnogi prejemajo dvojni dohodek. Državljani počasi spoznavajo, kam nas peljeta LDS in ZL. Sloj novonastalih kapitalistov oziroma nekdanjih komunistov siro-maši državljane. Samo s trdim delom se bomo rešili, to so pokazale tudi tokratne volitve. Vsak državljan nekaj pričakuje. Seveda imajo državljani vso pravico do prave demokracije in do enakih možnosti ob vstopu v življenje. Demografski podatki so grozljivi. Podpreti moramo mlade družine, predvsem jim moramo zagotoviti zaposlitev in možnost nakupa stanovanj. Temelj vsake države je družina. Nova demokratična oblast mora odigrati pomembno vlogo kot socialna oblast. u7wu3.radi0dur.pi Ilismo najpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01. / 520 5000 _ _. __ ________===_ Delodajalci in delojemalci morajo biti uravnoteženi in oboji se morajo zavedati svojih obveznosti. Prav to uravnoteženje se je z današnjo oblastjo povsem porušilo. Volilci so jasno izrazili svojo voljo po spremembah. Vodstva strank pomladi oziroma koalicije Slovenija pa morajo čim prej objaviti svoj jasni program. Novinarji so omalovažujoče govorili in pisali o evropskih volitvah in s tem odvračali volilce, naš program pa jih mora privabiti. Alojz Dragoš, Ljubljana Zakaj nizka udeležba na volitvah? Minule volitve so pokazale, da Slovenci nismo narodno zavedni državljani, saj je udeležba na njih pokazala, da je na volišče prišlo komaj 28 odstotkov volilnih upravičencev. Kako si razlagamo tako veliko zanemarjanje državljanske dolžnosti? Iz prejšnjih volitev in referendumov, ki so potekali v Sloveniji zadnja leta, so najvišji predstavniki države, od predsednika države Drnovška, predsednika vlade Ropa in predsednika Foruma 21 Kučana, bojkotirali referendum in pozivali državljane, naj ne gredo na referendum. Tokrat je šlo za pravice Slovencev, vodilni pa se bolj nagibajo k neslovencem kot za Slovence, kar pomeni, da imamo vodilne ljudi, ki ne želijo evropskih standardov, kjer je pravna varnost, kjer so človekove pravice na prvem mestu, kjer je spoštovan delavec in kjer je zajamčena zasebna lastnina in druge vrednote. Z vstopom v Evropsko zvezo bo tudi v Sloveniji treba spoštovati evropske normative, kar bo popolnoma spremenilo naše življenje, kjer bomo državljani s spoštovanjem gledali na naše poslance, ki ne bodo podkupljivi, ki bodo odpravili privilegije in se borili za pravice slehernega državljana. Ko gledamo nekatere kandidate oziroma sedaj že poslance v evropskem parlamentu, levo usmerjene, opažamo, da se obnašajo nekoliko bolj sramežljivo, saj bo v Bruslju drugačno ozračje kot v našem državnem zboru, kjer se še vedno razpravlja in odloča po balkansko. Ti trije (levi) poslanci bodo tudi v evropskem parlamentu v manjšini - v opoziciji in ne bodo mogli triumfirati po parlamentarnem parketu ter se domišljavo obnašati tako, kot to počno v Ljubljani. Poslancem desnice iz Slovenije za evropski parlament čestitamo, saj je njihovo dosedanje pošteno delo pokazalo, da delajo nesebično za svoje volilce oziroma Slovenijo. Volilce pa opominjamo, naj že enkrat ločijo pošteno delo posameznih politikov oziroma vodilnih od nepoštenega in sebičnega dela sedanjih vodilnih v Sloveniji. Alojz Senekovič, Maribor Potočnik na shodih LDS (1) Strinjam se s prispevkom v Demokraciji, ki predstavi kritiko predsednika SDS, da gre pri nastopih evropskega komisarja za širitev na predvolilnih shodih največje vladne stranke za politično korupcijo. Do pred nekaj dnevi se je prodajal kot nestrankarski predstavnik vseh Slovencev v Bruslju. Zame to ni presenečenje. Spomladi leta 2002 je imela predsedniška kandidatka Barbara Brezigar predstavitev na Jesenicah. Sodelovala sta tudi prvaka opozicije Janez Janša in dr. Andrej Bajuk. Velika dvorana je bila polna, pa čeprav je LDS v istem času v bližnji dvorani organizirala predavanje dr. Potočnika o našem približevanju EU. Verjetno se je nekaj podobnega zgodilo še kje. Torej za vsako ceno škodovati Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 ^^ poštni predal 4315 i nasprotni strani, a hkrati je šlo za splošno škodo, saj je manj ljudi dobilo zanimive informacije. Mediji z nekaj izjemami napadajo opozicijo, ker komisarju očitajo politično opredelitev. Sporno je predvsem to, da je za svojo izvolitev lažno deloval kot nevtralen kandidat, pa to verjetno nikoli ni bil, sedaj pa nekaj dni pred volitvami v evropski parlament stopi v javnost kot član liberalcev. Torej gre za zavajanje in neverodostojnost. Predsednik društva novinarjev poskuša zagovarjati komisarja, češ da so razen dveh izjem (Slovenija in Poljska) sedaj vsi komisarji na predvolilnih shodih svojih strank. Zapiše tudi, da se je Janez Potočnik leta izogibal vsega političnega. To je za komisarja lahko slabo, saj se je tudi njegova predstavitev v Bruslju slišala bolj uradniško in manj politično. Njegov strankarski kolega in gorenjski poslanec gaje celo obtožil nepolitike. Kot prvi pogajalec bi moral izkoristiti poznanstva z vplivnimi politiki in lo-birati za slovenske interese. Mislim, da je bil preveč pod vplivom tistih, ki so zagovarjali kvazinacionalne interese in so med drugim onemogočali tuje naložbe. Posledica tega je, da ima Slovenija najmanjši delež tujih naložb od vseh novih članic EU. Kot "uradnik" LDS verjetno nikoli ni udaril po mizi svojih šefov v Ljubljani, a žal liberalna opcija v EU nima pomembnega vpliva. To so nesrečne okoliščine za Slovenijo. Pri naših vodilnih politikih in medijih gre za nesprejemljiva dvojna merila. Vladne stranke izkoriščajo svoj pložaj in manipulirajo s cenami, finančnimi pomočmi, nerealnimi obljubami in programi, vse na račun prihodnjih davkoplačevalcev. Ko pa opozicija opozarja na korup- RADIOM ■ 96,4 MHz M 113) fwio ffniT© Slovence gorice «s caoMke 5,2230 tam. rt 02/729 02 20.720 73 24, k 02/720 73 22 ElfflRONSKA P0ŠIA: radio® rafoog.s, INTERNET STRAN: www.raditHsg.si QD- - troflg 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz cijo, klientelizem, neučinkovit pravosodni in zdravstveni sistem, doživlja le obsodbe, da gre za predvolilno propagando. Pri tem izstopa javna RTV, ki jo vzdržujemo vsi državljani. Ni jim dovolj dezinformacij in zavajanja, ampak opozicijo celo smešijo. Duh lutkovnega gledališča zdaj pred volitvami znova straši. Ernest Pušnik, Hrušica Ob prazniku naše državnosti Ko letos Slovenija prvikrat praznuje dan državnosti kot polnopravna članica Evropske unije, je prav, da ocenimo in pravilno ovrednotimo svojo prehojeno pot do vstopa v EU ter razmislimo o svoji sedanjosti. Vprašajmo se, v čem so naše prednosti pa tudi morebitne slabosti, in določimo smer pa tudi prednosti svoje prihodnosti - izgradnjo Evrope na slovenskih tleh! Kaj pomeni "Evropa na slovenskih deh"? Vemo, daje bila Slovenija geografsko vedno v Evropi. Tu so mišljeni evropski standardi, evropska pravila in evropska kakovost življenja. Sem sodi evropska preglednost, brez ribarjenja v kalnem. Nato resnicoljubnost, verodostojnost, pravičnost, enakost pred zakonom, brez uporabe dvojnih meril. Nadalje spoštovanje človeka kot osebe, brez diskreditacij, brez žalitev in brez kraje dobrega imena. (To, da na primer Svetlana Makarovič v časniku Delo žali verujoče, ko zapiše, da je religija oziroma človekova religioznost kot plomba na možganih, in še druge pritlehnosti, prav gotovo ne sodi v prostor evropske civilizacije in kulture. Tudi Javšnikovo norčevanje iz bolezni papeža Janeza Pavla II. ob 50-letnici novomeške Krke sodi v isti sklop in se lahko zgodi le pri nas, Evropa ne beleži podobnega primera). Gre za Evropo medsebojnega spoštovanja in pristnih odnosov. Gre za Evropo kulturnih razsežnosti in srčne kulture ljudi. Nadalje pomeni "Evropa na slovenskih tleh" gospodarsko uspešnost in socialno pravičnost, pomeni poznavanje in spoštovanje krščanskih slovenskih korenin, poučevanje verskih vsebin tudi na državnih šolah in uravnoteženje ter pluralnost medijskega prostora. In ne nazadnje pomeni imeti Evropo na slovenskih tleh tudi dostojen in spoštljiv pokop vseh mučenih in pobitih žrtev revolucije, ki so se zgodili po končani vojni v "zlati" komunistični svobodi, kar bi pomenilo sprejeti umorjene v občestvo skupnosti našega naroda, pregnanim rojakom pa omogočiti vrnitev. Takšna bodi Evropa na slovenskih tleh! Zato naj za praznik naše državnosti po naših mestih, trgih in vaseh zaplapolajo poleg slovenske tudi evropske zastave, s čimer bomo pokazali, da želimo tudi v Evropi ohraniti slovensko identiteto in narodno zavest! Vse najboljše vsem, ki dobro v srcu mislimo! Ivan Glušič, Mozirje Bdeča roka (1) Tednik Demokracija je v svoji 18. številki dne 29. aprila objavil članek Rdeča roka izpod peresa novinarja Iva Zajdele. Ocenjujem, da je ta članek vsaj v enem odstavku neresničen in tudi omalovažuje čas dogajanja. Avtor članka jevreviji navedel, da je v Vipavski dolini začel poboje "tisti, ki je kasneje razglašen za narodnega heroja in po katerem se še danes imenujejo šole, ulice in še marsikaj". Tak je na Primorskem edino Janko Premrl Vojko. Glede na to, kaj nam ta lik pomeni, bi si skoraj upal trditi, daje to direkten napad na Primorce. Najprej bi gospoda Zajdelo vprašal, ali se zaveda, da je vojna kot taka absolutno zlo, ki vsebuje vse najslabše, kar je v človeški naravi mogoče, da se v vojni pač pobijajo nasprotniki, predvsem sovražni vojaki in tudi drugi sodelujoči, npr. vohuni. Da je vojna taka, dokazujejo dejanja vseh sodelujočih strani, tudi partizanom nasprotna kolaboracija ni bila imuna na ta žalostna načela in je tudi obračunavala po svoje. Nadalje trdim, da to pisanje omalovažuje Vojka v tistem delu, ko piše, kako naj bi prišel "Janko Premrl-Vojko s svojo 12-člansko četico" v Vrhpolje. Vprašam, ali naj bi prišel morda s celo divizijo. Tak način jasno pokaže tendenco pisca, češ, "s četico", tako rekoč "z ban-do", zaradi česar naj bi bil zločinec, ki naj ne bi imel podpore ljudi. Glede resničnosti pa trdim, da ni res, da je prišel Vojko s četo, ampak je prišla 14. 4. 1942 patrulja z nalogo, da zajame in najbrž tudi po-bije ovaduhe. Ta dogajanja nam © Demokracija • 26/2004 poštni predal 4315 tako mislim takratnih dogodkov. Menim, daje manipulacija s tem herojem po svoje tudi napad na narodno zavest Primorcev, ki v glavnem niso imeli veliko primerov kolaboracije, nekaj pa je le bilo posameznikov, ki so se vdinjali italijanskemu okupatorju in so tako iskali svoje kratkoročne Judeževe interese. K temu bi morda dodal nekaj, kar je bliže moji povojni generaciji. Po vseh prejšnjih obravnavanjih vojnih dogodkov, ki so bila v glavnem črno-bela, smo začeli počasi s strani nevtralnih pričevalcev dobivati vse boljša in pravilnejša tolmačenja, kako je bilo takrat. Smatram pa, da je večina poskusov kri-minalizacije NOB s strani predstavnikov kolaboracije pretirana in neuspešna, ker so ti poskusi kampanjski in podobni prejšnjemu načinu: mi samo dobri, vi samo slabi, čeprav jih po svoje razumem. Kola-boracija je bila vseh 45 let obravnavana le na en način, brez možnosti opravičila, po letu 1991 se je hotelo spremeniti to stanje s pravim izbruhom, z navajanjem vseh negativnih primerov pripadnikov NOB in pri tem je pretiravala. Nočem trditi, da ni bilo slabosti in nepravilnosti, vendar podajanje na način, ko se iščejo primeri zločinov druge strani, se po moje ne obrestuje, saj jim nasprotna stran to vrača in še poudarja. Na tak način ne bo nobene sprave, kvečjemu le nadaljevanje sovražnosti. Obračuni zmagovite strani so bili vselej kruti, to je zgodovina že velikokrat potrdila, obujanje teh dogodkov ne koristi slovenski naciji. Po vsej Evropi so znali premagati te napetosti in sovraštvo ter se ozreti po novih motivih. Današnji politiki naj se oprimejo današnjih problemov v družbi, saj jih je dovolj. Stare negativnosti in zločine naj obravnavajo le zgodovinarji in pravosodje. Lucijan Pelicon, Koper RADICj ZELEIMI VAL 93.1 s. 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje opisuje knjiga Po Vojkovih poteh, ki jo je napisal Vojkov soborec in s tem priča tistih delovanj in spopadov Ciril Pelicon. On opisuje dogajanje v tem delu Vipavske in enega od neuspelih poskusov ukrepanja zoper Lavrenčiče že jeseni leta 1941. Predvsem nas knjiga spominja na te čase z zapisom "Ta Lav-renčič iz Vrhpolja pri Vipavi je bil občinski sluga in izdajalec, ki so se ga ljudje bali po vseh bližnjih vaseh. Zato so že večkrat zahtevali od nas, naj naredimo konec njegovi podli dejavnosti. Tudi njegov sin ni bil nič boljši, bil je zelo aktiven v mladinski fašistični organizaciji GIL." A da ne bi kdo rekel, da moje trditve o neresničnosti članka temeljijo le na subjektivnem pisanju avtorja knjige Po Vojkovih poteh, naj navedem, da razpolagam z zapisnikom poročila takratnih preiskovalcev primera. Za preiskavo primera je poročnik Giovanni Fanelli, komandant ajdovskih karabinjerjev, sestavil in podpisal poročilo in zapisnik s strani "Legione territoriale dei carabinieri Reali di Trieste,Te-nenza di Aidussina" (Teritorialna legija kraljevih karabinjerjev Trst, področni zbor Ajdovščina), ki pravi, da je bil vzrok napada to, ker so bili Lavrenčiči, čeprav tujerodnega izvora, pripadniki italijanske zavesti, zvesti sodelavci krajevnih političnih oblasti in so si vedno prizadevali za italijanski miroljubni prodor med tujerodno prebivalstvo. K temu ni mogoče ničesar dodati, dejstva so takšna, čeprav žalostna. Do manipulacij z imenom in vlogo narodnega heroja Janka Premrla Vojka je večkrat prihajalo, krožile so trditve, da ni nosil rdeče zvezde na kapi, da so ga ubili komunisti, ker sam ni bil član KP, kar je bilo spet izpodbito od prič Odprite ta vrata Te besede je pred dnevi umrli 40. predsednik ZDA Ronald Reagan namenil sovjetskemu politiku, članu politbiroja in od leta 1985 generalnemu sekretarju prezidija SZ Mihailu Gorbačovu. Reagan je v svojem drugem mandatu, potem ko je v SZ leta 1987 prišel na oblast Mihail Gorbačov, z njim podpisal sporazum o zmanjšanju števila jedrskih raket. Brez dvoma je bil to začetek popuščanja vdo takrat zelo zaostrenih medsebojnih odnosih. Kdo ima več zaslug za to popuščanje med dvema najmoaiejšima državama sveta? Če bi Gorbačov nadaljeval politiko svojih predhodnikov, bi SZ in države vzhodnega bloka še dolgo ostale za železno zaveso. Človeku, ki je prihajal z obrobja, predstavniku srednje sovjetske generacije, je bilo laže vpeljati novo politiko. S svojo znano perestrojko oz. odkrito besedo je želel dokazati, da je lahko tudi socializem gospodarsko uspešen. Navezal je stike z evropskimi voditelji in z Reaganom. Gorbačov je bil prvi visoki sovjetski politik, ki je po oktobrski revoluciji javno opozoril na mnoge nepravilnosti modela realnega socializma. Državljanom je povedal, da sovjetsko gospodarstvo močno zaostaja za sodobnim svetovnim tehnološkim razvojem. To so bile nove informacije za sovjetske državljane. Zvedeli so, da je kmetijstvo, ki bi moralo pridelati dovolj hrane za svoje državljane, popolnoma neizkoriščeno in nazadnjaško. Lotil se je "remonta" kmetijstva, še preden je postal vodja SZ, in uspešno izpeljal eksperiment spravljanja žit, ki je bilo do takrat vseskozi neuspešno. Takega človeka je po smrti Leonida Brežnjeva, Jurija Andropova in Konstantina Černenka, ki so vsi umrli v kratkem razdobju dveh do treh let, SZ potrebovala in Gorbačov je prevzel vodenje države. Resno je vzel Reaganov poziv, naj odpre vrata železne zavese, in po njegovi zaslugi je sovjetski komunizem in komunizem držav Vzhodne Evrope začel propadati. Ljudje so svobodneje zadihali Zakaj tega Gorbačovu ni bilo težko izpeljati? Brez dvoma zato, ker Gorbačov ni imel krvavih rok, ni imel na vesti zločinov, ni bil vpleten v dolgoletne in smrtno-nosne stalinistične spletke. Za padec železne zavese in berlinskega zidu je zaslužen predvsem Mihail Gorbačov, ki je s sodelovanjem demokratičnih držav Evrope in ZDA pospešil propad totalitarizma in omogočil demokratske reforme v nekdanjih državah sovjetskega bloka. To, kar se je dogajalo v SZ in državah Vzhodne Evrope po letu 1985, se je v Jugoslaviji dogajalo po Titovi smrti, pri čemer je bila prva Slovenija. Nasprotovanje demokratičnim spremembam je bilo predvsem v vrstah "pravovernih" komunistov, ki so še vedno govorili o "vojakih revolucije". Seveda kasti rdečih aparačikov, ki je uživala vse nagrabljene privilegije, ni bilo do sprememb, ki bi zmanjšale njihovo samodrštvo. Se danes se trkajo po prsih, in kot so bili navajeni vsa povojna leta, so poskušali s silo in zvijačami preprečiti demokratične spremembe. Poleg organov oblasti so bili največji "zavirači" pripadniki zveze borcev. Je danes ta njihova "elitna grupacija" kaj drugačna? Se nočejo sprijazniti, da ne morejo več pripovedovati pravljic? Prav v takem duhu je napisan članek v spomin pokojnemu Bojanu Polaku-Stjenki vDnevniku 12. junija izpod peresa sedanjega predsednika ZZB NOB Janeza Stanovnika. Vemo pa to, kar je zapisano v Sobotni prilogi Dela 29. junija 1991 na strani 18 v članku, podpisanem s strani OO ZZB NOV Maribor, Ruše, Pesnica, Ormož, da smo na plebescitu glasovali za suvereno Slovenijo, ne pa za ODCEPITEV. Zavzemamo se za SKUPNOST suverenih republik in ureditev kritičnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. To je zapisano dejstvo, in kdor hoče, lahko to prebere v arhivu Dela! Kje so torej njihove zasluge za osamosvojitev Slovenije? Kako neki so ti "večni borci" sprejeli izide evrovolitev? S kislimi obrazi kot še mnogi poraženci, vendar bodo tudi za to našli primemo razlago! Za slabo udeležbo LDS krivi svojega nekdanjega predsednika, ki ni pozval državljanov, naj gredo na volitve. Saj res, kako neki bi jih pozival, ko pa je složno s premieijem T. Ropom, vso LDS, ZL in sploh "levimi", Iger ni manjkalo M. Kučana, "toplo" priporočal, naj se ne udeležijo referenduma o vprašanju "izbrisanih". Vse se enkrat plača. Naše čestitke veljajo strankama NSi in SDS, ki bosta prek svojih evroposlancev sodelova- li v največji stranki evropskega parlamenta. Marija Vodišek Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 ekskluzivno Med protikomunisti je pasivno sicer nekaj obstajalo že prej, vendar pa to za nas v odborih OF v okrožju ni bilo nevarno. Mogoče so imeli neko opazovalno dejavnost, ampak nihče se ni vpletal v naše delo. Pred njimi nisem čutil nobene bojazni. V Savljah, kjer sem imel javko in bunker, sem jih ob popoldnevih pogosto videval. Sprehajali so se po več skupaj. Iz zadržanosti pa so po uboju Franca Straha prešli v odkrito nasprotovanje in v obrambo pred OF. Poslej je med belo gardo in partizan-stvom nastajalo nepremostljivo sovraštvo. Ko so se nasprotniki komunizma v smrekah pri vodovodu oborožili, so nam postali nevarni. Niso se več samo sprehajali, ampak so tudi preiskovali po hišah, lovili naše aktiviste in dajali podatke tudi Italijanom. V zunanjem ljubljanskem okrožju so vaške straže nastale v več krajih. Za Ježico sta se kmalu pojavili vaški straži v Devici Mariji v Polju in v Dravljah, kjer so Italijani na izpostavljenem mestu zgradili bunker, ki je varoval dostop v Ljubljano in italijansko stražo okrog mesta. Zelo dobro so ga utrdili in opremili. Niti s topovi ga ni bilo mogoče uničiti. Partizani so ga napadli, pa niso ničesar dosegli. Poskušali so z granatami, pa tudi z njimi ni bilo uspeha. Ko sem se kot partijski sekretar zunanjega ljubljanskega okrožja poleti 1942 udeležil partijske konference nekje v Kočevskem rogu, se je na njej zelo veliko govorilo prav o beli gardi. Takrat je Stane Kavčič izpostavil vzroke za nastajanje bele garde na Notranjskem in pri tem opozoril tudi na napake, ki jih je pri tem zagrešila partija. Navkljub predstavljenim dejstvom je Kidrič takšna razmišljanja brezkompromisno zavrnil. Že ozračje na tisti konferenci je bilo proti vsemu, kar ni bilo v skladu s partijskimi načrti. Zastopniki krščanskih socialistov, ki so tudi prišli, pa so se pritožili na razpravljanje, ki so mu bili takrat priče med partizani. Tudi krščanski socialisti, ki so bili partijski zavezniki, so bili za partijo le začasno sprejemljivi. "Dokler je vojna, je vojna. Ko bo vojne konec, pa bomo vse to likvidirali." Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Nastanek vaških straž Podlago za nastanek bele garde je dala sama partija. Po partijskem načrtu se OF ni organizirala na široki pluralni podlagi, temveč se je že od samega začetka zoževala na partijsko diktaturo. Za partijo ni bila pomembna samo osvoboditev izpod tuje okupacije, ampak tudi socialna in politična preobrazba. Visoki strankarski politiki izpred vojne, ki so bili proti OF in so bili zaradi stikov z okupatorji kompromitirani, so začeli z organiziranjem proti OF. Kljub temu pa bela garda ni nastala z nekega posebnega političnega vidika, ampak najprej kot vaška straža. Vaške straže so bile odgovor na Partizansko gibanje so vodili komunisti, ki so bili pod vplivom sovjetskih boljševikov. S terorjem so povzročili odpor prebivalstva in nastanek vaških straž. vosovske poboje. Dokler vosovci niso ubili Franca Straha in dokler za nekaterimi ljudmi na Ježici, v Jaršah in Savljah v vosovskih nočnih akcijah ni izginila vsaka sled, bele garde v zunanjem ljubljanskem okrožju ni bilo. Začelo se je takrat, ko so se ljudje, do katerih najprej kot partijski sekretar nisem čutil bojazni, zaradi nevarnosti zatekati k Italijanom v Kleče. Ker so se bali za svoje življenje, so zvečer zapustili svoja stanovanja in svoje domove. Čez noč so bili v smrekah pri vodovodu, kjer je bila italijanska straža, zjutraj pa so odšli domov. Ker so vosovci do uboja Franca Straha vse aretacije in likvidacije v najstrožji konspiraciji izvajali ponoči, podnevi niso čutili take nevarnosti. Najprej sem jih videval v civilni obleki, po uboju Franca Straha pa so bili kmalu oboroženi s puškami. Tako je nastala vaška straža, ki ni imela posebnih političnih ciljev. Njeni pripadniki so bili proti komunistom, toda prej nam v OF niso bili nevarni. Proti OF so nastopili zlasti potem, ko se je ciacije med prebivalstvom so bile prve likvidacije in odkrit partijski boljševizem. Ko so vosovci likvidirali vplivne politične osebnosti, ki so bile proti takojšnjemu boju proti okupatorju in proti komunizmu, so bili partijski cilji razkriti. Partiji ni bilo samo za osvoboditev, ampak tudi za komunizem, v katerem ni bilo prostora za druge politične stranke. Po vojni se je to zgodilo tudi tistim, ki so med vojno s partijo sodelovali. Niso jim pustili, da bi se politično organizirali. Likvidacije so ljudi odvračale od OF. Nastala je negotovost. Bela garda ne bi bila potrebna, če partija v odkrito pokazalo, da v odborih OF prevladuje partija. Dokler niso bili ogroženi, posebno na deželi, niso hoteli ne k Italijanom in ne k partizanom. Ko v začetku okupacije bele garde ni bilo, so ljudje večinoma podpirali OF. Ne sicer vsi, ker so jo nekateri sprejemali z rezervo, pa vendar pretežni del. V Vidmarjevi tovarni smo imeli srečo, ker smo se tako dobro organizirali. Začetek diferen- OF ne bi postavila vprašanja komunizma in partijske diktature in ne bi bila tako nezaupljiva do inteligence, V bojazni in ob pritisku, ki ga je pred partizani in Vosom čutilo zlasti prebivalstvo na podeželju, so se v vaške straže vključili tudi politični organizatorji protikomunizma in jih izrabili tudi za svoje cilje. Pod italijansko okupacijo jih je bilo veliko kompro-mitiranih in zanje ni bilo druge izbire. Demokracija • 26/2004 SI OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po | vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, pred-I vsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Ko sem sredi maja 1945 iz Postojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... H Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine i Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, kijihje občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi Iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, ki jih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. o E ® o ■i o Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij @