Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Uredba o slnžM epidemijsfcih zdravnikov. — Razvlasi osrednje viade : Tlazglas o likvidaciji kartonažue tvornice Aleksandra Nagla na Viru pri Domžalah. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Izpremembe v osebju. Razslas o razpustu državne delavnice in popravljalnice protez v Ljubljani. Razglas o vodopravnj. razpravi glede zažasnega mosta na Prulah v Ljubljani. Preklic glede učnega tečaja na babižki šoli v Ljubljani. — Razpis o namestitvi uradnih slog v področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro
v Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
69.
V imenu Njegovega Veličanstva
IPcit I»,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na podstavi pooblastila (člen 53. ustave) Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika
A le k s £«. n d r» a,
je ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog ministra za narodno zdravje odredil in odreja:
Uredbo o službi epidemijskih zdravnikov* *
Člen 1.
Ako pri zatiranju epidemij zdravniki, ki so v državni službi, ne bi zadoščali za zdravljenje obolelih oseb, sme minister za narodno zdravje, na predlog stalne epidernijske komisije v področnem ministrstvu, določevati tudi zasebne zdravnike za to sluzBo proti posebni nagradi.
^Zasebni zdravniki se morajo na svojem bivališču poleg tega, da izvršujejo zasebno prakso, odzivati tem naredbam ministra za narodno zdravje, toda izvun svojega bivališča se smejo za tako službo določevati samo z njih privolitvijo.
, Člen 2.
Nagrada epidemijskih zdravnikov znaša, dokler se to vprašanje ne uravna z novim zakonom o čuvanju narodnega zdravja, tisoč (1000) dinarjev mesečno. Ako se epidemijski zdravnik določi za službo izvun njegovega bivališča, dobiva poleg tega še dnevnico 30 dinarjev dnevno; tudi se mu povrnejo vozni stroški na podstavi računa, poverjenega po političnem (policijskem) ali občinskem oblastvu.
Člen 3.
Tako postavljeni zdravniki ne smejo jemati nobene nagrade od onih, ki so oboleli za nastalo epidemijo, niti se ne smejo baviti z zasebno prakso razen ob prvi pomoči ali kjer je to drugače predpisano z zakonom o ureditvi sanitetne stroke iz leta 1881. za Srbijo in z zakoni o zdravju za druge pokrajine kraljestva.
Člen 4.
Ako je epidemijski zdravnik v državni službi, dobiva za doklado razliko med svojo plačo do nagrade 1000 dinarjev na mesec.
Člen 5.
Med epidernijske zdravnike se štejejo poleg onih, ki so označeni v členu 1. te uredbe, tudi higieniki in bakteriologi, ki se bavijo z zatiranjem in izučavanjem epidemije, ako so se za to določili po členu 1., prvem odstavku.
Med epidernijske zdravnike se štejejo tudi oni zdravniki, ki jih določi minister za narodno zdravje po členu 1., prvem odstavku, za to, da
s pojasnjevanji, predavanji in pokazovanji po-
_
* Razglašena v „Službenih Novinab kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 13, izdanih dne 18. januarja 1920.
j učujejo narod, kako se je čuvati epidemij in kako j jih je zatirati.
Člen 6.
Ako zdravnik, ki je v državni službi, pri zatiranju epidemije umre ali se onesposobi za delo (poškodba), gre njemu,.oziroma njegovi vdovi ali deci, ne glede na to, kako dolgo' je v državni službi, pokojnina, oziroma vzdrževalnina, ki bi jo imel, ako bi bil dovršil 40 službenih let.
Isto velja za zasebnega zdravnika, ki se določi, da za čas epidemije zastopa zdravnika v državni službi; znesek pokojnine, oziroma vzdr-ževalnine, pa se določuje kakor okrožnemu zdravniku.
V	kolikor znaša po posebnih zakonih v posameznih pokrajinah službena doba za popolnoi pokojnino manj nego 10 let, ostanejo ti predpisi še nadalje v veljavi; v kolikor pa zakoni posameznih pokrajin obsezajo za epidernijske zdravnike ugodnejša določila, veljajo ta določila tudi nadalje.
C len 7.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše in razglasi.
Minister za narodno zdravje naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 29.decembra 1919. Minister za narodno zdravje:
Sp. Piletič s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta:
Juraj Biankini s. r.
Zastopnik ministra za prosveto, minister za pravosodje:
K. L. Timotijevič s. r.
Zastopnik ministra za zunanje zadeve,
predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za finance:
dr. V. S. Veljkovič s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za grndbe:
Velislav N. Vulovit s. r.
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode,
podpredsednik ministrskega sveta: Juraj Biankini s. r.
Minister za pravosodje:
K. L. Timotijevič s. r.
Minister za gradbe:
Velislav N. Vulović s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinič s. r.
Minister za verstvo:
T. Alaupovič s. r.
Minister za socialno politiko: Vitomir Korač s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Kramer s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžič s. r.
Minister za prebrano in obnovo dežel, zastopnik ministra za gozde in rudnike : Bukšeg s. r.
Minister za agrarno reforma: dr. H. Križman s. r.
Minister za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. Palečck s. r.
Minister za narodno zdravje:
Sp. Piletič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
St. 3396/19—17.	164 3—3
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 9. decembra 1919., št. VII Nr. 10.153, odredilo likvidacijo kartonažne tvornice Aleksandra Nagla na Viru pri Domžalah, vlož. št. 14 zemljiške knjige za katastralno občino Podrečje, sodni okraj brdski.
Interesenti, ki žele kupiti tvornico z vsem inventarjem, razen pohištva, ki spada k stanovanju, se vabijo, naj čim prej, najpoznej'e pa tekom 14 dni po objavi tega razglasa, pošljejo pismene ponudbe podpisanemu uradu.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 26. januarja 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlada za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Gospod minister za notranje zadeve je dovolil z odlokom z dne 9. januarja 1920., pov. slov. št. 2, da se policijski svetnik z naslovom in značajem višjega policijskega svetnika Oskar Vračko sprejme v svojem sedanjem činu v policijsko službovanje pri deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za notranje zadeve, ter se uvrsti v stalež policijskih koneeptnih uradnikov, deželne vlade za Slovenijo. Oskar Vračko se je začasno dodelil policijskemu ravnateljstvu v nadaljnje službovanje.
Oficial pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani Zvonimir Gregorič je prevzet v nadaljnje službovanje k poverjeništvu za non tranje zadeve ter dodeljen okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Aleksander Schaffer je odvezan službovanja pri tem glavarstvu ter se stavlja na razpolago poverjeništvu za uk in bogočastje v
nadaljnje službovanje.1	_	.	.
Dr. Žerjav s. r.
Z odlokom gospoda ministra za pravosodje so bili imenovani:
za deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Tržiču Fran Reka r; za deželnosodnega svetnika preko sistemi-zovanega stanja začasno pri okrožnem sodišču v Novem mestu okrajni sodnik, začasno tamkaj, dr. Sčitomir Dolenec; za deželnosodnega svetnika in predstojnika okraji ega sodišča v Tržiču okrajni sodnik ad personam brez stalnega službenega mesta, sedaj v Ljubljani, Gustav Galle; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Ormožu tamošnji okrajni sodnik Ivan Zemljič; za okrajnega sodnika v Novem mestu sodnik Anton Avsec tamkaj; za sodnika brez stalnega službenega mesta za okrožje ljubljanskega višjega deželnega sodišča avskultanta dr. Janko K o š a n. in Mijo C e r n o š.
Okrajni sodnik in sodni predstojnik na Brdu, Anton K a j f e ž, je premeščen v Lož.
Dr. Ravnihar s. r.
St. 1292.
Razglas.
Sedanja „Državna delavnica in popravi j alnica protez“ v Ljubljani se s tem razpušča.
Obenem se ustanavljajo „Državne protezne delavnice za Slovenijo“.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Jaklič s. r.
ji u ar j a 1914., drž. zak.št. 16, z aktivitetno do>-klado, določeno po krajevnem razredu službenega okraja, in s pravico do uradne obleke, v kolikor jo je ob sedanjih razmerah mogoče nabaviti. Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se le-te izplačujejo po določilih te naredbe.
Razpisana mesta so izrečno pridržana vojnim invalidom, če so za iako službo sposobni, in certifikatistom.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, Opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o zdravju (izpričevalo državnega zdravnika), o nravnostnem vedenju, potem z dokazilom, da so prosilci vešči čitanju, pisanju in računanju, naposled z dokazilom o invalidnosti, oziroma s certifikatom, naj se vlože do dne 15. marca 192 0. pri podpisanem predsedništvu.
Za pravnoveljavno legitimacijo invalidom velja listina nadpregledne komisije, s katero je bil za takšnega spoznan.
Predsedništvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, dne 22. januarja 1920.
Za delegata: Špindler s. r.
in oblastev.
St. 54.	3—2
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski je s predložitvijo podrobnih načrtov zaprosil za vodopravno dovolilo, da sme nekdanji provizorni most cestne železnice pri Sv. Petru začasno prestaviti na Prule, in sicer v oni smeri čez Ljubljanico, ki jo daje podaljšana Opekarska cesta.
Vsled te prošnje razpisuje poverjeništvo za kmetijstvo kot oblastvo, pristojno v zmislu § 54., odstavka 2., veljavnega vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872., kranjskega dež. zak. št. 16, vodopravno razpravo v zmislu § 60. navedenega zakona na
soboto dne 21. februarja 1920. s pristavkom, da se sestane komisija ob desetih na koncu Opekarske ceste ob Ljubljanici.
O tem se obveščajo vsi udeleženci s pristavkom, da so načrti na vpogled pri podpisanem poverjeništvu ob običajnih uradnih urah in da se morajo morebitni ugovori prijaviti najkesneje pri razpravi na licu mesta, ako se niso že prej vložili pri poverjeništvu za kmetijstvo. Sicer bi to smatralo, da -udeleženci pritrjujejo namerjani napravi, ter bi razsodilo, ne da bi vpoštevalo poznejše ugovore.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Dr. Vrtačnik s. r.
St. 667.
Preklic.
Razglas učnega tečaja na babiški šoli v Ljubljani, objavljen v Uradnem listu št. 14 z dne 30. januarja 1920., se preklicuje.
Tečaj se bo vnovič razpisal s poznejšim ter-
Cg la 17/20—1.
Oklio.
138
Zoper ležečo zapuščino po Hansu Loosu von Loosinsfeldu, notarju v Mauthausnu na Gorenjem Avstrijskem, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, tožbo zaradi 2081 K 53 v.
Prvi narok je določen na dan
19. februarja 192 0. ob pol desetih tusodno v sobi št. 124.
V obrambo pravic ležeče zapuščine se imenuje za skrbnika gospod dr. Tominšek, odvetnik v Ljubljani, ki jo bo zastopal, dokler se dediči ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek la, dne 17. januarja 1920.
Cg I 21/20—1.
Oklic.
139
Zoper odsotnega Ludovika J a k o v 1 i č a, trgovca v Ljubljani, Rimska cesta št. 19, je podal i pri deželnem sodišču v Ljubljani Anton Prašel, j zastopan po drju. Benkoviču, odvetniku v Ljub-j Ijani, tožbo zaradi izročitve avtomobila.
Prvi narok je določen na dan
19. februarja 19 2 0. ob devetih tusodno v sobi št. 124.	(
V obrambo pravic toženčevih se'postavlja , za skrbnika gospod dr. Vodušek, odvetnik v ! Ljubljani, ki ga bo zastopal, dokler se Ludovik' Jakovlič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje I pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
1 <
minom.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 30. januarja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
St. 4965/pr. ex 1919.
170
Razpis.
V službenem področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je namestiti enega, eventualno več uradnih slug s prejemki, določenimi v zakonu z dne 25. septembra 1908., drž. zak. št. 204, ozirbma z dne 25. ja-
I Cg la. 21/10—1.	167
Oklic.
Zoper odsotnega Ludovika J a k o v 1 i č a, trgovca v Ljubljani, Rimska cesta 19, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, tožbo zaradi 2415 K 83 v.
Prvi narok je določen na dan
12. februarja 192 0. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
V obrambo pravic toženčevih se imenuje za skrbnika gospod dr. Vodušek, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal, dokler se Ludovik Jakovlič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 22. januarja 1920.
Cg III 38/20—1.	155
Oklic.
Oton Hvalec, sodarski mojster v Mariboru, zastopan po drju. Karlu Tschebullu, odvetniku v Mariboru, je vložil zoper Štefanijo Hval-čevo, bivšo vdovo Kosčevo, rojeno Tržkovo, naposled bivajočo v Mariboru,Roseggerjeva ulica št. 18, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi izročitve premičnin, odnosno plačila 4000 K in 204 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 10. februarja 1920. ob pol desetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 84.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika gospod dr. Juritsch, odvetnik v Mariboru, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler Štefanija Hvalec ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 21. januarja 1920.
Cg III 45/20—1.	168
Oklic.
Henrik Reich, trgovec v Murski Soboti, je vložil po drju. Arminu Strasserju zoper drja. Alberta K a c k e m e t h y j a, bivšega odvetnika v Dolenji Lendavi, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 6800 K.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 24 februarja 1 9 2 0. ob pol desetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 84.
Ker je bivališče toženčevo neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod dr. Fric Juritsch, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler dr. Albert Kacke-methy ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 25. januarja 1920.
C 59. 60/19—2.	176
Oklic.
Zoper Tomaža Q u a n t s c h n i g a, posestnika v Svetni vasi, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Borovljah Anton Lešičnik v Št. Janžu tožbi zaradi 2000 K in 580 K s pripadki.
Na podstavi tožb se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
24. februarja 192 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 31.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnico gospa Magdalena Kvančnik, posestnikova žena v Svetni vasi. Ta skrbnica ga bo zastopala v oznamenovanih pravnih stvareh na njega nevarnost in stroške, dokler se Tomaž Ouantschnig ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Borovljah, oddelek II.,
dne 26. januarja 1920.
C II 5/20—1.	160
Oklic.
Zoper Matijo Starki a iz Sevnice, oziroma njegove pravne naslednike, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Sevnici Andrej Pompe, posestnik v Podvrhu št. 3, tožbo zaradi priznanja plačila in dovolitve izknjižbe zastavne pravice s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno razpravo na dan
1. marca 1920.
j ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 8.
V obrambo pravic gori imenovanih tožencev se postavlja za skrbnika gospod Josip Kladnik, posestnik v Sevnici. Ta skrbnik jih bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 23. januarja 1920.
A 9/20—2.	166
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Alfred Vogel, paznik pri bagrskih delih v premogovniku v Kočevju, je dne 18. oktobra 1918. v Moosvvaldu št. 34 umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 15. februarja 1920. v sobi št. 5 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do < zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kcčevju, dne 20. januarja 1920. .
A 320/19—9.	172
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Kajetan Kastelic, posestnik v Višjem grmu št. 10, je dne 9. maja 1915. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve dne 2? februarja 1 920.
ob desetih na zapustnikovem domu o priliki uradnega poslovanja ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek I.,
dne 25. januarja 1920.
T 240/19—4.	154
Amortizacija,
Po prošnji Franca Simoniča, posestnika v Vutomercih, občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica posojilnice v St. Lenartu št.2360 za 444 K 36 v, glaseča se na ime; Franc Simonič“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 12. januarja 1920.
Nc VIII 177/19—2, Nc VIII 166/19—6. 112 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Janeza S e in e n a, posestnika v j Gatini št. 4, zastopanega po Aleksandru Hudoverniku, notarju v Ljubljani, in Štefana Česna, posestnika v Savljah št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižič, ki sta bili prositeljema baje ukradeni:
1.	) „Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 20.622, glaseča se na ime: Štefan Česen z vlogo 1165 K 47 v“ in
2.	) „Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 49.221, glaseča se na ime: Janez Seme z vlogo 800 K“.
Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da vložni knjižici nista več veljavni.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 30. decembra 1919.
U 380/19—8.	147 3—2
Oklic.
Podpisano sodišče hrani znesek 360 K kot izkupiček za šest kosov prekajene svinjine. Sumi se, da je bila ta svinjina ukradena; največji kos je tehtal 5 kg 75 dkg, najmanjši pa 60 dkg. Bila pa je ta svinjina v rjavem platnenem ročnem kovčegu.
Lastnik navedene svinjine, oziroma tudi kovčega, se pozivlje, naj se zglasi tekom leta dni po tretjem oklicu ter dokaže svoje lastninske pravice.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 23. januarja 1920.
Firm. 438/19, zadr. III 13/1.	150
Vpis zadruge.
Vpisala se je v zadružni register dne 31. decembra 1919. zadruga:
Gospodarska zadruga za šmarski sodni okraj,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Š m a r j u pri Jelšah.
Obratni predmet: Zadruga
a)	razpečava in predeluje kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov;
b)	oskrbuje članom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c)	ustanavlja in vzdržuje zadružne podružnice in skladišča;
č) nabavlja kmetijske stroje in jih posoja čla
nom;
d)	pospešuje sploh kmetijsko gospodarstvo svojih članov.
Zadružna pogodba z dne 31. avgusta 1919. Opravilni delež znaša 50 K ali 20 K in se mora plačati takoj ali v obrokih, določenih po načelništvu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v listih, ki jih določa načelništvo.
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelništva so:
1.	) dr. Ivan Zabukovšek', odvetnik v Šmarju, načelnik;
2.	) Mihael Skale, posestnik v Šmarju, načelnikov namestnik;
3.	) Anton Mlakar, posestnik v Bodrišni vasi;
4.	) Anton Peperko, posestnik na Belem;
5.	) Franc Rupnik, posestnik v Polžanski vasi,
6.	) Janez Zupanc, posestnik v Spodnjem Mestinjem;
7.	) Andrej Zdolšek, posestnik v Dolgi gori;
3.) do 7.) odborniki.
Pravico zastopati zadrugo ima ravnateljstvo, sestavljeno iz treh članov, ki se izvolijo iz načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana ravnateljstva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 31. decembra 1919,
Firm. 23/20, zadr. III 22/1.	173
Vpis zadruge.
Vpisala se je v zadružni register dne 24. januarja 1920. zadruga:
„Samopomoč“, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Celju.
Obratni predmet: Zadruga preskrbuje člane z živežnimi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami, nakupuje, izdeluje in predeluje blago vsake vrste ter ga oddaja članom.
Zadružna pogodba z dne 10. januarja 1920.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v celjski „Zadrugi“, ako bi pa ta list prenehal izhajati, v „Novi dobi“.
Načelništvo sestoji iz 6 zadružnikov; člani načelništva so:
Valentin Levičnik, sodni svetnik, načelnik;
Franjo Marinšek, ravnatelj trgovske šole, njegov namestnik;
Fran Kalan, knjigovodja mestnega magistrata, tajnik;
Anton Cvahte, višji davčni upravitelj, njegov namestnik;
Franc Voglar, učitelj, blagajnik;
Anton Mirnik, poštni uradni vodja, njegov namestnik — vsi v Celju.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik' ali njegov namestnik in še en član načelništva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 24. januarja 1920.
Firm. 394/19, zadr. II 60/1,	158
Vpis zadruge.
Vpisala se je v zadružni register dne 29. decembra 1919. zadruga:
Konsumno društvo za ptujski politični okraj v Ptuju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Ptuju.
Obratni predmet: Zadruga
1.	) skupno nabavlja razne potrebščine, ki se rabijo v gospodinjstvu zadružnikov, izključno za zadružnike na skupni račun in skupno nevarnost; '
2.	) posreduje pri nakupovanju potrebnih stvari in pri dosezanju Irugih ugodnosti, n. pr. pri uporabljanju zdravilišč, zdravnikov, lekarn itd.
Zadružna pogodba z dne 1. junija 1919.
Opravilni delež znaša 30 K; takoj pri sprejemu se vplača najmanj prvi obrok, ki ga je določil občni zbor.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelništva so:
Josip Gorup, nadučitelj, načelnik;
dr. Ludovik Jenko, zdravnik, načelnikov namestnik ;
Josip Zupanc, vinarski instruktor;
Franc Perko, višji davčni upravitelj v p.;
dr. Alojzij Visenjak, odvetnik;
Karel Toplak, mestni upravitelj;
Anton Kosi, vladni koncipist — vsi v Ptuju.
Pravico zastopati zadrugo imata vedno po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta pod pečatom firme vedno po dva člana načelništva, in sicer načelnik ali njega namestnik in en član načelništva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 29. decembra 1919.
St. 55/20.	181
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Artur pl. Wurzbach z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1920.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
St. 1355.
Oddaja učiteljskih služb.
Višji šolski svet je sklenil v seji dne 22. januarja 1.1., da se učiteljske službe ne bodo več podeljevale kratkim potem, ker so se pričele uradno razpisovati. Izvedejo se le še one premestitve, ki so v teku. Samo v najnujnejših primerih, če kje ni učne osebe, ali če trpi šola, oziroma Vzgoja, se sme učna oseba premestiti kratkim potem.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 29. januarja 1920.
Predsednik: Vadnjal s.r.
St. 3875.	177
Razglas.
Podpisano okrajno glavarstvo ima pri Janezu Selanu, posestniku v Dobrunjah št.45, pod zaporo 400 sodov kislega zelja. Ker se je bati, da se ne bi pokvarilo, se to zelje po županstvu dobrunjske občine proda na javni dražbi na licu mesta dne 7. februarja 192 0. ob devetih.
K dražbi se vabijo vsi interesenti, posebno aprovizacije. Blago se lahko ogleda pred začetkom dražbe.
Okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 30. januarja 1920.
Vladni svetnik: Lasič s.r.
JP^ogylasit-K-e s;a rmi’t'srecjau
Pristojni sodni dvori so uvedli postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivljejo sodišča, ki so uvedla postopanje, naj se zglase pri njih, ako še žive, ali naj jim dado to kako drugače na znanje.
j Ime iu bivališče Ime in rojstni dan,	i	bistvene okolnosti,	Proglasitev	j	kuratorja, stan in zadnje bivališče pogrešančevo ;	na katere se opira predlog	za u rtv ga predlaga j ki je bil postavljen i	pogrešancu				bi je Sklepanje.	Oklicni rok dan in opr. št. oklica	Potcce d,i0 1	
Anton Vimpoišek,	; Odšel ob splošni mobilizaciji s domobranskim rojen dne 7. januarja 1883., poses tnikov • pehotnim polkom št. 26 v Galicijo; izza me-ain v črncu št. 1 — Zukot.	;	seča oktobra 1914. pogrešan.		Mati	j Marija Vimpoišek. |		Celje, dne 14. januarja 1920 ; j 15. julija 1920. TI 219/19-3.	
Miroslav Tovornik, rojen dne 1. aprila 1887, trgovski ko-rcspondent. pri firmi Kurka & Wildi.	Odšel početkom meseca novembra 1907. v :	Žeua	j Dr. Anton Ogrizek, Ameriko; od tedaj ut več glasu o njem. j Antonija Tovornik. odvetnik v Celju.			Celje, dne 14. januarja 1920.; : 1. januarja 1921. TI 228/19-3.	j	
Andrej Makek, rojen dne 29. avgusta 1885., rudar, naposled v Rii itln ju v Nemčiji.	Služil pri 2. stotniji pehotni ga polka št. 53 ter	_	j	'	CT se boril na srbikem bojišču,-odkoder so prišlo j	Zena	j ,	,, s	loon !	, •	•• iaon zadnje vesti o njem meseca novembra in de- ! Agata Makek.	i	'r T	/to’ o^" ' ’	* junj* ld20. cembra 1914.	j	!	!	n ä>1/19-2.				
Jakob Šarlab, rojen dne 18. julija 1887.. rudar v Virštauju.	Prišel kot vojak bivšega 26. domobranskega j	! pehotnega polka dne 28. julija 1916. v rusko |	x	j ujetništvo, odkoder še phal iz Perma dne	p	.	!	— 2. dectmbra 1917.; potem ni bilo več glasu j	,,oza ‘“ar''1!- i o ujem.	,	j			Celje,	j dne 14. januarja 1920.;	10. junija 1920. T I 255/19-2.	
Mihael Vres, rojen dne 7. septembra 1878 , posestnik v Rogatcu št. 116.	I	t Bil na italijanskem bojišču; izza dne 7. ok- i	Žeta		 tobra 1916. izostal vsak glas o njem.	j Elizabeta Vteš. i			Celje, dne 14. januarja 1920.; i 10. julija 1920. j T I 256/19-2.	j	
j Bil leta 1915. na fronti pri Gorici pri domo- j	.	j » • »p-M-i. Jožef Vrečer,	j branskem pehotnem polku št. 26, odkoder ;	Zena	j	s	J P rojen leta 1874., posestnik v Straži št. 68. j zadnjič pisal dne 18. julija 1915; od tedaj	Marija Vrečer. I „ad Prožinom ni bilo več glasu o ujem.	I	I	\	‘				Celje,	j dne 14. januarja 1920.; j 1. julija 1920. TI 257/19-2.	
Franc Hrastnik, rojen dne 29. novembra 1879., posestnik na Teharjih	Služ 1 leta 1916. pri črnovojniškem bataljonu št. 156, 3. stotniji, na goriški fronti; od tega časa ni bilo več glasu o nj m	Žena Neža Hrastnik.	Dr. Josip Kariovšek, odvetnik v Celju.	Celje, dne 14. januarja 1920.; T i 258/19-2.	1. junija 1920.
Viktor Rssnik, rojen leta 1885., orožniški stražmešter v Rogatcu	Služil do leta 1918. kot orožniški rtražmešter ua postaji Bunjaju v Albaniji; bil dne 1. oktobra 1918. ob umiku avstrijske vojske iz Albanije pri Tropoji blizu Djakove baje ranjen na smrt.	Oče Ignacij in lirat Maks Roaoik. Žena Marija TrebšJ.	Ivan llosman, sodni oficial v Velikovcu	Celje, dne 14 januarja 1920.; T I 260/19-2.	1. novembra 1920.
Anton Trobšo,	j Bil kot rojak 26. domobranskega pehotnega rojen dne 2. maja 1873 , posestnik na j polka na italijanskem bojišču; izza dne 28. av-Bregu št. 2 — Zidani most.	|	gosta 1917 ni več vesti o njem.			-	Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 261/19 2.	10. junija 1920.
Karol Kozar, rojen dne 17. oktobra 1897., samski posestnikov sin v Zadrgah št. 18.	Po poročilih s fronte dne 3 septembra 1918. padel na Monte Asolonu kot vojak 8. pehotnega polka. 2. stotnijo; od tega časa tudi ni vi č glasu o njem.	,, ..	j	j	Celje,	! 1 t-1	j	—-	i dne 14. januarja 1920.; | 3. septembra 1920. Jera Kozar.	j	j	Tl 262/19-2.			
j Odr nri jeseni 1914 k vojakom, bil prideljen Anton Kolar,	| k 87. pehotnemu polku, odšel z njim na se- rojen dne 29. decembra 1890., samski ! verno bojišče, bil v Galiciji ujet ter na potu posestnikov sin na Bučah.	| iz ujetništva dne 24. junija 1918 baje umrl J -	v rezervni bolnici v Zdrodzieah		Brat Janez Kolar.		Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 263/19 2.	15 julija 1920
Mihael Kolar, rojen dne 5. avgusta 1894., samski posestnikov sin na Bučah,	Odrinil dne 26. oktobra 1914. v Coljo k vojakom, bil prideljen 20. lovskemu bataljonu na Vrhniki ter odšel z njim i a severno bojišče v Galicijo, ookoder zadnjič pisal dne 22 januarja 1915.	Brat Janez Kolar,	-	Celje, dne 11. januarja 1920.; TI 263,19 2.	15. julija 1920.
Mihael Hernaus, rojen leta 1880., oženjen posestnik v Loki, občina Zusem.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 27 pehotnim polkom, 2. pohodno stotnijo, ua bojišče; zadnjič pisal dne 23 marca 1915. Od tedaj ni več glasu o ujem.	Žena Julijana Hernaus.	Dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju.	, Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 265/19—2.	15. julija 1920.
X. -	_ ,	j Odšel ob splošni mobilizaciji s celjskim pe- i . iona an	...	! hotnim polkom, 6. stotnijo, v ßalicijo, bil v rojen leta 1883 posestnik naGrhču- ; Elabu l'_.Kazanu ujet ter se zadnjič oglasil Zlblkl st' 17'	!	o Veliki noči leta 1915.		Mati \ na Vrbošek,	—	Celje, dne 14. jaAuarja 1920.; T 1 266/19—2.	15. julija 1920, j
Franc Škrabi, rojen dne 3. februarja 1875., posestnik v Strmcu št. 35.	B 1 dne 6 maja 1915. mobiliziran ter s cesarskimi lovci odrinil ua italijansko fronto. Zadnjič pisal due 21. septembia 1915.; od tedaj ni več glasu o njem.	Žeua Marija Škrabi.	Vincenc Drofenik, posestnik pri Sv. Florijanu.	Celje, dne 14. januarja 1920.: T I 267/19-2.	15. julija 1920.
Mihael Turk, rojen dne 24 septembra 1883,, tvor-niški delavec na Dobravi.	Odšel leta 1914. kot četovodja z brambuvskim pehotnim polkom št 26 v Galicijo, odkoder zadnjič pisal meseca oktobra 1914.	Žena Frančiška Turk.	—	Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 268/19 - 2.	15. junija 1920.
Anton Šorn, rojen leta 1875., posestnik v Irjem št. 7.	Ob splošni mobilizaciji odšel v vojno službo k 8. lovskemu bataljonu. Novembra 1915 se zadnjič oglasil z dobrdobske planote; izza due 20 n 'Vembra 1916 pogrešan.	Žena Neža Šorn. i	v	Janez Šorn, posestnik v Rajukovcu.	Celje, dne 14. januarja 1920.; T 1269/19-2.	15. julija 1920.
Anton Gobeo, rojen dne 10 der mora 1892., samski posestnikov s-n v Št. Jon.eju-Zibiki št. 1.	Odšel dne 27. avgusta 1914. v vojno službo k pehotnemu polku št. 87 v Celju in bil do deljen 16 stotniji; od leta 1914. ni več glasu o njem.	Oče Jožef Gobec.	—	Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 274 19—2.	15. julija 1920.
Jožef Kozole, rojen dne 11 decembra 1884., oženjen posestnik v Brdcah.	Odšel ob splošni mobilizaciji s celjskim pehotnim polkom v Galicijo; od konca avgusta 1914. oogrešan	Žena Marija Kozole.	—	Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 252/19-2.	15. julija 1920.
Karel Selšek, rojen dne 18. novembra 1892 , posest-ničin sin v Kanjucab, pošta Store.	Služil pri 26. domobranskem pehotnem polku v Galiciji, bil dne 22 marca 1915. ujet ter se potem še oglasil iz Taškenta; od leta 1916. ni več glasu o njem.	Mati Marija Selšek.	—	Celje, dne 14. januarja 1920.; TI 259/19 2.	1. avgusta 1920.
Marija Kolar, rojena dne 11 f-firuarj* 1874. r Do-brinji pri Z .sinu, omežena.	Odšla pred 29 leti v Gradec na delo; kakih j	Brat 22 let ni več glasu o njej.	!	Jožef Kolar.		—	Celje, dne 14. januarja 1920 ; T I 264/19-2	1. februarja 1921. j
Martin Požek, rojen dne 9. srptemnra 1893., samski posestnikov sin v Trebčah.	O išel dne 28. avgusta 1914. k celjskemu pehotnemu polku m z njim na bojišče v Srbijo, odkoder leta 1916. pisal iz ujetništva; potom pa ni bilo več glasu o njem.	Oče Mihael Požek. j		Celje, dne 14. januarja 1920.; T I 270 19—2.	! 1. argust* 1920.
Mihael Požek ml., rojen dne 8. oktobra 1895., samski po-sestu kov sin v Trebčah.	Odšel due 18. marca 1915. v vojno službo k celjskemu pehotnemu polku, pisal meseca ju-n ja 1915. z italijansko fronte; potem pa ni več poroč la o njem.	Oče Mihael Požek.	—	Celje, 4ne 14. januarja 1920.; T I 270/19 3.	1. avgusta 1920.
Fortunat Grešak, rojen dne 29 junua 1888., oženjen rudar v Hrastniku.	Odšel ob inobiliziciji s celjskim pehotnim polkom v Galicijo; izza dne 26. avgusta 1914. pogrešan.	Žena Marija Grešak.	—	Celje, dne 14. januarja 1920.; TI 271/19-2.	1. avgusta 1920.
Bok Ferlič,	i	Ob prvi mobilizaciji odšel z 12. stotnijo celj- rojen	dne 11. avgusta 1886.,	oženjen	1	skega pehotnega polka v Galicijo; izza dne rudar v Hrastniku	|	26. avgusta 1914. (bitka pri Knjažih) pogrešan.		Žena Angela Ferlič.	—	Celje, dne 14 januarja 1920.; T I 272/19-2.	1. avgusta 1920.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.