ŠTEV. 7. — LETO VI. Kranj, 14. februarja 1953 Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127 I z h aj a vs a ko soboto Letna naročnina 400 din Polletna > 200 din Četrtletna » 100 din Mesečna > 35 din CENA 8.— DINARJEV PISMO IZ BERLINA * S sindikalnih zborov * Jeseniški muzej * REPORTAŽA 0 VLAKARJIH * Zanimivosti — Biseri — Nasveti — Kronika * NAŠ NOVI PODLISTEK IJSTOBIvBEC Maršal TitO na Gorenjskem sprave *« kongres Ljudske fronte Jugoslavije Vasica Podljubelj nad Trži-čem je imela v ponedeljek, 9. t. m. visok obisk. Predsednik republike Jugoslavije tovariš Tito Je prišel s predsednikom Izvršnega sveta LR Slovenije tov. Miho Marinkom na lov. Zadržal se je v kratkem in prisrčnem pomenku z vaščani v gostilnici pri Ankeletu. Obiskal je tudi pionirje v šoli, kjer sta ga pozdravila pionirka Elzka in pionir Ivanček v narodnih nošah ter mu podala šopek pomladnega cvetja. Tov. Tito se je zanimal za učne uspehe v šoli in učence spodbudil k pridnemu učenju. Ogledal si je šolo in pisarniške prostore kmetijske zadruge, ki so V istem poslopju. V imenu frontne organizacije mu je želel dobrodošlico predsednik tov. Mi-(Nadaljevanje na 2. strani) V februarju vsi naročimo „Glas Gorenjske« Razpis nagradnega natečaja za zbiralce nowh naročnikoo Razen splošnega nagradnega žrebanja za vso nove in stare naročnike, o katerem bomo natančneje spregovorili v prihodnjih številkah našega lisla, razpisuje uredništvo za vse zbiralce novih naročnikov. Pogoji za udeleži);) v tem žrebanju so naslednji: a) vsak, ki zbere 5 naročnikov dobi 200 dinarjev provizije (za vsakega nadaljnjega naročnika do 10 še pO 10 dinarjev) in pride v pošlev za žrebanje, ki DO dalo tele nagrade: 1. meserozko (tovarna ..Tilan'). 2. moško srajco, 3. blago za moško srajco (Industrija bombažnih izdelkov Kranj). 1. in 5. moški klobuk, 6. filc za dva ženska klobuka (Tovarna klobukov škofja Loka), 7. in 8. po eno dozo finega laka („Color" Medvode). I)) vsak, ki zbere 10 novih naročnikov dobi (50 dinarjev) in pride V pošlev za žrebanje, k,i bo določilo lele nagrade: 1. in 2. po 5m platna za posteljnino (Bombažna predilnica in tkalnica Tržič), 3. aktovka (Tovarna usnja Kamnik", I. iim blaga za ženske predpasnike (Tiskanina Kranj), 5. in 6. boljšo moško srajco (Industrija bombažnih izdelkov Kranj), 7. 2 dozi finega laka („Golor" Medvode), 8. in 9. moški klobuk in filc za ženski klobuk (Tovarna klobukov Skofja Loka), 10. za l(M)i) dinarjev kolonialnega blaga. e) vsak, k'i zbere 20 novih naročnikov dobi 1000 dinarjev provizije (za vsakega nadaljnjega naročnika pa še po 50 dinarjev; in pride v pošlev za žrebanje, ki bo dalo naslednje nagrade: 1. blago za moško obleko Trgovsko podjetje ..Kokra Kranj), 2. blago za gniniraii moški plašč (..Sava' Kranj;, \\. par čevljev („Alpina" 2irS|), i. prešito odejo (..Odeja" škofja Loka. 5 nizke moške čevlje ..Triglav' Tržič), 6. kompletno hišno apoteko („Vata" Domžale), 7. moški srajci (Industrija bombažnih izdelkov Kranj), 8., 9. in 10. po I m blaga za spodnje perilo. (l) tistemu, ki bo zbral najvrr narornjkov pa ho '"'ednišlvo poleg provi/ifjr podarilo šr blago za mo-s'<»'> Suknjo v vrednosti 10.000 dinarjev. Vrednost vseh dobitkov znaša 75.000 din Naročnike naj zbira vsak na navadno polo, na P1 erj naj mu naročnik s podpitSOm potrdi, da je list btročii, Nove naročnike naj vsak leden sproti do J^de) dostavi na uredništvo (Kranj, Savski breg da bomo lahko list novim naročnikom začeli a,i,)j dostavljati. Naročnino bo vsak naročnik po- lRv'ial po položnici, ki jo bomo priložili prvi šle Vi|ki lista Doslej še nimamo točnih podatkov o vseh novih va,*očnikih. ker vsi, ki že nabirajo nove naročnike 'iiso dostavili seznamov, Po nepopolnih podatkih .i(' v pretečenera tednu na list naroČilo 392 ljudi p"/(':,j j<' nabral največ novih naročnikov tov, hrane r**°sen i/. Trate pri Skofjj Loki in sicer 52, Torej i, &J*no naprej, pa bomo že v tem tednu dosegli rpviiko looo. ' ^br-uarju T Vniko hišo .J.las orenjske'4 Fronta k ni osrednja politična organizacija Zaostajanje v nekaterih kraj h kranlskeoa okraja že od srede januarja trajajo priprave na zvezni in re- tar občinskega odbora OF tov. Pa ni povsod tako. V nekaterih krajih so prav zadnja posvetovanja frontnih aktivov po občinah in zadnji masovni sestanki OF pokazali, kako majhno veljavo ima tam Osvobodilna fronta in kako zelo jo še podcenjujejo. Ni se čuditi, da so bili masovni sestanki OF najslabše obiskani prav v tistih krajih, kjer jo tudi vodilni tovariši, zlasti komunisti, ne upoštevajo dovolj. Prav slaba udeležba je bila je bil prav takrat vinjen. Naj- publiški kongres Ljudske fronte. Volitve delegatov za oba shoda so sicer osrednji dogodek v pripravah, vendar pa slednje po svojem pomenu presegajo ta neposredni smoter. So tudi uvod v bistveno drugačen in nov način dela v Osvobodilni fronti ali Socialistični zvezi delovnih ljudi, kakor se bo imenovala po kongresu. Tega se v kranjskem okraju zaveda že lepo število frontnih organizacij, kot n. pr. v Goricah, Železnikih, žireh in Predosljah. Tam OF vse bolj postaja osrednja množična politična organizacija [V občini, res pravo središče političnega življenja. KOVU VVLVI PROBLEMI Dediščina, ki jo je prevzel novoizvoljeni odbor Mestne občine Škofja Loka Krabš je tudi mnenja, »naj le okrajni hodijo obveščat po vaseh«, saj je on štab »alfa in ornega vsega dela v občini.« Udeležba na množičnih sestankih je v večini krajev dosegala nad 50 pa tudi 80 odstotkov frontnega članstva, prav slaba pa je biila v centru Kranja, kjer je od tisoč članov OF prišlo na sestanek le 50 ljudi, četudi biva tam kar 108 V Gorenji vasi v Poljanski komunistov, na občinskem posvetovanju v brže ni naključje, da je bilo v dolini je v času posvetovanja Najslabše je bilo v Mavčičah. Smledniku, že dvakrat so ga Zapogah v smledniški občini sekretar občinskega komiteja Tam so na papirju tri osnovne morali sklicati, ker prvič ni na »množičnem« sestanku le ZK oral sneg, na vprašanje, organizacije OF, toda le ena bilo dovolj prisotnih. Od ko- pet ljudi, po sestanku pa je zakaj sta sestanku prisostvo- je izvolila delegata za okraj-munistov so prišli na sestanek polna gostilna posmehljivo vala samo dva člana komiteja, no konferenco, pa še ta je bil v Smledniku le trije, sekretar spraševala sekretarja občin- pa je odgovoril, da on pač ne neopravičeno odsoten. Ostali občinskega komiteja tov. Hri- skega komiteja, ali je šesta- bo igral kurirja in obveščal dve sta tako nedelavni, da se bernik tudi ni bil navzoč, ker nek že končan. ostale člane komiteja. Sekre- sprašujemo, ali sploh obsto- jata, če se v Mavčičah ne bodo prebudili, ne bodo mogli niti izvoliti delegata za republiški kongres Fronte. Ponekod so zadnje sestanke OF razumeli zgolj kot volitve delegatov, in zaito premalo govorili o dosedanjih načinih, bo-~~ dočem delu in notranji uredi- Novoizvoljeni odbo/r je že na nazijsko poslopje, kar bo zah- podjetja prevzele tuje centra- tvi organizacije. Vendar pa v svoji drugi svoji seji pokazal, tevalo lepe milijone. Z izdela- le. Ker so se nekdanji odbori splošnem priprave potekajo zada hoče biti boljši gospodar vo urbanističnega načrta ob- preveč ukvarjali z organizaci- dovoljivo. Tukaj namenoma kot je bil nekdanji odbor. Ob- čine tudi na neben način ne jo tako (imenovanih mestnih govorimo le o senčnih stra-ravnaval je z obširno argumeru smemo več odlašati. V okviru podjetij, kot so pekarije, čev- neh, ker je d)D kongresa še tacijo gospodarski položaj ob- turističnega programa je po- ljarne, mesarije itd. ter z nji- dovolj časa, da. se tudi v načine po industrijski, zadružni, pravilo kopališča, nekaterih hovim več ali manj deficitnim vedenih krajih doseže odločen obrtni in trgovski dejavnosti, gostinskih objektov itd. neob- gospodarstvom, naravno tudi preobrat. Obenem je obravnaval perečo hodno potrebno. ni bilo časa niti orientacije za _. „ *i?r> stanovanjsko problematiko. Ce hočemo poživiti kulturno širše akcije. Potem takem ni Honlepenca AVL Oba referata, ki sta jih ime- prosvetno dejavnost in zado- čudno, da so podjetnejši tujci v Tržiču la posebej predsednik gospo- stiti nalogam množičnih orga- našli v škofji Loki primerna y torek, 10. februarja je bi-darskega sveta in referent za nizacij ter mladino vezati na tla in uveljavili sodobne go- ia v Tržiču konferenca izvo-stanovanja. z razpravo vred, kulturne in napredne organi- spodarske zakone. Zaradi ta- ijenih delegatk AFŽ iz vse ob-sta pokazala, da stoji mestni zacije, potem tudi gradnjo kega gospodarjenja je sedaj črne. Predsednica Zora Koni-odbor pred težko izvedljivo na- kulturnega doma ne smemo za- blagajna mestne občine praz- čeva je podala obračun o de-logo: kako ostvariti načrt za vlačevati. na, tako da stoji novi odbor j(U v preteklem letu in pohva- leto 19'53 ? Neodložljiva nalo- Dosedanja bilanca o povoj- iz meseca v mesec pred pro- ij]a žene Podljubelja, Loma in ga je vsaj delna ublažitev sta- nih pridobitvah, bodisi na go- blemiom, kako plačati svoie Kovorja. Grajala je' delo od-novanjske stiske. Po statistič- spodarskem ali na kulturnem uslužbence. bora v Križah, kjer se odbor- nih podatkih pride sedaj na področju naše občine, res ni Gospodarski svet je na ob- niče niso potrudile na sesta-prebivalca 5 m2 prostora, med- razveseljiva. Po dolgih premo- činski seji 20. januarja dobil nek, ostale žene pa so na njem tem ko čaka na rešitev prošnje rih je končno le zrasel zdrav- nalogo, da izdela pregledno si- sprejele dobre sklepe in jih že za stanovanje že preko 250 stveni dom, ta pa je tudi vse, tuacijsko poročilo o svojih in oživotvairjajo. ljudi. Neodložljivo je tudi asfal- s čimer se lahko naša občina vseh ostalih podjetjih, ki de- Po živahni razpravi so ude-tiranje ceste mesto — želez- prptavi, v vsej povojni dobi. lajo na območju mestne obči- ležerke sklenile, da bodo trži-niška postaja, v zvezi s tem Okrajni ljudski odbor je v ne in pripravi dokončne pred- ške žene pridobile čimveč de-pa vprašanje vodovoda in svojem proračunu odredil po- loge, ki bodo ustrezali načelom lavnih članic, ustanovile krpal-kanalizacije. Prejšnji občinski stavko, ki b0 delno krila po- ekonomskega samoupravljanja nico z vzgojnimi, političnimi in odbor tudi ni mogel adapti- trebe za gradnjo ceste In sta- mestnih občin. praktičnimi predavanji in po- rati hiše, v katero bi se vse- novanjskega bloka, toda kje Občinski ljudski odbor bi tu- svetovanji o vzgoji mladine, lilo sodišče, tako da bo to na- dobiti ostala sredstva? Za u- di želel, da se prihodnjih sej gospodinjstvu itd. Razen tega logo moral rešiti novi odbor, »lažitev stanovanjske stiske je udeležujejo odgovornejši funk- so odločno zahtevale, da se v Se bo Okrožno sodišče v Ljub- odbor dal umestno iniciativo cionarji Okrajnega odbora, ker Tržiču ustanovi višja gimnazi-ljani spomladi še razpolagalo komandi garnizona JLA v šk. bo le na ta način prišlo do po- ja, za katero so tam vsi po-s potrebnimi krediti za osebje. Loki, naj zgradi lastni blok, trebne žive vezi. K. S. goji. D. K. Prebivalo! Selške in Poljanske kajti vojska zaseda v mestu doline ter hribov pod Blega- 204 stanovanja (nerešenih pro-srm, Ratitovcem in Dolomiti šeni pa je še 40). imajo, prodno pridejo do so- Kako pa je z občinskimi delil »oji, v ka- venslvo Gorenjske, ki bo Zaključeno V 'nedeljo, 15. m. $mui$ka saharska fuvekstva ji'.srniškinii kovinarji: »Prvi kršnih živlio vaši delavci, so vtisi, Ivi sem jih dobil v žele- RMlOfTO boliš! kakor v kapita- zarul, so odlični. Povsod in v list'enih državah in boljši od vseh vidim veliko sproščenost ■ naših v Indiji.« Borba za prva mesta, zlasti pa za naslov šahovskega prvaka za letošnje leto, ho zelo ostra, kajti med 12 šahisti, ki na tem prvenstvu sodelujejo, v kvaliteti ni več j'h razlik. (Glej poročilo na 7. strani.) Zunanjepolitični komentar NOVA DOBA NA BALKANU Ob obisku turškega in grškega zunanjega ministra v Jugoslaviji Konferenca 11 v loki Maršal Tito na Gorenjskem 7^ eprav diplomatska akci-ja, o kateri razpravlja vsa naša javnost in ki je vzbudila veliko zanimanja tudi v svetovnem časopisju, še ni končana, je že sedaj jasno, da bo prišlo do vrste sporazumov, ki bodo Turčiji, Grčiji in Jugoslaviji zagotovili gospodarsko, kulturno in tudi vojaško sodelovanje. Dosedanji u-spehi v zbližanju vseh treh dežel kažejo, da so na Balkanu sile, sposobne organizirati obsežen program sodelovanja in smo jih dosegli v zadnjem času, nami zagotavljajo, da bo obrambna skupnost slonela na temeljih prijateljstva. Ni nas presenetilo, ko je ves propagandni orkester sovjetskega bloka pričel blatiti skupne napore treh balkanskih držav. Tista o mački in repu kar drži. Nekoliko več takta bi bilo pričakovati od »največje balkanske države« z apeninskega polotoka. Vsiljivo ponujajo sodelovanje v regionalnem paktu ln postavljanje nesramnih pogojev, patetični apeli italijanskega tiska, da je Italijo vendar treba »zaščititi« in ji podeliti Trst, »odkrivanje« »osvo-jevalnih teženj Jugoslavije napram Albaniji«, — vse to da- je točno karakteristiko njeni politiki. (Pravzaprav je res že čas, da v Italiji spoznajo, dta njihova država na Balkanu nima kaj iskati, da v tem delu sveta ni potrebna nikakršna misija Italije — tembolj še zato, ker je vsako vmešavanje Italije v zgodovini Balkana pomenilo vojno in mednarc?ne zločine, katerih ima dovolj ne samo Balkan, ampak tudi italijansko ljudstvo. Balkanska zveza bo ojačala vse tri balkanske države. Tistim pa, ki so jim besede o miru in obrambi svobode samo krinka, bo zastavila nalogo, naj korigirajo svojo politiko in krenejo po poti konstruktivnega sodelovanja. Za to pa so vrata vedno odprta. Preteklo nedeljo je bila v dvorani Sindikalnega doma na Trati pri škof ji Loki letna občinska konferenca Zveze komunistov za škof}« Loko in okolico. Poleg članov so kot gostjo b:;M navzoči zastopnik okrajnega komiteta ZK iz Kranja tov. Smilja Gostiševa, predstavniki množičnih organizacij in JLA. Sekretar mestnega komiteja ZKS v Škofji Loki tov. Franc Bertoncelj je i>odal obširno poročilo o delu komiteta v pretočenem letu, nakar se je razvila zelo živahna razprava o raznih važnih zadevah. Med drugim so bila razčiščena vprašan ja o notranjem in zunanjem političnem položaju, zlasti pa o delu komunistov-, o liku komunista itd. Razpravljali so tudi o napakah, nezadovoljivem delu posameznikov, o vplivu verskega mračnjaštva na mladino in podobno. Na konferenci so pretresene tudi naloge novih Ijodsltih odborov, predvsem pa komunalna de'avnost v škofji Loki, vloga sindikatov in druge važne zadeve. (Nadaljevanje s prve strani) mu p'onirji avtomobil okrasili lan Oj;ris in delavna članica s cvetjem. AFŽ Marija Bulčeva. Po lju- Pcrtljubelj se čuti izredno po-beznivem kramljanju z vašča- časten z obiskom visokega in ni se Je odpeljal, pospremljen dragega gosta, z vzklikanjem, še prej pa so D. K. Maršal fito v razgovoru z tafčani POPLAVE NA NIZOZEMSKEM Mori« f*> zmagalo Stefanos Stefanopulos dejanski odpor proti vsaki napadalnosti. Zbliževanje, ki ga v zadnjem času označujejo zlasti obiski ministra za zunac nje zadeve Grčije gospoda Ste-fanopulosa, turškega zunanjega ministra Kopruliija in turške parlamentarne delegacije, ni naletelo na velike, nerešljive probleme, ki bi ga ovirali ali morda, dopuščali misel, da gre le za vrr.etro, s stranvi vsiljeno rešitev. Skratka, to je preudarno in tehtno sporazumevanje, ki so ga diktirale obče in ne ovirale posebne koristi članov balkanske zveze, katere obrisi se nam kažejo na obzorju. Že več kot štiri leta* trajajoči napadalni pritisk Sovjetske zveze na našo domovino, resno ogroža mir v tem delu sveta in v zadnjem času gotovo narekuje, da se dosedanji ukrepi za povečanje obrambne sposobnosti naše države vskla-dijo s podobnimi napori sosednjih dežel. Skupna akcija v primeru napada pa ne zahteva samo dogovora o postopanju. Za to je od vseh sicer tudi potrebnih pismenih sporazumov še toliko važnejše tesno zbli-žanje, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Rezultati, ki m j noči od zadnjega janu-\' arja na prvi februar je pobesnelo morje med Anglijo in severozahodno obalo evropske celine med divjanjem strašnega viharja udrlo na o-balo vzhodne Anglije, Nizozemske, Belgije in severne Francije ter v nekaj urah uničilo stoletne stvaritve materialne kulture. Izredno visoka plima je dvigala do 10 m visoke valove, planila preko nasipov in jezov ter drla v notranjost nairodovitnejših pokrajin. Katastrofa J3 najstrašnejša na Nizozemskem, kjer leži velik del dežele niže od mor- plodno zemljo in jo pogoltnilo. V mestih Rotterdanim, Ut-recht. stoji voda do 4 m visoko. Ena četi^tina Nizozemske je izginila v strašnem morju, ki leži nad njo do 10 m visoko. Kje sta prelepi pokrajini Lee-l.or.d, Bramant? žalostna slika! Povsod samo umazani morski valovi! Po njih plavajo leseni ostanki ruševin, tisoči utopljenih živali, izruvana debla nekdanjih parkov. Vihar, ki je v nesrečnih krajih divjal pet dni, se je polegel. Snežni metež prvih dni je z^lo oviral reševanje. Prvi alarm in prve vesti o / vrečami peska ljudje mašijo nasipe ske obale. Stoletja že vodijo Holandci uporno borbo z morjem, ki jim hoče od časa do časa uničiti vse, kar so mu že iztrgali. Tudi letos je morje pobesnelo, prebilo nasipe in se kakor nenasitna zver vrglo na viharju sta prišla iz Belfasta v Angliji. V njegovi bližini jo vihar potopil ladjo. Le štirideset ljudi se je rešilo. Potem so prišle vesti o prodoru nasipov na angleški obali, o poplavi v južni Angliji. Avse to je kar zbledelo ob vesteh o strašni katastrofi na Nizozemskem. Srca vseh, ki so poslušali ali čitali vesti so zatrepetala scčiifa in usmiljenja. Takojšnji odziv je bil: pomoč. Angleška, francoska, belgijska, nemška, ameriška civilna in vojna mornarica, letalstvo, vse je hitelo na pomoč. Po vsem svetu so Rdeči križ, mesta, vasi — združilo s pošiljanjem pomoči. Vse hrlandsko ljudstvo je složno pohitelo na nasipe, da bi zamašilo vrzeli. Njim pomaga na tisoče vojakov vseh velikih narodov. Najvažnejšo nalogo ima aviacija. Letala vseh vrst krožijo nizko nad pokrajino, rešujejo ponesrečence, mečljejo v vodo gumijaste čolne, prinašajo hrano. Neko letalo je opazilo zibelko, ki so jo valovi zanasaU proti razvalinam neke hiše. V njej je spalo desetmesečno dete. Drugje so opazili plavajoče deske, keitcre se je krčevito dlržalo petnajst mačk . . . V ve-'ah nekega drevesca so tičala trupla treh otročičkov. Matere ni več, očeta so našli težko ranjenega. Doslej ima statistika te najstrašnejše katastrofe na Nizozemskem te-le podatke: 1370 mrtvih. 66 tisoč oseb brez krova. 1300 km- poplavljene zemlje, škoda na poljih 300 milijonov holandskih goldinarjev, na strojih in industrijskih mrora-vah 100 milijonov. Izgubljeno je 35 tisoč glav živine, poleg drobnice in perutnine, polja u-ničena za nekaj let, ker prepojena s soljo ne bodo rodila. Morje je zmagalo. i'o obisku v soli pri Sv. Ani Z ZBORA VOLIVCEV V DOMŽALAH Krajevni samoprispevek za poprauito cesi Že dolgo ni bila udeležba na zboru volivcev tako velika, kakor na zadnjem zboru. Zbor je otvoril predsednik ljudskega odbora domžalske mestne občine tov. Zule Slavko. Po običajnih formalnostih je tov. predsednik podal obsežno poročilo, v katerem je zajel vse pereče probleme komunalnih gradenj, asfaltiranja glavne ceste, gradnje kopališča, vodovoda, regulacije reke Bistrice in kanali zaci je Domžal. Dotaknil se je tudi urbanističnega načrta, ki je nujno potreben, če hočejo Domžale v kratkem času dobiti prikupno zunanjost. Po tem poročilu je podal predsednik Sveta za kulturo in pro-sveto tov. Dušan Mazgon svoje poročilo o delu tega odbora. Poleg vzgojnih ukrepov, ki jih je nanizal v svojem referatu je poročal podrobneje o gradnji novega šolskega poslopja v Ihanu Po poročilih je sledila debata ki je razčistila nekatere-nejasnosti. Zbor volivcev je sklcr.il, da bo mestna občina začela pobirati krajevi1! samoprispevek za asfaUlranje ceste. Ker so poljsKo roti v slfihKm stanju, se je zbor odločil, da izvoli dve komisiji, kateri bosta vodili skrb za pravimo vzdrževanje ooljskih poti in to na način, da I:.do zainteresirali vse poljed/eo k sodelovanju pri obnavljanju lc-teh. Na zboru volivcem je bilo opaziti, da se nov oocvnski ljudski odbor v Domžalah mnogo trudi, da bi v mejah svojih fini, ornih možnosti čim preje rc-n''ztral vse go-ipod^rsko načrte, ki si jih je zastavil v svojem načrtu. Življenje v okupiranem Berlinu se mi je zdelo tako moreče, da bi ta občutek težko razumel človek, ki živi v urejenih razmerah sodobne domovine, že to, da je mesto obkoljeno od ruske cone, potem pa še pregraja v mestu samem! - čeprav resnično železna zavesa ne obstoji, vendar jo čutiš ob vseh napisih, ki svare prebivalstvo pred nepremišljenimi sprehodi v vzhodno stran. Tu pa nenehna reka beguncev! Res so se domačini nanje že privadili, vendar je meni tujcu, obisk njihovih zasilnih taborišč, zapustil globok vtis. Koliko bridkih usod, koliko gorja, revščine, človeške bode na enem samem kupu! Diametralno nasprotje te bede pa nudi slika razkošja in čezmernega uživanja v nočnih lokalih, bogastvo izložb, gneča luksuznih avtomobilov, ki drče še vedno mimo ruševin. Kakor da bi bila splošna težnja: ne opažati gorja ln stiske, pozabiti, pozabiti. Živeti vsaj trenutek v nekaki karnevalski opojnosti. Seveda je to samo prvi vtis, kajti kmalu sem spoznal, da je Zahodni Berlin mesto, ki se čuti kot celota z vso ostalo Zahodno Nemčijo, ki se bori za obnovo ln se želi čimprej otresti bremen po izgubljeni vojni in se že uveljavlja kot pomembna sila, katero mora Evropa že upoštevati. Obiskal sem več mest v Za- Pismo iz Nemčije Odločitev pred zoro GLAS GORENJSKE Stran 2 — Slev. 7 hodni Nemčiji, kjer sem povsod opaz.il isto stremljenje. Potrtost in občutek sramu, ki sta prevladovala takoj po vojni, sta že skoro povsem izginila. Zahodna Nemčija spet gradi Industrijo, se uveljavlja, konkurira, Izvaža in se dviga. To je dejstvo. S tem raste tudi samozavest prebivalstva in prepričanje, da bo Zahod nt Nemčija kmalu v zboru evropskih narodov enaka med enakimi. Kaj pa nacionalsociallzem ? Za to je poslednji Wehrwolf le nekako preživel. Potuhnil se je, oprezal in počasi prilezel na dan. Seveda ima največ pristašev med mladino, ki jo zna spretno uloviti na prijetno prlšepetavanje o popolni svobodi, o slavi, moči Itd. Seveda gibanje, ki Je začelo zavzemati že resne oblike, nI ostalo neopaženo. Ni čuda, da je angleška obveščevalna služba pravočasno razkrila, česar bounska vlada v svojem optimizmu ni opazila. Nemško javnost je zelo vznemiril film, ki so ga šele pred kratkim predvajali v vseh večjih mestih. Zbudil je odpor prebivalstva in sprožil celo javno anketo, na katero so odgovarjali ugledni ljudje lz Zahodne Nemčije. Ogledal sem si film, ki je tehnično .režijsko in igralsko na umetniški višini, saj ga je reži ral ln zanj Izbral igralski kader slavni režiser Litwaik. čeprav je film amerikanski, v njem nastopajo samo nemški igralci, ker je snov vzeta lz pretekle vojne ln se dejanje vrši v Nemčiji. Naslov filma je »Odločitev pred zoro-. Vsebina je v kratkem ta-le: Mlad delovanjem pospešil konec vojne in tako rešil nedolžno prebivalstvo nadaljnjega trpljenja in smrtnih žrtev, hoče ameriški obveščevalni službi pomagati z vsemi močmi. V Nemčijo se vrne kot nemški letal- 1'rizor iz filma „Odloči.cv pred /oni sanitojec, član nemške VVchr-m; m lit, pride v ameriško uj-t-ništvo. Zagrizeni nacisti niti v ujelniškem taborišču ne popuste v svoji politični strasti in umore sojetnika, ker je Izrekel dvom, da bi Nemčija zmaga'a. Ko sanitej-o spozna, da drvi Nemčija zaradi pobesnelega fanatizma nacističnih voditeljev v neizbežno pogubo, »o jnv1 a-meriskl obveščevalni službi. Samo zato, da bi s svojim so- ški ofLelr, zbira podatke in sodeluje z ameriškimi agenti, ki jih ne vodijo tako čisti nagibi kot njega samega. Ob prehodu čez Ren jih nemška straža o-paz.l, In da bi reši! ameriškega tovai iša. ki no.si dragocen material, spelje pozornost straž nnse, da ga ujamejo ln umore. — Anketa ne je glasila: »Ali je bil fant izdajalec?« Znani nemški pisatelj' Tail Zuck- mayer je med drugim odgovoril: Vrednost filma je pred* vsem v tem, da ne poveličuje niti ene, niti druge strani sovražnih armad. Vsaka armada se mora zanašati na zvestobo svojih vojakov, če sta pa v lastnem taboru zvestoba ln vera strta, če lastni voditelji ravnajo tako, da mora ljudstvo izgubiti vero in zaupanje vanje, potem prisega zvestobe vojaka več ne veže. Slediti mora nujno glasu svoje vesti. Mladi Happy< se pri tem pogubi. Ml pa ostanemo do dna pretreseni. Ostaja nam samo Izrek »Ne f-udite!« Fabian von Schlabrendorff, soud ležonoc zarote proti Hitlerju 1944, pove približno isto s poudarkom ,da edino v sebi svoboden človek lahko stori tak usoden korak, no glede na to, kaj bodo drugI o njemu sodili, ne glede tudi na sodbo zgodovino. Izdaja nI vedno Izdaja. Herbeit v. Busse, štabni major, ki se je udeležil pohoda v I Misijo, se je postavil na stališče, je država politična organizacija, nastala po volji ljudstva in če se odloči za vojno, se mora ljudstvo ukloniti vodstvu in se strinjati z. vsem, kar vodstvo snnutra za nujno. Čeprav ga pretrese iv-iod.i posameznika. mora vendarle njegov čin ostati neupravlčen. Za primer navaja maršala Ro-mela in W1tz.lebna, generalnega |M>lkovnika Heeka In druge, ki so Izgubili življenj«, ker ao boleli delali proti volji države. ki jo je vodil Hitler. Njihovi cilji so bili plemeniti, vendaf jih obsoja. Kar je storil nemški vojak v filmu ni opravičljivo, ker je s svojo špion ižo> pomagal, da so padali niegovl lastni nemški tovariši pod preciznimi zadetki sovražnih letal, katerim je on sam pokazal cilj- Tudi več drugih odgovorov* je sličnih. VVilhelm Sllgrad, predsednik nemških konservativcev trdi, da je »Happy« podcenjeval svoj narod in prisojal sovražniku več moralne višine* sicer bi bilo njegovo iz.daistvo samo sleparstvo. Njegovo dejanje, pa najsi bi bilo nastalo zaradi maščevanja ali Idealizma, je nujno vodilo v boj proti \ mu lastnemu narodu ln podpiralo sovražnik«', ki so ga hoteli uničiti. Pisatelj VVerner Rlchter P* pripisuje pravico odločanja v* takem usodnem koraku samO1 geni ralom in armadnlm na'''''' nikom, ki imajo jasen vpog1*^ v položaj, nikakor pa ne dopušča, da bi si kaj takega S"10' dovoliti navaden vojak. NI bil moj namen, da bi 96 spuščal v vse diskusije o koti In vsebini prejetih odflPf virov. Poudarili hočem 1* t* da me j<> presenetilo, da se J ta anketa sploh lahko Izve'^ fte bolj pa, da v njej ra*lW*J ljudje lahko svobodno Izraz« tako škodljiva, naravnost činska mnenja. S tem nam u/ je i o presneto značilno sliko F* Uličnega življenja v ZahO» Nemčiji. e Tako se moje mnenje v krog in vi I 1H'' (> yr vem naolonalsochullzmu, ro omenjam v začetku. r G ospodarske novice iz vse domovine NOVA TOVARNA AVTOMOBILOV BO ZAČELA OBRATOVATI Do zdaj jo bila v naši državi samo ena tovarna za Izdelovanje avtomubJov — TAM v Mariboru. V Priboju v Sandžaku pa že trt; lota gradijo novo tovarno avtomobilov, ki bo že letos zaol;šali '^"•.st.Lv rodnih plasti na Zemljinih in dosegli, da bodo na teh ^"'nlji.šeib tudi druga gnojila k°lje učinkovala. Ker je že skrajni čas, da na-sadja rs t vii sodobno uredijo- bomo začeli pridinjo atl nove sadike v dre ves-J,c''di In sistematično zatirati .Hl" 'Vrst,* rasi linsUih bolezni j? škodljivcev. V skrb za dvdig 2?l0PeJe bo vključena tudi 2JJ za preprečevanje živinah bolezni. bodo imeli kmetovalci to- ,;'t'U vl,";;le1| v ;;o p.nlarski na • naj kmetijske zadruge ^voča.stno javijo svoje občne (}.>r>e Hill članske sestanke <*ru^nl /'v<>7'1 tanetijskih za- ^ k", ki |x> pu. |ala na s-st an Hov'1"'''' 1 -o valna postaja v Lescah. S to potomci Bambdna, tega od- ■•«►'-■ ■» " ■ "»** *»i« ■ n*wi ti" u o mjj u^Uiuj • kratkim predavanjem nam je ličnega plemenjaka. Saj so mu veterinar Pcbesko prikazal ves ludi čisto podobni. \Ha tem Ne mislite, da je kmetijska kupujejo živino v Loškem po- (čeprav je to proti zadružnim potek ravnanja s semenom od po-estvu dosežejo biki pri sta- zadruga v Gorenji vasi pasiv- gorju, plačevati nakupovalcem pravilom) in si med diskusijo odvzema pa do osemenitve Z rasti 1 leta težo do 380 kg, te- na- Lani Je ostvarila skoraj 2 dnevnice ter živino prevažati niso upali z resnico na dan. drobnogledom si je lahko vsa- lice pa 280 kg. Dobro blago se milijona dobička! Poglejmo pa, s kamioni, medtem ko jo dobi Tudi zadružno poslovanje kdo ogledal žive semenčice, tudi dobro proda. Tako smo odkod zadrugi tako velik do- KZ v Gorenji vasi naravnost zasluži kritiko. Zadruga se kaj Ogledali smo tudi druge pro- videli 3 enoletne bike, ki so bifiek v klavnico. Kmetje jo namreč malo meni za plan gotovinske- etorel tako operacijsko dvo- jih prodali po 85.000 do 100.000 Osnovna dejavnost te zadru- sami pripeljejo. S preprodajo ga prometa, ki ji ga postavlja rano, hleve zfl bolne živali itd. din. Pa naj še kdo reče, da 8® Je trgovina, ki ustvarja čipk pride zadruga na podoben banka; v blagajni hrani lepe Nemalo so se udeleženci začu- se re izplača vzrediti kvali- mastne dobičke. Pri enem sa- način do težkih tisočakov. tisočake več, kakor dopušča dili ko so videli prve bikce tetno plemensko živino. mem prostorninskem metru Tako spretnost pri zbiranju blagajniški maksimum itd. Za in telice, potomce Bambina, Tudi v svinjakih smo videli «-rv spravi zadruga v lastni dobičkov bi zadmgi oprostili, te prestopke je bila zadruga seveda kot rezultat osemenje- vzoren red in čistočo. žep 500 do 700 dinarjev. Drva če bi dobiček porabila za na- tudi kaznovana, vanja. Nekaj popolnoma novega za odkupuje od privatnikov po bavo kmetijskih strojev ali za Temeljito bodo morali spre- Dalje nas je vodila pot v naše gorenjske kmete pa je 800 do 1000 dinarjev za prm. dvig kmetijstva nasploh. Tega meniti poslovanje, če bodo ho-Mestno klavnico, kjw smo si bil hlev tako zvane mrzle reje. Preproda pa jih že v Gorenji pa ni storila. Kupila je le slab teli, da bo kmetijska zadruga ogledali pljuča tuberkulozno V tem hlevu namreč ni ene vasi po 1500 dinarjev. — Lani kamion, ki naj bi služil za po- v Gorenji vasi služIla svojemu krave, metli java jetra in ikra- stene. Živina je pozimi in po- v začetku leta, ko so morali spešitev trgovine (zanj je dala namenu. Izgovore, da dreves-eavega prašiča. leti na mrazu, krave tu celo kmetovalci obvezno oddajati nič manj in nič več kot 1 mi- raca ni rentabilna in da je za- Na podkovskl soli so nam teleti jo. V primeri s kravami los, ga je zadruga na mestu lijon 600 tisoč din), za ves o- to ne bodo naredili ipd. bodo prikazali važn >: t pravilnega v hlevu, te živali lepše napre- preprodala po višji ceni. Raz- stali denar pa namerava ku- morali opustiti, če hočejo ko-podkovnnja zlasti nepravilnih dajejo. Na ta način hočejo do- like v ceni seveda ni odvedla, piti nekaj nad tisoč kvadrat- i,jCkaj storiti za dvig kmetij-1; ,,,11, tV-o:'.v.n.".;a ortoped seči, da bodo goveda bolj od- ker je menila, da je to nj-n mh metrov zemljišča. Zanj po- stva, živinorejo in sadjarstva, ske ga podkovan ja. porna proti tuberkulozi in dru- dobiček. Med odkupovanjem nuja toliko, kakor da bi šlo Dobro bi bilo tudi, če bi za- Na Mestnem 'pasostvu Be- gim boleznim. krompirja si je obdržala kar za zemljišče V središču Ljub- družnikl pregledali poslovanje kale! so nas zanimale v obšir- Tudi pri silosih smo se pre- po 3 din pri kg in to samo za ljane. Za dvig kmetijstva pa na svojj zadružni ekonomiji, nem hlevu zlasti ventilacijske cej časa zadržali. Nismo se delo ob prevzemu ln za na- ne namerava dati iz dobička fcj je last upravnika Ingli-na.prave. Nekateri poljedelski megli načuditi zlasti onemu, ki kladanje krompirja na kamio- niti dinarja. ^a čeprav je v vasi zadružna stroji in pravkar dospela Unl je zgrajen iz lesa. Kaj podob- ne. Ti trije dinarji pa so bili Sicer pa, kdo bi se za dvig ekonomija, je morala krajevna mog pa so navdušili zlasti ti- nega, seveda v manjšem olvse- 20% odkupne cene! Podobno jo kmetijstva zmenil? V uprav- gostilna kupovati solato in so-.,le živinorejce, ki si želijo m o- gu, si lahko tudi mi zgradimo, Se sedaj pri mesu. Prodajajo nem odboru so predvsem veli- crvje celo v Ljubljani. Ljudje derniziratl obdelavo svojih saj lesa ne manjka. Videli smo ga po isti ceni kakor v šk. ki kmetje, ki obdelujejo zem- trdijo, dla je Matevž Inglič sapo] j pa vsi, da je zlasti v tem letu, Loki, čeprav morajo Ločani, ki ljišča z lastnimi sredstvi. Vse mo zato ponudil svoje posestvo drugače je z malimi kmeti in 9tan^i da se je rešil dav-bajtarjl, ki pa v odboru ni- kov Davčne odmere je imel majo predstavnika. Brez vprež- 10o.OOO dinarjev, a ekonomija ne živine so in zato n. pr. pri j,e maela po knjigovodstvenih oranju na malost in nemil-st podatkih le 90.000 din prome-pihaln k za seno -in različne noreje, ki so se jI doslej kaj prepuščeni večjim kmetom. Se- ta skoraj ves denar je šel v manj*! stroje. malo posvečali, so se pogovo- tev se zato zavleče v pozno roke in preko rok tov Ingoli- Ta kmečka delovna zadruga, rili na svojem letnem občnem pomlad. V zameno za oranje ča tako da je ta gospodaril cijl"zadružništva še ostale, je klima lastno elektrarno, 2 go- zboru pred nedavnim. Med pa morajo mali kmetje skozi kakor na lastnem pos-stvu Za-lani v KOZ »24. december« pre- stilni, žago ln kamion, je imela drugim so ugotovili, da v vse leto pomagati na velikih druga pa mu je ob koncu le-cej dušika delovni polet. VzhV lani preko 5 im pol milijona Dobju, Predmostu in Srednji kmetijah. Mar ne bi bilo pra- ta dala še 18.000 din odškod-temu pa so storili zadružniki dohodkov, ustvarjenih vočkkil vasi molznost krav precej viilneje, da bi zadruga name- mne! marsikaj koristnega za moder- s prodi Jo lesa. Od teh dohodkov presega okrajno povprečje, sto kamiona kupila traktor? Ni torej dovolj če zadruga ni z; ud jo kmetijske proizvodnje so 3 in pol milijona razdelili medtem ko je v Vlnharjih da- R tem bi mnogim članom KZ ostvari dobiček dosti bolj važna svoji zemlji. 1,200.000 de- med zadružnike, tako da so leč pod povprečjem. čudno ustregla. Vsi bi lahko zmanj- no je> kako «.a ustvari in v viz.mii dinarjev, pridobljenih z. Letos povišali delovni dan od pu jo, da« so se zadružniki sali stalež vprežne živine in izvozom lesa, so | h »rabi I i za 170 din na 338 din. Vprašanje zadovoljili že z ugotovitvami! povečali število molznic, nakup traktorja >Unlmog« ln pa je, kako bo z izplačili ob Pol>Nlel«ke stroje hrani za- Za vse to zadružni člani ve-vsoh potrebnih priključkov, koncu letošnjega leta, ko za- druga za sedaj še pri zadruž- do in celo med seboj gospo-Km/.en tega ho izdali 1,726 000 »iruga ne bo mogla več v to- nikih, zdaj pri tem zdaj pri darjenje kritizirajo, vendar so dm za ročno ln motornu) ko- Likšni meri pnodadati lesa. onem, prav tako jim manjka na občnem zboru že tretjič iz-sllnico, izruvač za krompir, O vsem tem in o dvigu živi- (Nadaljevanje na 8. strani) volili isto zadružno vodstvo Delovni dan v KOZ Poljane - 338 din Negotovost, kako bo v bodoče s kmečkimi delovnimi za-d rugam i, ki so po rcorga.m za- kaj ga investira. GLAS GORENJSKE Stev. 7 — Stran t 3X PROBLEMI SKUD-ov IN SVOBOD Več pomoči igralskim skupinam Da ne boste napak razumeli Igralske dimžtoe Kudov, Sku-dov, Izojdov, Mkudov, Svobod vseh društev z istim kulturnim eeljem, stoji pred težkimi in odgovornimi vprašanji: Kaj? Kako? S kakšnimi sredstvi? Vprašanje repertoarja, čeprav je najvažnejše, v mnogih društvih odgovornim članom igralske sekcije ne zadaja po-»ebne brige. Igrajo kar dela TihnL, Id fiA aledama ..Trije caballerosi" Trije kavalir ji (bolj primeren bi bil tudi v slovenskem prevodu naslov »Trije caballerosi«;) so menda do danes najvišje, kar je dosegel Walt Dis-ney s svojim pomožnim umetniškim štabom. Racman Do-nald (po beograjsko »Paja Patak«) dobi za rojstni dan kup vezil od prijateljev iz južne in srednje Amerike: vezila so žive knjige in čarovne slike in filmi. Donald stopi tudi sam vanje in se tako poda na pot po Braziliji in Mehiki. Iz tega se razvije fantastična, bogata plesno-glasbena varite j-ska revija, pretežno risana, demo tudi igrana, na mnogih mestih pa tudi kombinirana v obeh tehnikah. — Domiselnost v slikovitem humorju, drznost nenavadnih, toda učinkovitih in lepih barvnih komibmacij, zanimiva sanjsko Erotična simbolika nekaterih plesov (zlasti zadnja točka: revija kaktusov!), nenavadno prilagodljiva in virtuozno izvedena glasba, duhovitost nekaterih vložkov (zlasti prva zgodbica o pingvinu, ki ga je zmerom zeblo!) in ne nazadKije tisto presenetljivo bogastvo »abstraktnih« filmskih slik, lahko bi rekli »živih ornamen-tov«, ki se jih ne naveličaš gledati, v prvi vrsti pa nepopisna raznolikost v izrabljanju vseh tehničnih in izraznih možnosti kamere, risbe, reflektorjev, kulis, plesa itd. — vse to daje tej ljubeznivi igrači pečat prave mojstrovine. — Nemara bi t)'l film še bolj popoln, če bi bil vsebinsko bolj enovit oziroma, če bi bilo v njem več »zgodbe«; tudi bi morebiti kdo upravičeno želel, da bi kruti in neusmiljeni humor življenjskega veselja (prizor na plaži!) nekoliko omilili Z melanholično poezijo in bolj ljubeznivim nasmeškom (n.pr. v Chaplinovem smislu), če bi bil Disnev revijo vsebinsko dopolnil in omilil, bi bila tudi po zunanji podobi laže dojemljiva — v sedanji obliki se namireč zaradi neznanskega tempa in nepopustljivega ritma oko nekoliko utruja. Ob takih premislekih pa ne smemo prezreti, da so »Trije caballerosi« zamišljeni predvsem kot umteniškl (in trgovski!) eksperiment, ki naj bi odprl nova pota v izrazij risanega in revijsikega filma. In kot eksperiment je film v celoti uspel. ki so jih dajala profesionalna gledališča v pretekli sezoni, ne glede na to, da je izbira ponesrečena, saj se amaterski kader nikakor ne more meriti s poklicnimi igralci in so tudi režiserji povečini le amaterji, čeprav polni dobre volje, vendar imajo (z redkimi izjemami) le malo odrskega znanja in prakse. Tako se zgodi, da zahtevana odrska dela propadejo ali se prevržejo v direktno profanacijo tega, kar si je pisatelj zamislil. Spet drugod igrajo stvari, ki vlečejo. Na naših odrih se je udomačil Nušič, ki seveda ni tak, kot bi moral biti. Izgubil je vso svojo srbsko duhovitost in živahnost, pa tudi dosti od svoje socialne satire. Režija ponavadi poudarja le komičnost situacij, da bi ugodila publiki. Pred kratkim smo v kranjskem okraju igrali »Detektiva Meglo« in »Vele-turista«. Ravno te dni omenja Pavliha, da bodo na štajerskem nekje igrali burko »Maks v škripcih«. To je dovolj očiten dokaz, kako naše družine ne vedo, ne kod ne kam. Režiserji niso dovolj uvidevni, da bi razumeli, da so »Maks« in slična dela velik korak nazaj v preteklost. Ali je res namen naših igralskih družin, zabavati publiko z ničvrednimi deli, ki godijo samo plitkim in neresnim ljudem ? Kulturno poslanstvo igralskih družin je vse preresno in preveč važno, da bi smeli dopuščati v vodstvu igralskih družin ljudi, ki izbirajo plehka, ničvredna dela, ki vlečejo. Res je naša publika marsikje nepoučena, da, docela nevzgojena. Nočem načenjati vprašanja, kje je krivda, pač pa vprašanje rešitve iz sedanjega stanja. Vsa naša društva so kulturno vzgojna. Stremeti morajo k vzgoji publike s tem, da uprizarjajajo le kvalitetna, svojim gledalcem primerna dela. Nujno bi bilo, da bi se osnovala nekaka posvetovalnica za amaterska gledališča, ki bi tudi izposojala dela, primerna kvaliteti in moči posameznih družin. Ravno tako bi bilo nujno, da bi režirali v posameznih družinah tu pa tam poklicni režiserji in s tem dvignili kvaliteto predstav. Na vsak način pa bi morali režiserji in igralci amaterskih odrov udeleževati tečajev za igro, režijo scenografijo in šminko. Le tako bodo naše družine napredovale in dosegle višjo raven. Priznati pa moramo, da je izbira primernih del težavna, ker imajo režiserji premalo vpogleda v dramsko literaturo. Zelo jim je potrebna izobrazba in tehten študij. Ob vprašanju sredstev so vse igralske družine pred istim problemom. Odkod denar? Saj poklicna gledališča ne morejo kriti izdatkov! Kako naj bo to mogoče igralski družini, ki igra v svojem kraju kako delo samo nekajkrat in potem kveč-mu par krat z njo gostuje. Kako kriti izdatke za nove kulise, rekvizite, kurjavo, luč itd? čeprav se režiser in igralci trudijo in žrtvujejo iz ljubezni do teatra ves svoj prosti čas, pičli dohodki vendarle ne morejo kriti stroškov. Zato pridejo spet do veljave tisti, ki zahtevajo, naj bi igrali samo burke, ki vlečejo, ki zabavajo, ki polnijo blagajno. In tu smo spet tam, kjer ne bi smeli biti. Nikakor nismo načelno proti komediji, saj Imamo v svetovni dramski literaturi krasna zabavna dela (Moliere, Gogolj, Sheridan), vendar imajo vsa svojo notranjo vrednost, a so spet za naše odre zelo zahtevna. Tu je tudi vprašanje kostumov. Včasih so naši igralci tako nemogoče oblečeni, da je kar hudo. V poklicnem gledališču tega vprašanja ni. Pri nas pa se le redko kaki družini posreči, da bi dobila na posodo primerne obleke. če ne bodo podjetja in občine prispevale za vzdrževanje igralskih družin, bodo še nadalje samo životarile, igrale puhle enodnevnice, a kulturno-vagojni cilj bo ostal le na papirju letnega poročila na občnem zboru. Pred meseci smo brali v »Gorenjskem glasu« članek o neuspelem občnem zboru KUD »Triglav« v Dupljah. Ne bi nam bilo ljubo, da bi tisti, ki dela našega društva ne poznajo, sodili članstvo samo po udeležbi na občnem zboru! Naša slaba lastnost (ali pa tudi ne) je, da svojega dela ne populariziramo v časopisju, zanj ve le vas ln najbližja okolica. Občni zbor je bil resda tak, da nam ni ravno v čast. Vendar nismo temu krivi toliko člani društva, kakor čas, v katerega je vpadel občni zbor. Jeseni je bil sklican, prav tedaj, ko je nastopilo nekaj suhih dni, tako da se je vse odpravilo krompir kopat. Nekateri člani okrajnega odbora Ljudske prosvete najbrž še pomnijo, da so bili občni zbori prejšnjih let bolje obiskani, ker so bili pozimi. Kulturno delo pa je v Dup- ljah že tradicionalno. Pevski zbor n. pr. obstoji žen 23 let. Delo tudi ni omejeno na ozek krog ljudi, saj je v pevskem zboru 40 članov; prav toliko ljudi je sodelovalo v »Zlatorogu« — zadnjem delu, ki ga je uprizorila dupljanska igralska družina. Društvo ima tudi lepo knjižnico, ki je odprta 2-krat na teden, za izobrazbo vaščanov skrbimo še s poučnimi predavanji v okviru Ljudske univerze in s tečaji, ki jih vodijo gimnazijski in osnovnošolski učitelji. V vseh naštetih primerih se lepo odraža povezava med delavci, kmeti in intelektualci. Zadnja dva meseca preteklega leta in letošnji januar pa govore o intenzivnem delu vseh sekcij KUD: 29. novembra 1952 je dramska sekcija uprizorila v režiji tov. Lampiča dramo »Za svobodo«, v decembru pa je naš pevski zbor gostoval z do- Prizor iz Klabundovega »Kroga s kredo« v Kranju Lep nastop javorniške »Svobode* Kranj zopet med zadnjimi Po vsem kulturnem svetu je navada shranjati dela in izročila davnih prednikov v muzejih in zgodovinskih zbirkah. V ta namen se običajno najprej osnuje v določenem centru muzejsko ln zgodovinsko društvo, ki pripravi pot in pogoje za dejansko ustanovitev muzeja, ki ni in noče biti več izraz kake romantične sentimentalnosti, pač pa je vzgojna nujnost. Saj se iz spoznan; \ dela rodi ljubezen do dela, iz spoznanja zgodovine svojega rodiu ljubezen do naroda. Naša država podpira muzejstvo, saj so naši muzeji ne le važen vzgojni faktor, pač pa tudi vir turističnega zanima- nja in dokaz naše kulturne vrednosti. Na tem področju so nas že davno prehitela mnogo manjša pokrajinska mesta. Da ne omenjam le Ljubljane ln Maribora, navajam za vzgled Škofjo Loko, Tržič, Jesenice, Krško, Ptuj, Celje, Novo mesto in celo Metliko, kjer so prav pred dnevi ustanovili svoje Muzejsko društvo. Kljub tako visokemu številu izobraženstva v Kranju, kjer deluje troje gimnazij in več strokovnih šol, kjer imamo močno meščansko, obrtniško, trgovsko, industrijsko in celo kulturno tradicijo — vendar nismo našli toliko moči, da bi samoiniciativno pripravili Priznati moramo, da javor-niška »Svoboda« ne zaostaja za jeseniško, ker je njeno delovanje sedaj povsem drugačno od delovanja v okviru bivšega SKUD »France Mencinger. In prav je tako. Kakor jeseniška, tako tudi .ja-vorniška in hrušičanska »Svoboda« dokazujeta, da društvom niso le zamenjali imen, temveč so vnesli v novo ^Svobodo« novega duha in novega poleta za kulturnovzgojno delovanje. Poleg gledališke sekcije, ki deluje letos na Javomiku v okviru »Svobode« več ko pohvalno, so zelo marljive instrumentalne sekcije. To so dokazale s koncertom preteklo nedeljo v dvorani osnovne šole na Javomiku. Nastopili so: pionirski tamburaški zbor, or-kerster in godba na pihala. ustanovitev muzejske in zgodovinske organizacije. Zato sta morala pretekli torek priti v Kranj in dati pobudo ravnatelj Tehničnega muzeja LRS prof. Franjo Baš in direktor Zavoda za spomeniško varstvo v LRS tov. Ekio Turnher. Č. Z. Tamburaški zbor, ki je odigral pod vodstvom požrtvovalnega tov. Franca Dolenca štiri pesmi, je od lani napredoval in je prav gotovo najboljši tamburaški zbor daleč naokrog; če pomislimo, da sestoji iz samih pionirjev in pionirk, je uspeh naravnost laskav. Orkester, ki ga vodi priznani dirigent Julij Sorg'e, tokrat ni dokazal, da je od lanskega leta kaj napredoval. Morda je izbral tudi letos pre-zabtevne pikUadibe. Barbirelli-jev »Valse leutori« in Mangar-tova »Slavnostna uvertura« sta trd oreh celo za profesionalne orkestre! Godba na pihala pod vodstvom istega dirigenta, je najbolj ugajala. Od lani se je lepo razvila. Sicer se je odloČila tudi za zelo zahtevni Donizettijev finale iz opere »Lucija Lamermoor«, ki bi ga moglo še marsikaj izpopolnit i; Filipa Bernarda -Slovenske svatovske pesmi«, Jožeta Bernarda »Venček koroških pesmi« ln Uča.karjevo ■■•Par t i zanko« pa so godbeniki dvoršeno izvedli in zaslužijo z dirigentom na čelu polno priznanje. P. U. bro pripravljenim koncertom v Podbrezjah. članstvo »Triglava« je sodelovalo tudi pri Novoletni jelki. Z množičnimi organizacijami vred je pomagalo-okrasiti šolsko dvorano z zelenjem in naslikanimi prizori iz »Sneguljčiice« ter postaviti lutkovni oder. Tov. Sneider je razveselil malčke pred prihodom dedka Mraza z lutkovnima igrama »Pod smrečicami« in »Dve Marički«. Na Silvestrovo so člani dramske sekcije in pevskega zbora skupno z gasilci pripravili pester večer, s katerim je bilo občinstvo žejo zadovoljno. 4. januarja letos pa je igralska družina uprizorila že omenjeno pravljično igro J. Abra-ma »Zlatorog«, ki jo je doslej že trikrat ponovila. Marsikdo si jo je dvakrat ogledal, kar je igralcem v veliko zadoščenje. Pevski zbor pa se spet pripravlja na koncert, ki ga bodo domačini kmalu poslušali. Upamo, da poslej ne boste metali v isti koš občnega zbora ln dela v društvu skozi vse leto. Prešernove proslave ... V DOMŽALAH Kulturno delavsko društvo »Svoboda« v Domažalah je tudi letos proslavilo obletnico smrti našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Slavnostni govor je imel prof. Etbin Boje. Spored je obsegal pretežni del glasbene točke, pri katerih so sodelovali solisti, ženski in mešani pevski zbor »Svobode«, ki so izvajali Prešernove pesmi. Pevskemu zboru je dirigiral tov. Habe, soliste pa je spremljal tov. Capuder. Nastopila sta še tamburaški orkester in salonski orkester »Svobode«, ki sta se kar dobro obnesla. Ob tej priliki so bile razdeljene denarne nagrade občinskega odbora Domžale najboljšim učencem in dijakom domžalskih šol. Proslavi je prisostvovalo veliko število ljudi. V KAMNIKU Delavsko prosvetno društvo je 11. t. m. organiziralo Prešernovo proslavo v kulturnem domu »Podjetja Kamnik«, i važen govora o Prešernu so imeli bogat unnetniški program, pri katerem so sodelovali vtl-sokošolci kamniške gimnazije z recitacijami Prešernovih pesmi, folklorno skupino, pevski zbor »Planika« in kamniška »Lira«. NA VIRU PRI DOMŽALAH V počastitev obletnice Prešernove smrti je delavsko kulturno društvo »Svoboda« priredilo skupno s tovarno »Vato« na Viru in tovarno papirja in lepenke na Količovom proslavo, kateri je prisostvovalo mnogo domačinov in ljudi iz bližnje in daljne okolice. Umetniški program je bil pester in je obsegal poleg življenjepisa o dr. Francetu Prešernu še pevske točke, deklamacije in zborne recitacije. Tehniški muzej na Jesenicah je bil ustanovljen pomladi I 1850. Pobudo za ustanovitev je dal minister za strojegradnjo FLRJ tov Franc Leskosek - Luka, organizacijske prijeme pa je izvršil univ. profesor ing. Ciril Hokar, prvi predsednik Tehniškega muzeja Slovenije, v Ljubljani, ki je zbral na Jesenicah okoli sebe majhno skupino starejših železarjev in kulturnih delavcev, ki so krepko prijeli za delo. Ta skupina požrlvovalnih delavcev, ki so močno zaposleni V železarni s poklicnim delom, je v večernih urah, v BObbtab [»opoldne in v nedeljah še vedno našla čas za zbiranje predmetov V (lomijskem kolu. kjer so nekdaj žareli plavži in kovaška Ognjišča, iz katerih je pred SO. leti nastala velika železarska industrija na Jesenicah V leh krajih so v dveh letih zbrali za Iri velike razstavne dvorane zgodovinskega gradiva. Največ predmetov je bilo nabranih v jeseniški Železarni, pri SV. Križu nad .lesenieaini in v Bohinju, nekaj pa tudi na Gorenjskem podeželju Uspeh nabiralnih akcij je bil lep, še bolj Uspešen pa bi bil. če bi se zbiranje predmetov začelo pred 20 bdi. Ogromno Število predmetov iz (lavne železarske preteklosti so v desetletjih požrle velike Siemens - Martinove peči, mnogo pa so jih odpeljali oktlpatoHi ali pa SO se jih polastili zasebniki. Toda v listih lelih nihče ni mislil na lake stvari in tako so šli v nič predmeti, naprave in dokumenti iz davnih dni, s katerimi bi se danes lahko ponašali prod vsem kulturnim svetom Upravni odbor tehniškega muzeja na Jesenicah pa pole;; zbiranja, čuvanja in znanstvene dokumentacije predmetov pOlaga vso pozornost zgodovinskim Zgradbam "a terenu /nani Zgodovinar in arheolog dr. \Valler Schmid, ki je umrl 21. marca 1951 kol univ. profesor v (iradeii, je I. 1°.'5S odkopal razvaline srednjeveške topilnice na desnem bregu Sav* Bohlrtfke prt Nonuviju ob srednjeveški tovorni poli, ki je vodila čez Nemški rovt in če/, llaško sedlo in po Soški dolini v Trst. Ta topilnica je obratovala več stoletij ('.velela je še v Valvazorjcvih časih. S propadom Rogate rodbine Lo-calelli pa je v IS stoletju ne hala obratovali Stari zapiski MATIJA SUŠNIK Tehniški muzej na Jesenicah omenjajo, da jc bil zvon i/, litega železa v bistriški cerkvi vlit v tej mali livarni leta 1644« Razvaline te stare topilnice ob Plavževki je v Stoletjih preraslo grmovje, drevje in mah Pa tudi Plavževka, ki leče mimo razvalin je v leku časa opravila svojo. Odl>or-ii i Iv i tehniškega muzeja in člani društva inženirjev in tehnikov z Jesenic, so si ogledali vso stvar na licu mesta iu ugotovili, da je treba razvaline nekdanje topilnice takoj zavarovali pred nadaljnjim razpadanjem, kol so v minulih Udih razpadle lužine v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Spodnji Radovni, na Plavžu, v Mojstrani, na Stari Savi, v Trcbežu in v Mostah Pred 50 Idi je še obratovala fužina v Spodnji Radovnij v kateri jc bilo zaposlenih 25 fužinskih delavcev i n kovačev in okoli 7."> Oglarjev, drvarjev in voznikov. Danes od te fužine stoji samo še en zid, vse osalo pa je že davno i/.ravuano /. zemljo f.e bi jo ohranili v takratnem stanju, bi v tem divnem planinskem okolju prefl slvaljala železarski muzej, kakršnega verjetno nikoli n«* bomo imeli. ('.lani Upravnega odbora TMJ ter DIT Jesenice so raziskovali tudi ozemlje \ Karavankah. Pregledali so rove Bf Bevščici, v katerih so rudarji nekdaj kopali Železno rudjj za plavže na Javomiku in Stari Savi Baziskovali so In«'1 ozemlje v okolišu Valvazorjevega doma in Lepene, ki«'1" so odkrili stare pražilue pivi, katere so rudarji nekdaj imenovali roštanee ali gromedle, katere bodo letos zavai'"' vali pred nadaljnjim razpadanjem. Ogledali so si tudi op11' Scene rove v tem Okolišu in pri Savskih jamah. V I. 1953 bodo pregledah' ozemlje Leperte, Pristava. I'"' Križevci, Savske jame, Sv. Križ — vse tja do Z*J Treba bo poiskati nahajališče žlindre, V bližulj pa so verjetno tudi razvaline nekdanjih kmečki" sli rov košiča. žlindre peči GLAS GORENJSKE Stran 4 — Slcv. 7 Bivša Zojsova graščina sedaj tehniški muzej Prav posebno ppZOrOOSt pa SO posvetili Hohinjski dol'"' torišču najstarejše rudarske in železarske delavnosti v naši državi Pregledali so okoliš med Staro Fužino i" '{ se pred tem v glavnem pečali s kova (tvorni drvarjenem, / oglarjenjem, prevozništvom, s njem rude in tovoru ist vom Kmečkih posestev je bilo [U*1' izrazita pa li tri (pri Primožku pri Žagarju in pri ^''"ui cu tei iiina jc bila pri lllipu. Fužinski delavci so |V',,%;, večinoma le koze. Obstojali so trije lipi posesti: dclav*?£ pritlično ln lesene tuše brez gospodarskih poslopij) PrC,^ miška (zidane hiše z dozidanim gospodarskim posfopJ°J!Jf kmečka, (samostojno stoječa hiša, gospoda: Bko poslopJ*' |i eno ali dvodrevesni kozolec Nekatere hiše Imajo nad % 'oV različne grlic in znake, okoli domačij pa so šicvilm " ni kozolci s krasnim planinskim ozadjem Včafcav Mračno in mrzlo zimsko jutro. Ljubljana mirno spi po trudapolnem delu. Ura je odbila pravkar štiri. * Stopam po praznih ulicah predmestja, namenjen na železniško postajo. Mraz in megla mi mrtvita ude. Trese me. Okoli mene mučna tišina, le moji kcirtjkii votlo odmevajo. Nikjer nikogar . .. Gledam v temo in razmišljam o neznanih ljudeh, ki spijo v hišah okoli mene. Zavidam jim toploto postelje in jutranji počitek. Vest mi prigo- da nisem več sam. V veLki medsebojni razdalji koraka še nekaj osamelih pešcev. Vsi hi-ie v isto smer — proti postaji. Že sem na Miklošičevi m zadovoljno ugotavljam, da imam že kakih deset do petnajst neznanih sodrugov. Bolj ko se bližam postaji, več jih je. Pogledam na uro: še deset minut je do odhoda vlaka. Vendar vsi hitimo, kot bi se bali, da nam vlak ne uide. Ko pridemo na postajo, ml postane jasno, zakaj ta.^a bi-trica. Treba je kupiti še časopis, zajtrkovati — se pravi, varja: Ne bodi nevoščljiv! &e dobro urico ali dve in tudi orni bodo morali na delo. Otroc.ii sem, si mislim . . . napol zaspan ... Misli mi neurejeno blodijo. Mi az in hitra hoja me počasi zdramita. Približujem se središču mesta. Zdaj opazim, spiti čašico žganja — in ujeti udobno in toplo mesto v vagonu z lučjo. To so že priučena pravila »vlakarjev«. Le redki smo bili, ki smo kupili vozni listek; vsi drugi so bih že veterani z mesečnimi kartami. Točno ob petih je vlak odpeljal pisano druščino proti Gorenjski. Mnogi so že stari znanci. Prehodijo vse vagone, da se najdejo, v kolikor nimajo dogovorjenega mesta. Vse same grupice. Tu slišiš razgovor o šoli, o tovarni, tam strokovnjake o gospodarskem planu. Uslužbenci primerjajo u-godniosti tega ali onega gorenjskega okraja, zlasti v pogledu stanovanjskih prilik itd. Prenekateri se pokrije preko glave in prehiteva v spanju »hitri« gorenjski vlak. Redek je med njimi »novinec« ali priložnostni potnik, ki ga običajno spoznaš po tem, da si ob brljavki kvari oči z branjem časopisa. Tako se začne delovni dan naših nameščencev in uradnikov, delavcev in strokovnjakov, ki se vozijo v službo na Gorenjsko. Mnogi so začeli to naporno jutranjo vožnjo šele ob decentralizaciji državne uprave. Stanujejo še nadalje v Ljubljani, ker je misel na stanovanje v službenem kraju u-topija. • * Vlak počasi sopihaje ropota proti Kranju in naprej. Prijetno toplo je že in medla luč te sili k spanju. Zaspal bi, toda kaj ko bo treba kmalu izstopiti. »Medvodčani« so že v slabe pol ure »doma«, »Ločani« v tri četrt itd. Lahko se ti zgodi, da se odpelješ predaleč in tudi sicer je bolje bdeti, ker te bo mraz, ko izstopiš, manj pestil. Tudi pisarna te ne čaka topla, ker si dobro uro in še več prezgodaj prišel. In zakaj tako zgodaj ? Ali ni to povsem biezkoristno zapravljanje energije? Zakaj mora biti tako? Vprašanja so se vrstila in me prepričevala o brezsmiselnosti jutranjih romanj . .. Zamišljeno sem zrl v kot kupe j a in pustil mislim prosto pot. Nenadoma me je prevzel nelagoden občutek, in me zmotil v premišljevanju. Podzavestno sem občutil na sebi dvoje opazujočih oči. Ozrl sem se k sosedu, ki je sedel nasproti in me prodorno gledal. Moj vprašujoči pogled ga ni zmotil. Ni odvrnil oči. Najbrže mu je bilo dolgčas in me je hotel izzvati k pogovoru. Vdal sem se. Na kratko sem mu povedal, o čem sem razmišljal. Obraz se mu je ironično zategnil. Bil je že star in otopel »vlakar«. S pomilovanjem je poslušal moje besede in morda za hip pomislil, kako daleč so ža dnevi, ko je tudi on »izgubljal« čas s podobnim razmišljanjem. Presenetljivo mirno mi je odvrnil v strokovnjaškem žargonu: »To so objektivni pogoji, s katerimi je treba računati. Tu nd kaj storiti! Naša prevozniška podjetja suvereno u-stvarjajo te pogoje. Njim ni mar, ali bodo ustregla svojim odjemalcem. Malik, ki mu pravimo rentabilnost, je njih vrhovna avtoriteta.« Molče sem sprejel te besede, polne ironije in očitka. Čez trenutek je zamišljeno dodal: »Saj smo se v I GGkiW$M PREDRAGI MOJI PRIJATELJI! Saj veste, kaj Vam Je naročil predsednik republike naš tovariš lilo: P r v a dolžnost je učenje. Kar korajžo v roke! S trdnim, prav trdnim sklepom, da bos e v drugem polletju popravili vse, kar ste v prvem zanemarili, bo v šoii šlo laže. Boste videli, da trdna volja vse doseže. Zanesem se na vas in pričakujem, da bom ob koncu šolskega leta lahko ponosen na vašo zmago. Prejel sem ie nekaj vaših risb. Nekatere so mi lako všeč, da sem zbral ves svoj pogum in se spet spravil nad Bedanca. S spretno iznajdljivostjo sem dosegel, da ini bodo tiskarji o I časa do časa dovolili objavljali vaše male umotvore. Že danes vidite na sličici, kako si je Silva Hihnikarjcva iz TrŽtca zamislila polovan je starih Slovanov. Post* tnica 1 1 I) 0 C I C M A T t! L J I Kaj jo njegov poklic? Magični kvadrat 1 2 S -- l>«»ljedelsko ortKlje, x- Kotmu panta, S- Prodor, 4- UraJMfeJ bog. Kot morda že veste, je februar mesec (ilasu (.orenj ske. Prav zanimiva stvar! (davni urednik je razpisal kar Iri nagradne ir I čaje za naročnike in zbiralce narof-nikov. Pa sem si dejal: ,,/akaj tudi moji pionirji ne bi česa dobili?" Nisem dolgo premišljeval. Hitro sem se odločil in Stopil do glavnega urednika. Tako sva se dogovorila: V leni mesecu bomo objavili nekaj orehov /a vaše glavice, izmed pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali deset iu jih nagradili z lepimi knjigami, /e danes objavljamo dve nagradni uganki. Eno od njih, magični kvadrat, mi le poslala Kosa Karanovičeva iz Kranja. Tudi ostali bi se lahko polotili lakih stvari. Rešitve mi pa kar pridno pošiljajte! Ites mi je žal, da Iraneetu Vraiiknrju, mlademu kine (ovalen, še nisem poslal odgovora. Dolgo že čaka nanj, bo pa zato bolj vesel, ko bo moj nasvel, kako postopali s kislo zemljo v Tuhinjski dolini, prilagojen znanstveni anali/i njegovega kraja. To je ca danes vse. Pa še drugič kaj več. Kosobrin začetku razburjali prav tako kot vi, toda brez haška. V službo moraš priti ob pravem času ... Tega se železnica zaveda: prisiljeni smo sprejeti bia-go, kakršno nam pač ponudi.« Odgovor me je razjezil. Z mladostno silo sovražim vsako spo-razumljivost in vdajanje »objektivnim« pogojem. »Vdanost v usodo je strup človeštva«, sem si mislil, vendar zamolčal, ker se se mi besede zdele preveč bombastične. S prisiljeno mirnostjo sem spregovoril: »Po mojem bi se vendarle dalo urediti. Treba je le vztrajati in nadlegovati z zahtevo. Morda ima železnica res težave, ne vidim pa, zakaj bi se ne dalo dobiti avtobusa. — Interesentov je več ko dovolj! — Mar ni pametneje, da SAP-ovi avtobusi peljejo zjutraj iz Ljubljane, kot pa okoli poldneva hkrati z vlakom iz Kranja? Samo smer vožnje bi morali spremeniti in vpeljati mesečne vozne karte .. . »Objektivni« pogoji, ki jih vi omenjate, so vzrok, da se moj delavnik - -ne vem komu na čast in korist! — raztegne na dvanajst ur. Sicer to velja tudi za vas, vendar jaz ne bi odnehal.« ->In kaj bi bilo storiti?« — me jo presekal. »Ne vem. O tem bi moral še razmisliti. .. (čez čas) .. . Poizkusil bom v časopisu.« »Novinec« KAKO JE NASTALA VRBA ŽALUJKA Pred davnimi davnimi časi se je rodilo v borni slamnati bajti drobno dekletce. Ne oče, ne mati nista pričakovala lake sreče, saj sta si žc dvajset let zaman želela otrok. Ko sta se sklanjala nad čudovito lepim obrazkom, so jima tekle debele solze veselja po licih. Jesenka, tako sta dala dekletcu ime, zakaj rodila se je v pozni jeseni njunega življenja, je bila res čudovita. Njena ličeca so biia kakor breskvin cvet, v oči se ji je ujela modrina pomladnega neba in usleca so se ji smehljala kakor najlepši sončni dan. Za spomin na Jesenkino rojstvo je oče zasadil pred hišo nežno mlado vrbo. Jesenka in viba sla rasli iz dneva v dan. Minili so tedni, minili so meseci in tedaj jc Jesenka prvič sama pokukala v svet. Z razprostrtimi ročicami je stekla čez pot, tja na travnik, kjer je rasla vrba. Kdo ve, kam vse bi rada, pa so ji drobne nožice onemogle. Klecnila je, preplašend pogledala okoli sebe in že so ji rožnati prstki segli po pisanem cvetju. Tedaj so prileteli metuljčki, ji sedali na zlato kodrasto glavico in zaplesali okoli nje, čebelice so se ji z breiir čari jem dObrikale, z vrbovih vej pa je zado-nela prečudovita pesem kljunatega zbora. Jesenka je gledala rožice, metuljčke, čebelice in ličke in se veselo smehljala. Oče in mali, ki sla svojo ljubljenko skozi okno opazovala, sla še isti dan postavila k vrbi lično majhno klopico. Ko sla naslednje jutro spremljala Jesenko pod vrbo, sla od začudenja obstala: namesto dreves a s skopimi, šibkimi vejicami je stala tam visoka vrba. Dolge, rumenkaste veje je široko raZprla, da bi lako zabranila hudomušnemu soncu pot do .lesenkinih velikih modrih oči. Od tedaj je Jesenka sleherni dan preživela pod vrbo v družbi svojih prijateljev metuljčkov, čebelic ln ličkov. Vsa žalostna se je poznb popoldne poslavljala od njih in komaj čakala prihodnjega jutra, da jih zopet vidi. Nekega dne je tudi Jesenka, kakor vsako mlado dekletce, odrasla kratkemu krilu. Tedaj je v pesmi kljunastih prijateljev slišaja vse več kakor prijetne zvoke. Prisluhnila je pravljici o deveti deželi in hrepenenje ji je leglo v oči, da so poslale še lepše, še bolj vabljive. Na rožnato čelo ji jc dahnila belina cvetočih lilij . . . Nekoč, ko je spel sedela na klopiei pod vrbo. je priplavala k njej pesem, polna smeha in joka, polna solza in vriskov, hrepenenja in bolečine. Jesenka je vstala in prisluhnila. Sla je za glasom in šele na robu gozda so se ji noge ustavile. Pred seboj je zagledala v travi prelepega mladeniča, vitkega kakor breza, vranjih las in kakor oglje črnih oči. Iz njegovih škrlatnih ustnic je prihajala ta čudovita pesem, ,,Kdo si, ki lako lepo poješ'.'" je plašno vprašala. Lepi tujeo se je dvignil in se s pogledom Vpil v velike modre oči. „Kros sem, me ne poznaš, drago dekle? Romam iz dežele v deželo, povsod me radi sprejmejo, a ko odidem, vse joče za menoj". ,.Pa bi pri njih ostal, če jim je brez tebe hudo". ErOS je videl in razumel Jesenkin oči- ,Jesenka si? sreča si, sonce si je šepetal iskal". tek, pa se je le drobno nasmehnil in odgovoril : ,Ne veš, kako rad bi to storil, pa imam preveč nemirno kri. Komaj se me ljudje navadijo, že me žene naprej med tuje ljudi. Ne zadržijo me niti solze niti prošnje, niti obljube niti sočutje. Doslej še nisem srečal dekleta, ki bi me lahko za zmeraj priklenilo." Na lep Jesenkin obraz je legla otožnost. „Kdo pa si ti, ki imaš tako lepe oči?" je nalo vprašal tujec. Jesenka je otroško naivno razgrnila vse svoje življenje preden j. Vedno bolj so žarele mladeniču oči in vedno bolj hrepeneč je postajal njegov pogled. Ime ti nič ne pristaja, ki sem ga doslej zaman Eros. Njegove besede s;> se dotaknile Jesenkinega srca, da je vztrepe-tala. Sonce je že zašlo, ko se je Jesenka tistega dne vrnila domov. In minili so tedni, minili meseci, a klopica pod vrbo je ostala še zmeraj prazna. Metuljčki so zaman letali okoli nje, zaman so žvrgolele ptice v vejevju. Jesenka je na vse to pozabila. Pesem, ki so jo pele škrlatne ustnice, je bila vse lepša, vse slajša. Dvigala jo je k soncu in ji privabljala smehljaj na lica. Nekega dne pa je Jesenka zaman pričakovala mladeniča. Se pozno v noč je strmela v smer, odkoder je po navadi prišel. In minil je še en dan in še sto drugih, ko je zaman čakala. Jesenka je spet sedla na klopico pod vrbo. MetuljcM, srečni, da se je vrnila, so jo spel veselo obletavali, z vejevja se je oglasila vse lepša pesem kakor nekdaj in čebelice niso nič ve? otožno brenčale. Vendar Jesenke vse to ni ganilo. Iz dneva v dan jc bolj bledela, obrazek se ji je iz dneva v dan bolj ožil in lepi prsti so ji postajali iz dneva v dan bolj koščeni. Oče in mati sta vedela za Jesenkino nesrečo, zato sta naprosila godce, naj ji zaigrajo vesele poskočnice. Prišli so mladeniči in mladenke in rajali, a ko je bilo vse najbolj veselo, je Jesenka odšla, se zatekla na klopico pod vrbo in tiho zajokala. Iz njenih modrih oči je odšlo hrepenenje ha njeno mesto se je naselila žalost. Nekeg«a dne Jesenke ni bilo več iz bajte. Zaman so čakali nanjo metuljčki, čebelice, zaman so vabili ptički v vrbovju. Minilo je poletje, minila je zima in naslednjo pomlad, ko je vrba spet ozelenela, so črni možje izkopali pod njenimi vejami veliko jamo in vanjo položili drobno belo krsto: Tedaj so Jesenkini prijatelji razumeli, kaj se je zgodilo. Metuljčki so v krogu zaplesali zadnji ples okoli Jesenkinega groba, slavček vrhu vrbe je zapel otožno kakor še nikoli in čebelice so mu pritegovale. Komaj so grob zagrebli, je vrba povesila svoje dolge veje, ki so nekoč zastirale soncu pot do .lesenkinih oči, in jih spustila na jesenkin grob. Minila so leta, a vrba ni dvignila vej. Veter je raznašal njeno seme daleč naokoli. Tam v deveti deželi so vzklile hčerke Je-senkine vrbe, vnukinje in pravnukinje, ki v znak žalovanja za Jesenko še zmeraj po-vešajb svoje vejo. Moj izkaz Ni Še dolgo, kar smo v mesecu septembru pričeli z rednim šolskim poukom. Meseci so hitro tekli. Staro leto je minilo in 15. januar je bil pred vrati, dan ko smo ori-jeli ocene za svoje delo. Nekateri učenci so nestrpno šteli dneve, seveda samo tisti, ki so se bom, kolikor bo v moji mo-se marljivo učili vse polletje, či, čeprav nimam preveč vese-Drugi so z žalostjo v srcu pri- lja do pletenja. čakali nesrečni dan. Moje spričevalo me je razveselilo, pa tudi moja skrbna mamica in očka »ta, bila zadovoljna. Mamica me je posvarila, da moram ob komcu šolskega leta pojaviti ročno delo. Potrudila Marijana štumifel GLAS GORENJSKE Stev* 7 — Stran 5 Nehaj za naše žene Znate čas res koristno izrabiti? Verjetno se je tudi vam že zgodilo, da ste prišli k znanki in našli v kuhinji, kamor vas je odvedla, vse v neredu-nepomite skodelice od zajtrka, krožnike z ostanki jedi. preko stola umazano otroško perilo, na štedilniku pa celo serijo različnih loncev in ponev. Vas vse to ni /bodlo v oči? In potem je ta vaša znanka, namesto da bi sedla z vami za mizo, hitela na vrat in nos popravljati in se opravičevati, koliko dela ima in da pospravlja in pospravlja, pa nikoli ni vse v redu. Morda ta gospodinja ni lagala glede svoje pridnosti, nima pa uspehov, ker si ne zna razdeliti časa oziroma dela. Vsako gospodinjo več ali manj »baše«. Z dnevnim redom pa si lahko toliko poma- gamo, da bo naše gospodinjsko prizadevanje takoj vidno! Zjutraj, ko vsa družina vstane, prezračimo spalnico in pceteije. Medtem pni pravimo možu in otrokom, ki pojdejo od doma. zajtrk in takoj potem pomijmo posodo, ki jo nato shranimo Ker smo že v kuhinji, pripravimo še vse potrebno za kosilo, nato pa se lotimo pospravljanja sob. Ko spravimo v red, tla pomete-mo, obrišemo prah in nato okna zaprimo. Zračenje je zlasti pozimi, če sobe kurimo, zelo važno! Mnogo manj kuriva bomo porabile, če prostore zračimo. Sedaj je na vrsti hodnik, shramba in stranišče. Na slednja dva prostora ne pozabimo, saj nista nič manj važna, kakor vHli drugi. S pospravljanjem morarolD kon- čati vsaj do desete ure. Po kosilu posodo spet takoj pomijte, očedite štedilnik in lijak in pod temeljito očedite. zlasti, če ste ga zmočile, čas m>ed kosilom in večerjo izrabite za šivanje, likanje ali druga drobna gospodinjska dela aH pa pojdite z otroki na sprehod. Morda radi berete, tudi za to boste naftli kakšno urico časa ob popoldnevih. Večerjo pripravimo kakor kosilo vestno ob istem času. Servirajmo jo med 19. in 20. uro, da ne to zaradi otrok prepozno. Ne pošiljajte otrok s polnimi želodčkl spat! Potem poskrbite, da se bodo o-troci temeljito umili, zakaj zjutraj je po navadi bolj malo časa za to. Delovni dan zaključite s pbmivanjem posode in pospravilom kuhinje, kakor opoldne. Tako si boste prihranile delo zjutraj. Zvečer lahkj pripravite tudi gorivo za naslednji dan, otrokom sveže perilo, nogavice ipd. ter malice zanje in za moža. Mislite, da sem na čas, ki ga porabite za nakup zelenjave in drugega, pozabila? Ne, tisto uro, ki bi jo porabile zjutraj za pospravljanje kiihmje, izrabite za nakup. Da ne bo po nepotrebnem preveč hoje, dobro premislite, kaj vse boste ta dan rabile, potem se šele odpravite od doma. Sploh pa je pametno, če se takoj prvega založite z moko, mastjo, oljem in podobnimi živili, pa si boste prihranile pot in morda preprečile, da bi proti koncu meseca ostale brez tega. Zdaj pa še o mastni koži dolina Dolina smrti (Death Val-ley), kakor Amerikanci imenujejo eno izmed pustinj na zapadu svoje države, je svetovni rekorder. N\kjer na svetu ni doslej zaznamovana večja vročina kakor v tej suhi pustinji, dolgi sto in široki deset kilometrov, ki leži na mej»; med Kalifornijo in Nevado. Poleti doseže tu vročina sedeminpetdeset stopinj Celzija. Kaliforo.jo si navadno predstavljamo kot deželo krasnih kopališč, zlatih rudnikov in velikih nasadov sadja, v resnio; pa je to dežela, katere notranjost je izžgana od sonca in pusta. Njen najbolj pust predal pa je vsekakor pustinja Moja- smfcsel. Ljudje, ki jo obiščejo, umirajo od žeje, četudi imajo pri sebi polne čutare vode. Če je človeški organizem dalj časa brez vode, mu preti nevarnost, da voda ne pride pravočasno v vse dele telesa in tedaj nastopi smrt, čeprav se je mrtvec pred tem dodobra nap.l. V Dolini smrti je ta nevarnost dvojna: opozorila ki jih organizem pošilja človeški zavesti, so prepočasna, človek umre, prej ko se zave žeje. Toda to ntti ni najhujše. Tam živijo in delajo ljudje. »Death Vallev« je staro slano jezero tn ogromne količine soli in boraksa pokrivajo njena tla. Delavci, ki pridobivajo sol in boraks, morajo piti vodo v zelo kratkih časovrih presledkih, pa naj bodo žejni ali ne. Toda to niti ni najhujše, človeškemu očesu je potreb- ve, kateri pripada tudi Dolina smrti. Ko se ji potnik pit bliža, nenadoma zagleda vrh, visok dva thoč metrov nad razbeljenim peklom, kateremu je nekdo dal ime »Dantejev pogled«. V resnici vidimo tu v celot* to, kar je pisal Dante o strahotnem podzemlju, strmem in globokem, izpoljenim z zamolklim odjekom brezkončnega trpljenja. Edini pristop k tej pozabljen« dolini je puščobna rečica, imenovana »Potok peči«. Takšno ime je popolnoma umestno, kajti njena voda vre. Njen tok ni dolg ln kmalu ponikne v pesku. Tam, kjer je še nekaj vode, stoji čuden kotel, ks je poleti popolnoma prazen in izgleda kot da bi bil zgneten pod pritiskom strašne vročine, pozimi pa omogoča amerikanskim posebnežem, da ž>:ve te mesece na toplem, kajti vročina tudi tedaj ne popušiti. V njem dajejo turistom navodila, kako naj hodijo po pustinji *n kako naj se obnašajo. V Dolini smrti velja naslednji predpis: vsakih nekaj minut pij vodo, pa čeprav ne občutiš žeje! V njej namreč vlada kaj čuden ne- no več kot siva, brezlična pusu.nja, polna vulkanskega kamna, solnih kopic, strjene lave, blatnih, razsejanih človeških in živalskih okostnjakov, potrebno mu je zelenilo, človeškemu telesu pa vsaj malo sence. Zaradi tega v tej puščobni dolini nihče ne more vzdržati več kot nekaj ur. V njeni neposredni bližini, komaj sto kilometrov daleč se dviga hladne Mount VVhlt-ney, največja gora severne Amerike, ki je visoka skoraj pet tisoč metrov ln pokrita z večnim snegom ln ledom. Njena svežina n« sega v to dolino. Na jugu te doline pa je največje živalsko pokopall-Sče na svetu. Sto in sto tisoče starodavnih živali je zašlo sem ln našlo smrt. Povsod srečate njih okostnjake. Ime »Dantejev pogled« niti danas Se ni Slo v pozabo. Tu kraljuje smrt. Če bodo Amerikanci v resnici - kot to nameravajo — napravili iz »Death Vallev« nacionalni park, bo to prav gotovo najstrašnejši park na zemlji, park nenavadnih rekordov, ki resnično zasluži ime pekel. Najbrž menite, da vam bo pomagalo pogosto umivanje z milom, če imate mastno kožo. Pa ni res. S tem boste dosegle prav nasproten učinek: lojnice bodo izločale še več maščobe in se razen tega še razširile, tako da bo lice kakor razorano. Celo normalno kožo smemo umivati z milom le enkrat dnevno, medtem ko naj se žene z zelo mastno poltjo umivajo z milom le enkrat na teden. Kakšna pa bo potem, boste rekle. Vsekakor manj »mastna«, kakor če se nasveta ne boste držale. Da ne boste umazane, si otrite vsak večer obraz z vato, prekvašeno z navadnim jedilnim oljem. Vato menjavajte, dokler ne bo čista. Potem si obraz splaknite z mrzlo vodo, v katero ste dali malo kisa. Namesto olja se lahko poslužite zmesi 1 dl alkohola, 2 dl prekuhane ali destilirane vode in treh žličk limoninega soka. Tekočino hranite v dobro zaprti posodi. Po večernem čiščenju se namažite okoli oči z mastno kremo, zlasti če ste že prekoračile trideseto leto. Namesto kreme laihko vzamete čisto svinjsko salo. Očistite ga s trikratnim kuhanjem v sveži vodi. Vendar si ne pripravite večje zaloge, zakaj to salo morete porabiti vsaj v treh do štirih tednih. Zjutraj obraz spet splaknite s hladno vodo, v kateri je nekaj kapljic kisa. Potem kožo namažite s suho kremo in nekoliko napudrajte. Popolnoma napak je mastno kožo izpostavljati soncu ln vetru, češ, saj je tako preveč mastna. Tudi taki koži sonce in veter škodujeta! še nekaj nasvetov glede prehrane: če imate mastno kožo, se izogibajte mastnih in zelo začinjenih jedi. Koristilo pa bo, če boste med jedjo pile precej vode. Enkrat ali dvakrat na teden, seveda če imate čas in možnost, si napravite »masko« na obraz. Očistite kožo z oljem, potem jo obložite z otrobi, politimi z vročim mlekom. »Kašo« pustite na obrazu, dokler se ne posuši in x> nato splaknite z mlačno vodo. Medtem ko imate masko na obrazu, zavarujte oči s kami-ličnim obkladaom (vata, namočena v vroč kamilični čaj). Tako jih tudi osvežite. S sodišča Lovrenc Demšar iz Bukov-ftčier pri Seloah, uslužben kot lesni manipulant, je pravtako prekupčeval z lesom. Obsojen je bil na 10.000.— dinarjev denarne kazni. Franc ftenk s Primskovega pri Kranju je kot delavec v tovarni »Iskra« v Kranju kradel sodelavcem manjše vsote denarja, podjetje pa je okradel za nekaj električnega materiala. 2 meseca zapora mu bosta resen opomin, da si v bodoče ne bo prilaščal tuje lastnine. Cilka Bizjak iz Podgorja je kot poštna nameščenka v Kamniku prisvojila šest inozemskih paketov in uničila spremnico. Obsojena je bila na eno leto in štiri meseca zapora. Jože dreporčič iz Ljubi ia.ne je ukradel v Kamniški Bistrici moške hlače. Dobil je tri mesece zaipora. Marija Vreček iz Šenčurja se je hotela rešiti zadnjega davčnega Izplačila in je Sttto spremenila datum na sta.-- a potrdilu o plačanem davku. Zaradi goljufije je bila olxso ler.a na mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let. Doroteja Dobrave iz TrJui je lani jeseni vzela na tuji njivi nekaj poljskih pridelkov. Pila je obsojena na 15 dni zapora, pogojno za dobo 2 let. Franc Vehovec Iz Smlednika je lani 21. decembra pri Ko-varju v Smledniku udaril s stolom Janeza Oslja in mu prizadel na roki lažje poškodbe. Sodišče mu je prisodilo 4000 din denarne kazni. Ivana ln Angela Prcrelj i/. I>avč v Selški dolini sta 10 tac nI 5. jnniia pretepih na domu Ivana Prezlja. Angela je v prepiru udarila Ivano po glavi in jo nato vrgla ob tla. Ko se je Ivana dviEmila, je zgrabila lonec z vodo ln ga vrgla v Angelo. Tako sta bili obe lnžle poškodovani. Ivana Prežel j je obsojena na mesec dni zapora, Angela pa na 7 dni, obe pogojno za dobo dveh ,et. P 1 GLAS GORENJSKE Slran S — Slev. 7 ,Glas Gorenjske« ▼ vsako biio .1. .1. — L. Za 1» člansko družino vam je bilo v leta IMJ naka/ano dvosobno stanovanje s kuhinjo. Ob sci I vi je bil v eni i/med sob /e neki moški, ki ima drugje lastno hišo. v katero pa ne more. ker stanovanjski organi stranke ne i/selijo, ki lam lo>ira. Na to suho čakate It poldrugo leto. Sprašujete, kaj naj hi po brezuspeiuih Intl r vencijah na stanovanjski komisiji, SOdliCU in javnem tožilstvu še ukrenili, da dobile i es vse stanovanje, ki vam je /. odločbo naka/ano. Odgovori Glede na število družinskih članov in na zdravstveno slanje vaše ina'.cro imale vsekakor pravico do dvosobnega stanovanja Stanovanjsko oblaslvo bi moralo DO IVOJl službeni dolillOStl p< suludi, d:i dobile vse. nrostoro, ki vam jih je priznalo /. odločbo V kolikor V bližnji bodočnosti ne bo kazalo, da bi vaš stanovalec dobil stanovanje v svoji hisi. predlagajte, da mu dodele primerno sobo kje drugje Vsekakor bo stanovanjsko oblaalvo laže našlo eno samo sobo. kakor Vam preskrebelo potrebno dvosobno stanovanj« Svetujem tudi, da sami povprašu jele pO praznih sobah in se morda pozanimale, če bo kaj prostora v novozgrajenih stanovanjskih savhah Ko zveste za sobo, spororite to stanovanjskemu uradu in prosile, da m i .!.oio\ al ca t |a preseli, mize j OPER\CIJE BKI 7 BOLEČIN V Veliki Britaniji so začeli proizvajati, v večjih količinah efecain, sredstvo, ki odvzame vse bolečino, in ga dajejo bolnikom v obliki injekcij. Anog'edja odvzem bolečin) traja s pomočjo efecaina 6 do 12 dni in celo do 21 dni. S pomočjo lega zdravila bo mogoče izvrševati na dežje operacije, ne da bi bolnik občutil kakršne koli bo'ečine, prav tako tudi porodi ne bodo ve* združeni ■/. bolečinami. Izumitelji so prepričani, da bo efecain pregnal strah pred operacijami nasploh, zaradi česar marsikateri bolnik ne pride ob pravem času t bolniSnico. V PROIZVODNJI SLIV SMO PRVI NA SVETU Predlanskim smo dosegli rekordno proizvodu io sliv. Na 80.(410 drevesih, kolikor jih imamo v državi, je dozorelo eno milijardo 1G2 milijonov kg sliv. Tako je naša država zavzela prvo meslo v svetovni proizvodnji sliv. Od skupne proizvodnje, ki se giblje okoli 2 milijonov Ion, smo pri nas pridelali 44o/o, od evropske proizvodnje pa ofi odstotkov. C.c bi slive ene ;a leta porazdelili med prebivalce Vsega svela, bi jih dobil sleherni po' kilograma; če pa bi jih škUpnd naložili na va ;one, bi bila kompozicija dolga 1.163 km in bi zavzela progo od Jesenic do Djevdjelije v Makedoniji. BISERI KLOBASA SVOBODE IN ZOBOTREBEC MIPU Neka budimpeštanska mesnica je pred nedavnim dala v izložbeno okno debelo salamo, na kateri je bil iz masti reliefen napis ..svoboda". Doosiik budimpe-Itan&kega lista JSeke es Scabads&V1 (Mir in svoboda — glasilo madžarske nacionalne zveze za mir) je o lem lakO-le zapisal: ,.Po mojem mišljenju je ta beseda preveč vzvišena, da bi jo smeli napisali z mastjo. Pred nekaj ledni sem bral v neki okrožnici o zobotrebcih miru." Morda bomo kmalu brali tudi oglas ..lejte salame svobode in uporabljajte zobotrebce miru"! NAMESTO PUŠKINA STALIN V Sovjetski zvezi so pred nedavnim razpisali natečaj za načrt spomenika ve-H eiv.u ruskemu pesniku Puškinu. Odbor, ki je natečaj razpisal, j«' prijel ogromno osnutkov in načrtov. Ko so novi spomenik odkrili je javnost začudeno obslrme'a: namesto Puškina je stal na po-•;lavkn i :n Siu'ina, ko bere Puškinove pesmi. JEZE SE NAD KOMPONISTI /:i komponiste plesne in lahke glasbe nasploh je bi-lo v saleMtekih državah eti klo leto p c :ej sušno. I. i onske koni| O isle in pi- s< i- tekstov j<- domači list opozoril, da bolo morali pošteno pohiteli, če hočejo izpolnit i svoj de ovni načrt Lisi pravi dalja, da ni bila skomponirana niti ena pesem, ki bi hvalila S alina. Pesmi. Četudi po-e ičujejo volil e uspehe, so brez cene če ne hvalijo „velikih vodij'. Vzhodnoberlinski informbirojevski lisi „Montag" pa piše, da vzhodnonemška lahka glasba boleha na preobilni ritmiki. Potem ko citira poročilo ..Državne komisije za umetnost", pristavlja, da leksli takih lahkih pesmi zaradi pretirane ribnike ne izražajo »naše optimistične vitalnosti-. Zalo bi morali vsi tamkajšnji plesni Učitelji in kapelnik! v ^tečaje za prvo pomoč". V Madžarski je uradni list „ScabAd [fiusftg" obložil „Album plesne glasbe za leo 1952", da je kozmopolitski in vsebuje pesmi brez vsebine. ..C.c bi po teh p(snih ocenjevali naša mladino, bi bili zelo razočarani", nadaljuje. ,.Pesem .Kako se ljubiva' je polna sentimentalnih nesmislov, kakor na primer, celo s< nca nje lih las je lepša". Nato se spodlakne ob .šlager je', češ da vzbujajo željo pO bUTŽUJSkem življenju in 'mladino odvračajo od problemov resničnega življenja Kaj tidita v i%loibi OMA in Ol\ (\z zadnje številke Tolega lista) TOTI LIST izhaja vsako sredo in stane 6 - dinarjev t Sok • letestta vrnejo. • Spoti 9 Zopet o žičnici na Krvavec Odločitev planinskega društva v Kranju, da bo zgradilo žičnico na Krvavec s cerkljanske strani, je vzbudila med prebivalstvom cerkljanske občine veliko zanimanje. Vse pozdravlja ta sklep in zahteva naj njihov občinski odbor naveže tesne stike z iniciativnim odborom planinskega druStva v Kranju, da bi mogel z delovno silo in gmotno podpreti gradnjo žičnice. Občinski odbor je željo ljudstva upošteval in že sprejel zadevne sklepe. Cerkljani se zavedajo, da je zgraditev žičnice ogromnega gospodarskega pomena, saj se bo tako naglo razvil turizem in tujski promet. Na Krvavec bo mogoče priti z žičnico v 20 minutah, medtem ko porabijo sedaj turisti kar cele 4 ure za vzpon na vrh, odkoder je veličastni pogled na vso skupino Savinjskih Alp. Od Velikega zvoka, do Korena, Kočne, Grintavca, Ojstrice pa tja do Bi.;tr:ške doline sega pcgled. Na Krvavcu pa so tudi naj-idealDejša smučišča v Sloveniji. Z njegovih razsežnih planjav so možne smučarske ture na KoSutino, Kompotelo in na Dolge njive. Od Kranja do Sangrada. kjer naj bi bilo izhodišče žičnice, je le 12 km po relativno dobri ces>ti. Iz Ljubljane, ki ima prav tako ogromno ljubiteljev Krvavca, pa bo do žičnice !e 2(9 kilometrov po cesti, ki bo, kakor je videti, kmalu asfaltirana. 4 km od Cerkelj namreč gradijo novo letališče, ki bo največje v Sloveniji. Do tja pa nameravajo speljati moderno avtomobilsko cesto, že sedaj, še bolj pa po gmditvi te ceste, bo dostop do žičnice na Krvavec lažji kakor cd Kle-ttieneovega, odkoder bi jo .radi Uspeh Gorjanca v Švici V ostri konkurenci najboljših mladih skakalcev iz Nemčije, Avstrije, ftviee, Italije, ln Jugoslavije, je Kranj Ottrjjane dosegel izreden uspeh, *aJ je z 201.5 točke zasedel dnigo mesto. napeljali Kamničani. Res da so avtobusne zveze med Cerkljami, Kranjem in Ljubljano za sedaj še slabe in da v Cerkljah ni hotelov, kopališča in drugih športnih naprav, vendar podobnih stvari tudi v Klemen-covem ni! Zaradi lahkega pristopa do žičnice po avtomobilski cesti bi mogli v Cerkljah in okolici razviti celo mednarodni turistični promet. Sklep planinskega društva v Kranju, da zgradi žičnico na Krvavec s Sangrada pri Cerkljah je upoštevati tudi zato, ker bi se stroški najhitreje a-mortizirpli. Zaradi blizine Kra.-nja, Ljubljane in graditve mednarodnega letališča pri Cerkljah si namreč upravičeno obetamo re« m. nžicm oi">isk Krvavca z. žičnico na San°rra-du. Prepričani smo, da državne gospodarske ustanove to u-poštevajo in da bodo zato podprle gradnjo žičnice s Sar.gra-da. Delavci, pristopimo h „Partizanu"! SINDIKALNE ORGANIZACIJE NAJ PODPRO TEŽNJO DRUŠTVA PO RAZŠIRITVI Kranjčani prvi os v pola! Pretekli četrtek so se na Je- 3. Jesenice senicah pomerile ekipe Ljubljane, Kanja in Jesenic v na-miznoteniškem troboju. Taka tekmovanja bodo med omenjenimi ekipami redno vsaj vsaka dva meseca v različnih kra- 2 0 2 0:6 0 Rudi Hlebš jih. Zmagovalec prejme pokal, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni osvojitvi ali po petkratni osvojitvi v presledkih. Za Ljubljano sta tokrat igrala Kocijan in Podobnik, za Kranj Hlebi in Petrovič, za Jesenice pa Kosmač, Štrumbl in Jeram. Kranjska ekipa se je izkazala kot daleč najmočnejša, saj jc oba svoja nasprotnika gladko premagala s 3:0. Tekmovalci so namreč po Da-vies-cup sistemu (igre igrajo posamezno, igra dvojic je le ena, vendar se dvoboj zakliuči, ko neka ekipa osvoji tri točke). Končna tabela prvega dela tekmovanja: 1. Kranj 2 2 0 6:0 4 2. Ljubljana 2 1 1 3:3 2 Ljubljana je namreč premagala Jesenice s 3:0. Igre so bile zelo slabe in nezanimive, samo do neke mere lahko izvzamemo igro Hlebš — Podobnik, kjer smo vsaj na trenutke videli nekaj boljših potez. Petrovič je po daljnem času premagal zopet Kocjana, Hlebš pa kljub slabši igri ni imel dosti opravka. S. R. Meddruštveni slalom na Joštu V organizaciji SD »Udarnik« je bU preteklo nedeljo na Tostu meddruštveni slalom. Proga, dolga 400 m, z višinsko razliko 90 m in 33 vratci, je bila tehnično težka. Postavil jo je Slavko Lukanc. Na startu se je zbralo 45 članov in 8 članic, ki so tekmovali tudi za ekipni plasma. S kompletno ekipo 3 članov in 2 članic pa sta nastopila le »Udarnik« iz Kranja in »Enotnost« iz Ljubljane. Na startu so se zbrali še člani »Ljubelja« (Tržič), »Gregorčiča« (Jesenice), »Ločana« (šk. Loka), »železničarja« in »Krima« (Ljubljana) in »Projektorja« (Kranj). Končni rezultati: 1. Janko Knmelj (Ljubelj) 1:27.2, 2. Ciril Praček (Gregorčič) 1:27,6, 3. Slavko Lukanc (Ljubelj) 1: 27,7. Članice: 1. Slava Zupančič (Udarnik) 1:47,2, 2. Darinka Lukanc (Ljubelj) 2:00.6, 3. Meta Oblak (Udarnik) 2:07,9. Pred tednom dni je imel u-pravni odbor kranjskega Partizana svojo drugo sejo. Ta dogodek sam po sebi ni toliko pomemben, da bi ga bilo treba omeniti v časopisu. Toda odbor je sprejel pomemben sklop, ki ga bo mogoče uresničiti le ob podpori vseh organizacij in društev. Gre za omasovljenje Partizana, ki ima danes le 148 članov. Odbor je ob razpravljanju o delovnem načrtu ugotovil več hib, ki so doslej hromile njegovo delo in preprečevale širjenje. O tem je časopis že poročal, sedaj pa je treba javnost seznaniti s tem, kaj bo storjenega v prihodnje. Prva in najvažnejša naloga je pritegniti v društvo čim več novih članov, zlasti delavcev in si zagotoviti podporo sindikalnih organizacij, žalostno je dejstvo, da sindikati v Kranju do sedaj niso čutili potrebe, podpreti to osrednjo telesno-vzgojno organizacijo. Zlasti mladim delavcem, bi bili morali svetovati, da se v društvu u-dejstvujejo in tako okrepijo vse tiste moralne in fizične lastno- Veleslalom pod Storžfčem Znana tovarna čevljev »Triglav« v Tržiču praznuje letos 50 letnico svojega obstoja. V nizu proslav, ki jih bo delovni kolektiv v letošnjem letu priredil, je tudi tekmovanje v veleslalomu pod Storžičem, ki se ga udeleže vsi kolektivi usnjarske in čevljarske stroke Slovenije. V soboto, 21. t. m. popoldne ob 3. uri bo pregled proge za tekmovanje, žrebanje številk in sestanek rediteljev. V nedeljo, 22. t. m. ob 10. uri dopoldne bo start veleslaloma, ob 13. uri pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Najboljši tekmovalec dobi v trajno last jubilejni pokal tovarne »Triglav«, prvo moštvo in prvi posameznik pa prehodni pokal, tudi dar podjetja »Triglav«. sti, ki jih razvija telesna vzgoja. Sedaj, ko Kranj dobi novo telovadnico, ne bo več nobenih tehničnih ovir. Društvo bo lahko nekajkrat pomnoži lo svoje vrste. Obenem bo društvo poskrbelo tudi za klubske prostore, kjer bo razvilo različne oblike družabnega življenja. Odbor želi omogočiti članstvu medsebojno spoznavanje in zbližanje, prijetno zabavo in hkrati kulturao-politično vzgojo. Zamišljena so predavanja, filmske predstave, izleti itd. Skratka, Paitizanovci naj bi začutili v društvu torišče za vsestransko udejstvovanje. Telesna vzgoja bo v bodoče pestrejša in bolj organizirana. Društvo bo razširilo svoje udej-stvovanje na nove panoge, zlasti športne igre, tako da bodo člani imeli možnost večje izbire. Odbor bo izvedel široko propagando in poizkusil zainteresirati vsa društva in organizacije, da svoje članstvo pridobijo za sodelovanje. Največ razumevanja pričakuje s strani našega delavskega razreda. Leta naj bi v društvo vnesel zdravega, revolucionarnega duha, mu dal nov življenjski impulz in tako opravičil ime, ki ga društvo nosi. Prvenstvo Gorenjske v Kamniku Prvič po osvoboditvi se igra šahovsko prvenstvo Gorenjske v Kamniku. Razumljivo je zato, da so se šahisti kamniškega okoliša potrudili za čim boljšo organizacijo te doslej največje šahovske prireditve v Kamniku. Za naslov prvaka Gorenjske se poteguje 12 igralcev, in sicer Misjak, Pogačnik, Fajon in Ziherl iz Kranja, štrumbelj Zdravko, štrumbelj Lojze in Jan z Jesenic, Zupančič Gilbert st., Zupančič Mitja in Vavpetič iz Domžal, Zorman Ivan iz Radovljice in Dobro-voljec Lado iz Kamnika. Otvoritev turnirja je bila v soboto popoldne v veliki dvorani LOMO s pozdravnim govorom predsednika kamniške občine tov. Janka Alfreda, nato pa se je po žrebanju takoj začelo prvo kolo. Vodja turnirja je tov. Rajko Svetek, njegov namestnik pa tov. Stane Pe-ček. Dvorana je dovolj prostorna, tako da tudi številni gledalci pridejo na svoj račun. Takoj prva kola ser pokazala, da bo borba ostra in brezkompromisna, saj si bosta oba prvoplasirana priborila pravico do sodelovanja na turnirju za prvenstvo Slovenije. Določene so tudi 4 nagrade od 5000 din navzdol. Že prvo kolo je prineslo pre- senečenja. Prvi je končal partijo Vavpetič z zmago nad Fa-jonom. Ostali rezultati: Dobrovoljce je premagal M. Zupančiča, L. štrumbelj Gilberta Zupančiča, Jan Z. štrumbelja, partije Misjak — Zorman in Ziherl — Pogačnik so končale remis. Drugo kolo je bilo odigrano v nedeljo popoldne in je dalo naslednje rezultate: Zorman je premagal Dobrovoljca, partije Z. štrumbelj — Ziherl, Fajon — G. Zupančič in Jan — L. štrumbelj so končale remi, prekinjeni pa sta partiji Pogačnik — M. Zupančič v dobljeni poziciji za Pogačnika in Vavpetič — Misjak v remis poziciji. Lescam nazadujejo Pred nedavnim je bil v Lescah občni zbor šahovskega društva Ker se predsednik (neupravičeno!) ni udeležil občnega zbora, je o društvenem delu v preteklem letu poročal tajnik Franc Bravs. Društvo je lani glede števila članstva in tudi sicer nazadovalo. Odigrah so 6 dvobojev z drugimi društvi in sodelovali pri dveh si-multankah mojstrov na Bledu in v Radovljici. Turnirjev za zvišanje kategorije ni bilo. Nasploh pa se je zmanjšala disciplina v društvu. Pol tem naslovom začenjamo v današnji Številki objavljati v nadaljevanjih nov 10 teniškega klasika Theoderja Siroma „PoIo Popcnspcler". Avtorja lo e ska Javnost zelo malo pozna, zakaj niše knjižne založbe ■mi doslej med prevodno literaturo niso idmerlle dosti pro lor i. Rojen 1 ta LS17 v trnovskem pristanišču Humi u (Srhi svvig), pr Vsi vlja T h e 0 d 0 r Stonu Se danes ena Izmed največjh <»> h nosti nemškega leposlovja. Čeprav le v bistvu Se romantik prve polovice 19. s!o!et-Ja, se je ob nastajajočem realizmu povzpel nad vse svoje sodobnike, ki sa pisali pro-*o, in kot novelist dosegel evropski po-fcnen. Kot sodnik in kot umetnik Je bil globo'o povezan z ljudstvom in dal poleg kronik tudi n"k»j socialno Umrl je 4. jul ja P NS. leta ,'er r a z a ga je ■vojili znamenitih poi tembnlh nov I. v llademarchrn. Prištela med klasike evrop ke literature. V svoji mladost] sem znal stružili pa s!'ni se s tem ukvarjal celo bolj, kol je koristilo mojemu študiju. Zgodilo sc jc, da n'<' jc podravnateli nekega dne, ko mi je v''ni! na.ogo, ki ni bila bre/. napak, po čud ■em naključju vprašal, ali sem nemara z;i 2>jsttli dan moje sestre izs'ružil spel kak HvaJni vijak Takelc neprijetnosti pa je V(>pi pod veliko ii','". v njegovem vrtičku V |>ogovorih, ki sva bolje, ki jih je moj starejši z menoj, sem se uril stvari svoje misli i;s nerjali 0 čemur, najsi je ge lako važno Pnju. I", 'mela. ali J>lelj imel "m.va.i najsi je še lako nisem našel niti sle In v ,|s';;l. knjigah. I 1 Biilsen je bi ^i. Plemena se ^RovtMii obrazu; misleče celo in mojih za 11 v živ- osiiio- |M> poreklu 1'riz, značaj je kar najlepše izražal v pod gladkimi plavim! las sinje, zamišljene ori, pri THEODOR STORM USTOBRBEC Prevedel Rudolf Kresal lena je imel njegov glas, ki ga te podedoval po očetu, še nekaj tistega mehkega blago* glasja njegovega materinskega jezika. 2ena lega severnjaka je bila rjave polti in nožnih udov, njena govorica pa je jasno izdajala južnoiemški naglas. Moja mati je o njej navadno dejala, da bi njene črne oči mogle izŽgatl jezero, za mladih let pa da je bila izredno lepa - Kljub srebrnim nitkam, ki so že prepletale njene lase, še ni izginila ljubkost teh črl, in mlademu človeku prisojen! občutek za lepoto mi je kmalu da! povod, da sem ji, kjerkoli sem le mogel, šel na roko z majhnimi uslugami in všečnostmi. »Samo poglej fantička", je potem pač delala moŽU, .,menda ne boš zato ljubosumen, Pavel'' Potem se je Pavel smehljal. Iu iz njenih šaljivih besed in njegovega smehljanja je govorila zavesi najprisrčnejše skladnosti. Razen enega sina. ki je bil takrat v tujini, nista imela otrok, in morda sem bil obema malo tudi zato dobrodošel, zlasti ker mi je gospa Paul sen spel in spet zatrjevala, da imam prav tako iničen nosek kakor njen Jožef. Ne smem zamolčali, da je našem medu povsem ne-je ludi meni šla zelo v ludi ni pozabila kdaj pa kdaj povabili v goste Tako je bilo lam zan e dovolj privlačnosti. Očolu pa je bilo VŠeč moje Občevanje z vrjjo meščansko družino ..Samo pazi, da ne boš nadležen' jr bilo vse, na kar me je glede tega včasih spomnil. Vendar ne verjamem, da bi bil mo jim prijateljem kdaj odveč kak moj obisk Nekega dne se je Zgodim, da so starši poka/ali nekemu staremu gospodu i/ na e 'a mesta najnovejše in res Uspelo delo mojih rok. Ko je ta izrazil občudovanje, je oče pripomnil, da se pa že tudi skoraj leto dni urim pri mojstru Paiilsenu. „Tako, lako." je odvrnil stari gospod; ..pri Pavlu 1 slobrbru" Nikoli nisem bil slišal, da ima moj prijatelj takle vzdevek Vprašal sem, morda malo preradovedno, kaj naj t<> pomeni. znala napravili v znano sladico, ki slasl in me zato povedal medlem je dejal pomeni - Povc- Toda stari .gospod sc je samo prav prekanjeno smehljal in ni bolel nič vei povedati. — Naslednjo nedeljo sla me Paulsciova zakonca povabila na večerjo, da bi jima po- pomagai praznovati obletnico poroke. Bilo je pozno poletje in ker sem se bil zgodaj odpravil na pol ter jc gospodinja imela še opravili v kuhinji, je šel Paulsen z menoj na vrl, kjer sva skupaj sedla na klop pod veliko lipo. Spomnil sem se ,.Pavla Uslohrb-Ca." Tako mi je plesal po glavi, da sem komaj vedel, o Čem je govoril; nazadnje, ko me je skoraj malo resno posvaril zaradi moje razlrcscnosli, sen t^a naravnos'. vprašal kaj pomeni listi vzdevek. Zelo se je razjezil. ..Kdo ti je to neumno besedo?' je vzkliknil ko je šinil s klopi. ..Nikar, nikar!" zbirajoč svoje misli. ..Pravzaprav najboljše, kar mi je dalo življenje, dal ti bom, mislim, da imava še dovolj časa. /rasel sem v Irj hiši in na tc:n vrtu, StarŠI so stanovali tukaj in nekoč, upam, bo stanoval tukaj moj sin! Dolgo je že tega, ko sem bil deček; toda iz lisičja časa mi še zmerom živi v spominu nekaj stvari, kakor bi jih kdo narisal z barvastim svinčnikom. /raven naših hišnih vrat je slala lakrat majhna bela klop z zelenimi palčicami v naslonjalu in slranskih držajih, s katere si videl z ene strani dolgo cesto Ija doli do cerkve, z. druge strani pa ve i iz mesta do polj Tu so v poletnih večerih po delu sedeli starši in počivali. Ure pred tem pa ie bila klop moja Na prostem in oh poživljajočem razgledu n a vzhod in zapad sem opravljal šolske naloge Tako sem sedel tudi nekega popoldneva še dobro vem, bilo je meseca septembra prav po našem Mikolovem letnem sejmu — in pisal za učitelja matematike na lablico algebrične primere, kar ugledam, da prihaja po cesti haVZgOr neko čudno vo/.ilo Bil je (Ivokolesen voziček, ki ga je vlekel majhen resast konj Med dvema precej visokima zabojema, s katerima Je bi natovorjen voziček, je sedela velika plavolasa ženska togih lesenih črt v obrazu, in okoli devet let slara deklica, ki je črnolaso glavico živahno obračala zdaj na to zdaj na ono stran; zraven vozička je šel z vajeli v rokah majhen, veder mož. ki so mu izpod zelene ščitne čepice kakor sulice štrleli kratki črni lasje. Takole so se bližali med zvončkijanjem zvončka, ki je visel konju pod vratom. Ko so dospeli pred našo hišo. se je voziček ustavil. ..Ti. fant." mi je zaklicala ženska; ,.kje pa je prenočišče za krojače?" Moje črtalo je Še dol^o počivalo; zdaj sem jadrno vstal in stopil k vozu. „Tik pred njim ste." sem dejal in pokaza) slaro hišo s šfirioglato prirezano lipo, ki Še zdaj sloji tu nasproti. • Drobno dekletce med zabojema je vstalo, iztegnilo glavico iz oglavnvce svojega ob-ledelega plašeka in svetlo gledalo name; mož pa je dejal: ..Sedi mirno, punčka!" in ..Hvala lena i'anl'" zavihtel bič nad konjičem in zapeljal pred vrala označene hiše, iz ka-tere mu jc prihajal naproti debeli krčmar v zelenem predpasniku. Da priSleci niso spadali k cehovskim upravičencem do tega prenočišča, mi je moralo bili seveda jasno; toda tja — kar mi zdaj, če pomislim, nikakor ne gre v sklad z ugledom poštenega rokodelstva — so prihajali tudi drugi, meni bolj prijetni ljudje. Gori v drugem nadstropju, kjer gledajo na cesto še danes namesto oken samo preproste lesene line, ie bilo od nekdaj prenočišče vseh potujočih muzikantov, vrvohodcev ali krotilcev zveri, ki so v našem mestu razkazovali svojo umetnost. In res. ko sem nalrdnje jutro stal nori V moji izbi pri'oknu in zevezoval šolsko torbo, se je na eni sirani odprla ena izmed lin; mali mož. s črnimi, suličasto štrlcami lasmi je pomolil glavo ven in se z obema rokama prclcmil v sveži zrak; nato se je zamaknil v temni prostor in slišal sem tja klicali „Lizi! Lizi!" — Tedaj se je izpod njegove roke prikazal rožnat Obrazek, okoli katerega so kakor griva padali črni lasje. Oče je s prstom pokazal proli meni. se smejal in jo nekajkrat povlekel za njene svilene pramene. Kaj ji je »ovoril. nisem mogel razumeli; toda moralo je bili približno tole: ,.0<,dej si ga, Lizi! Ali tja še poznaš, ran ta OO včeraj? — Ubogi norec, zdajle takoj bo moral s torbo odcanljati v šolo! Kakšno srečno dekletce si ti. ki se moreš z našim rjavcem vozili iz dežele v deželo". Vsaj sočutno me jc mala pogledala in ko sem se ji Upal pokimati, mi je tudi ona resno pokimala. GLAS GORENJSKE fclev. 7 — SI ran 7 PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Z Jesenic in dolin obeh Sav Iz Loke in Poljanske doline ALPINA BO ZAČELA PROIZVAJATI TUDI SANDALE Ker so v »Alpini« v žireh doslej izdelovali le težko obutev, so lani obveznosti do družbenega plana izpolnili z veliko težavo. Od januarja dio julija r-amreč ni bilo skoraj nobene prodaje. Letos bodo v teh mrtvih mesecih proizvajali 5 vrst ženskih in 4 vrste moških sandal in tako preprečili zastoj v prodaji. Seveda bodo še zmeraj težave, ker podjetje nikakor ne bo moglo v ceni konkurirati drugim tovrstnim tovarnam, kajti ročna izdelava je zmeraj dražja kakor strojna. Zaradi trikrat daljšega delovnega procesa je plačni fond tre-krat višji in z njim vred akumulacija. Plaši pa jih tudi dviganje cen uvoženih in domačih surovin, že sedaj so morali zvišati proizvodnjo, da ni bilo treba cen dvigniti. ŠKOFJELOŠKA GIMNAZIJSKA MLADINA JE DOBRO IZRABILA SEMESTRALNE POČITNICE Pod vodstvom prof. Štefana Mlačnika je škofjeloška gimnazijska mladina med semestralnim! počitnicami opravila smučarski tečaj. 44 tečajnikov so razdelili v 3 skupine: skupino začetnikov, nadaljevalcev in mladink. Tečaj je odlično uspel. SE LAHKO POSTAVITE S ČIM PODOBNIM? Kulturno-umetniško društvo »Tone Retelj« v Ratečah je ustanovilo pred nedavnim tamburaški orkester, ki šteje nič več in nič manj kakor 105 članov. ZA 14 KM BODO SKRAJŠALI POT V LJUBLJANO že rajnka Avstrija je obljubljala Račevu in Smrečju lepo, široko cesto, ki naj bi ju povezala s Horjulom in tako skrajšala pot v Ljubljano. V stari Jugoslaviji je stvar toliko napredovala, da so začeli cesto trasirati, delo pa je potrpežljivo čakalo na lansko jesen. Zdaj naglo napreduje. Svet, po katerem bo speljana cesta, so kmetje zastonj odstopili in prispevali v lesu sredstev za gradnjo. Ko bo cesta od Smrečja do Horjula iz-gotovljena, jo ijameravajo podaljšati tudi v žiri, s čimer bodo pot do Ljubljane skrajšali za 14 km. MALINSKI VRH DOBI NOVO ŠOLO Malinski vrh bo s pomočjo OLO Kranj končno le prišel do lastne šole. Okrajni odbor je prispeval za gradnjo 2 milijona dinarjev, v kolikor bo potrebno, pa bo pomagal tudi občinski ljudski odbor in sami vaščani. Na Javorjah pa bodo šolo dvignili za eno nadstropje, za-kar jim bo nakazal Okrajni ljudski odbor 1 milijon din. POLJANCI BI RADI PRIVABILI TURISTE Pred vojno se je zlasti v poletnem času zateklo v Poljane precej tujih gostov. Zaradi tega, ker je bilo med vojno kopališče uničeno in skrb Poljan-cev za dvig turizma premaih-na, kraj po vojni ni obdržal turističnega značaja. Da bi spet privabili goste, bodo Po-ljanoi zgradili novo kopališče na Poljanščici in porabili za to pol milijona din. ŽIROVSKI VRH BI RADI EI EKTRIFICIRALI Pravijo, da Žirovski vrh od nobene oblasti ni aikoli uič imel. Vsakdo je skroel le za to, da so davke v redu plačali. Zato so trdno prepričani, da jim bo ljudska oblast uslišala skromno že'jo in jim do-nlagala elektrificirati njihova naselja. Občinska oib»r.i Go renja vas in žiri, ki ci žirov-sKi vrh nekako d.uba, sta pripravljena pomagati, omehčati bo tieba le še oKrajru ljudski o;'toi. Ljudje, pa ki si žele sodobne razsvetljav^, bodo pi i-spevaii za gradnjo v losu. železu in denarju 1,200.000 d;n in s prostovoljni.-n delom. RDEČI KRIŽ NA BLEJSKI DOBRAVI Kdor bi bil 2. februarja na občnem zboru Rdečega križa na Blejski Dobravi, bi hitro ugotovil, da je društvo v preteklem letu zabeležilo prav lepe uspehe. Pridobilo je 73 novih članov, tako da jih sedaj šteje kar 388. Postajo za prvo pomoč so izpopolnili s potrebnim materialom, priredili nekaj predavanj in uspelih prireditev. Pričeli so tudi tečaj za prvo pomoč, ki ga vodi tovarišLca šušteršičeva, toda vse kaže. da je mladinkam, ki so ga v začetku posečale polnoštevilno, ponehalo veselje. Sedaj se včasih tečaja udeleži prav malo mladink, — samo štiri ali pet. Na občnem zboru so sprožili prav zanimivo vprašanje. Splošno pravilo je namreč, da je prva pomoč, ki jo bolniku nudi društvo RK, samo enkratna. Za nadaljnje zdravljenje naj se obrne na zdravnika. Vendar se članstvo RK na Blejski Dobravi s tem ne strinja. Sklenilo je, da »s precbvezovanjem in malenkostnimi ranami ne bodo preobremenjevali zdravnikov in že tako precbremenje- Iz Kranja in okolice POLLETNI USPEH V A KRANJSKI GIMNAZIJI Od skupno 734 dijakov, kolikor jdh je na zavodu, je v prvem polletju razred izdelalo 345 dijakov ali 47,2%. V višjih razredih je ta odstotek nad povprečjem in doseže 55,3%, medtem ko v nižjih razredih pade na 42.8%. Odličnjakov je samo pet, prav dobrih 53, dobrih 208 in zadostnih 79. Eno slabo oceno ima 120 dijakov, dve 87, tri 66, štiri 50, pet 33, šest in več pa 30 dijakov. DVA NOVA AKTIVA LMS Pred dobrimi štirinajstimi dnevi sta bila v kranjskem okraju ustanovljena dva nova mladinska aktiva — v Prcdos-ljah in na Kokrici. štejeta vsak po 20 članov, ki se sestajajo v lepem prostoru, kjer se bo odslej razvijalo živl'enje njihovega kolektiva. Tam imajo predavanja, berejo knjige, igrajo domino, dekleta se učijo šivanja itd. Pa se bomo potrudili, da bo njihovo' delo še pestrejše. Zato skrbi tudi tovariš štefe iz Predoselj. ni h ambulant«, ampak da bo tudi to opravil RK. Prva pomoč bo brezplačna, za nadaljnjo pomoč pa bo pacient plačal prostovoljni prispevek. Ali je to prav? Nič ne bi ugovarjali, če ne bi vedeli, da je včasih tudi »malenkostna rana« velika nevarnost. — Sicer pa gre delavnemu društvu in predsedniku Srečku Rotarju res vse priznanje. GOSTOVANJE »VERIGINE« IGRALSKE SKUPINE V V KROPI V soboto. 7. februarja zvečer se je prvič po osvoboditvi predstavila kroparskemu občinstvu dramska skupina Verige iz Leec. Uprizorila je »Pesem s ceste«, tragikomedijo v treh dejanjih. Gostje so z naravnim podajanjem hitro debili potreben stik s gledalci. Le-ti so dogajanja na odru res podoživljali. Predstava je bila vsestransko skrbno pripravljena. Mirno lahko trdimo, da » Veri ginb< igralci presegajo pov-prečri nivo podeželskih amaterskih ansamblov. Vešči so celo instrumentalne in vok?l-r.e glasbe. Režiser tov. Rutar je v7go"'il igralski kolektiv z veliko izrazno silo. Nedvomno bodo taka gostovanja prispevala k dvigu kul-ture ravni na vasi in dala novih pobud za razvoj dramske umetttOSti v obeh industrijskih središčih. ZAKAJ JIM JE »STAT INGRAJSKA CESTA« TAKO PRI SRCU? Skoraj ni mesta v Jugoslaviji, kjer bi ne poskrbeli za preimenovanje cest, ki so nosile imena nam sovražnih ali pa za nas nepomembnih ljudi oziroma krajev. Le Javornik pri Jesenicah se še vedno »postavlja« s StaHngrajsko cesto. Ali bi res toliko stalo, če bi nabavili dve tabli z napisom Cojzova cesta in ju postaviB na začetku in koncu ceste. Domačini so resda naziv Stalin-grajska ulica že opustili, toda tujci, ki jih spomladi na Jesenicah ne bo manjkalo, .bodo nedvomno debelo gledali, da se obmejno mesto še vedno ponaša s Stalingrajsko cesto. Ljudski odbor mestne občine Jesenice naj bi na eni prvih sej uvrstil v dnevni red tudi to vprašanje. Iz KOZ Poljan« (Nadaljevanje s S. strani) garaža za no.i avtomobil. Zato so se na občnem zboru domenili, dia bodo postavili najprej la^tro opekarno in tako prišli v zimskih dneh, ko je največ prostega časa, poceni do zidakov. Vsa gospodarska dejavnost je prišla bolj ali manj obširno na dnevni red. Če o drugem ne, pa so zadružniki vsaj o odnosih med tamkajšnjo splošno kmetijsko zadrugo in kmečko delovno zadrugo premalo razpravljali. Kmečka delovna zadruga ima v svojih vrstah precej naprednih in pravilno usmerjenih ljudi, ki bi ob tesnejšem sodelovanju s člani sp'.oim« kmetijske zadruge lahko marsikaj storili za prevzgojo vseh poljanskim kmetovalcev. Med Grintovcem in Ljubljano Tudi to je za vas DEŽURNA SLU2BA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V slučaju nujnosti kličite Splošno ambulanto, Poljska pot 8, tel. štev. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Splošni ambulanti, Poljska pot (bivša »O-butev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in no samo zavarovancev Zav. za socialno zavarovanje. Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenic« ima 13. do 20. februarja 1953 dr. Avgust Tanear. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike I težjimi poškodlbaml in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče v Kranju Nedelja, 15. februarja ob 16. uri: Norman Krasna, »Draga Ruth«. —- Izven. Torek, 17. februarja ob 16. uri: Brat ko Kreft, »Krajnski komedijanti«. — Izven. Petek, 20. febr. ob 16. uri: Pavel Golta, »Sneguljčioa«. Sobota, 21. febr. ob 20. uri: Pavel Golia, »Sneguljčica«. — Slavnostna predstava za 30 -letnico igralskega udejstvova-nja Ivana Grašlča. Jubilant nastopi petdesetlč v vlogi lovca v »Snoguljčicl«. — Izven. Nedelja, 22. febr. ob 16. uri: Norman Krasna, Draga Ruth. Izven. / KINO Domžale: 18 in 19. francoski film »Divji deček«;; 20. do 22. ameriški film »Prostor na soncu«. Mestni kino Kamnik: do 17. ameriški barvni film »Smoky<; 18. do 21. franc. film »Odšel brez naslova«. Mestni kino »Partizan«, šk. Loka: 20. do 22 .nemški film »Poročna noč v raju«. Kino »Storžič«, Kranj: do 15. februarja amer. barvni film »Trije kavalirji«; 16. do 22. februarja francoska glasbena komedija »V Monte Karlo«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17. in 19. uri; v nedeljo 15. ob 21. uri ameriški film »Draga Ruth«. Matineji: dopoldne ob 8.30 uri »Trije kavaJArji«, ob 10. uri »Draga Ruth«. Kino »SvolMHla« St razišče: 13. do 15. febr. avstrijski kriminalni film »Strel skozi akno«. Predstave ob petkih ob 1!>. uri, ob sobotah ob 17. in 19. uri in ob nedeljah ob 15., 17. ln 19. uri. V soboto ob 2H. uri ameriški barvni film »Trije kavalirji«. — V nedeljo matineja ob 10. uri »Trije kavalirji«. Kino Zadružnik Primskovo: 13. do 15. februarja amer. film »Draga Ruth«. — Pred.^ave v i h in sobotah ob 19. url; ob nedeljah ob 15., 17. In 19. uri. OBJAVE Okrajni odbor ljudske tehnike v Kranju obvešča in vljudno vabi vse delegate, zastopnike množičnih organizacij in občinskih ljudskih odborov na Okrajno konferenco ljudeh* tehnike za okraj Kranj, ki bo v nedeljo, 15. febr i u m 1.1. ob 8.30 url v stranski dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Uprava za dohodke ljudskega odbora mestne občine v Kranju bo prodala na javni dražbi, ki bo v torek dne 17. •J. lpf,:; ii ..;|.-. In ..■ 11: i ■ 11111' • 11 • 1 šivalni stroj, 1 decimalno tehtnico ter nekaj drobnih predmetov. Kupci naj se zglasJjo pri Upravi za dohodke, »oba št. 3, kjer se tudi lahko predmeti ogledajo eno uro pred prodajo. Okrajni ljudski odbor v Kranju objavlja spremenjeni seznam telefonskih številk na o-kraju in sicer: Tel. štev. 345 — predsednik, tajnica predsednika; štev. 569 — tajnik, dežurna soba; štev. 250 podpredsednik, načelnik tajništva za gospodarstvo, administracija tajništva za gospodarstvo; tel. 208 — centrala, ekonomsko planski odsek, odsek za kmetijstvo in gozdarstvo, načelnik tajništva za gospodarstvo, podpredsednik, šef uprave za dohodke, upravno pravni odsek, odsek za kmetijstvo, uprava za evidenco in rtatistiko, tajnica predsednika; Itev. 598 — centrala, personalni referent, pravni referent, odsek za proračun, načelnik tajništva za zdravstvo .predsednik sveta za zdravstvo, tajništvo za zdravstvo, tajništvo za pro-sveto, kulturo, okrajni komite ZKS, tajnik OLO. V soboto. 14. t. m. ob 16. uri bo obvezni sestanek vseh pomočnikov in vajencev, zaoosle-nih pri privatnih mojstrih. Za udeležbo odgovarjajo mojstri. Sestanek bo v vajeniški šoli. Obrtna zbornica Kranj in KOS MALI OGLASI Pozor! Kdo je dobil na obrtni veselici v garderobi zamenjan temno siv plišast klobuk, i i Istega odda pri garderoberju Planinsku, Stara šola 2. Tam dobi svojega. Prehodne znata ve vseh vrst iz prinesenega materiala sprejemam v izdelavo (ročno vezenin. Danica UVndling, Klane St. 46. Sobieo g ttedUndkona oddam pOitenl ženski prot i mali pomoči pri gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista. Podpisana Johanca Trpine z I Slei !:i M lino pri klicujem v\se kar sem neresničnega govorila o Milki Rekar I Bleda-Mlino. Johanca Trpine Podpisana Izjavi jamo, da nisem plačnik dolgov Ivami Kol mana iz Dupolj. — Julka Bon-celj, DupI ;e Podpisana Marija in Anton Planko, Primskovo 21, prekll-cujeva vse neresnične govori. •■>. ki sva jih govorila o tov. Vidi Dojč in oviri iz I »rimsko vega ln se jI zahvaljujeva, da .je odstopila od sodnega postopka. NACRTE BODO r'VF.DI I KLJUB SKRČENEMU PRORAČUNU Občinski o lbor v Medvodah je na nedavni seji podrobno razpravljal o gospo darskem načrtu lega industrijskega kraja. l'o tem načrtu naj bi se v prihodnje industrijska čctrl razvijala med Presko in Scnieico, stanovanj ska četrt naj bi bila na Švelju, a novo občinsko poslopje pa bi gradili ob Zadružnem domu. Prav lako imajo v mislih trasirali novo cesto i/, Medvod v (ioričane, Zgraditi novo gimnazijo OD sedanji Preski Soli in nov most. ki naj bi vezal Pirniče /. Medvo dami. Načrti so veliki, a proračun, ki jim je letos odobren, znaša le 3,111.000, kaf jc za tekoče de'o komaj do- \o'j. Toda Medvodčani niso listi, ki bi vrgli puško V ko' rUZO in se zavedajo, da so uspehi vselej o Ivisni od do brega gospodarjenja. KM USPEH NV OSNOVNI SOLI V DOMŽALAH V PRVEM POLLETJU Osnovno SolO obiskuje letos 354 otrok. Od teh ie padlo 68 otrok (19.3), 91 prav dobrih (2"i.8«'o), 117 do brih (33 V Mengšu in okolici je veliko zanimanje za ustanovitev glasbene šole, saj se je še pred tednom prijavilo nad sto učencev. Tudi učnega kadra je še davolj. finančno pa bi šolo podprl delovni kolektiv tovarne glasbil v Mengšu, ki je sam po sebi močno zainteresirao, da dobi Mengeš čimprej nižjo glasbeno šolo. 0\SII>KI KOTIČEK Službene objave Pionirski odred »Ivo Slavec -Jokel« v Kranju pripravlja uprizoritev Maliikove o- troske pravljice »ŽOGICA NOGHA« v režiji Janeza Kržcna OPOZARJAMO da homo v prihodnji številki »Glasu Gorenjske« objavili imena vseh poznanih padlih borcev NOB, talcev in ostalih žrtev fašističnega terorja, ki so stanovali na območju mest ne ob<\ Kranj. Objava Slov. 'X ">:i Vsem pro dovoljnim gasil skini društvom okraja Krnj OPOZORILO: Nekatera druStva v zimskem času ogrevajo motorne brizgalne i električnimi ogre valniki: kol s pečini, kuhalniki in močnejšimi žarnicami Tako ogrevanje Je zelo nevarno, posebno še, če poslavljamo odprle žareče grelce pod motorje. Vsak gasilec bi moral vedeti, da ima mo lor rezervoar z bencinom ali bencinsko mešanico z oljem' Včasih bencin neopaženo izteka iz rezervoarja in lako priteče do ogrevaroika, Polagati moramo tudi važnosl pri preizkušanju motorjev, da pO končanem delu ne pozabimo zapreti bencinske pipi- ee Lahno se nam pripeti, da bencin preplavi razpli njač in namoči tla, ki so o greta od ogrejevalca, i lepa-rivanjem pa lahko nastane eksplozija, katera nam uniči mo'o'no h 1 Opremo i" shranil)«) ZatO bodimo opre/ni ter ni' ko i ne doliVBJmO bencina v rezervoar, ko imamo vključene električne grelce, Pripeli se nam lahko tako, kakor se jc Zgodilo pred kratkim drU* šivu, ki ni dovolj pazilo pri tem opravilu ter so le j>° si e nem naključju i zognilO onesposobitvi motorne ori** galne za daljšo dobo Sek. poveljnik: J, llllng Z oziroin na velik od/iy članic gasilk po drugi'1 o(i/ v Solo Gasilske zvez* LRS v Medvodah, nam i • ista Sporočila, da se v tečaj f marcu prvenstveno spr. ,e aa* jo članice-gasilke. Opozarja* mo vsa društva, da nam ta* kol pošljejo resnične prijaj ono\ no opozarjamo, d« vsa prostovoljna gasi'ajj druStva, ki se nam se nii javila v zadevi gasilskega p1'1' znanja, lo skrbno preberejo Gasilskem vestniku Števil«! 11 12 stran 201 „Pravila 0 gasilskih priznanjih' ter i':lt" objektivno noročajo. Na pomoči V. d. sekretar: Tvrdv Maks, I ' I 'i e Isedn"' • r.i/jaU Vikler, IT'