CENA 300 DIN
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XX
V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1963
Številka 11
V8SBINAI
92.	Zakon o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupšCin.
93.	Zakon o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije.
94.	Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije.
95.	Zakon o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije.
96.	odlok o razpisu splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine.
97.	Odlok o razpisu volitev za Republiški zbor in za zbore delovnih skupnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije.
98.	Sklep o imenovanju Republiške volilne komisije za volitve odbornikov občinskih in okrajnih skupščin.
99.	Sklep o imenovanju Republiške volilne komisije za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije.'
160. Odlok o razpustu Ljudske skupščine LR Slovenije.
10L Odločba o imenovanju občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije.
loz. Pravilnik o strokovnem Izpitu za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih.
103. Pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo obratnih ambulant.
\
i
92.
UKAZ
0 razglasitvi zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin
Na podlagi tretjega odstavka 16". člena ustave Socialistične republike Slovenije se razglaša zakon o Molitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin, ?a je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji -bora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 in ki se glasi:
ZAKON	,
0 Molitvah, odbornikov občinskih iu okrajnih skupščin
I.	poglavje TEMELJNE DOLOČBE
1.	Volitve
1.	člen
^ V občinski zbor občinske skupščine volijo na ohz •' splošne. enake in neposredne volilne pravice i^i. ki so na območju občine vpisani v volilni
sPloŠ
J občinski zbor je lahko izvoljen vsakdo, ki ima uo volilno pravico.
2.	člen
Yq|- y i’-bor delovnih skupnosti občinske skupščine j0 delovni ljudje v ustreznih skupinah in isicenr: v skupini gospodarstva
'djuh • ^e'ovn’ U'idje, ki delajo v delovnih organiza-izyU(j '!* drugih delovnih skupnostih na področju pro-•le> prometa iu zvez, trgovine, gostinstva, obrt-
ništva, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
—	kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, in tisti člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu zadruge štejejo kot ujeni člani, kmetje, ki so člani drugih delovnih organizacij, ter kmetijski delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
—	obrtniki, ki so člani zbornice, in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
2.	v skupini prosvete in kulture
—1 delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih s področja prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fakultete, znanstveni zavodi, muzeji, knjižnice, gledališča, akademije, radijske in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi na področju informativne službe in dr.);
3.	v skupini zdravstva in socialnega varstva
—	delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih na področju zdravstva in socialnih služb (bolnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, zdravstveni centri, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri za rehabilitacijo, centri za socialno delo, zavodi za mladino in odrasle, zavodi za dnevno varstvo otrok, socialni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje itd.);
4.	v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih
—	delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih, razen izvoljenih funkcionarjev v predstavniških organih.
3.	člen
V zbore delovnih skupnosti občinske skupščine so lahko izvoljeni v ustrezno skupino:
1.	delovni ljudje, zaposleni oziroma včlanjeni v prganizacijali na ustreznih področjih iz 2. člena tega zakona;A
2.	člani organov upravljanja v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih;
3.	člani organov upravljanja združenja delovnih organizacij;
4.	funkcionarji sindikatov in funkcionarji drugih družbeno-političnih organizacij.
4.	člen
V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine lahko volijo in so lahko izvoljeni tisti delovni ljudje iz 2. in 3. člena tega zakona, ki so zaposleni oziroma včlanjeni v organizacijah na območju občine in imajo splošno volilno pravico.
5.	člen
Od skupnega števila odborniških mest zbora delovnih skupnosti se v vsaki skupini voli toliko odbornikov zbora delovnih skupnosti, kot ustreza razmerju med skupnim številom delovnih ljudi v občini in številom delovnih ljudi v posamezni skupini, pri čemer mora dobiti vsaka skupina najmanj en mandat.
Od skupnega števila odbornikov zbora, ki po prejšnjem odstavku pripade skupini gospodarstva, odpade na področje kmetijstva toliko odbornikov, kot ustreza razmerju, v katerem je kmetijstvo udeleženo pri skupnem družbenem produktu v občini.
6.	člen ■
Odbornike okrajne skupščine volijo izmed svojih članov občinske skupščine z območja okraja po načelu sorazmernega zastopstva občin.
7.	člen
Kandidate za odbornike občinskega zbora lahko predlagajo volivci na zborih volivcev in tudi določeno število volivcev (v nadaljnjem besedilu: skupina volivcev).
Kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine lahko predlagajo delovni ljudje na zborih delovnih ljudi v organizacijah.
Kandidate za odbornike okrajne skupščine lahko predlaga vsak odbornik občinske skupščine.
8.	člen
Zaradi čim širše udeležbe občanov in zaradi zagotovitve javnosti v volilnih pripravah obravnava Socialistična zveza delovnega ljudstva na svojih konferencah vprašanja v zvezi s prelaganjem kandidatov za odbornike občinske skupščine. Na teh konferencah sodelujejo tudi predstavniki drugih zainteresiranih družbenih organizacij.
9.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo po volilnih enotah,
10.	člen
Nihče ne more biti kandidiran za odbornika iste občinske skupščine v več kot eni volilni enoti in tudi ne za odbornika obeh zborov iste občinske skupščine.
Kdor je bil v prejšnji mandatni dobi odbornik občinske skupščine, ne more biti v prvi zaporedni mandatni dobi ponovno kandidiran za odbornika istega zhora iste občinske skupščine.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko ponovno kandidiran v prvi zaporedni mandatni dobi odbornik občinske skupščine, ki je bil v prejšnji mandatni dobi izvoljen za odbornika okrajne skupščine. Vendar v drugi mandatni dobi ne more biti ponovno kandidiran oziroma izvoljen za odbornika okrajne skupščine.
11.	člen
Za odbornika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh volivcev z območja volilne enote. Če je bilo pri volitvah več kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, so izvoljeni tisti izmed njih, ki so dobili največ glasov.
Za odbornika okrajne skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh odbornikov občinske skupščine. s
12.	člen
Uslužbenec občinske uprave ter sodnik in uslužbenec občinskega sodišča ne , morejo biti hkrati odborniki občinske skupščine.
Uslužbenec okrajne uprave ter sodnik in uslužbenec okrožnega sodišča ne morejo biti hkrati odborniki okrajne skupščine.
Uslužbencu oziroma sodniku iz prejšnjih dveh odstavkov, ki je bil izvoljen za odbornika občinske oziroma okrajne skupščine, preneha funkcija oziroma služba, ko je njegov mandat verificiran.
2.	Odpoklic
13.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine, ki ne uživa več njihovega zaupanja.
Odbornika okrajne skupščine lahko odpokliče občinska skupščina, ki 'ga je izvolila.
14.	člen
Postopek za odpoklic odbornika občinskega zbora se uvede na predlog zborov volivcev z območja volilne enote, v kateri je bil izvoljen, ali na predlog skupine volivcev z območja te volilne enote.
Postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se uvede na predlog zborov delovnih ljudi v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen. ,	<
Postopek za odpoklic odbornika občinske skupščine se lahko uvede tudi na 'podlagi sklepa zbora občinske. skupščine, katerega odbornik je, če se odbornik najmanj šest mesecev zaporedoma ne udeležuje sej zbora.
15.	člen
Odbornik občinske skupščine je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev oziroma delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je izvoljen.
Odbornik okrajne skupščine je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh odbornikov občinske skupščine, ki ga je izvolila.
Ce je odbornik okrajne skupščine odpoklican, mu preneha mandat kot odborniku občinske skupščine.
Ce je odpoklican odbornik občinske skupščine, ki je bil izvoljen za odbornika okrajne skupščine, mu preneha tudi mandat odbornika okrajne skupščine.
16.	člen '
Odpoklicanemu odborniku občinske ozir. okrajne skupščine preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da mu je prenehal mandat zaradi odpoklica.
3.	Skupne določbe o volitvah in odpoklicu
17.	člen
Volivci in odborniki občinske skupščine glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Glasovanje pri Volitvah in odpoklicu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
18.	člen
Kdor je vpisan v volilnem imeniku, se mu ne sme vzeti glasovalna pravica in tudi ne preprečiti glasovanje.
19.	člen
Svoboda pri odločanju volivcev in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati.
Noben organ in tudi nihče drug ne sme v nobenem primeru poklicati volivca oziroma odbornika občinske skupščine na odgovornost zaradi glasovanja in tudi ne od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval.
20.	člen
Volitve in postopek o odpoklicu vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi organi po določbah tega zakona.
Volilni organi so pri svojem delu neodvisni od drugih državnih organov in delajo po zakonu in po drugih, na podlagi zakona izdanih predpisih.
tv
II.	poglavje RAZPIS VOLITEV
21.	člen
Splošne volitve v občinske oziroma okrajne skupščine razpiše Republiški zbor Skupščine SR Slovenije.
Splošne volitve za mesta odbornikov skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje petnajst dni pred potekom mandata.
Ce je odbornikom občinske skupščine podaljšan mandat, razpiše Republiški zbor Skupščine SR Slovenije volitve za mesta tistih odbornikov občinske skupščine, ki bi jim sicer v tem času potekel mandat, ko ugotovi, da je prenehalo izredno stanje, zaradi katerega je bil podaljšan mandat.
Volitve morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu.
22.	člen
Ce preneha mandat posameznemu odborniku občinske skupščine, razpiše nadomestne volitve zbor občinske skupščine, ki mu je odbornik pripadal; nadomestne volitve morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu volitev.
Ce preneha mandat posameznemu odborniku okrajne skupščine, razpiše nadomestne volitve okrajna skupščina; občinska skupščina opravi nadomestne volitve najpozneje v enem mesecu po razpisu volitev.
23.	člen
Volitve odbornikov v občinski zbor so v nedeljo.
Volitve odbo'rnikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine so lahko tudi na delavnik.
Ce so razpisane volitve hkrati v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, morajo biti volitve za oba zbora opravljene v razdobju osmih dni.
Dan volitev odbornikov občinske skupščine se določi z aktom o razpisu volitev.
Volitve v okrajno skupščino morajo biti opravljene najpozneje v enem mesecu potem, ko so končane volitve v občinsko skupščino, če so bjle razpisane volitve hkrati v okrajno skupščino iri v občinsko skupščino.
Ce so razpisane volitve samo v okrajno skupščino, morajo biti opravljene v roku, ki je določen v razpisu volitev.
24.	člen
Odlok Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije o razpisu volitev v občinske in okrajne skupščine se objavi v »Uradnem listu SRS«.
Odlok o razpisu nadomestnih volitev za posameznega odbornika občinske skupščine se objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine in na krajevno običajni način v vseh krajih na območju volilne enote.	>
III.	poglavje VOLILNI ORGANI
23. člen
Volilne komisije so:
1.	Republiška volilna komisija v Ljubljani;
2.	okrajne volilne komisije na sedežih okrajev;
3.	občinske volilne komisije na sedežih občin.
Volilne komisije so imenovane za štiri leta.
26.	člen
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov, vsak ima namestnika. Imenuje in razrešuje jih Republiški zbor Skupščine SR Slovenije.
Okrajno volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije člani, občinsko volilno komisijo pa predsednik, tajnik in en član; vsak ima namestnika.
Predsednika in člane okrajne volilne komisije ter njihove namestnike imenuje in razrešuje okrajna skupščina, predsedniku in člane občinske volilne'komisije ter njihove namestnike pa občinska skupščina.
Za predsednika Republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje sodnik Vrhovnega sodišča SRS, za predsednika okrajne in občinske volilne komisije in njuna namestnika sodnik okrožnega ali občinskega sodišča.
Imenovanja in spremembe Republiške volilne komisije se ubjuvijo v »Uradnem listu SRS«, imenovanja in sp ref nem be okrajnih in občinskih volilnih komisij pa v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki okrajnih oziroma občinskih Skupščin.
27.	člen
Republiška volilna komisija opravlja splošno nadzorstvo nad delom okrajnih in občinskih volilnih komisij v zvezi z izvajanjem volitev, jim daje strokovna in tehnična navodila in qpravlja druge naloge po določbah tega zakona.
Republiška volilna komisija predpiše obrazce za izvršitev tega zakona.
28.	člen
Okrajna volilna komisija ima tele naloge:
1.	izvršuje tehnične priprave za volitve v okrajne skupščine;
2.	razglaša volilne izide za volitve v okrajno skupščino;
3.	daje okrajni skupščini poročila o izidu volitev v okrajno skupščino;
4.	nadzoruje delo občinskih volilnih komisij in jim daje strokovna in tehnična navqdila;
3.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
29.	člen
Občinska volilna komisija ima tele naloge:
1.	izvršuje tehnične priprave za volitve v občinsko skupščino;
2.	imenuje volilne odbore za vodstvo glasovanja pri volitvah oziroma odpoklicu odbornikov občinske skupščin,e in nadzoruje njihovo delo;
3.	potrjuje kandidature za volitve odbornikov občinske skupščine;
4.	ugotavlja volilne izide in razglaša, kateri kandidati so bili izvoljeni za odbornike občinske skupščine; ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu članov občinske skupščine;
5.	daje poročila o izidu volitev in glasovanja o odpoklicu odbornikov občinske skupščine;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
30.	člen
Glasovanje pri volitvah oziroma odpoklicu odbornikov občinske skupščine vodijo volilni odbori, Volilni odbor se postavi za vsako volišče. ,
Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak ima namestnika.
Predsednika in člana volilnega odbora za volitev v občinski zbor ter njihove namestnike imenuje občinska volilna komisija izmed občanov z območja občine.
Predsednika in člana volilnega odbora za volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti ter njihove namestnike imenuje občinska volilna komisija izmed delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je volišče.
Volilna komisija izda predsedniku volilnega odbora odločbo o imenovanju volilnega odbora; predsednik sporoči imenovanje članom volilnega odbora in namestnikom.
31.	člen	n
Volitve odbornikov okrajne skupščine na seji občinske skupščine vodi predsednik občinske skupščine; predsedniku pomagata dva odbornika, ki ju izmed sebe določi občinska skupščina.
32.	člen
Člani volilnih'komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Člani volilne komisije in volilnega odbora ter njihovi namestniki ne morejo bili kandidati za odbornika občinske skupščine; če dajo svoj pristanek na kandidaturo, jim preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
Odbornik občinske oziroma okrajne skupščine, o čigar odpoklicu se glasuje, ne more biti član ali na-
mestnik člana volilne komisije ali volilnega odbora, •ki vodi glasovanje o odpoklicu.
33.	člen
Občinske in okrajne volilne komisije in volilni odbori so sklepčni samo v polni sestavi.
Volilni organi sklepajo veljavno z večino glasov.
34.	člen
Državni organi in organi družbenega upravljanja morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri njihovem delu.
Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati volilni komisiji na njeno zahtevo podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu.
IV.	poglavje
VOLITVE ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE
.i
1.	Volilne enote
35.	člen
Za volitve odbornikov občinskega zbora se določijo volilne enote tako, da je volilna enota teritorialno čimbolj zaokrožena celota. Večji kraji se po potrebi lahko delijo na dve ali več volilnih enot; manjši kraji pa se lahko združijo v eno volilno enoto. Ne smejo se združevati v eno volilno enoto posamezni deli krajev z drugimi kraji in tudi ne deli različnih krajev med seboj.
V	vsaki volilni enoti se voli po en odbornik občinskega zbora.
Volilne enote je treba določiti tako, da se voli vsak odbornik občinskega zbora na približno enako število prebivalcev.'Število prebivalcev se ugotovi po podatkih zadnjega popisa prebivalstva.
36.	člen
Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se določijo volilne enote po skupinah iz 2. člena tako, da tvorijo volilno enoto ena ali več organizacij določene skupine, ali pa tvori ena organizacija več volilnih enot. V skupini gospodarstva se združujejo organizacije s področja kmetijstva v posebne volilne enote.
V	vsaki volilni enoti se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti, izjemoma pa lahko tudi več odbornikov.
37.	člen
Občinska skupščina določi volilne enote in njihova območja z navedbo krajev ali delov kraja oziroma z navedbo organizacij ali delov organizacij, ki tvorijo volilno enoto.
Razdelitev občine na volilne enote za volitve v občinski zbor se razglasi najpozneje tri dni po razpisu volitev na razglasni deski in tudi na krajevno običajni način.
Pri volitvah' v zbor delovnih skupnosti se v roku iz prejšnjega odstavka razglasi določitev vsake volilne enote posebej v vseh obratih, delavnicah in drugih enotah organizacij, ki sestavljajo volilno enoto.
Vsaka volilna enota za volitve v posamezen zbor ima svojo zaporedno številko.
2.	Predlaganje kandidatov
a) Po zborih volivcev in zborih delovnih ljudi
38.	člen
Zbori volivcev, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike občinskega zbora, se sklicujejo po volilnih enotah.
Ce obsega volilna enota dva ali več krajev, še sklicujejo zbori volivcev praviloma za vsak kraj posebej. Izjemoma sc lahko skliče skupen zbor volivcev za več manjših krajev.
Občinska skupščina določi območja zborov volivcev najpozneje tri dni po razpisu volitev. Območja,, je treba razglasiti, kot je določeno v drugem odstavku 37. člena tega zakonu.
39.	člen
Zbor volilvcev skliče predsednik občinske skupščine najpozneje v treh dneh od dneva, ko so določena območja zborov volivcev (tretji odstavek 38. člena).
Ce predsednik občinske skupščine ne skliče zbora volivcev v roku iz prejšnjega odstavka, ga skliče v nadaljnjih petih dneh občinska volilna komisija.
Sklicanje zbora volivcev se razglasi najpozneje tri dni pred opravo zbora na običajni način z navedbo dnevnega reda zbora.
Cas in kraj zbora se določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ volivcev..
40.	člen
Zbor volivcev se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katero je zbor sklican, najmanj pa 50 volivcev. Ce je na območju zbora volivcev manj kot 100 volivcev, se zbor lahko opravi, če je prisotna najmanj tretjina volivcev z območja zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa. Iti je bil določen za začetek zbora, opravi zbor volivcev s prisotnimi volivci; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma skliče nov zbor.
Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo občani, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katero je zbor sklican.
41.	člen
Zbori delovnih ljudi, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike zbora delovnih skupnosti, se opravijo po organizacijah oziroma delovnih skupnostih, ki sestavljajo volilne enote.
Zbor delovnih ljudi sestavljajo delovni ljudje, ki so zaposleni oziroma včlanjeni v organizacijah, za katere se opravi zbor, če imajo splošno volilno pravico (2. členK ■
Zbori delovnih ljudi se opravijo praviloma za vsako organizacijo, lahko pa sc opravijo tudi za dve ali več organizacij oziroma delovnih skupnosti z manjšim številom članov delovnih kolektivov v istem kraju. Zbori delovnih ljudi se lahko opravijo tudi po posameznih obratih in drugih enotah večjih organizacij oziroma delovnih skupnosti.
42.	člen
Občinska skupščina določi najpozneje v treh dneh od dneva razpisa volitev, v katerih organizacijah ozi-
roma enotah posameznih organizacij oziroma delovnih skupnosti bodo zbori delovnih ljudi. (
Odločba o tem se objavi ža vsako volilno enoto posebej v vseh obratih in drugih prostorih organiza-,cij.
43.	člen .
Zbor delovnih ljudi v organizaciji skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njim ustrezni funkcionar v organu upravljanja, v obratih in drugih enotah, ki nimajo organa upravljanja, pa vodja delovne enote, za katero se skliče zbor; v delovni skupnosti sklice zbor funkcionar, ki vodi delo organa oziroma službe (sklicatelj zbora).
Ce je zbor delovnih ljudi skupen za več organizacij oziroma delovnih skupnosti, ga skliče predstavnik tiste organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri bo zbor oziroma funkcionar, ki vodi organ ali službo.
Sklic zbora delovnih ljudi se objavi najpozneje tri dni pred opravo zbora v vseh obratih, delavnicah ali enotah organizacije z navedbo dnevnega reda.
Ce upravičeni predstavnik organizacije ne skliče zbora delovnih ljudi najpozneje v treh dneh po določitvi območja zborov delovnih ljudi, ga skliče v nadaljnjih petih dneh občinska volilna komisija.
A. člen
Zbor delovnih ljudi se lahko opraviv če je navzočih najmanj desetina vseh delovnih ljudi, ki imajo pravico, udeležiti se zbora delovnih ljudi v organizaciji, za katero je sklican zbor, najmanj pa 50 delovnih ljudi. Ce je v organizaciji oziroma v organizacijah ali enotah, za katere je sklican skupen zbor,
■ manj kot 100 delovnih ljudi, ki imajo pravico, udeležiti se zbora delovnih ljudi, se lahko opravi zbor samo, če je navzočih najmanj tretjina vseh delovnih ljudi, ki imajo pravico udeležiti se zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko delovnih ljudi, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor delovnih ljudi s prisotnimi delovnimi ljudmi; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma skliče nov zbor.
Cas in kraj zbora se določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi.
43. člen
Zbor volivcev začne in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora predsednik občinske skupščine ali odbornik občinskega zbora, ki ga on določi. Ce je sklicala zbor volivcev občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
Zbor delovnih ljudi začne sklicatelj zbora in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Ce je sklicala zbor občinska volilna komisija, ga začne in vodi do izvolitve predsedstva delovni človek, ki ga določi občinska volilna komisija.
46. člen
Delo zbora volivcev oziroma delovnih ljudi vodi predsedstvo zbora, ki ga volivci oziroma delovni ljudje izvolijo na zboru izmed sebe. Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana,
Zbor volivcev oziroma delovnih ljudi izvoli izmed sebe tudi dva overitelja zapisnika.
Zapisnikarja za zbor volivcev priskrbi tajnik občinske skupščine, za zbor delovnih ljudi pa organizacija, v kateri je zbor. Zbor lahko izbere drugega zapisnikarja.
47. člen
Predsedujoči razloži namen zbora in način njegovega dela; v ta namen prebere ustrezne določbe 45. do 48. člena tega zakona. Dnevni red zbora obsega:
1.	predlaganje kandidatov in
2.	določitev kandidatov.
i	48. člen
Kandidate predlagajo na zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi navzoči volivci oziroma delovni ljudje. Vsak volivec ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga podpirajo najmanj štirje volivci, je treba'prevzeti v listo kandidatov, o katerih zbor glasuje.
Predlogi se dajejo ustno.
Po končanem predlaganju kandidatov določi zbor volivcev kandidate za odbornike občinskega zbora, zbor delovnih ljudi pa kandidate'za odbornike zbora delovnih skupnosti.
Zbor glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej, in sicer po vrsti kot so bili predlagani. Glasuje se z dviganjem rok.
Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Ce noben izmed predlaganih kandidatov ni dobil večine glasov, se ponovi predlaganje in določanje kandidatov.
Po končanem glasovanju predsednik zbora objavi rezultat glasovanja in posebej, kateri od predlaganih kandidatov so bili sprejeti kot kandidati zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi.
49.	člen
O delu zbora volivcev oziroma delovnih ljudi se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dra, overitelja.
Zapisnik obsega zlasti: kraj in dan zbora volivcev oziroma delovnih ljudi ter uro začetka in konca žbora; volilno enoto, za katero je bil zbor sklican, kdo ga je sklical in začel; priimek in ime članov predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; koliko volivcev oziroma delovnih ljudi je vpisanih v volilnem imeniku za območje zbora; koliko volivcev je bilo ,navzočih na zboru; dnevni red; predloge za kandidate; kateri kandidati so bili sprejeti in s kakšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja in druge za delo zbora pomembne okoliščine.
50.	člen
Na podlagi sklepa zbora se sestavi predlog kandidature. Predlog kandidature obsega tele podatke:
1.	ime občinske skupščine in njenega zbora, ▼ katerega se voli, ter dan volitev; pri kandidaturi za odbornike zbora delovnih skupnosti je treba tudi navesti, za katero skupino se predlaga kandidatura;
2.	volilno enoto, za katero se predlaga kandidatura;
3.	kraj, dan in območje zbora volivcev oziroma -delovnih ljudi, na katerem je bil predlog kandidature sprejet: za zbor delovnih ljudi je treba navesti tudi organizacijo, v kateri je bil zbor oziroma za katere organizacije je bil skupen zbor;
4.	priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata; pri kandidatih, ki jih predlaga zbor delovnih ljudi, je treba navesti tudi, v kateri organizaciji dela oziroma njegovo funkcijo ali drugo razmerje, na podlagi katere je predlagan za kandidata (član organa upravljanja, kmetijski proizvajalec — član kmetijske zadruge itd.).
Predlog kandidature podpiše predsedujoči. Poleg podpisa je treba tudi navesti njegov priimek in rojstno ime ter prebivališče. Podpis predsedujočega mora biti overjen od pristojnega organa za overitve.
51.	člen	i
Predlogu kandidature je treba priložiti:
1.	potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za vsakega kandidata, da je vpisan/ v volilnem imeniku; to potrdilo se lahko da na samem predlogu kandidature; glede kandidata za zbor delovnih skupnosti je treba priložiti potrdilo o njegovi zaposlitvi, funkciji ali drugem razmerju, na podlagi katerega je lahko voljen v zbor delovnih skupnosti za določeno področje;
2.	zapisnik o delu zbora.
52.	člen
Kandidat zborov volivcev postane vsak kandidat, ki so ga predlagali zbori volivcev, na katerih območju je najmanj petina vseh volivcev z območja volilne enote, ki so vpisani v volilnem imeniku.
Kandidat zborov delovnih ljudi postane vsak kandidat, ki so ga predlagali zbori delovnih ljudi v organizacijah, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote.	^
b) Po skupini volivcev
53.	člen
Predlog kandidature, ki jo predloži v potrditev skupina volivcev, mora podpisati najmanj petdeset volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju volilne enote, za katero se predlaga kandidatura. V predlogu se lahko predlaga samo en kandidat.
54.	člen
Predlog kandidature skupine volivcev obsega tele podatke:
1.	ime občinske skupščine in zbora, v katerega se voli ter dan volitev;
2.	volilno enoto, za katero se vlaga predlog kandidature;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata.
Predlog morajo podpisati vsi predlagatelji z navedbo priimka, rojstnega imena, poklica in prebivališča. Njihovi podpisi morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve.
55.	člen
Predlogu kandidature je treba priložiti pismeno privolitev vsakega kandidata v kandidaturo; privolitev mora biti overjena od pristojnega organa za overitve.
Predlogu kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, je treba priložiti tudi:
— potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za kandidata, da je vpisan v volilnem imeniku;
— potrdilo občinskega upravnega organa, da imajo podpisniki kandidature volilno pravico v volilni enoti, za katero je vložena kandidatura.
Potrdila iz prejšnjega odstavka se lahko dajo tudi na samem predlogu kandidature.
56.	člen
Isti volivec je lahko predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina volivcev. Ce podpiše kdo kot predlagatelj dva ali več predlogov kandidature za isti zbor, se šteje za predlagatelja samo tiste kandidature, ki je bila najprej predložena v potrditev.
3.	Potrjevanje kandidatur
57.	člen
Predlogi kandidatur se predlože pristojni občinski volilni komisiji v potrditev najpozneje petnajst dni pred dnevom volitev.
Za vlagatelja predloga kandidature zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi se šteje podpisnik predloga, za vlagatelja predloga kandidature skupine volivcev pa prvi trije podpisniki predloga.
58.	člen
Ko prejme občinska volilna komisija predlog kandidature, preizkusi takoj, ali je sestavljen po določbah tega zakona, ali je bil pravočasno vložen in ali je dana overjena pismena privolitev kandidata v kandidaturo.
Ce ugotovi volilna komisija samo formalne pomanjkljivosti, zahteva najpozneje v 24 urah od vlagateljev, naj jih v treh dneh odpravijo.
Ce je predlog kandidature vložen šele po preteku predpisanega roka, ga volilna komisija zavrne in sporoči to najpozneje v 24 urah vlagateljem s pismeno odločbo. Tako ravna volilna komisija tudi, če vlagatelji v določenem jim roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti ali če ugotovi, da kandidat ni privolil v kandidaturo.
59.	člen
Ce je predlagan en sam kandidat, pa volilna komisija ugotovi, da nima pravice biti voljen, zavrne predlog in izda o tem vlagateljem odločbo najpozneje v 24 urah. Tako postopa volilna komisija tudi, če je predlaganih več kandidatov, pa nima nobeden pravice biti voljen.
Ce je predlaganih več kandidatov, pa volilna komisija ugdtovi, da posamezni kandidati nimajo pravice biti voljeni, zavrne predlog glede njih in izda v 24 urah vlagateljem o tem odločbo. Predlagatelji imajo pravico, da najpozneje 10 dni pred dnevom volitev predlagajo namesto zavrnjenih kandidatov druge kandidate,
Ce je za isto osebo vložena kandidatura v več kot eni volilni enoti, ali kandidature za odbornika občinskega zbora in za odbornika zbora delovnih skupnosti, zavrne občinska volilna komisija glede te osebe tisto kandidaturo, ki je pozneje vložena, in sporoči to v 24 urah vlagateljem kandidature. Predlagatelji zavrnjene kandidature imajo pravico, da najpozneje 10 dni pred dnevom volitev predlagajo na mesto zavrnjenega kandidata drugega kandidata.
60.	člen
Ce je predlog kandidature v redu ali če predlagatelji grajane pomanjkljivosti v določenem jim
roku odpravijo, izda volilna komisija v 48 urah odločbo, s katero potrdi kandidaturo. V tej odločbi mora biti tudi povedano, kdaj je komisija predlog kandidature sprejela in kateri je ta predlog po vrstnem redu.
Odločbo o potrditvi kandidature pošlje volilna komisija vlagateljem kandidature.
61.	člen
Ce je bil predlog kandidature vrnjen vlagateljem z zahtevo, naj odpravijo formalne pomanjkljivosti in to v določenem roku storijo, se šteje, da je bil predlog kandidature vložen takrat, ko je bil prvič predložen volilni komisiji. To velja tudi, če predlagatelji kandidature v primerih iz drugega in tretjega odstavka 59. člena namesto zavrnjenih kandidatur predlagajo v določenem roku nove kandidate.
62.	člen
Ce kandidat, katerega kandidatura je bila potrjena, umre ali izgubi volilno pravico, lahko namesto takega kandidata zbor volivcev oziroma delovnih ljudi ali skupina volivcev najpozneje deset dni pred dnevom volitev predlaga občinski volilni komisiji v potrditev drugega kandidata.
Predlog nove kandidature, ki ga vloži skupina volivcev,' mora podpisati določeno število volivcev (53. člen). Med podpisniki nove kandidature mora biti najmanj dve tretjini tistih predlagateljev, ki so podpisali pivotni predlog kandidature.
63.	člen
Zbor volivčev oziroma delovnih ljudi lahko umakne potrjeno kandidaturo, ki jo je predlagal v potrditev.
Skupina volivcev lahko umakne potrjeno kandidaturo, ki jo je predlagala v potrditev. Umik kandidature velja, če podpišeta izjavo o umikti kandidature najmanj dve tretjini podpisnikov predloga kandidature.
Zbor volivcev oziroma skupina volivcev ali zbor delovnih ljudi lahko najpozneje deset dni pred dnevom volitev namesto umaknjene kandidature predlaga občinski volilni komisiji v potrditev drugo kandidaturo.
Med podpisniki nove kandidature, ki jo predlaga skupina volivcev, mora biti najmanj dve tretjini tistih, ki so podpisali prvotni predlog kandidature.
64.	člen
Ce umre ali izgubi volilno pravico kakšen kandidat s potrjene kandidature v zadnjih desetih dneh pred dnevom volitev ali če so bile zavrnjene ali umaknjene vse kandidature in ni nobene potrjene kandidature, se opravijo volitve v občinski zbor drugo naslednjo nedeljo na podlagi še veljavnih in morebitnih novih potrjenih kandidatur, v zbor delovnih skupnosti pa lahko tudi prvi delavnik po tej nedelji.
Predlog kandidature za novega kandidata namesto tistega, ki je umrl ali izgubil volilno pravico, in predlog za potrditev novih kandidatur namesto zavrnjenih ali umaknjenih kandidatov se lahko vloži v primeru iz prejšnjega odstavka najpozneje deset dni pred dnevom, določenim po prvem odstavku tega člena za nove volitve.
Občinska volilna komisija obravnava nove predloge kandidatur kot zelo nujne.
Ce so predlagali kandidature iz prvega odstavka zbori volivcev ali delovnih ljudi, skliče občinska volilna komisija najpozneje za peti dan od dneva, ki je 'bil prvotno določen za volitve, zbore volivcev oziroma delovnih ljudi, ki so predlagali prvotno kandidaturo.
4.	Objavljanje in razglašanje kandidatur
65.	Člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi, najpozneje pa deset dni pred dnevom volitev na razglasni deski občinske skupščine. V primerih iz 62., 63. in 64. člena tega zakona mora kandidaturo, ki je bila pozneje potrjena, razglasiti najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
Razglas kandidature mora obsegati tele podatke: za kateri zbor občinske skupščine in za katero volilno enoto je kandidatura potrjena ter priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata.
66.	člen
Občinska volilna komisija poskrbi za to, da bodo razglasi potrjenih kandidatur razobešeni najpozneje pet dni pred dnevom volitev v vseh krajih oziroma v vseh organizacijah in njihovih obratih, delavnicah in drugih enotah na območju volilne enote.
Občinska volilna komisija mora poslati pristojnemu občinskemu organu po en izvod razglasa vsake potrjene kandidature za vsako volišče najpozneje 3 dni pred dnevom volitev.
5.	Volišče in volilni material
67.	člen
Odborniki občinskega zbora se volijo na voliščih; volišča določi občinska volilna komisija najpozneje petnajst dni pred dnevom volitev.
Volišča za volitve v zbor delovnih skupnosti določi občinska volilna komisija v organizacijah na predlog 'organizacij oziroma delovnih skupnosti v roku iz prvega odstavka.
Za vsako volišče se določi zaporedna številka v okviru volilne enote.
Najmanj pet dni pred volitvami razglasi volilna komisija, kje bodo volišča in kateri volivci bodo glasovali na posameznih voliščih.
I
68.	člen
Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno 500 volivcev.
V	bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je nad 25 volivcev, so posebna volišča.
V	vsaki organizaciji, v kateri je zaposlenih najmanj 25 delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico, se določi posebno volišče.
Za glasovanje delovnih ljudi v organizacijah, v katerih je zaposlenih manj kot 25 delovnih ljudi — volilnih upravičencev, se določi v okviru volilne enote skupno volišče.
Za vsako volišče se določi poseben prostor.
V sobi, kjer se glasuje, se uredi poseben prostor za glasovanje tako, da ne more nihče videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico.
69.	člen
Vlagatelji vsake potrjene kandidature smejo najpozneje tri dni pred dnevom volitev priglasiti občinski volilni komisiji po enega predstavnika kandidature in njegovega namestnika za vsako volišče in za občinsko volilno komisijo. Predstavnik oziroma njegov namestnik je lahko samo, kdor ima volilno pravico.
Predsednik občinske volilne komisije izda najpozneje 48 ur po prejemu priglasitve vsakemu predstavniku in njegovemu namestniku potrdilo, na podlagi katerega lahko sodeluje pri delu volilnega odbora oziroma pri delu občinske volilne komisije, nima pa pravice sodelovati pri odločanju. Na zahtevo predstavnika oziroma namestnika se vpišejo pripombe v zapisnik.
70.	člen
Občinska volilna komisija določi sporazumno z volilnim odborom v bližini volišča primerno mesto, kjer se izobesijo razglasi potrjenih kandidatur za tisto volilno enoto. To mesto je treba dati predstavnikom kandidatur na razpolago 48 ur pred dnevom volitev.
71.	člen
Občinska volilna komisija pripravi ob sodelovanju pristojnega občinskega upravnega organa pravočasno za vsako volilno enoto potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic in drug volilni material.
72.	člen
Glasovnica obsega:
1.	ime občinske skupščine in zbora, v katerega se voli, dan volitev in navedbo volilne enote;
2.	število odbornikov zbora, ki jih je treba voliti v volilni enoti;
3.	priimek in rojstno ime vseh kandidatov, katerih kandidature so potrjene za volilno enoto.
Kandidati morajo biti na glasovnici vpisani po vrsti kot na razglasih potrjenih kandidatur. Pred imenom vsakega kandidata se vpiše zaporedna številka. Na glasovnici se najprej vpišejo kandidati s kandidature zbora volivcev oziroma delovnih ljudi, nato pa kandidati s kandidature skupine volivcev. Če so skupine volivcev predlagale več kandidatur, se vpišejo imena kandidatov na glasovnici po vrstnem redu, kot so bile kandidature potrjene.
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske volilne komisije ali s pečatom občinske skupščine.
73.	člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, Kjer se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu od pooblaščenega uslužbenca občinske uprave glasovalno skrinjico, potrebno število glasovnic, overjeni izpisek iz volilnega imenika za območje volišča, overjene razglase o potrditvi kandidatur in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor prešteje glasovnice, pregleda glasovalno skrinjico in pripravi vse drugo, kar je potrebno za glasovanje. O prevzemu volišča in materiala se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora.
6.	Glasovanje
74.	člen
Volilni odbor se zbere na dan volitev ob 7. uri v prostoru, določenem' za glasovanje in napravi o stanju prostora in o stanju volilnega materiala zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatur. Nato razglasi predsednik volilnega odbora, da se prične glasovanje.
75.	člen
Pri volitvah v zbor delovnih skupnosti lahko volilni odbor v sporazumu z delovno ali drugo organizacijo določi, da se glasovanje začne pred 7. uro ali konča po 19. uri, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje delovnim ljudem posameznih delovnih posad. Vendar se glasovanje ne more začeti pred
4.	uro zjutraj in ne končati po 22. uri.	y
76.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Ce predstavnik kakšne kandidature zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega.
77.	člen	*
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva predsednik volilnega odbora pomoč ljudske milice; dokler je ljudska milica na volišču, je pod njegovim vodstvom.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen ljudske milice, kadar jo pokliče predsednik volilnega odbora.
78.	člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilnem imeniku.
Občan-volivec, ki po razpisu volitev spremeni prebivališče, lahko glasuje na volišču, na katerega območje se je preselil, če predloži potrdilo pristoj-Hega upravnega organa, da je vpisan v volilnem imeniku na območju prejšnjega prebivališča in potrdilo o prijavi v kraju novega prebivališča.
V primerih iz drugega odstavka lahko izda pristojni organ potrdilo o vpisu v volilnem imeniku po razpisu volitev, vendar najpozneje tri dni pred glasovanjem. Izdaja takega potrdila se zaznamuje v volilnem imeniku, na podlagi katerega je bilo izdano.
Če glasuje občan-volivec po določbah drugega odstavka, se to vpiše v zapisnik o glasovanju z navedbo njegpvega priimka, rojstnega imena in prebivališča ter z navedbo razloga, zakaj ne glasuje volivec tam, kjer bi praviloma moral glasovati. Potrdilo o vpisu v volilnem imeniku se priloži zapisniku.
79.	člen
Volivec najprej glasno pove svoj priimek, rojstno ime in poklic, po potrebi pa tudi svoje stanovanje. Če je potrebno, lahko predsednik volivca legitimira ali na drug način dožene njegovo istovetnost.
Nato obkroži predsednik volivčevd zaporedno številko v izpisku iz volilnega imenika, pojasni volivcu, kako se glasuje, in mu izroči glasovnico.
Volivec, ki ni vpisan v izpisku iz volilnega ime-tdka, ne sme biti pripuščen k glasovanju, razen v
primerih iz drugega odstavka 78. člena. Če v izpisku pomotoma ni vpisan, lahko glasuje na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, da je vpisan v splošnem volilnem imeniku za območje volišča, na » katerem želi glasovati. V zapisnik se vpišejo podatki iz zadnjega odstavka 78. člena. Potrdilo se priloži zapisniku.
80.	člen
Člani volilnega odbora morajo volivcu na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Posebno morajo paziti na to, da volivca nihče ne ovira, ko izpolnjuje glasovnico, in da je tajnost glasovanja popolnoma zagotovljena.
Na volišču je prepovedana vsakršna agitacija za posamezne kandidate.
81.	člen
Volivec izpolni glasovnico v za to določenem pro-prostoru. Izpolni jo tako, da obkroži zaporedno številko tistih kandidatovi za katere želi glasovati.
Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov nima veljave.
Ko volivec izpolni glasovnico, jo prepogne po polovici tako, da so imena kandidatov na notranji strani, pokaže volilnemu odboru, da ima samo eno glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča.
82.	člen
Če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati pred volilni odbor osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila oziroma oddala glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
83.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v izpisku iz volilnega imenika za to volišče, in tudi ne osebam iz drugega odstavka 78. člena ter iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Če ima član volilnega odbora ali predstavnik kandidature glede posmeznih volivcev kakšno pripombo, se to vpiše v zapisnik. Če hoče glasovati volivec, pa je njegovo ime v izpisku iz volilnega imenika že obkroženo, se njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče vpišejo v zapisnik, glasovati pa mu volilni odbor ne dovoli.
84.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure oziroma do ure, ki jo določi volilni odbor v organizaciji po 75. členu tega zakona. Samo zaradi nereda sme volilni odbor glasovanje odložiti, dokler se ne napravi red. Zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa, se vpiše v zapisnik.
Ob uri, določeni v prvem odstavku se volišče zapre; po tem času se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvorišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša, kolikor je bilo prekinjeno nad eno uro.
85.	člen
O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Vsak član volilnega odbora in vsak predstavnik kandidature lahko zahteva, naj se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno mnenje in njegove pripombe k Zapisniku. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
7.	Ugotavljanje izida glasovanja na volišču
86.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor neuporabljene glasovnice, ki jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po potrdilih (78. in 79. člen) skupno število volivcev, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skrinjico in prešteje oddane glasovnice tako; eden jemlje glasovnice posamič iz glasovalne skrinjice, z vsake glasovnice glasno prebere imena kandidatov, za katere je volivec glasoval in izloča neveljavne glasovnice. Drugi zapisuje za vsakega kandidata posebej, kolikor je dobil glasov, in koliko glasovnic je neveljavnih. Tretji zbere prebrane glasovnice, in sicer veljavne posebej in neveljavne posebej.
Predsednik pokaže vsako glasovnico predstavniku kandidata, če to zahteva.
Glasovnice, na katerih je obkrožena zaporedna številka pred imenom več kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov, glasovnice, na katerih so pripisana nova imena, ter neizpolnjene ali tako izpolnjene glasovnice, da se ne da zanesljivo dognati, za katere kandidate je volivec glasoval, so neveljavne.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po izpisku iz volilnega imenika in glasovalcev, ki so glasovali s potrdilom, ter številom glasov oddanih po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
87.	člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju volišča volilnih upravičencev po izpisku iz volilnega imenika; koliko volivcev je glasovalo po izpisku iz volilnega imenika, koliko jih je glasovalo s potrdilom (78. in 79. člen) in koliko jih je skupno glasovalo po glasovnicah; koliko glasov je dobil posamezni kandidat; koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna mnenja in pripombe članov volilnega odbora in predstavnikov.
Zapisnik podpišejo člani volilnega odbora.
Predstavnikom kandidatur izda volilni odbor potrdilo o izidu glasovanja, če to zahtevajo.
Predsednik volilnega odbora javno razglasi izid glasovanja.
88.	člen
Nato da volilni odbor v omot vse zapisnike, izpisek iz volilnega imenika, potrdila, ni podlagi katerih so volivci glasovali (78. in 79. člen), ter uporabljene glasovnice in zapečateni omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in ga takoj pošlje občinski volilni komisiji.
Po končanem delu, najpozneje pa prihodnji dan vrne volilni odbor drug volilni material proti potrdilu organu, od katerega ga je prejel.
8.	Ugotavljanje volilnih izidov v volilni enoti
89.	člen
Izid volitev ugotavlja občinska volilna komisija dokončno na podlagi volilnih spisov in glasovnic, ki jih sprejme od volilnih odborov.
90.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi za vsako volilno enoto posebej, koliko je glasovalo vseh volivcev skupaj, koliko je dobil vsak kandidat glasov, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in kateri kandidat je v posamezni volilni enoti izvoljen za odbornika občinskega zbora oziroma za odbornika zbora delovnih skupnosti.
Ce za kakšno mesto odbornika občinske skupščine ni bil izvoljen noben kandidat ali če občinska volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti, ki so utegnile vplivati na izid volitev, ?e opravijo ponovne volitve (111. do 117. člen zakona).
91.	člen
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da so bile pri volitvah na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki so ali ki bi lahko vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na voliščih, na katerih so bile ugotovljene, ali v vsej volilni enoti ter odredi ponovno glasovanje.
92.	člen
Občinska volilna komisija napravi zapisnik o svojem' delu, in sicer za vsak zbor občinske skupščine poseben zapisnik. V zapisnik se vpiše za vsako volilno enoto posebej: koliko je bilo potrjenih kandidatov ter priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata, koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata, ki je izvoljen za odbornika morebitne pripombe članov volilne komisije ter predstavnikov kandidatur.
Zapisnik podpišejo vsi člani voljlne komisije.
93.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim odbornikom občinske skupščine potrdilo o izvolitvi z navedbo občinske skupščine in zbora, v katerega je iz* voljen. Pri odborniku zbora delovnih skupnosti se tudi navede, za katero področje je izvoljen.
94.	člen
Občinska volilna komisija dostavi pristojnemu zboru občinske skupščine volilne spise s svojim p°" ročilom, v katerem navede, koliko glasov je dobil vsak kandidat v svoji volilni enoti, kateri kandidati so izvoljeni za odbornike zbora in koliko glasovnic je bilo neveljavnih.
Poročilo občinske volilne komisije se objavi na razglasni deski občinske skupščine in v uradnem gl®" silu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine.
Občinska volilna komisija pošlje po en overjen prepis poročila iz prvega odstavka okrajni in Republiški volilni komisiji.
V.	poglavje
VOLITVE ODBORNIKOV V OKRAJNO SKUPŠČINO
95.	člen
Občinska skupščina vsake občine na območju okraja voli toliko odbornikov v okrajno skupščino, kot ustreza razmerju med številom prebivalstva v občini. Vsaka občinska skupščina voli najmanj enega odbornika v okrajno skupščino.
96.	člen
Število odbornikov, ki jih volijo v okrajno skupščino posamezne občinske skupščine, določi z odlokom okrajna skupščina po podatkih zadnjega popisa prebivalstva.
97.	člen
Volitve odbornikov okrajne skupščine se opravijo na skupni seji obeh zborov občinske skupščine.
Volitve se lahko opravijo, če je ha seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
Sejo občinske skupščine, na kateri se opravijo volitve, vodi predsednik občinske skupščine; predsedniku pomagata dva odbornika, ki ju izmed sebe določi občinska skupščina.
98.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine lahko predlaga enega ali več kandidatov.
Po končanem predlaganju kandidatov ugotovi predsednik skupščine, kateri odborniki so predlagani za kandidate, in njihov vrstni red.
99.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine glasuje za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov v okrajno skupščino.
100.	člen
Glasovnica obsega:
1.	ime občinske skupščine, ki voli;
2.	ime okrajne skupščine, v katero se voli;
3.	navedbo, koliko odbornikov okrajne skupščine se voli;
4.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidatov; kandidati se vpišejo po vrsti, kakor so bili predlagani; pred imenom vsakega kandidata je zaporedna številka.
Vsaka glasovnica mora biti opremljena s pečatom občinske skupščine.
101.	člen
Predsednik občinske skupščine izroči vsakemu odborniku skupščine po eno glasovnico.
Odbornik občinske skupščine izpolni glasovnico tako, da obkroži zaporedne številke pred imeni kandidatov, za katere želi glasovati.
Ko odbornik občinske skupščine glasovnico izpolni. jo prepogne na polovico, tako da so imena kandidatov na notranji strani, in jo odda v glasovalno skrinjico.
102.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik občinske skupščine, kateri od predlaganih kandidatov so bili izvoljeni in koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata.
Glede veljavnosti glasovnic veljajo določbe četrtega odstavka 86. člena tega zakona.
103.	člen
Če pri prvem glasovanju ni bilo izvoljenih toliko kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov okrajne skupščine, se volitve na isti seji ponovijo za manjkajoče število odbornikov okrajne skupščine. Volitve se ponovijo med tistimi kandidati, ki so dobili največ glasov.
104.	člen
Predsednik občinske skupščine razglasi nato izid glasovanja na seji občinske skupščine in izda odbornikom, ki so bili izvoljeni v okrajno skupščino, potrdilo o izvolitvi.
103. člen
O seji občinske skupščine, na kateri se opravijo volitve v okrajno skupščino, se piše zapisnik; vanj se vpišejo zlasti tile podatki: navedba občinske skupščine; dan in ura začetka in konca seje; navedba okrajne skupščine, v katero se voli; skupno število odbornikov vsakega zbora in število navzočih odbornikov vsakega zbora občinske skupščine; koliko odbornikov okrajne skupščine voli občinska skupščina; imena predlaganih kandidatov; imena odbornikov občinske skupščine, ki so sodelovali pri vodstvu glasovanja; imena odbornikov, ki so bili izvoljeni v okrajno skupščino in koliko glasov je dobil vsak odbornik; morebitne pripombe glede postopka pri volitvah in ugotavljanju izida volitev; ugovori glede pravilnosti volitev; druge za volitve pomembne okoliščine.
Zapisnik podpišejo predsednik občinske skupščine in odbornika, ki sta sodelovala pri vodstvu glasovanja, ter zapisnikar.
106.	člen
Predsednik občinske skupščine da nato vse oddane glasovnice, seznam odbornikov skupščine in zapisnik o seji v omot, ga zapečati in kar najhitreje dostavi okrajni volilni komisiji.
107.	člen
Okrajna volilna komisija pregleda volilni material. Če ugotovi okrajna volilna komisija, da so bile pri volitvah take nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi volitve in razpiše ponovne volitve.
108.	člen
Okraj rta volilna komisija napravi o svojem delu zapisnik; vanj vpiše, zlasti tele podatke; koliko, je bilo predlaganih kandidatov ter priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata; skupno število odbornikov vsakega zbora občinske skupščine in koliko odbornikov vsakega zbora se je udeležilo seje občinske skupščine; koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata in število neveljavnih glasovnic; priimek, rojstno ime in prebivališče kandidatov, ki so bili izvoljeni; morebitne pripombe in ločena mnenja članov okrajne volilne komisije.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
109.	člen
Okrajna volilna komisija pošlje okrajni skupščini poročilo o izidu volitev skupaj s celotnim volilnim materialom.
Okrajna volilna komisija razglasi izid volitev v okrajno skupščino v okrajnem uradnem glasilu.
Okrajna volilna komisija pošlje izvod poročila o izidu volitev Republiški volilni komisiji.
VI.	poglavje
PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
110.	člen
Za ponovne in nadomestne volitve se primerno uporabljajo dpločbe IV. in V. poglavja, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
1.	Ponovne volitve
111.	člen
Ponovne volitve se opravijo:
1.	če pristojna volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če je v volilni enoti dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov ali če sicer ni bil v volilni enoti izvoljen noben kandidat;
3.	če se ob verifikaciji mandatov razveljavi izvolitev kakšnega kandidata.
112.	člen
Ponovne volitve za odbornike okrajne skupščine razpiše okrajna volilna komisija, za odbornike občinske skupščine pa občinska volilna komisija.
113.	člen
Ponovne volitve za odbornike občinskega zbora se opravijo v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca. Tu rok se računa v primerih iz 1. in 2. točke 111. člena od dneva razveljavitve volitev oziroma od dneva ugotovitve, da ni bil izvoljen noben kandidat, v primerih 3. točke 111. člena pa od dneva razveljavitve mandata. Razpis ponovnih volitev, v katerem se določi tudi dan volitev, se razglasi na občinski razglasni deski in na krajevno običajni način v vseh krajih na območju volilne enote oziroma v vseh organizacijah, ki sestavljajo volilno enoto.
Ponovne volitve za odbornike okrajne skupščine morajo biti opravljene v 15 dneh potem, ko prejme predsednik občinske skupščine sklep okrajne volilne komisije o razpisu ponovnih volitev. Sejo občinske skupščine skliče predsednik občinske skupščine.
114.	člen
Ce se ob verifikaciji mandata odbornika občinske skupščine razveljavi mandat zaradi nepravilnosti pri volitvah, določi zbor, ki je razveljavil mandat, ali se glede na vrsto in obseg nepravilnosti ponovijo volitve v celoti ali pa samo posamezne faze volilnega postopka oziroma ali se ponovi glasovanje v vsej volilni enoti ali samo na posameznih voliščih, kjer so bile nepravilnosti.
115.	člen
Ce razveljavi volilna komisija volitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile samo na posameznih voliščih, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih.
116.	člen
Ce se ponovijo volitve zato, ker je dobilo dvoje ali več kandidatov enako naj večje število glasov, se ponovi glasovanje na območju celotne volilne enote samo med temi kandidati.
117.	člen
V drugih primerih, ki niso našteti v prejšnjih členih, se pri ponovnih , volitvah odbornika občinske skupščine glasuje na podlagi obstoječih kandidatur in na podlagi morebitnih novih potrjenih kandidatur.
Predlogi novih kandidatur za volitve odbornikov občinske skupščine morajo biti vloženi najpozneje deset dni pred dnevom volitev. Občinska volilna komisija mora potrjene nove kandidature razglasiti najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
Za odbornika okrajne skupščine se lahko predlagajo novi kandidati na seji občinske skupščine, na kateri se opravijo ponovne volitve.
Kandidat s potrjene kandidature lahko ob ponovnih volitvah umakne privolitev v kandidaturo.
2.	Nadomestne volitve
118.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če odbornik občinske ali okrajne skupščine umre ali mu sicer preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen.
Ce bi potekla odborniku mandatna doba, za katero je bil izvoljen, najpozneje v šestih mesecih po prenehanju mandata se nadomestne volitve ne opravijo.
119.	člen
Odborniku preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
2.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme občinska oziroma okrajna skupščina njegovo odpoved;
•3. če nastopi službo ali sprejme funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo odbornika občinske oziroma okrajne skupščine — z dnem nastopa službe oziroma t sprejema funkcije;
4.	če je odpoklican 1— z dnem, ko ugotovi skupščina, da je odborniku prenehal mandat zaradi odpoklica;
5.	če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šest mesecev, ali na hujšo kazen — z dnem, ko postane sodba pravnomočna.
Odborniku zbora delovnih skupnosti občinske skupščine ne preneha mandat zato, če mu preneha delovno ali drugo razmerje ali funkcija, na podlagi katere je kandidiral za člana.
120.	člen
Nadomestne volitve razpiše zbor občinske skupščine, katerega odborniku je prenehal mandat.
Ce je prenehal mandat odborniku okrajne skupščine, razpiše nadomestne volitve okrajna skupščina. Akt o razpisu nadomestnih volitev pošlje predsedniku občinske skupščine, ki je izvolila odbornika okrajne skupščine.
VIL poglavje ODPOKLIC
A.	Odpoklic odbornikov občinske skupščine
1.	Predlaganje odpoklica
a)	Po zborih volioceo in zborih delovnih ljudi
121.	člen
Postopek za odpoklic odbornika občinskega zboru se sproži na predlog zborov volivcev, na katerih je bilo navzočih najmanj tretjina vseh volivcev z območja volilne enote, v kateri je bil odbornik občinskega zbora izvoljen.
Postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se sproži na predlog zborov delovnih ljudi, na katerih je bilo navzočih najmanj tretjina vseh delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je bil odbornik zbora delovnih skupnosti izvoljen.
122.	člen
Sklicanje posameznega zbora volivcev, ki naj sklepa o tem, ali naj se sproži postopek za odpoklic odbornika občinskega zbora, lahko predlaga najmanj 50 volivcev z območja, za katero naj se skliče zbor. Predlog pošljejo predsedniku občinske skupščine in obvestijo o tem občinsko volilno komisijo.
Sklicanje zbora delovnih ljudi v organizaciji, ki naj sklepa o tem, ali naj se sproži postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko predlaga najmanj 30 delovnih ljudi v organizacijah, ki so pri volitvah v zbor delovnih skupnosti sestavljale volilno enoto, v kateri je bil odbornik zbora izvoljen in v kateri naj se skliče zbor. Ce je v volilni enoti manj kot 60 delovnih ljudi, predlaga sklicanje zbora delovnih ljudi najmanj polovica volivcev. Predlog pošljejo za sklicanje zbora upravičenemu predstavniku organizacije ter obvestijo o tem predsednika občinske skupščine in občinsko volilno komisijo.
Predlog za sklicanje zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi mora biti pismen.
123.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine, zbor delovnih ljudi pa upravičeni predstavnik organizacije.
Ce predsednik skupščine oziroma predstavnik organizacije ne skliče zbpra najpozneje v 15 dneh potem, ko je dobil predlog, ga mora na zahtevo volivcev, ki so predlagali sklicanje zbora sklicati občinska volilna komisija v nadaljnjih petih dneh.
124.	člen
Predsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga on določi, oziroma upravičeni predstavnik organizacije začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva.
Ce je sklicala zbor občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva volivec oziroma delovni človek, ki ga določi občinska volilna komisija.
125.	člen
Predsedujoči najprej pojasni namen in način zbo-rovega dela in pozove predstavnika predlagateljev,
naj utemelji predlog, da se začne postopek za odpoklic odbornika.
Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Glasuje se z dviganjem rok, kolikor zbor ne odloči, da se glasuje tajno.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih.
126.	člen
Ce predlog za sprožitev postopka za odpoklic ni sprejet, ni mogoče iz istih razlogov predlagati sklicanja zbora pred potekom enega leta od dneva, ko je zbor volivcev oziroma delovnih ljudi prejšnji predlog odklonil.
127.	člen
O delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika.
Zapisnik obsega zlasti tele podatke; kraj in uro pričetka in konca zbora; navedbo območja oziroma organizacij, za katere je bil sklican zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi; na čigav predlog je bil sklican zbor, kdo ga je sklical in kdo pričel; priimek in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; priimek in rojstno ime odbornika, čigar odpoklic se predlaga, z navedbo zbora občinske skupščine, ki mu pripada; skupno število volivcev oziroma delovnih ljudi, ki imajo pravico sodelovati na zboru: število navzočih volivcev oziroma delovnih ljudi:’ izid glasovanja o predlogu za uvedbo postoka za odpoklic in razloge za odpoklic, če je bil predlog sprejet, kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora.
128.	člen
Ce je zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi sprejel predlog za sprožitev postopka za odpoklic odbornika, se sestavi predlog za odpoklic.
Predlog sestavi predsedstvo zbora. Zbor pa lahko določi za to tri druge na zboru navzoče volivce oziroma delovne ljudi.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic podpišejo člani predsedstva zbora oziroma trije drugi volivci, ki jih je določil zbor; njihovi podpisi morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve.
b)	Po skupini volivcev
129.	člen
Ce predlaga sprožitev postopka za odpoklic odbornika občinskega zbora skupina volivcev, mora predlog podpisati najmanj tretjina vsej* volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju volilne enote, v kateri je bil izvoljen odbornik, ki naj se odpokliče.
Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve.
130.	člen
Predlogu za sprožitev postopka za odpoklic mora biti priloženo tudi potrdilo občinskega upravnega organa, da so predlagatelji vpisani v volilnem imeniku, ter potrdilo občinske volilne komisije o skupnem številu volivcev v volilni enoti. Potrdili se lahko dasta tudi na samem predlogu.
Stran 110
URADNI LIST SRS
St. 11
.. — 10. IV. 1963
c)	Po zboru občinske skupščine
131.	člen
Vsak odbornik zbora občinske skupščine ima pravico zahtevati, da se da na dnevni red seje razpravljanje o predlogu za sprožitev postopka za odpoklic odbornika tega zbora, ki se najmanj šest mesecev zaporedoma ni udeležil sej zbora.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic odbornika je sprejet, če je glasovala za sprožitev postopka večina vseh odbornikov ustreznega zbora.
2.	Vsebina predloga za odpoklic
132.	člen
Predlog za odpoklic obsega tele podatke:
1.	priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče odbornika, čigar odpoklic se predlaga, ter navedbo zbora skupščine, katerega odbornik je;
2.	navedbo volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen;
3.	zakaj se predlaga odpoklic.
Ce predlaga odpoklic zbor volivcev ali delovnih ljudi oziroma skupina volivcev, je treba poleg podpisa vsakega podpisnika predloga navesti priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče podpisnika.
Predlogu za odpoklic, ki ga vloži zbor volivcev ali delovnih ljudi, je treba priložiti zapisnik o delu zbora.
Predlogu za odpoklic, ki ga vloži zbor občinske skupščine, je treba priložiti overjen prepis zapisnika seje zbora, na kateri je bil sprejet sklep, da se uvede postopek za odpoklic.
133.	člen
Predlog za odpoklic odbornika občinske skupščine se pošlje občinski volilni komisiji.
3.	Preskus predloga; razpis glasovanja o odpoklicu
134.	člen
Občinska volilna komisija preskusi, ali je predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega zakona, ne preskuša pa utemeljenosti predloga za odpoklic.
Če so v predlogu samo formalne pomanjkljivosti, vrne volilna komisija predlog predlagateljem in jim določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti.
Volilna komisija zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji iz 121,, 122., 129. do 132. člena tega zakona ali če vlagatelji v določenem roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti; o tem obvesti z odločbo vlagatelje predloga.
Za vlagatelja predloga se štejejo podpisniki predloga. Če je predlog vložila skupina volivcev, se štejejo za vlagatelja prvj trije podpisniki.
135.	člen ■
Če je predlog za odpoklic odbornika v redu a.i če vlagatelji odpravijo pomanjkljivosti v določenem roku. občinska volilna komisija potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu v volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen. Volilna komisija razpiše glasovanje o odpoklicu najpozneje za trideseti dan po potrditvi predloga za odpoklic.
Odločba o razpisu glasovanja obsega tele podatke: priimek, rojstno ime in prebivališče odbornika, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, navedbo zbora občinske skupščine, ki mu pripada, navedbo volilne enote, v kateri bo glasovanje o odpoklicu in dan glasovanja.
Glasovanje o odpoklicu odbornika občinskega zbora je v nedeljo, glasovanje o odpoklicu odbornika zbora delovnih skupnosti pa lahko tudi na delavnik.
136.	člen
Odločbo o razpisu glasovanja o odpoklicu odbornika pošlje občinska volilna komisija zboru občinske skupščine, ki mu odbornik pripada, in odborniku.
, Odločbo razglasi volilna komisija v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine, najpozneje petnajst dni pred dnevom glasovanja.
Najpozneje sedem dni pred dnevom glasovanja mora biti odločba razglašena tudi v vseh krajih oziroma organizacijah na območju volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
4.	Glasovanje o odpoklicu; ugotavljanje izida glasovanja
137.	člen
O odpoklicu odbornika se glasuje na vseh voliščih na območju volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Občinska volilna komisija mora najpozneje sedem dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje o odpoklicu, določiti volišča in za vsako volišče postaviti volilni odbor, ki bo vodil glasovanje o odpoklicu.
138.	člen
Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o odpoklicu lahko odbornik, o čigar odpoklicu se glasuje, in vlagatelji predloga za odpoklic priglasijo volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče (69. člen tega zakona).
139.	člen
Glasovnica obsega priimek in rojstno ime odbornika, o čigar odpoklicu se glasuje, z navedbo zbora, ki mu pripada; pod imenom odbornika so druge pod drugimi napisane besede »za odpoklice in »proti od-poklicuc.
Volivec glasuje tako, da obkroži besedi »za odpoklice oziroma besedi »proti odpoklieue.
Glasovnica, ki na njej nista obkroženi besedi »za odpoklice ali »proti odpoklieue, ali ki je sicer tako izpolnjena, da se ne da zanesljivo ugotoviti, ali je glasoval volivec za odpoklic ali proti odpoklicu, je neveljavna.
140.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor glasovnice ter ugottfvi, koliko glasovnic je bilo oddanih za odpoklic, koliko proti odpoklicu in koliko glasovnic je neveljavnih.
V zapisniku o glasovanju se navede skupno število vseh volivcev, vpisanih v volilnem imeniku oziroma v izpisku iz volilnega imenika, število glasovnic oddanih za odpoklic, število glasovnic oddanih proti odpoklicu in število neveljavnih glasovnic.
Volilni odbor pošlje takoj zapisnik o glasovanju z glasovnicami in z vsem drugim volilnim materialom občinski volilni komisiji.
141.	člen
Občinska volilna komisija dokončno ugotovi na podlagi spisov volilnih odborov: koliko je vseh volivcev v volilni enoti, koliko volivcev je glasovalo za odpoklic, koliko proti odpoklicu in koliko glasovnic je neveljavnih. Na podlagi tega ugotovi, ali je odbornik odpoklican. Te podatke vpiše komisija v zapisnik.
142.	člen
Občinska volilna komisija objavi izid glasovanja na razglasni deski občinske skupščine in pismeno sporoči izid glasovanja odborniku, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
Volilna' komisija pošlje takoj zboru občinske skupščine, katerega odbornik je odpoklican, svoje poročilo z zapisnikom in vsemi spisi, ki se nanašajo na postopek o odpoklicu.
B.	Odpoklic odbornikov okrajne skupščine
143.	člen
Postopek za odpoklic odbornika okrajne skupščine se začne na predlog najmanj tretjine odbornikov občinske skupščine, ki je izvolila odbornika v okrajno skupščino, ali na predlog okrajne skupščine. Okrajna skupščina lahko predlaga občinski skupščini odpoklic odbornika, ki se najmanj šest mesecev zapored ni udeležil sej okrajne skupščine.
Ce je podan predlog za odpoklic odbornika okrajne skupščine, razpravlja občinska skupščina najprej o tem, ali bo glasovala o odpoklicu.
Ce občinska skupščina sklene, da ho glasovala o odpoklicu odbornika okrajne skupščine, glasuje o odpoklicu na svoji prvi prihodnji seji, vendar ne prej kot sedem dni od dneva, ko je bil sprejet sklep, da ko glasovala o odpoklicu.
144.	člen
Sejo občinske skupščine, na kateri se glasuje o odpoklicu, vodi predsednik skupščine ob sodelovanju dveh odbornikov, ki ju določi skupščina izmed svojih članov.
O odpoklicu odbornika okrajne skupščine gla-sujejo odborniki občinske skupščine z glasovnicami (139. Člen).
O glasovanju o odpoklicu se napravi poseben zapisnik, v katerem se navede skupno število odbor-nikov vsakega zbora, koliko odbornikov vsakega ^bora se je udeležilo seje, koliko glasov je bilo oddanih za odpoklic in koliko proti odpoklicu in koliko Slasovnic je bilo neveljavnih.
Izid glasovanja o odpoklicu ugotovi in razglasi 118 seji predsednik občinske skupščine. O izidu gla-s°vanja obvesti pismeno odbornika, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
Zapisnik o izidu glasovanja o odpoklicu odbor-r5® okrajne skupščine z glasovnicami se pošlje . ’rajni volilni komisiji,'ki volilni material pregleda n £a predloži s svojim poročilom okrajni skupščini, ok '5°ročilo okrajne volilne komisije se objavi v ^tajnem uradnem glasilu.
C.	Uporaba določb IV. in V. poglavja
143.	člen
»^be IV. in V. poglavja tega zakona o delu 1 ne komisije in volilnega odbora, o voliščih in
volilrlem materialu, o postopku pri glasovanju ter o ugotavljanju in razglasitvi izida glasovanja se primerno uporabljajo tudi v postopku o odpoklicu, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
VIH. poglavje VARSTVO VOLILNE PRAVICE
i.	Ugovori in pritožbe 146. člen
Zaradi nepravilnosti v postopku pri predlaganju in potrjevanju kandidatur in pri izvedbi volitev in odpoklica odbornika občinske skupščine ima vsak kandidat oziroma odbornik, čigar odpoklic se predlaga, in vsak volivec pravico, vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor ne zadrži postopka.
Ce dožene občinska volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili podani pred potekom roka, določenega za predložitev predlogov kandidatov v potrditev, takšne nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, ki so ali ki bi lahko bistveno vplivale na določitev kandidature po zboru volivcev oziroma zboru delovnih ljudi, razveljavi delo zbora, na katerem so se dogodile takšne nepravilnosti, in odredi, da se v določenem roku skliče nov zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi.
Zaradi nepravilnosti pri delu občinske skupščine pri volitvah oziroma odpoklicu odbornika okrajne skupščine ima vsak odbornik občinske skupščine pravico vložiti ugovor pri okrajni skupščini.
. 147. člen
Skupina najmanj 10 delovnih ljudi v organizacijah, ki imajo pravico predlagati kandidata za ustrezno skupino zbora delovnih skupnosti, ima pravico ugovarjati pri pristojni občinski volilni komisiji, da kandidat za odbornika ne izpolnjuje pogojev za izvolitev za odbornika zbora delovnih skupnosti v skupini, v kateri kandidira.
Občinska volilna komisija odloča o ugovoru obenem, ko odloča o potrditvi kandidature.
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se potrdi kandidatura odbornika zbora delovnih skupnosti, glede katerega je bil vložen ugovor, ima vlagatelj ugovora pravico pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v 48 urah od potrditve kandidature. Vrhovno sodišče SRS mora o pritožbi odločiti v 48 urah po prejemu pritožbe.
148. člen
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidature ali predlog za odpoklic odbornika občinske skupščine, imajo vlagatelji kandidature oziroma predloga za odpoklic pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora izdati odločbo o pritožbi v 48 urah po prejemu pritožbe.
49.	člen
Zoper vsako odločbo občinske volilne komisije, razen zoper odločbo iz prejšnjega člena, ima vsak kandidat, vsak odbornik, o čigar odpoklicu se je glasovalo, in vsak volivec pravico do pritožbe na okrajno volilno komisijo oziroma na zbor občinske skupščine, za katerega so bile volitve. Vsak kandidat in
/
vsak volivec lahko tudi opozori pristojni zbor občinske skupščine na nepravilnosti pri delu volilnega odbora in na nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, na katerem so bili predlagani kandidati.
Odbornik občinske skupščine, čigar odpoklic je predlagan, vsak drug odbornik občinske skupščine in vsak volivec ima pravico, da vloži proti odločbi občinske volilne komisije v zvezi z odpoklicem, razen v primeru iz 147. in 148. člena, pritožbo na okrajno volilno komisijo oziroma na pristojni zbor občinske skupščine.
Pritožba po prejšnjih odstavkih se vloži do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu pri okrajni volilni komisiji, pozneje pa pri pristojnem zboru občinske skupščine.
Pritožba na zbor občinske skupščine mora biti vložena najpozneje do sestanka verifikacijske komisije oziroma mandatnO-imunitetne komisije zbora občinske skupščine.
Zoper prvostopne odločbe okrajne volilne komisije je dopustna pritožba na Republiško volilno 'komisijo.
2.	Kazenske določbe
150.	člen	i
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na volivca ali na odbornika občinske skupščine, da bi pri volitvah ali odpoklicu glasoval ali ne glasoval za določenega kandidata oziroma glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu pdbornika občinske oziroma okrajne skupščine, ali da bi sploh ne glasoval ali da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic ali da bi odrekel svoj podpis na takem predlogu;
2.	volivec ali odbornik občinske skupščine, ki več kot enkrat glasuje ali poskuša glasovati pri volitvah za isti zbor občinske skupščine oziroma za okrajno skupščino ali pri glasovanju o odpoklicu istega odbornika občinske oziroma okrajne skupščine;
3.	kdor pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom;
4.	kdor v nasprotju z določbo 77. člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem; kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje oborožena sila na volišče, ali pa jo sam pripelje;
5.	kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu;
6.	uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval, ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu ali zakaj ni glasoval.
151.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali s kaznijo zapora do treh mesecev se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
2.	kdor potem, ko je glasoval ali ko se dožene, da ni vpisan v volilnem imeniku, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
3.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije;
4.	član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja.
152.	člen
Za sodno kaznivo dejanje ponarejanja, kršitve proste odločitve volivcev, oviranja uradne osebe pri opravljanju uradne dolžnosti, žalitve ali obrekovanja člana predsedstva zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi ali člana volilnega odbora ali volilne komisije pri izvrševanju njihoVe uradne dolžnosti in za vsako drugo kaznivo dejanje, ki je določeno v kazenskem zakoniku in je storjeno v zvezi z volitvami ali odpoklicem odbornikov občinskih oziroma okrajnih skupščin, se kaznuje storilec po določbah kazenskega zakonika.
153.	člen
Dejanja, ki so kazniva po tem zajconu ali po kazenskem zakoniku in so storjena na volišču, vpiše volilni odbor v svoj zapisnik z navedbo storilčevega priimka, rojstnega imena, poklica in prebivališča.
Ko konča volilna komisija svoje delo, naznani na podlagi zapisnikov vsa kazniva dejanja javnemu tožilcu, da sproži postopek.
IX. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
154.	člen
Do imenovanja organov upravljanja v delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih so lahko izvoljeni v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine člani izvršnih oziroma upravnih organov, sindikalnih organizacij pri teh organih oziroma organizacijah.
155.	člen
Pri prvih volitvah po tem zakonu imajo pravico sodelovati na zborih delovnih ljudi, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, poleg kmetov, ki so člani zadruge ali drugih delovnih organizacij, tudi člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
156.	člen
Pri prvih volitvah po tem zakonu pri določanju sorazmernega števila odborniških mest po 5. členu tega zakona najštevilnejša skupina ne more dobiti več kot 75 "/o skupnega števila odborniških mest. Preostalo število odborniških mest se porazdeli med druge tri skupine po razmerju delovnih ljudi v posamezni skupini, pri čemer mora dobiti vsaka skupina najmanj en mandat.
Od skupnega števila odborniških mest, ki po prejšnjem odstavku pripade skupini gospodarstva, odpade na področje kmetijstva toliko odbornikov, kot ustreza razmerju, v katerem je kmetijstvo udeleženo pri skupnem družbenem produktu v občini.
157.	člen
Najpozneje pet dni od dneva objave tega zakona določi občinski ljudski odbor z odlokom:
1.	številčni sestav občinske skupščine,
2.	število odborpiških mest, ki se volijo v vsaki skupini zbora delovnih skupnosti,
3.	volilne enote za volitve občinskih odbornikov, število odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti zbora delovnih skupnosti,
4.	volilne enote, v katerih preneha odbornikom v prvi mandatni dobi raan-dat po dveh letih,
5.	območja zborov volivcev in območja zborov delovnih ljudi.
V roku iz prejšnjega odstavka imenuje občiiiski ljudski odbor občinsko volilno komisijo.
158.	člen
Najpozneje 10 dni od dneva objave tega zakona določi okrajni ljudski odbor številčni sestav okrajne skupščine in število odbornikov, ki jih volijo v okrajno skupščino posamezne občinske skupščine ter koliko od teh volijo v prvi mandatni dobi za dve leti.
159.	člen
Do verifikacije mandatov odbornikov! novoizvoljenih občinskih' in okrajnih skupščin opravljajo zadeve, ki so s tem zakonom dane v pristojnost občinskih in okrajnih skupščin in njihovih organov, sedanji ljudski odbori občin in okrajev in njihovi organi.
160.	člen
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije izda po potrebi navodila za izvrševanje tega zakona.
161.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta’ zakon, preneha veljati zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25/57).
162.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave s. »Uradnem listu SRS«.
St. 020-8/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije .	"	Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r.
93.
UKAZ
0 razglasitvi zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije se razglaša zakon o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora >n na seji (Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 in ki Se glasi:
ZAKON
o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije
I.	poglavje	r
TEMELJNE DOLOČBE
1.	Volitve
1.	člen
p0,	ustave SR Slovenije o volitvah in od-
na.. lc“ republiških poslancev se uresničujejo na ‘'n in po postopku, ki je predpisan s tem zakonom.
2.	člen
•
Poslance Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije volijo občinske skupščine in volivci neposredno.
Volivci volijo poslance Republiškega zbora na temelju splošne, enake in neposredne volilne pravice.
3.	člen
Pravico voliti in biti voljen v Republiški zbor Skupščine SR Slovenije ima vsak občan, ki ima splošno volilno pravico.
4.	člen
Poslanca Gospodarskega zbora, Prosvetno-kultur-nega zbora, Socialno-zdravstvenega zbora in Organi-žacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbori delovnih skupnosti) voli občinska skupščina oziroma skupščine dveh ali več občin.
5.	člen
Za poslanca Gospodarskega zbora je lahko izvoljen:
1.	delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji ali v delovni skupnosti na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrti, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti, kakor tudi delovni človek, bi je zaposlen v delovni organizaciji, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem na področju gospodarstva ter član organov upravljanja take organizacije;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih in drugih organizacij na področju gospodarstva;
3.	kmet, ki je član kmetijske zadruge ali druge
i delovne organizacije;	^
4.	obrtnik, ki je član zbornice;
5.	kmetijski in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
6.	funkctonar sindikata, v katerega so včlanjeni delovni ljudje na področju gospodarstva.
6.	Člen
Za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora je lahko izvoljen:
1.	delovni človek v delovni organizaciji ali V drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji in v delovni skupnosti na področju prosvete, znanosti, umetnosti in na drugih področjih kulture in telesne kulture;
2.	samostojni znanstvenik, umetnik in drugi kulturni delavec;
3.	član založniškega sveta ali ustreznega drugega organa upravljanja delovne organizacije; '
4.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področjih iz 1. točke tega člena;
5.	funkcionar sindikata, v katerega so včlanjeni delovni ljudje na področjih iz 1. točke tega člena.
7.	člen
Za poslanca Socialno-zdravstvenega zbora je lahko izvoljen:
1. delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji in delovni skupnosti na področju zdravstva in socialnih služb, kakor tudi delovni človek v delovni organizaciji, ki se ukvarja

z znanstvenim raziskovanjem na področju zdravstva in socialnih služb ter član organa upravljanja take organizacije;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področju zdravstva in socialnih služb;
3.	funkcionar sindikata, v katerega so včlanjeni
delovni ljudje na področju zdravstva in socialnih služb.	j
8.	člen
Za poslanca Organizacijsko-političnega zbora je lahko izvoljen:
1.	član organa upravljanja vsake delovne organizacije ali druge delovne skupnosti;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij;
3.	funkcionar družbeno-politične organizacije ali društva, katerih dejavnost se nanaša na vprašanja s področja družbeno-političnega sistema.
9.	člen
Za poslanca vsakega posameznega zbora delovnih skupnosti je lahko izvoljen tudi delovni človek,, ki dela v državnem organu in funkcionar družbenopolitične organizacije ali društva, ki se javno ukvaf-ja z dejavnostjo z ustreznega področja.
Za poslanca vsakega posameznega zbora delovnih skupnosti je lahko izvoljen samo občan, ki ima sploš-np volilno pravico.
10.	člen
Volitve poslancev Skupščine SR Slovenije razpiše predsednik Skupščine.
Volitve za poslanska mesta članov Skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandata.
V primeru razpusta posameznega zbora Skupščine SR Slovenije morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po razpustu.
Od dneva razpisa volitev do dneva volitev ne sme poteči manj kot en mesec in ne več kot dva meseca.
11.	člen
Imenbvani funkcionar in uslužbenec v državnem organu ter sodnik ne more biti hkrati poslanec Republiškega zbora.
Imenovani funkcionar oziroma uslužbenec V republiškem organu, sodnik Ustavnega sodišča SRS ali drugega republiškega sodišča ne more biti hkrati poslanec nobenega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije.
Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za aktivne oficirje.
Funkcionarju, uslužbencu ali sodniku iz prvega in drugega odstavka, ki je izvoljen za poslanca Skupščine SR Slovenije, preneha služba oziroma funkcija, ko je njegov mandat verificiran.
12.	člen
Od skupnega števila poslanskih mest za posamezni zbor Skupščine SR Slovenije se dodeli vsaki občini toliko mandatov, kot ji pripada glede na število prebivalstva po količniku; količnik se določi po razmerju med številom prebivalcev v SR Sloveniji in številom poslancev posameznega zbora. Poslanska mesta, ki preostanejo, se dodelijo po vrsti med občine, ki imajo največ5' ostanek nad količnikom.
Občina, ki po gornji razdelitvi ne dobi nobenega poslanskega mandata v zborih delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, se združi s sosednjo občino v enotno območje, na katerem se voli eden ali Več poslancev v zbore delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije.
13.	člen
Poslanci Skupščine SR Slovenije se volijo po volilnih enotah.
Volilne enote se določijo za vsak zbor Skupščine SR Slovenije tako, da se v volilni enoti voli po en poslanec ustreznega zbora Skupščine SR Slovenije.
Občina, v kateri se voli en poslanec posameznega zbora Skupščine SR Slovenije, je volilna enota za volitve v ta zbor.
Občina, v kateri se voli več poslancev posameznega zbora Skupščine SR Slovenije, se deli na toliko volilnih enot za volitve v ta zbor, kolikor poslancev tega zbora se voli v občini.
Volilna enota za volitve v vsak zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije je tudi enotno območje dveh občin, ki se združita po drugem odstavku 12. člena tega zakona, če se na tem območju voli en poslanec. Ce pa se na tem območju volita dva ali več poslancev, se to območje deli na toljko volilnih enot, kolikor poslancev se voli na tem območju.
14.	člen
Volilne enote se določijo s posebnim zakonom.
Volilne enote se določijo na temelju podatkov splošnega popisa prebivalstva.
15.	člen
Nihče ne more biti pri istih volitvah kandidiran v več kot eni volilni enoti in tudi ne za poslanca dveh ali več zborov Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
Kandidate za poslance Republiškega zbora lahko predlagajo zbori volivcev in tudi s tem zakonom določeno število volivcev (v nadaljnjem besedilu: skupina volivcev).
17.	člen
Kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti lahko predlagajo zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih iz ustreznega področja.
Kandidate za poslance teh zborov lahko predlagajo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, na svojih zborih tudi drugi delovni ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z ustreznega področja.
'18. člen
Zaradi čim širše udeležbe občanov in njihovih organizacij ter zaradi zagotovitve javnosti v volilnih pripravah obravnava Socialistična zveza delovnega ljudstva na svojih konferencah vprašanja v zvezi^ s predlaganjem kandidatov za poslance Skupščine SR Slovenije. Na teh konferencah sodelujejo tudi pred-' stavniki drugih zainteresiranih družbenih organizacii-
19. člen
Volitve poslancev se za vse zbore Skupščine SR Slovenije opravijo isti dan v vseh občinskih skupščinah na vsem območju SR Slovenije.
Volivci volijo poslance Republiškega zbora v vsej SR Sloveniji isti dan, in sicer v nedeljo.
Z aktom o razpisu volitev se določi dan volitev.
in tudi ne od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval, oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.
20. člen
Poslanec Republiškega z.bora postane kandidat, ki je bil izvoljen v občinski skupščini z večino, ki jo določa ta zakon,1 če je zanj glasovala večina vseh volivcev z območja volilne enote, med več kandidati, izvoljenimi v občinski skupščini, pa tisti, ki je dobil največ glasov v volilni enoti.
Poslanec zbora delovnih skupnosti postane kandidat, ki je bil z večino, določeno s tem zakonom, izvoljen v občinski skupščini oziroma v občinskih skupščinah.
,	21. člen
Vsak zbor Skupščine SR Slovenije opravi verifikacijo mandatov svojih članov.
V primeru razpusta posameznega zbora Skupščine SR Slovenije se mora seja novo izvoljenega zbora zaradi verifikacije mandatov opraviti najpozneje v 15 dneh po opravljenih volitvah.
28.	člen
Volitve in postopek za odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori.
Volilni organi so pri svojem delu neodvisni od drugih državnih organov in delajo po zakonu iu drugih na podlagi zakona izdanih predpisih.
Volilne komisije se imenujejo za štiri leta.
11.	poglavje VOLILNI ORGANI
29.	člen
Volilne komisije so:
1.	Republiška volilna komisija s sedežem v Ljubljani;
2.	občinske volilne komisije.
2. Odpoklic
22.	člen
Volivci lahko odpokličejo poslanca Skupščine SR Slovenije, ki so ga izvolili.
Poslanca Republiškega zbora lahko odpokličejo volivci, ki so ga izvolili.
Poslanca vsakega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije lahko odpokliče občinska skupščina oziroma občinske skupščine, ki so ga izvolile.
23.	člen
Poslanec Republiškega zbora je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.
Poslanec v zboru delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije je odpoklican, če sta za odpoklic glasovali dve tretjini vseh odbornikov občinske skupščine, oziroma dve tretjini vseh odbornikov vsake od občinskih skupščin, ki so ga izvolile.
24.	člen
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat, ko Skupščina SR Slovenije ugotovi, da mu je prenehal mandat zaradi odpoklica.
3.	Skupne določbe o volitvah in odpoklicu
25.	člen
Volivci in odborniki občinske skupščine glasujejo osebno.
Glasovanje je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
26.	člen
Kdor je vpisan v volilnem imeniku, se mu r me vzeti glasovalna pravica in tudi ne prepreči glasovanje.
27.	člen
Svoboda pri odločanju volivcev in tajnost glaso-anja se ne smeta omejevati.
„ . ,Noben državni organ ali uradna oseba ne sme Micati volivca na odgovornost zaradi glasovanja
30.	člen
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik. tajnik in pet članov.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član.
Predsednik, tajnik in vsak član volilne komisije imajo namestnike.
j 31. člen
Republiško volilno komisijo imenuje Republiški zbor Skupščine SR Slovenije, občinske volilne komisije pa; Republiška volilna komisija.
Za predsednika Republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, za predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika pa sodnik okrožnega ali občinskega sodišča.
Imenovanja in spremembe volilni'h komisij se objavijo v »Uradnem listu SRS*.
32.	člen
Republiška volilna komisija ima tele naloge:
1.	skrbi za zakonitost volitev;
2.	vsklajuje delo in daje strokovna in tehnična navodila občinskim volilnim komisijam v zvezi z izvajanjem volitev;
3.	skrbi za zagotovitev volilnega materiala (volilne skrinjice, glasovnice itd.) za vse volilne organe;
4.	objavlja izid volitev poslancev za Skupščino SR Slovenije in izid glasovanja o odpoklicu;
5.	daje pojasnilu o uporabi določb tega zakona o volilnem postopku;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
Republiška volilna komisija predpiše obrazce za
izvršitev tega zakona.
Materialna sredstva za izvedbo volitev zagotovi Skupščina SR Slovenije.
33.	člen
Občinska volilna komisija ima tele naloge:
1.	tehnično pripravlja volitve;
2.	imenuje volilne odbore, skrbi za pravilnost dela volilnih odborov in nadzoruje njihovo delo;
3.	potrjuje kandidature za volitve poslancevr
4.	ugotavlja volilne izide in razglaša, kateri kandidati so l»ili na njenem območju izvoljeni za poslance; ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu poslancev;
5.	daje poročila o izidu volitev in glasovanja o odpoklicu na svojem območju;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
Ce se dve občini združita v enotno območje za
volitve poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, opravlja naloge iz prejšnjega odstavka glede volitev v te zbore na območju teh dveh občin tista občinska volilna komisija, ki jo določi Republiška volilna komisija.
34.	člen
V primerih, v katerih po določbah tega zakona občani neposredno glasujejo na voliščih, vodijo glasovanje volilni odbori. Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja. Volilni odbor se postavi za vsako volišče.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak od njih ima namestnika, imenuje jih občinska volilna komisija izmed občanov, ki imajo volilno pravico. Odločbo o imenovanju volilnega odbora izda volilna komisija predsedniku volilnega odbora; predsednik obvesti o imenovanju oba člana in namestnika.
35.	člen
Sejo občinske skupščine, na kateri se volijo poslanci Skupščine SR Slovenije, vodj predsednik občinske skupščine ob sodelovanju dveh odbornikov, ki ju izvoli občinska skupščina izmed sebe.
36.	člen
Člani volilnih komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Člani volilne komisije in volilnega odbora ter njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za poslanca; če dajo svojo privolitev na kandidaturo, jim preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
Poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje, ne more biti član ali namestnik člana volilne komisije ali volilnega odbora, ki vodi glasovanje o odpoklicu.
37.	člen
Volilni organi sklepajo veljavno z večino glasov vseh svojih članov.
Občinske volilne komisije in volilni odbori so sklepčni samo v polni sestavi.
38.	člen
Državni organi in organi družbenega upravljanja morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri njihovem delu.
Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati volilni komisiji na njeno zahtevo podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu.
III.	poglavje
PREDLAGANJE KANDIDATOV
A. Predlaganje kandidatov za poslance Republiškega zbora
a)	Po zborih volivcev
39.	člen
Predlaganje kandidatov za poslance Republiškega zbora se opravi na zborih volivcev.
Zbori volivcev po tem zakonu se sklicujejo za območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev pri volitvah odbornikov občinskega zbora.
Najpozneje tri dni po razpisu volitev razglasi občinska volilna komisija območja zborov volivcev. Objavo razglasi na sedežu občine in v vseh naseljih.
40.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine najpozneje v treh dneh od' dneva, ko so objavljena območja zborov volivcev,
Ce predsednik občinske skupščine ne skliče zbora volivcev v roku iz prejšnjega odstavka, ga skliče v nadaljnjih petih dneh občinska volilna komisija.
Sklicanje zbora volivcev se razglasi najpozneje tri dni pred opravo zbora na običajni način z navedbo dnevnega reda zbora.
Cas in kraj zbora se določi tako, da se omogoči udeležba kar največjemu številu volivcev.
«
41'. člen
Zbor volivcev, ki je sklican zaradi predlaganja kandidatov, se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katero je zbor sklican, najmanj pa 50 volivcev. Ce je na območju zbora volivcev manj kot 100 volivcev se zbor lahko opravi, če je prisotna najmanj tretjina volivcev z območja zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor volivcev s prisotnimi volivci; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma se skliče nov zbor volivcev.
42.	člen
Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo osebe, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katero je zbor sklican.
43.	člen
Predsednik občinske skupščine ali odbornik občinskega zbora, ki ga on določi, začne zbor volivcev in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Ce je sklicala zbor volivcev občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
44.	člen
Delo zbora volivcev vodi predsedstvo zbora, ki ga volivci izvolijo na’ zboru izmed sebe. Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana.
Zbor volivcev izvoli izmed sebe tudi dva overi-telja zapisnika.
45.	člen
Predsedujoči razloži namen zbora in način njegovega dela; v ta namen prebere določbe 42. člena ter 44. do 48. člena tega zakona.
Dnevni reji zbora obsega:
1.	predlaganje kandidatov in
2.	določitev kandidatov.
46.	člen
Po določitvi dnevnega reda se začne predlaganje kandidatov.
Vsak volivec ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga podpirajo najmanj štirje
St. ii — 10. IV. 1963
URADNI LIST SRS
Stran 117
volivci, je treba prevzeti v listo kandidatov, o katerih zbor glasuje.
Predlogi se dajejo ustno.
47.	člen
Po končanem predlaganju kandidatov določi »bor volivcev kandidate za poslance Republiškega zbora.
Volivci glasujejo o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Glasuje se po vrsti, kakor so bili kandidati predlagani. Glasuje se javno z dviganjem rok. Po potrebi se glasovi preštejejo. Vsakih pet volivcev ima pravico zahtevati, da se glasovi preštejejo.
1	48. člen
Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katferega je glasovala večina navzočih volivcev. Ce nobeden izmed predlaganih kandidatov ni dobil večine glasov, se ponovi predlaganje in določanje kandidatov.
Po končanem glasovanju predsednik zbora objavi izid glasovanja in posebej, kateri od predlaganih kandidatov so bili sprejeti kot kandidati zbora volivcev.
49.	člen
O delu zbora volivcev se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsedujoči, zapisnikar ih oba overitelja.
Tajnik občinske skupščine mora priskrbeti zapisnikarja. Zbor volivcev lahko izvoli za zapisnikarja tudi koga drugega. I
Zapisnik o delu zbora volivcev obsega zlasti: dan ih uro začetku zbora in kraj, kjer je bil zbor; označbo območja, za katero je bil sklican zbor; kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarju in oven-teljev zapisnika; skupno število volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju zbora; število navzočih volivcev; dnevni red zbora, kateri kandidati so bili predlagani in kateri so bili sprejeti ter s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora, in uro, ko je bil zbor končan.
50.	člen
Na podlagi sklepa zborov volivcev se stavi predlog kandidature. Predlog kandidature obsega:
1.	navedbo, da se vlaga predlog kandidature za volitve poslancev v Republiški zlror, za katero volilno enoto se vlaga, in dan volitev v občinski skupščini;
2.	navedbo, da je bil predlog sprejet na zboru volivcev, kje in kdaj je bil zbor in za katero območje;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče vseh na zboru volivcev določenih kandidatov.
Predlog kandidature zbora volivcev podpiše tisti, 151 je predsedoval zboru. Poleg podpisa je treba na-v9sti tudi priimek, rojstno ime ter poklic in prebi-vališče. Njegov podpis mora biti overjen od pristoj-nega organa za overitve.
Predlogu kandidature zbora volivcev je treba Položiti zapisnik o delu zbora volivcev.
51.	člen
c. Kandidat zborov volivcev postane vsak kandidat, J_vs° ga predlagali zbori volivcev, na katerih ob-najmunj petina vseh volivcev, vpisanih v imenikih na območju volilne enote.
-oeju j0
v°livnih
b)	Po skupini volivcev
52.	člen
Kandidate za poslanca Republiškega zbora lahko predlaga tudi skupina volivcev. Predlog kandidature mora podpisati najmanj sto volivcev, ki so vpisani v volivnem imeniku za območje volilne enote.
53.	člen
Predlog kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, obsega:
1.	navedbo, da sc vlaga predlog kandidature za volitve , poslancev Republiškega zbora, za katero volilno enoto se vlaga in dan volitev;
2.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata.
Predlog kandidature podpišejo vsi predlagatelji.
Poleg podpisa vsakega predlagatelja je treba navesti njegovo prebivališče. Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od pristojnega organa za overitve.
'J
54.	člen \
Predlogu kandidature je treba vpriložiti:
1.	pismeno privolitev kandidata v kandidaturo; izjava mora, biti overjena od pristojnega organa za _ overitve; V
2.	potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa, da imajo podpisniki kandidature volilno pravico v volilni enoti, za katero je vložena kandidatura; to potrdilo se lahko da na samem predlogu kandidature.
33.	člen
Isti volivec je lahko predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina volivcev. ,Ce podpiše kdo kot predlagatelj dvoje ali več predlogov kandidatur, se šteje za predlagatelja samo tiste kandidature, ki je bila najprej predložena v potrdite^.
B. Predlaganje kandidatov za poslance zborov
delovnih skupnosti po zborih delovnih ljudi
56.	člen
Kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti predlagajo zl>ori delovnih ljudi.
Zbori delovnih ljudi po tem zakonu se opravijo praviloma za tiste delovne organizacije (gospodarske organizacije, kmetijske 'zadruge, zavodi) in delovne skupnosti v državnem organu, družbeno-politični organizaciji oziroma društvu (delovna skupnost), za katere se opravijo zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za odbornike zboru delovnih skupnosti občinske skupščine.
57.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Gospodarski zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrtništva, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Zbor delovnih ljudi sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti, kmetje — člani zadruge ter člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu zadruge štejejo kot njeni člani, kmetje — člani drugih delovnih organizacij, kmetijski delavci, ki delajo izven delovne organizacije, obrtniki — člani zbornice in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije.
58.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Prosvetuo-kulturni zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih na področju prosvete, znanosti, umetnosti in na drugih področjih kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fakultete, znanstveni zavodi, muzeji, knjižnice, gledališča, akademije, radijske in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi na področju informativne službe in dr.).
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji in v delovni skupnosti na področjih iz prvega odstavka tega člena sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej organizaciji oziroma skupnosti.
59.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Socialno-zdravstveni zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih na področju zdravstva in socialnih služb (bolnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, zdravstveni centri, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri za rehabilitacijo, centri za socialno delo, zavodi za mladino in odrasle, zavodi za dnevno varstvo otrok, socialni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje in dr.).
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti na področjih iz prvega odstavka tega člena sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej organizaciji oziroma delovni skupnosti.
60.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Organiza-ci j s k p-pol i t i č n i zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v ,xseh delovnih organizacijah in delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah kakor tudi v društvih.
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji in delovni skupnosti v državnem organu, družbenopolitični organizaciji oziroma društvu sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej organizaciji oziroma v delovni skupnosti.
61.	člen
Občinska volilna komisija objavi najpozneje v treh dneln od dneva razpisa volitev, za katero delovno organizacijo, obratno ali poslovno enoto oziroma delovno skupnost v državnem organu, družbenopolitični organizaciji ali društvu se opravi poseben zbor ter za katere od teh organizacij oziroma delovnih skupnosti se opravijo skupni zbori zaradi predlaganja kandidatov za poslance ter tudi kraj zbora.
62.	člen
Zbor delovnih ljudi skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njim ustrezajoč funkcionar v organu upravljanja; v obratih ali drugih poslovnih enotah, ki nimajo organa upravljanja, pa vodja delovne enote, za katero se skliče zbor; v delovni skupnosti skliče zbor funkcionar, ki vodi delo organa oziroma službe (sklicatelj zbora).
Če je zbor delovnih ljudi skupen za dve ali več organizacij oziroma delovnih skupnosti, ga skliče predstavnik tiste organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri je zbor, oziroma funkcionar, ki vodi organ oziroma službo.
Sklicanje zbora delovnih ljudi se objavi najpozneje tri dni pred zborom v vseh obratih in delavnicah organizacije z navedbo dnevnega reda.
Čas in kraj zbora je treba določiti tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi.
63.	člen
Sklicatelj začne zbor delovnih ljudi in ga vodi do izvolitve predsedstva.
Na zboru delovnih ljudi imajo pravico predlagati in glasovati samo delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, za katero se opravi'zbor, oziroma drugi delovni ljudje, ki imajo pravico sodelovati na zboru in imajo splošno volilno pravico.
64.	člen
Kolikor v prejšnjih členih ni drugače določeno, se za delo zborov delovnih ljudi primerno uporabljajo določbe 39. do 50. člena tega zakona.
65.	člen
Kandidat "Vborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih postane tisti, ki so ga predlagali zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih, v katerih je najmanj petina vseh delovnih ljudi z ustreznega področja na območju volilne enote.
IV.	poglavje
POTRJEVANJE KANDIDATUR
66.	člen
Predlog kandidature sc predloži občinski volilni komisiji najpozneje petnajst dni pred dnevom, ki je določen za volitve poslancev v občinski skupščini.
Podpisnik predloga kandidature zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi ter prvi trije podpisniki predloga skupine volivcev se štejejo za vlagatelje predloga kandidature.
67.	člen
i
Občinska volilna komisija preizkusi takoj po prejemu predloga kandidature, ali je predlog pravočasno vložen in ali je sestavljen po določbah tega zakona kakor tudi, ali je dana overjena pismena privolitev kandidata v kandidaturo.
Če komisija ugotovi samo formalne pomanjkljivosti, zahteva najpozneje v 24 urah od predlagateljev, naj jih v treh dneh odpravijo.
Če je predlog kandidature vložen po preteku predpisanega roka, ali če predlagatelji niso postopali po določbah prejšnjega odstavka, zavrne komisija z odločbo tak predlog kandidature.
68.	člen
Če predlogi kandidature zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi nimajo pomanjkljivosti oziroma če so bile ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravljene, preizkusi komisija, ali Je glede predlaganih kandidatov izpolnjen pogoj iz 51. oziroma 63. člena tega zakona.
69.	člen
Če je pogoj iz prejšnjega člena izpolnjen, komisija potrdi vloženo kandidaturo. Če ta pogoj ni iz-
polnjen, ugotovi volilna komisija to z obrazloženo odločbo in jo pošlje vlagateljem vseh prizadetih predlogov.
Če občinska volilna komisija ugotovi, da kakšen kandidat po zakonu ne more biti voljen za poslanca, zavrne z odločbo predloge te kandidature in pošlje odločbo vlagateljem teh predlogov.
70.	člen
Odločbo o potrditvi ali zavrnitvi kandidature, ki so jo predlagali zbori volivcev ali zbori delovnih ljudi oziroma odločbo, s katero se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature, izda občinska volilna komisija najpozneje v 48 urah po poteku roka za vlaganje predlogov kandidatur v potrditev ozirom 48 ur po poteku roka, določenega vlagateljem za odpravo pomanjkljivosti.
V odločbi o potrditvi kandidature se navede dan in ura, ko je bil za posameznega kandidata sprejet predlog kandidature, ter katera je po vrstnem redu kandidatura.
Vrstni red kandidature, ki so jo predložili zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi, se določi po času, ko je za posameznega kandidata sprejet zadnji predlog kandidature. Če zadnji predlog posameznega zbora, ki je potreben za potrditev kandidature, obsega dv,a ali več kandidatov, ki jih obsegajo že prejšnji predlogi, se določi vrstni red njihovih kandidatur po vrsti, v kateri so imena teh kandidatov navedena v zadnjem predlogu.
71.	člen
ljudi zaposlenih v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, za katere se opravi zbor delovnih ljudi, lahko zahteva sklicanje zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi.
Če zbor ni sklican najpozneje v 24 urah po tem, ko je bil dan pismeni predlog za sklicanje zbora, lahko skličejo zbor predlagatelji sami; to morajo takoj pismeno sporočiti občinski volilni komisiji. V tem primeru začne in v^)di zbor do izvolitve predsedstva oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
Glede sklicanja in dela teh zborov se primerno uporabljajo določbe 39. do 51. člena in 56. do 65. člena tega zakona.
75.	člen
Če kandidat s potrjene kandidature umre ali, če ne izpolnjuje pogojev za kandidata, lahko zbor oziroma skupina, ki ga je predlagala, predlaga občinski volilni komisiji v potrditev drugega kandidata. Kandidatura novega kandidata obdrži vrstni red, ki ga je imela kandidatura prvotnega kandidata.
Glede sklicanja zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi zaradi predlaganja novega kandidata veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 74. člena tega zakona.
Predlog nove kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, mora podpisati določeno število volivcev (52. člen zakona), med podpisniki mora biti najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali predlog prvotne kandidature.
Predlog kandidature po prejšnjih odstavkih je treba predložiti občinski volilni komisiji najpozneje 10 dni pred dnevom volitev.
Če v predlogu kandidature skupine volivcev ni pomanjkljivosti ali če se te pomanjkljivosti odpravijo, potrdi občinska volilna komisija kandidaturo najpozneje v 48 urah po prejemu predloga; v odločbi o potrditvi kandidature nav.ede tudi uro, ko je bila sprejeta in katera je po vrstnem redu kandidatura.
72.	člen
Če je bil predlog kandidature vrnjen vlagateljem zaradi odprave formalnih pomanjkljivosti in vlagatelji v določenem roku to storijo, se šteje, da je bil predlog vložen takrat, ko je bil prvič predložen komisiji,
73.	člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti v svojih uradnih prostorih, vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi. Ta objava nadomešča dostavitev adločbe o potrditvi kandidature vlagateljem.
Odločbe o potrditvi kandidature za vsak zbor Skupščine SR Slovenije pošlje občinska volilna ko-m'sija občinski skupščini oziroma občinskim skupščinam na območju volilne enote, odločbe o potrditvi kandidature za poslance zborov delovnih skup-fiasti Skupščine SR Slovenije pošlje tudi Republiški volilni komisiji.
74.	člen
Če do poteka roka, določenega za vlaganje pred-•ogov kandidatur v potrditev ni predložena v potrdi-6v nobena kandidatura ali pa so vsi predlogi kan-o'datur zavrnjeni, lahko zbori volivcev oziroma zbo-r' delovnih ljudi predlagajo nove kandidate, vendar ^ojpozneje 10 dni pred dnevom volitev. ■
, Najmanj 20 volivcev z območja, za katero se Klicu je zbor volivcev oziroma najmanj 20 delovnih
76.	člen
Zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ter skupina voliv.cev lahko umaknejo potrjeno kandidaturo, ki so jo predložili v potrditev. Umik kandidature velja, če je umaknilo kandidaturo najmanj dve tretjini tistih zborov, ki so jo predlagali oziroma najmanj dve tretjini podpisnikov kandidature, ki jo je predlagala skupina.
Zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ter sku-. pina volivcev lahko najmanj 10 dni pred dnevom volitev namesto kandidata, katerega kandidatura je bila umaknjena, predlagajo v potrditev občinski volilni komisiji drugega kandidata.
Glede sklicanja zborov volivcev zaradi predlaganja novega kandidata in dela teh zborov veljajo določbe 2. do 4. odstavka 74. člena tega zakona.
77.	člen
Vsak kandidat lahko odstopi od potrjene kandidature.
Odstop od kandidature se poda pismeno pri pristojni občinski volilna komisiji.
Če kandidat odstopi od kandidature, lahko predlagajo zbori oziroma skupina, ki so predlagali njegovo' kandidaturo, najpozneje 10 dni pred dnevom volitev pristojni občinski volilpd komisiji v potrditev drugega kandidata.
Glede sklicanja zborov volivcev zaradi predlaganja novega kandidata in dela teh zborov veljaio določbe 2. do 4. odstavka 74. člena tega zakona.
*
78.	člen
Če je kandidatura razveljavljena ali umaknjena ali če kandidat odstopi od potrjene kandidature ali.
umre, nova kandidatura pa nii vložena najpozneje 10 dni pred volitvami, se opravijo ^ določenega dne volitve na podlagi preostalih potrjenih kandidatur.
Ce kakšen kandidat s potrjene kandidature umre ali izgubi volilno pravico zadnjih deset dni pred dnevom volitev ali če v primerih iz prejšnjega odstavka ni nobene druge potrjene kandidature, se volitve ne opravijo določenega dne, ampak največ 30 dni pozneje.
V	primerih iz prejšnjega odstavka je treba vložiti predloge novih kandidatur najpozneje 10 dni pred dnevom, ki je določen za poznejše volitve.
Ce so v primerih iz 2. odstavka tega člena prvotnega kandidata predlagali zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi, skliče občinska volilna komisija zbore, ki naj določijo novega kandidata, najpozneje peti dan od dneva, ki je bil prvotno določen za volitve
79.	člen
V	primerih iz 74. do 78. člena tega zakona veljajo glede določitve novih kandidatov na zborih volivcev oziroma delovnih ljudi in glede kandidature teh kandidatov določbe 41. do 51. člena ter 62. do 65. člena tega zakona.
Občinska volilna komisija obravnava takšne predloge kot zelo nujne po določbah tega zakona o potrjevanju kandidatur.
(	80. člen
Občinska volilna komisija mora najpozneje 10 dni, v primerih 74. do 77. člena tega zakona pa najpozneje 5 dni pred dnevom volitev poslancev v občinskih skupščinah objaviti v vseh krajih na območju volilne enote seznam vseh potrjenih kandidatur z navedbo volilnih enot in zborov, za katere so posamezni kandidati kandidirani.
I
V.	poglavje
VOLITVE POSLANCEV V OBČINSKI SKUPŠČINI
1.	Volitve in ugotovitev izidov glasovanj« v občinski skupščini
81.	člen	v
Občinska skupščina voli poslance v vse zbore Skupščine SR Slovenije in za vse volilne enote z območja občine na skupni seji obeh zborov na podlagi kandidatur zborov volivcev, skupine volivcev oziroma zborov' delovnih ljudi, ki jih je potrdila občinska volilna komisija.
V	občinski skupščini ima pravico voliti poslance vseh zborov Skupščine SR Slovenije vsak odbornik občinske skupščine.
82.	člen
Najpozneje pet dni pred dnevom volitev mora predsednik občinske skupščine sklicati skupno sejo obeh zborov občinske skupščine zaradi volitev poslancev. Ce predsednik ne skliče občinske skupščine v tem roku, jo skliče občinska volilna komisija.
83.	člen
Seja občinske v skupščine, ki je sklicana zaradi izvolitve poslancev, se lahko opravi, če je na njej navzočih večina odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
Ce zaradi premajhne udeležbe seja občinske skupščine ni sklepčna,v se opravi nova seja občinske skupščine najpozneje v 7 dneh po prvi seji.
84.	člen
Predsednik občinske skupščine ugotovi na začetku seje na podlagi seznama odbornikov občinske skupščine, ali je navzoče potrebno število odbornikov vsakega zbora občinske skupščine in razloži namen seje.
Skupščina izvoli izmed sebe dva odbornika, ki pomagata predsedniku pri' vodenju glasovanja in ugotavljanju volilnega izida.
8j>. člen
Občinska skupščina voli poslanca Izmed kandidatov, ki so jih predlagali zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ali ki jih je predložila skupina volivcev in katerih kandidaturo je potrdila občinska volilna komisija.
86.	člen
Poslanci se volijo z glasovnicami.
Glasovnica je enotna za volitve poslancev v vse zbore Skupščine SR Slovenije.
Na glasovnici se navede priimek in rojstno ime vsakega kandidata s potrjenih kandidatur, in sicer najprej kandidatov iz vseh volilnih enot za Republiški zbor, potem pa po vrstnem redu kandidatov vseli volilnih enot za Gospodarski zbor, Prosvetno-kultur-ni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Organizacijsko-politični zbor.
Na glasovnici se navedejo najprej imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predlagali zbori volivcev oziontfla zbori delovnih ljudi, nato pa imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predložile skupine volivcev, in sicer po vrstnem redu, kot so bile te kandidature potrjene.
Pred, imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine.
87.	člen
Za vse zbore Skupščine SR Slovenije se postavi ena glasovalna skrinjica.
V'prostoru, kjer se glasuje, je treba razobesiti razglase o potrditvi vsake kandidature za vsak zbor Skupščine SR Slovenije.
88.	člen
Predsednik izroči vsakemu odborniku občinske skupščine glasovnico in obkroži njegovo zaporedno številko v seznamu odbornikov občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine glasuje tako. da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma kandidatov, za katere glasuje in odda gla" sovnico v glasovalno skrinjico. Odbornik glasuje samo za enega kandidata v vsaki volilni enoti.
Glasuje se lahko samo za kandidate, katerih imena so navedena na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov ne velja.
89.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izj1^ glasovanja za vsak zbor Skupščine SR SloveniJc posebej.
Št. 11 — 10. IV. 1963
URADNI LIST SRS
Stran 121
Izid glasovanja se ugotovi tako, da se najpreje ugotovi skupno število odbornikov po seznamu odbornikov občinske skupščine nato pa, koliko glasov je bilo oddanih za posameznega kandidata in koliko glasovnic je v celoti ali deloma neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu odbornikov občinske skupščine in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
Predsednik razglasi na seji izid glasovanja. Izid glasovanja se razglasi tudi' na oglasni deski občinske skupščine.
90.	člen
O delu občinske skupščine se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan, uro začetka in kraj seje; navedbo volilne enote oziroma volilnih enot; skupno število odbornikov občinske skupščine; število navzočih odbornikov občinske skupščine; katere kandidature so bile potrjene za posamezen zbor Skupščine SR Slovenije; koliko odbornikov občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je dobil vsak posamezni kandidat za posamezni zbor Skupščine SR Slovenije in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne ugovore odbornikov občinske skupščine glede pravilnosti glasovanja ter uro konca glasovanja.
Zapisnik podpišejo predsednik občinske skupščine in oba odbornika, ki sta sodelovala pri vodenju glasovanja.
$1. člen
Predsednik občinske skupščine dostavi nemudoma občinski volilni komisiji poseben omot z volilnimi spisi, ki obsega: seznam odbornikov občinske skupščine, na podlagi katerega se je glasovalo; glasovnice in zapisnik o delu občinske skupščine.
2.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski volilni komisiji
92.	člen
Izid glasovanja ugotavlja občinska volilna komisija na podlagi volilnih spisov za vsak zbor posebej.
93.	člen
V občinski skupščini je izvoljen za poslanca Republiškega zbora kandidat, ki je dobil v volilni enoti ■večino glasov vseh odbornikov občinske skupščine. D njem glasujejo volivci neposredno.
Ce je bila v volilni enoti potrjena kandidatura zu dva ali več kandidatov, pa nobeden od njih ni dobil večine glasov po prejšnjem odstavku, volijo Poslanca Republiškega zbora neposredno volivci iz-uied tistih dveh kandidatov, ki sla dobila največ glasov.
_ Ce so v volilni enoti dva ali več kandidatov z največjim številom glasov dobili enako število gla-St)v, volijo volivci poslanca Republiškega zbora iz-n,ed vseh teh kandidatov.
94.	člen
Za poslanca posameznega zbora delovnih skup-flosti Skupščine SR Sloveni je, v volilni enoti je izvo-Jcn kandidat, ki je dobil večino glasov vseh odbor-Hikov občinske skupščine.
,^e noben kandidat ni dobil v občinski skupščini ečine glasov po prejšnjem odstavku, se glasovanje
ponovi in pri ponovnem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov.
Ce tvorijo volilno enoto dve ali več občin, je za poslanca v zboru delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov v vsaki občinski skupščini z območja volilne enote.
Ce noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov iz prejšnjega odstavka, se glasovanje ponovi. Ce tudi na ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine v vsaki občinski skupščini, se glasovanje ponovj drugič; pri drugi ponovitvi glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov v skupščini ene ali več občin, ki imajo več kot polovico skupnega števila delovnih ljudi z ustreznega delovnega področja.
Ce se tudi ob drugi ponovitvi glasovanja ne doseže potrebna večina iz prejšnjega odstavka, se volitve ponovijo.
Ce v primeru drugega in četrtega odstavka tega člena dva ali več kandidatov z največjim številom glasov dobita enako število glasov, se glasovanje med temi kandidati ponovi.
,	95. člen
O delu občinske volilne komisije se napravi za vsak zbor poseben zapisnik, v katerem se navede zlasti:
1.	koliko je bilo kandidatov v vsaki volilni enoti po potrjenih kandidaturah občinske volilne komisije;
2.	priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata;
3.	skupno število odbornikov občinske skupščine oziroma občinskih skupščin, ki so glasovali; •
4.	skupno število glasov, ki jih je dobil vsak kandidat na območju volilne enote in število neveljavnih glasovnic;
5.	priimek in rojstno ime vsakega kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca zbora.
Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član ima pravico zahtevati, da se vpišejo v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe.
96.	člen
Občinska volilna komisija razglasi na občinski oglasni deski za vsako volilno enoto v občini:
1.	koliko glasov je dobil vsak kandidat za posamezni zbor in koliko je bilo neveljavnih glasovnic;
2.	priimek in rojstno ime vsakega kandidata, ki je izvoljen za poslanca, ih za kateri zbor Skupščine SR Slovenije.
97.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim poslancem zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije potrdilo o izvolitvj.
Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o izidu glasovanja predsedniku občinske skupščine.
Občinska volilna komisija pošlje zapisnike z vsemi volilnimi spisi, ki se tičejo volitev poslancev zlmrov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, takoj Republiški volilni komisiji na način, ki ga določi ta komisija. Ta volilni material mora biti zbran in urejen.
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi od vseh občinskih komisij volilne spise, ki se tičejo volitev v zbore delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije. Komisija izdela na podlagi volilnih
spisov za vsak zbor delovnih skupnosti posebno poročilo o izidu volitev, in ga predloži ustreznemu zboru Skupščine SR Slovenije z vsemi volilnimi spisi.
Poročilo Republiške volilne komisije se objavi v »Uradnem listu SRS«.
98.	člen
Občinska volilna komisija obvesti Republiško volilno komisijo o izidu glasovanja v Republiški zbor v občinski skupščini ter ji dostavi volilni material.
3.	Razglasitev kandidatov, ki jih je občinska skupščina izvolila v Republiški zbor
99.	člen
Republiška volilna komisija objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje 10 dni pred dnevom neposrednih volitev seznam kandidatov, ki so jih občinske skupščine izvolile v Republiški zbor ter volilne enote, v katerih so bili izvoljeni.
V	primerih 74. in 78. člena tega zakona objavi Republiška volilna komisija naknadno potrjene kandidature na isti način najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
'	100. člen
Občinska v.olilna komisija razglasi na deski v svojih uradnih prostorih imena kandidatov, izvoljenih v občinski skupščini za Republiški zbor najpozneje sedem dni pred volitvami.
V	primerih 74. in 78. člena tega zakona razglasi občinska volilna komisija potrjene kandidature najpozneje tri dni pred dnevom volitev.
Razglas obsega naziv volilne enote ter priimek in rojstno ime in prebivališče kandidata, izvoljenega v Republiški zbor.
101.	člen
Občinska volilna komisija skrbi za to, da se razglasi potrjenih kandidatur objavijo v vseh krajih volilne enote najpozneje sedem dni pred dnevom volitev. Občinskemu ljudskemu odboru je treba poslati za vsako volišče najmanj po en izvod vsake potrjene kandidature najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
VI.	poglavje
VOLITVE POSLANCEV V REPUBLIŠKI ZBOR
1.	Volišča in volilni material
102.	člen
Pri neposrednih volitvah poslancev Republiškega zbora glasujejo občani na voliščih, ki jih določi občinska v.olilna komisija na predlog za zadeve obče uprave pristojnega organa občinske skupščine.'
Občinska volilna komisija določi volišča najpozneje 15 dni pred dnevom volitev.
'103. člen
Vsako volišče v občini ima svojo tekočo številko.
Najpozneje pet dni pred dnevom volitev razglasi občinska volilna komisija v vseh krajih volilne enote, kje bodo volišča in kateri v.olivci bodo glasovali na posameznih voliščih.
104. člen	„
Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno petsto volivcev. V bolnišnicah,
sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je več kot petindvajset volivcev, se določijo posebna volišča.
Za volišče se določi poseben prostor.
V prostoru, kjer se glasuje, se uredi poseben prostor za glasovanje tako, da ne more nihče videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico.
105.	člen
Najpozneje tri dni pred glasovanjem lahko vsak kandidat, o katerem se bo glasovalo, priglasi občinski volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče in za sodelovanje pri delu občinske volilne komisije. Predstavnik oziroma njegov namestnik je lahko samo, kdor ima splošno volilno pravico.
Predsednik občinske v.olilne komisije izda najpozneje v 48 urah vsakemu prijavljenemu predstavniku in njegovemu namestniku posebno potrdilo, na podlagi katerega l|hko sodeluje pri delu volilnega odbora oziroma komisije.
Predstavniki kandidatov imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati. Na njihovo zahtevo se njihove pripombe zapišejo v zapisnik.
106.	člen
Občinska volilna komisija pripravi ob sodelovanju pristojnega občinskega upravnega organa pravočasno potrebno število glasovalnih skrinjic, tipkanih glasovnic in drug volilni material.
107.	člen
Glasovnica obsega:
1.	navedbo volilne 'enote in občine, v kateri je volilna enota;
2.	priimek in rojstno ime vsakega poslanca Republiškega zbora, o katerem se glasuje.
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske volilne komisije ali s pečatom občinske skupščine.
108.	člen
Ce je občinska skupščina izvolila v volilni enoti dva ali več kandidatov, je treba na glasovnici navesti najpreje tiste kandidate, ki so jih predlagali zbori volivcev in to v takšnem vrstnem redu, kot so bili vloženi predlogi kandidatur pri občinski volilni komisiji; Za temi se navedejo kandidati, ki so jih predlagale skupine volivcev in to v vrstnem redu. kot so bili vloženi predlogi kandidatur pri občinski volilni komisiji.
Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
109.	člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki v prostoru. v katerem se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu od pristojnega občinskega upravnega organa: glasovalno skrinjico; potrebno število glasovnic; potrjeni izpisek iz splošnega stalnega volilnega imenika za območje volišča, overjene razglase o glasovanju (99. člen) in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor pregleda glasovalno skrinjico, pre-šteje glasovnice in pripravi vse drugo, kar je potrebno za glasovanje.
O delu volilnega otlbora pred dnevom glasovanja se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora in njihovi namestniki.
Z Glasovanje
110.	člen
Na dan glasovanja se zbere volilni odbor ob ?. uri v prostoru, določenem za glasovanje, in napravi o stanju prostora in stanju volilnega materiala zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora in prisotni predstavniki kandidatov. Predsednik volilnega odbora nato razglasi, da se prične glasovanje.
111.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Če kakšen predstavnik kandidata zapusti volišče, je treba to vpisati v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega.
112.	člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Če je potrebno, zahteva predsednik pomoč ljudske milice; ta je pod njegovim vodstvom, dokler je na volišču.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen ljudske^ milice v primeru iz prejšnjega odstavka.
113.	člen
V glasovalni prostor vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda tako, da v prostoru za glasovanje ne more biti več kakor 10 volivcev.
Volivec mora najprej glasno pov.edati svoj priimek. ime in poklic, po potrebi tudi stanovanje. Če je potrebno, predsednik volivca legitimira ali na drug način dožene njegovo istovetnost.
Nato obkroži predsednik zaporedno številko tega volivca v izpisku iz volilnega imenika, pojasni volivcu, kako se glasuje, in mu da glasovnico.
Volivec, ki ni vpisan v izpisku iz volilnega imenika. ne sme glasovati. Če v izpisku pomotoma ni vpisan, lahko glasuje na podlagi potrdilu občinskega Upravnega organa, da je vpisan v splošnem stalnem volilnem imeniku za območje, kjer je volišče. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se priloži zapisniku.
114.	člen
Člani volilnega odboru morajo volivcu na uje-govo zahtevo znova pojasniti, kako se glasuje. Paziti morajo zlasti na to, da je popolnoma zavarovana tajnost glasovanja in da volivca nihče ne moti pri izpolnjevanju glasovnic.
Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za posameznega kandidata.
113. člen
Volivec izpolni glasovnico v za to določenem prostoru. Izpolni jo tako. da obkroži zaporedno Številko pred imenom tistega kandidata, za katerega želi glasovati.
Volivec lahko glasuje samo za kandidata, ki je Vpisan v glasovnici.
Volivec lahko glasuje samo za enega kandidatu.
Izpolnjeno glasovnico volivec prepogne po polovile! tako, da so imena kandidatov na notranji strani, pokaže, da ima samo eno glasovnico in jo odda v volilno skrinjico.
Ko volivec odda glasovnico, mora zapustiti volišče. Za volišče se šteje poslopje in njegovo dvorišče.
116.	člen
Če vplivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega izpolni oziroma odda glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
117.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v voljini imenik, in tudi nikomur, ki je po zakonu upravičen glasovati na podlagi potrdila, da je vpisan v v.olilnem imeniku. Če ima član volilnega odbora ali predstavnik kandidata glede kakšnega volivca pripombo, se to vpiše v zapisnik.
Če pride kakšen volivec glasovat, pa je njegovo ime v izpisku iz volilnega imenika že obkroženo, se vpiše v zapisnik priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče takega volivca, ne dovoli pa se mu glasovati.
118.	člen
Volivec glasuje. osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilnem imeniku.
Volivec, ki na dan glasovanja ni v kraju, kjer jo vpisan v volilnem imeniku, lahko glasuje v kraju, kjer se nahaja na dan volitev, na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan v volilnem imeniku. Tak volivec glasuje za tistega kandidata, katerega kandidatura je potrjena v volilni enoti, na katere območju se nahaja na dan volitev.
Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja pristojni organ od dneva razpisa volitev do najpozneje tri dni pred glasovanjem. Izdaja takega potrdila se zaznamuje v volilnem imeniku, na podlagi katerega je bilo izdano.
Če glasuje volivec po določbah drugega in tretjega odstavka, se to vpiše v zapisnik o glasovanju z navedbo njegovega priimka, rojstnega imena in prebivališča. Potrdilo o vpisu v volilnem imeniku se priloži zapisniku.
119.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure. Samo zaradi nereda sme volilni odbor prekiniti glasovanje, dokler se ne napravi red. V zapisniku se navede, zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa.
Ob 19. uri se volišče zapre in se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvorišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se podaljša za toliko časa, kolikor je bilo glasovanje prekinjeno nad eno uro.
120.	člen
O glasovanju se piše zapisnik, Vanj se vpišejo vsi dogodki, ki so pomembni za glasovanje. Vsak član volilnega odbora in predstavniki kandidatov lahko zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine v zvezi z glasovanjem, njihovo mnenje oziroma pripombe k zapisniku.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
3.	Ugotavljanje izida glasovanja po volilnem odboru na volišču
121.	člen
Ko je glasovanje končano, volilni odbor najprej prešteje neuporabljene glasovnice, jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po potrdilih skupno število volivcev, ki so glasovali na volišču. Potem odpre volilni odbor glasovalno skrinjico in prešteje oddane glasove tako: eden jemlje glasovnice posamič iz glasovalne skrinjice in z vsake glasovnice glasno prebere ime kandidata, za katerega je volivec glasoval, ter izloča neveljavne glasovnice; drugi zapisuje za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je bilo oddanih za potrditev izvolitve in koliko proti potrditvi ter koliko glasovnic je neveljavnih, tretji zbira pregledane glasovnice, in sicer veljavne glasovnice posebej in neveljavne posebej.
Predsednik volilnega odbora pokaže vsako glasovnico predstavniku kandidata, če ta to zahteva.
Za neveljavne se štejejo glasovnice, na katerih je obkrožena zaporedna številka pred imenom več kot enega kandidata, na katerih so pripisana nova imena, in neizpolnjene ali tako izpolnjene glasovnice, da se iz njih ne da zanesljivo dognati, za katerega kandidata je volivec glasoval.
Ce se pokaže razlika med številom volivcev, ki so glasovali po izpisku iz volilnega imenika, in s potrdilom ter med številom glasov po oddanih glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
122.	člen
Ko volilni odbor ugotovi izid glasovanja, sestavi zapisnik. Vanj se vpiše skupno število voliv.cev po izpisku iz volilnega imenika za to volišče; koliko volivcev je glasovalo po izpisku iz volilnega imenika, koliko volivcev je glasovalo s potrdilom in koliko skupaj; koliko glasov je dobil vsak posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi posebna mnenja članov volilnega odbora in predstavnikov kandidatov ter njihove pripombe k zapisniku.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatov.
Predstavnikom kandidatov se izda na njihovo zahtevo potrdilo o izidu glasovanja.
Predsednik volilnega odbora javno razglasi izid glasovanja.
123.	člen
Volilni odbor da nato zapisnike, izpisek iz volilnega imenika, potrdila (113. člen in 118. člen) in vse uporabljene glasovnice v omot, ga zapečati in naslovi na občinsko \volilno komisijo. V ta omot se v posebnem omotu vložijo tudi neuporabljene glasovnice.
Nato volilni odbor kar najhitreje in po najkrajši poti pošlje omot z volilnimi spisi občinski volilni komisiji, in sicer na način, ki ga določi Republiška volilna komisija.
124.	Člen
Po končanem delu, najpozneje pa drugi dan, vrbe Volilni odbor drug volilni material organu, od katerega ga je dobil, organ pa mu da o tem potrdilo.
4.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski , volilni komisiji v volilni enoti
125.	člen
Izid glasovanja o volitvah za Republiški zbor ugotovi občinska volilna komisija dokončno na podlagi volilnih spisov in glasovnic, ki jih sprejme od volilnih odborov.
126.	člen
Če so v volilni enoti volivci volili samo enega kandidata, se šteje, da je izvoljen zu poslanca Republiškega zbora, če je zanj glasovala večina vseh volivcev, ki so vpisani v volilne imenike na območju volilne enote.
Ce večina iz prejšnjega odstavka ni bila dosežena, se opravijo ponovne volitve v volilni enoti.
Če so v volilni enoti volivci volili dva ali več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, se opravijo med njimi ponovne volitve.
127.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi skupno število vseh volivcev, vpisanih na območju volilne enote v splošnih volilnih imenikih; koliko glasov je v v,sej volilni enoti dobil vsak kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. Na podlagi tega ugotovi komisija, kateri kandidat je po prejšnjem členu izvoljen v volilni enoti za poslanca.
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da kandidat, ki je sam kandidiral na volitvah, ni dobil potrebne večine (prvi odstavek 126. člena), ali da je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov (tretji odstavek 126.' člena) razglasi, da v tej volilni enoti noben kandidat ni izvoljen za poslanca Republiškega zbora, in sporoči to 'Republiški volilni komisiji.
128.	člen
Če občinska volilna komisija ugotovi, da so bile pri glasovanju na posameznih voliščih ali na vseh voliščih takšne nepravilnosti, ki so ali ki bi lahko vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na voliščih, na katerih so bile ugotovljene, ali v vsej volilni enoti ter odredi ponovno glasovanje.
129.	člen
Občinska volilna komisija napravi o svojem delu zapisnik; vanj vpiše zlasti:
1.	koliko je bilo kandidatov v volilni enoti ter priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata;
2.	skupno in po voliščih; koliko je bilo oddanih glasov za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca.
Vsak član volilne komisije in predstavnik kandidata lahko zahteva, naj se vpiše v zapisnik njegovo posebno mnenje in pripombe.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
130.	člen
Občinska volilna komisija razglasi na oglasni deski občinske skupščine podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena ter poroča o tem občinski skupščini-
St. 11 — 10. IV. 1%3
URADNI LIST SRS
Stran 125
Občinsk<r volilna komisija izda izvoljenim poslancem Republiškega zbora potrdilo o njihovi izvolitvi za poslanca.
Ko konča občinska volilna komisija svoje delo, dostavi zapisnik z vsemi volilnimi spisi, ki se tičejo volitev poslancev Republiškega zbora, takoj Republiški volilni komisiji na način, ki ga določi ta komisija.
* »
151'. člen
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi volilne spise, ki se tičejo volitev, v Republiški zbor.
Komisija izdela na podlagi volilnih spisov poročilo o izidu volitev po volilnih enotah in ga predloži Republiškemu zboru z vsemi volilnimi spisi.
Poročilo Republiške .volilne komisije se objavi v »Uradnem listu SRS«.
VII.	poglavje
PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
1.	Ponovne volitve in ponovno glasovanje
152.	člen
Ponovne v.olitve poslancev za Republiški zbor po občanih se opravijo:
,	'1. če pristojna volilna komisija razveljavi volitve
zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če je v kakšni volilni enoti kandidiral za poslanca Republiškega zbora en sam kandidat, pa ni dobil večine glasov vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku v volilni enoti (prvi odstavek 126. člena);
3.	če je dobilo v volilni enoti dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov (četrti odstavek 126. člena);
4.	če niti na drugi ponovitvi glasovanja v občinski skupščini noben kandidat zbora delovnih skupnosti ne dobi potrebne večine (peti odstavek 94. člena);
1	5. če ob verifikaciji mandatov zbor Skupščine
SR Slovenije razveljavi izvolitev poslanca zaradi nepravilnosti pri volitvah.
153.	člen
Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija. Če se opravijo ponovne volitve na podlagi sklepa zbora Skupščine SR Slovenije, razpiše volitve Republiška volilna komisija.
134. člen
Ponovne volitve poslancev Republiškega zbora, ki jih volivci neposredno volijo, se opravijo naslednjo nedeljo po dnevu volitev. Če se ponovne volitve opravijo po sklepu zbora Skupščine SR Slovenije, določi dan ponovnih volitev Republiška volilna komisija.	,
133. člen
Če ob verifikaciji mandatov zbor Skupščine SR Slovenije razveljavi izvolitev poslanca zbora zaradi nepravilnosti pri volitvah, zbor hkrati odloči, ali se Sjede na vrsto in obseg nepravilnosti ponovijo vo-iitve v celoti ali pa se ponovi samo glasovanje v po-Sainezneni stadiju volilnega postopka.
136.	člen
Če razveljavi volilna komisija v.olitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile samo na posameznih voliščih, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih.
137.	člen
Če se ponovijo volitve zato, ker je dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov, se ponovj glasovanje samo med temi kandidati.
138.	člen
V drugih primerih, ki niso našteti v 135. do 137. členu, se pri ponovnih volitvah glasuje na podlagi obstoječih kandidatur in na podlagi pozneje potrjenih kandidatur. Predlogi kandidatur za nove kandidate morajo biti vloženi najpozneje 10 dni pred dnevom, ki je določen za ponovne volitve.
139.	člen
Dan ponovnih volitev oziroma ponovnega glasovanja razglasi pristojna volilna komisija najpozneje pet dni pred dnevom volitev, oziroma glasovanja. Obenem razglasi kandidature, ki so bile že prej potrjene, če so bile vložene in potrjene nove kandidature, razglasi tudi te.
2. Nadomestne volitve
140.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če poslanec umre ali mu sicer predčasno preneha mandat (143. člen).
141.	člen
Nadomestne volitve se razpišejo v 15 dneh od dneva, ko poslancu predčasno preneha mandat.
Nadomestne volitve se razpišejo samo, če do rednega poteka mandata preostaja še več kot šest mesecev,
142.	člen
Nadomestne volitve se morajo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo poslansko mesto izpraznjeno.
Razpis nadomestnih volitev se objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje šest tednov pred dnevom, določenim za volitve.
145.	člen
Poslancu Skupščine SR Slovenije preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico— z dnem, ko jo izgubi;
2.	če se odpove mandatu — z dnem. ko sprejme Skupščina SR Slovenije njegovo odpoved:
3.	če nastopi službo ali sprejme funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo republiškega poslanca — z dnem nastopa službe oziroma sprejema funkcije;
4.	če je odpoklican — z dnem, ko ugotovi Skupščina SR Slovenije, da je poslancu prenehal mandat zaradi odpoklica;
5.	če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šest mesecev ali na hujšo kazen — z dnem. ko postane sodba pravnomočna.
Poslancu zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije ne preneha mandat zato. če mu preneha delovno ali drugo razmerje ali funkciia. na nodlagi katere je kandidiral za poslanca.
144.	Člen
Kolikor ni v določbah tega poglavja drugače določeno, se za ponovne in nadomestne volitve uporabljajo ustrezne določbe III., IV., V. in VI. poglavja tega zakona.
Vlil. poglavje ODPOKLIC POSLANCEV >	1. Vlaganje predloga za odpoklic
a) Po zborih volivcev oziroma zborih delovnih ljudi
145.	člen
Postopek za odpoklic poslanca Republiškega zbora se sproži na predlog zborov, volivcev samo; če je predlog za sprožitev postopka za odpoklic sprejela večina volivcev na zborih, na katerih območju je najmanj tretjina vseh volivcev, vpisanih v volilnih imenikih na območju volilne enote, v kateri je bil izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga ali na predlog tretjine skupnega števila volivcev, volilne enote, v kateri je izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga.
146.	člen
Postopek za odpoklic poslanca zbora delovnih skupnosti se sproži na predlog zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih s področja zbora in drugih delovnih ljudi, ki imajo pravico predlagati kandidate za poslanca, če je predlog za sprožitev postopka sprejela večina delovnih ljudi na zborih, na katerih območju je najmanj tretjina vseh delovnih ljudi v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga.
147.	člen
Sklicanje zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi, de se sproži postopek za odpoklic poslanca' Skupščine SR Slovenije, lahko predlaga najmanj 50 občanov oziroma 50 delovnih ljudi s področja ustreznega zbora delovnih skupnosti, ki imajo pravico predlagati kandidate za volitve poslancev ustreznega zbora.
Sklicanje zborov volivčev oziroma zborov delovnih ljudi da se sproži postopek za odpoklic poslanca Skupščine SR Slovenije, lahko predlaga tudi večina odbornikov občinske skupščine oziroma občinskih skupščin, ki so poslanca izvolile.
Predlog za sklicanje zbora mora biti pismen.
148.	člen
Predlog za sklicanje zborov volivcev zaradi sprožitve postopka za odpoklic člana Republiškega zbora se pošlje predsedniku občinske skupščine; o tem se hkrati obvesti tudi občinska volilna komisija.
Predlog za sklicanje zborov delovnih ljudi zaradi sprožitve postopka zn odpoklic poslanca zbora delovnih skupnosti se pošlje za sklicanje zbora delovnih ljudi pristojnemu predstavniku organizacije (62. člen); o tem se hkrati obvesti pristojna občinska volilna komisija.
"149. člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine, zbor delovnih ljudi pa pristojni predstavnik delovne organizacije (62. člen).
Ce predsednik občinske skupščine oziroma pristojni predstavnik delovne organizacije ne skliče zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi najpozneje v 15 dneh potem, ko je predlog dobil, skliče zbor občinska volilna komisija v nadaljnjih petih dneh.
150.	člen
Zbor volivcev začne in vodi do izvolitve predsedstva zbora predsednik občinske skupščine ali odbornik skupščine, ki ga on določi, zbor delovnih ljudi pa za sklicanje pristojni predstavnik organizacije.
Ce je sklicala zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora volivec oziroma delovni človek, ki ga določi občinska volilna komisija.
151.	člen
Po izvolitvi predsedstva pojasni predsedujoči namen in način zborovega dela, prebere predlog za sklicanje in pozove predstavnika predlagateljev, naj obrazloži predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca.
Zbor nato obravnava predlog. Ko je obravnava končana, se o predlogu glasuje. Glasuje se javno z dviganjem rok. Če je potrebno, se glasovi preštejejo.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic je šprejet, če je zanj glasovala večina navzočih volivcev oziroma delovnih ljudi.
'	152. člen
Ce zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi ne sprejme predloga za sprožitev postopka za odpoklic, 'se ne more iz istih razlogov predlagati sklicanje novega zbora, dokler ne preteče eno leto od dneva, ko je zbor predlog za uvedbo postopka za odpoklic poslanca odklonil.
153.	člen
O delu zbora se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika.
Zapisnik obsega zlasti: kraj, ime občine ter dan in uro pričdtka in konca zbora, navedbo območja, za katero je bil sklican zbor, kdo je sklical in začel zbor, ime in priimek članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev oziroma delovnih ljudi, ki imajo pravico . sodelovati na zboru; število navzočih; dnevni red zbora; priimek, rojstno ime in prebivališče poslanca, čigar odpoklic se predlaga, z navedbo zboija Skupščine SR Slovenije, ki mu pripada; izid glasovanja o predlogu in razloge za sprožitev tegft pos’topka, če je bil predlog sprejet; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge za delo zjmra pomembne okoliščine.
154.	člen
Če je zbor sprejel predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca, se sestavi predlog za odpoklic.
Predlog za odpoklic sestavi predsedstvo zbora, zbor pa lahko določi za to tri druge, na zboru navzoče volivce oziroma delovne ljudi. Predlog podpišejo člani predsedstva pziroma trije drugi volivci oziroma delovni ljudje, ki jih je zbor za to določil: njihovi podpisi morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve.
b)Po skupini volivcev
155.	člen
Če predlaga odpoklic poslanca Republiškega zbora skupina volivcev, mora predlog podpisati naj-
manj tretjina volivcev, ki so voisani v volilnih imenikih na območju volilne enote.
Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od organa, pristojnega /,a overitv.e.
Predlogu za odpoklic poslanca Republiškega zbora mora biti priloženo potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o tem, da so predlagatelji vpisani v volilnem imeniku, in potrdilo občinske volilne komisije o skupnem številu volivcev, vpisanih na območju občine v volilnih imenikih.
Potrdili iz prejšnjega odstavka se lahko tudi dasta na samem predlogu.
2.	Vsebina pretiloga za odpoklic
156.	člen
Predlog za odpoklic mora obsegati:
1.	priimek, rojstno ime in prebivališče poslanca, čigar odpoklic se predlaga, in navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, katerega član je ter volilne enote, v, kateri je poslanec izvoljen;
2.	razloge, zaradi katerih se predlaga odpoklic.
Poleg podpisa vsakega podpisnika predloga za
odpoklic je treba navesti njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče.
Predlogu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi je treba priložiti zapisnik zbora, na katerem je bil predlog sprejet.
157.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pismeno pri občinski volilni komisiji. Ta ga pošlje takoj Republiški volilni komisiji.
3.	Preizkus predloga in razpis glasovanja o odpoklicu
158.	člen
Republiška volilna komisija preizkusi, ali je predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega žakona, ne preizkuša pa, ali so razlogi v predlogu za odpoklic upravičeni.
Če so v, predlogu samo formalne pomanjkljivosti, vrne Republiška volilna komisija predlog vlagateljem in jim določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti.
Republiška volilna komisija zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon, ali če vlagatelji v določenem roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti. O tem obvesti z odločbo vlagatelje predloga. Za vlagatelje predloga se štejejo podpisniki predloga. Če je predlog vložila skupina volivcev, se štejejo za vlagatelje prvi trije podpisniki predloga.
159.	člen
Če Republiška volilna komisija ugotovi, da predlog za odpoklic poslanca ustreza določbam tega zagona, potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu najpozneje z« trideseti dan po potrditvi predloga za odpoklic.
Odločba o razpisu glasovanja obsega priimek in rojstno ime poslanca, o čigar odpoklicu se bo glaso-valo, navedbo ijbora Skupščine SR Slovenije, ki mu Poslanec pripada, označbo volilne enote, v kateri je Idi izvoljen, in dan glasovanja.
Glasovanje o odpoklicu poslanca Republiškega zbora neposredno po volivcih se opravi v nedeljo.
160.	člen
Republiška volilna' komisija obvesti o razpisu glasovanja o odpoklicu zbor Skupščine SR Slovenije, katerega član je poslanec, čigar odpoklic se predlaga, tega poslanca, pristojno občinsko skupščino in pristojno občinsko volilno komisijo.
Odločba Republiške volilne komisije o razpisu glasovanja o odpoklicu se objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje 15 dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje.
4.	Glasovanje o odpoklicu
a)	Za poslanca Republiškega zbora
161.	Člen
O odpoklicu poslanca Republiškega zbora se glasuje na voliščih v območju volilne enote, kjer je bil poslanec izvoljen.
Občinska volilna komisija mora najpozneje sedem dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje o odpoklicu, določiti volišča in imenovati za vsako volišče volilni odbor, ki bo vodil glasovanje o odpokUcu.
162.	člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti, da je določeno glasovanje o odpoklicu.
Razglas mora obsegati priimek, rojstno ime in prebivališče poslanca, o čigar odpoklicu se bo glasovalo; navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, katerega član je; navedbo volilne enote, kjer se bo glasovalo o odpoklicu, in dan glasovanja.
Občinska volilna komisija poskrbi za to, da se objavijo razglasi o določitvi glasovanja o odpoklicu poslanca najpozneje sedem dni pred dnevom glasovanja v vseh krajih volilne enote, v kateri se bo glasovalo.
163.	člen
Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o odpoklicu, lahko poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic, priglasijo občinski volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče. Za predstavnika poslanca oziroma za predstavnika vlagateljev predloga za odpoklic in za njegovega namestnika se lahko priglasijo samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Predsednik občinske volilne komisije izda najpozneje v 48 urah po prejemu priglasitve za vsakega priglašenega predstavnika in namestnika posebno potrdilo, da sme biti navzoč pri delu volilnega odbora. ,
Poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic lahko priglasijo svojega predstavnika in njegovega namestnika tudi za občinsko volilno komisijo.
Predstavniki poslanca in predlagateljev imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati.
,	164. člen
Na vsakem volišču se postavi skrinjica za glasovanje o odpoklicu, na katero se obesi razglas o določitvi glasovanja o odpoklicu.
165.	člen
Predsednik volilnega odbora da vsakemu glasovalcu glasovnico.
Stran 128
URADNI LIST SRS
St. 11 — 10. IV. 1063
Glasovnica obsega navedbo priimka, rojstnega imena in prebivališča poslanca o čigar odpoklicu se glasuje. Pod njegovim imenom so druga pod drugo natisnjene besede »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Ce glasuje glasovalec za odpoklic poslanca, obkroži besedi »za odpoklic«, če pa glasuje proti odpoklicu, obkroži besedi »proti odpoklicu«.
Glasovnice, na katerih nista obkroženi besedi »za odpoklic« niti besedi »proti odpoklicu«, ter glasovnice, ki so tako izpolnjene, da se ne more zanesljivo ugotoviti, ali je volivec glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu, so neveljavne.
166.	člen
Ko je glasovanje končano, se preštejejo glasovnice; ugotovi se število glasovnic oddanih za odpoklic, število glasovnic oddanih proti odpoklicu ter število neveljavnih glasovnic.
Ko je štetje končano, vpiše volilni odbor v zapisnik o delu volilnega odbora skupno število volivcev, ki so vpisani v izpisku iz volilnega imenika, število volivcev, ki so glasovali po izpisku iz volilnega imenika, številcj glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddanih proti odpoklicu ter število neveljavnih glasovnic.
Nato volilni odbor razglasi pred poslopjem, v katerem se je glasovalo, izid glasovanja na tem volišču.
Volilni odbor pošlje najhitreje in po najkrajši poti zapisnik o glasovanju z glasovnicami in z vsem drugim volilnim materialom pristojni občinski volilni komisiji tako, kot to določi Republiška volilna komisija.
167.	člen
Na podlagi materiala, ki ga je sprejela od volilnih odborov, ugotovi občinska volilna komisija skupno število volivcev po volilnem imeniku v vsej volilni enoti, skupno število volivcev, ki so glasovali v volilni enoti, skupno število volivcev, ki so glasovali za odpoklic, skupno število volivcev, ki so glasovali proti odpoklicu ter skupno število neveljavnih glasovnic; na podlagi tega ugotovi, ali je poslanec odpoklican. Vse to vpiše komisija v zapisnik o svojem delu.
Občinska volilna komisija pismeno sporoči izid glasovanja Republiški volilni komisiji in poslancu, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
168.	člen
Ko ugotovi občinska volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu, ga razglasi na razglasni deski občinske skupščine ter pošlje takoj po Republiški volilni komisiji Republiškemu zboru poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovanje o odpoklicu.
b)	Za poslanca zborov delovnih skupnosti
169.	člen
O odpoklicu poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije glasuje občinska skupščina na svoji seji.
Če obsega volilna enota dve ali več občin, glasuje o odpoklicu vsaka občinska skupščina posebej.
Pravico glasovanja o odpoklicu imajo vsi odborniki občinske skupščine.
170.	člen
Odborniki občinske skupščine glasujejo o odpoklicu tako, da obkrožijo na glasovnici besedi »za odpoklic« ali besedi »proti odpoklicu«.
O glasovanju se sestavi zapisnik.
171.	člen
Na podlagi materiala, ki ga je sprejela od občinske skupščine, občinska volilna komisija ugotovi izid glasovanja o odpoklicu in na podlagi tega ugotovi, ali je bil poslanec odpoklican po drugem odstavku 23. člena tega zakona.
Ko ugotovi občinska volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu, pošlje takpj po Republiški volilni komisiji pristojnemu zboru delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, čigar poslanec je odpoklican, poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovanje o odpoklicu.
172.	člen
Kolikor ni z določbami 161. do 171. člena drugače določeno, se glede glasovanja o odpoklicu poslancev in o ugotovitvi izida glasovanja primerno uporabljajo določbe III., IV. in V. poglavja tega zakona; glede glasovanja o odpoklicu poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, ter O' ugotovitvi izida glasovanja o odpoklicu teh poslancev se primerno uporabljajo določbe 161. do 168. člena tega zakona.
IX. poglavje
VARSTVO VOLILNE PRAVICE 1. Ugovori in pritožbe
173.	člen
Zaradi nepravilnosti pri delu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, na katerih so bili predlagani kandidati za volitve poslancev ali je bil predlagan odpoklic poslanca in zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu, ima vsak kandidat, o katerem se je glasovalo, oziroma - poslanec, katerega odpoklic se predlaga, in vsak volivec oziroma vsak odbornik ob-, činske skupščine pravico vložiti ugovor pri pristojni občinski volilni komisiji. Ugovor ne zadrži volilnega postopka oziroma postopka za odpoklic.
Ce dožene občinska volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili podani pred potekom roka, določenega za predložitev predlogov kandidatov v potrditev, takšne nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, ki so ali ki bi lahko bistveno vplivale na določitev kandidature po zboru volivcev oziroma zboru delovnih ljudi, razveljavi delo zbora, na katerem so se dogodile takšne nepravilnosti, in odredi, da se v določenem roku skliče nov zbor. s
Zaradi nepravilnosti pri delu občinske skupščine pri volitvah oziroma odpoklicu poslanca ima vsak kandidat oziroma vsak poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje, in vsak odbornik občinske skupščine pravico vložiti ugovor pri občinski volilni kom'-'"
174.	člen
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s kute.ro se zavrne predlog kandidature ali ugotovi, da niso
izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature, imajo vlagatelji predloga pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS; pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Vrhovno sodišče SRS mora odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
175.	člen
Skupina najmanj 10 delovnih ljudi v organizacijah, ki imajo pravico predlagati kandidata za ustrezni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, lahko ugovarja pri pristojni občinski volilni komisiji, da kandidat za poslanca ne izpolnjuje pogojev za izvolitev za poslanca zbora delovnih skupnosti, v katerega je kandidiran.
Občinska volilna komisija odloča o ugovoru obenem, ko odloča o potrditvi kandidature.
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se potrdi kandidatura poslpnca zbora delovnih skupnosti, glede katerega je bil vložen ugovor, ima vlagatelj ugovora pravico pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe.
176.	člen
Zoper vsako odločbo občinske volilne komisije, razen zoper odločbo iz prejšnjih dveh členov, ima vsak kandidat, vsak odbornik občinske skupščine in vsak volivec pravico do pritožbe na pristojni zbor Skupščine SR Slovenije. Ti lahko opozorijo zbor Skupščine SR Slovenije tudi na nepravilnosti pri delu občinske skupščine, volilnega odbora in na nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, na katerem so bili predlagani kandidati.
Poslanec, o čigar odpoklicu se je glasovalo, in vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da proti odločbi občinske volilne komisije v zv.ezi z odpoklicem poslanca vloži pritožbo na pristojni zbor Skupščine SR Slovenije.
Pritožba, ki se vloži najpozneje do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu, se predloži po Republiški volilni komisiji; pozneje se vloži pritožba pri pristojnem zboru Skupščine SR Slovenije. Pritožbo na zbor Skupščine SR Slovenije je treba vložiti najpozneje do sestanka verifikacijskega odbora.
177.	člen
Zoper odločbo Republiške volilne komisije, s katero je bil zavrnjen predlog za odpoklic poslanca, imajo vlagatelji pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v treh dneh po prejemu odločbe.
2. Kazenske določbe
178.	člen
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na volivca ali na odbornika občinske skupščine, da bi pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu poslancev glasoval ali ne glasoval za določenega kandidata oziroma glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu poslanca ali da bi sploh ne glasoval ali pa da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic ali da bi odrekel svoj podpis na takem predlogu:
2.	volivec ali odbornik občinske skupščine, ki več kot enkrat glasuje ali poizkuša glasovati pri volitvah
za isti zbor Skupščine SR Slovenije ali pri glasovanju o odpoklicu;
3.	kdor pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom;
4.	kdor v nasprotju z določbo 112. člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo sam pripelje; •
5.	kdor uniči,, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu;
6.	uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma zakaj je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.
179.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali s kaznijo zapora do treh mesecev, se kaznuje za sodnb kaz* nivo dejanje:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
2.	kdor potem, ko je glasoval, ali ko se dožene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
3.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije;
4.	član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja.
180.	člen
Za sodno kaznivo dejanje ponarejanja, kršitve proste odločitve volivcev, oviranja uradne osebe pri opravljanju uradne dolžnosti, žalitve ali obrekovanja člana predsedstva zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi ali'člana volilnega odbora ali volilne komisije pri izvrševanju njihove uradne dolžnosti in za vsako drugo kaznivo dejanje, ki je določeno v kazenskem zakoniku in je storjeno v zvezi z volitvami ali odpoklicem poslancev, se kaznuje storilec po določbah kazenskega zakonika.
r
181.	člen
Dejanja, ki so kazniv^ po tem zakonu ali po kazenskem zakoniku in so storjena na volišču, vpiše volilni odbor v svoj zapisnik z navedbo storilčevega priimka, rojstnega imena, poklica in prebivališča.
Ko občinska volilna komisija konča svoje delo, naznani na podlagi zapisnikov vsa kazniva dejanja javnemu tožilstvu, da sproži postopek.
X. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
182.	člen
V delovnih skupnostih v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih, kjer ni organov upravljanja, so lahko izvoljeni za poslance v Organizacijsko-političrli zbor Skupščine SR Slovenije pri prvih volitvah po tem zakonu člani izvršiL nih odborov sindikalnih organizacij v teh organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih.
183.	člen
Pri prv;ih volitvah po tem zakonu imajo pravico sodelovati na zborih delovnih ljudi, na katerih se predlagajo poslanski kandidati v Gospodarski zbor poleg kmetov, ki so člani zadruge ali druge delovne organizacije, tudi člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
184.	člen
Materialna sredstva za izvedbo prvih volitev po tem zakonu zagotovi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
185.	člen
Izvjšni svet Skupščine SR Slovenije izda po potrebi navodilo za izvrševanje tega zakona.
186.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu republiških poslancev (Uradni list LRS, št. 43/57).
187.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 020-6/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
94.
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev Skupščine Socialistične republike
Slovenije
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije se razglaša zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 in ki se glasi:
ZAKON
o določitvi volilnih enot za volitve poslancev
Skupščine Socialistične republike Slovenije
1'. člen
Za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se ozemlje SR Slovenije razdeli na 120 volilnih enot, v katerih se voli po en poslanec Republiškega zbora, in sicer:
L V OKRAJU CELJE:
1.	volilna enota Brežice I: obsega območje občine Brežice na desnem bregu Save ter tale našelja občine
Brežice na levem bregu Save: Brežice, Bukošek, Cun-drovec, Črne, Sentlenart, Gornji Lenart in Trnje;
2.	volilna enota Brežice II: obsega ostali del območja občine Brežice, ki ni zajet v I. volilni enoti Brežice I;
3.	volilna enota Celje I: obsega območja tehle krajev, naselij, ulic oziroma trgov: Breg-Polule, Pečovnik, Lisce, Otok-vzhodni del, Otok-zahodni del. Ljubljanska cesta, Zidanškova ulica, Slomškov trg, Tomšičev trg, Stanetova in Gregorčičeva ulica;
4.	volilna enota Celje II: obsega območja tehle krajev, naselij in ulic: Mariborska cesta, Kovinarska ulica. Spodnja in Zgornja Hudinja, Ipavčeva ulica. Oblakova ulica, Vrunčeva ulica. Dečkova cesta, Ša-ranovičeva ulica, Ostrožno in Medlog;
5.	volilna enota Celje III: obsegu območja tehle krajev in naselij: Aljažev hrib, Teharje-Bukovžlak, štore, Prožinska vas, Svetina, Trnovlje-Gaji in Ljubečna;
6.	volilna enota Celje IV: obsega območja tehle krajev in naselij: Vojnik-trg, Vojnik-okolica, Škofja vas, Zadobrova, Šmartno v Rožni dolini, Dobrna, Frankolovo, Strmec in Socka;
7.	volilna enota Laško: obsega območje občine Laško;
8.	volilna enota Mozirje: obsega območje občine Mozirje;
9.	volilna enota Sevnica: obsega območje občine Sevnica;
10.	volilna enota Slovenske Konjice: obsega območje občine Slovenske Konjice;
11.	volilna enota Šentjur pri Celju: obsega območje občine Šentjur pri Celju;
12.	volilna enota Šmarje pri Jelšah I: obsega območja krajevnih uradov Kozje, Lesično, Bistrica ob Sotli, Podsreda, Polje ob Sotli, Podčetrtek in Pristava;
13.	volilna enota Šmarje pri Jelšah II: obsega območja krajevnih uradov Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec;
14.	volilna enota Velenje I: obsega mesto Šoštanj, naselja Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Veliki vrh, Mali vrh, Podgora, Gavce, Slatina, Paška vas, Gorenje, Skorno, Bele vode. Sv. Florjan pri Šoštanju, Skorho pri Šoštanju, Topolšica, Zavodnje, Šentvid pri Zavodnju, Ravne, Gabrke, Družmirje, Lokovica, Preloge, Pesje in Podgorje;
15.	volilna enota Velenje II: obsega mesto Velenje in naselja Plešivec, Skale, Hrastovec, Podkraj pri Velenju, Kavče, Arna&e, Laze, Ložnica, Silova, šalek, Konovo, Bevče, Paka pri Velenju, Šmartinske Cirkovce, Škalske Cirkovce, Lopatnik (del) in Paški Kozjak;
16.	volilna enota Videm-Krško I: obsega del občine Videm-Krško, ki leži na desnem bregu Save z izjemo naselij, ki so našteta v 17. volilni enoti Videm-Krško II;
17.	volilna enota Videm-Krško II: obsega del občine Videm-Krško, ki leži na levem bregu reke Save ter del mesta Videm-Krško, ki leži na desnem bregu reke Save in naselje Trška gora;
18.	volilna enola Žalec I: obsega območje krajevnih uradov Griže, Petrovče, Šempeter v Savinjski dolini in Žalec;
19.	volilna enola Žalec II: obsega območja krajevnih uradov Braslovče, Gomilsko, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko.
II.	V OKRAJU KOPER:
20.	volilna enota Ajdovščina I: obsega naselja Ajdovščina, Grivče, Ustje, Žapuže, Brje, Dobravlje, Skrilje, štomaž. Velike Zabije, Lokavec, Kovk, Otlica, Predmeja, Dolenje, Planina, Tevče, Batuje, Črniče, Gojače, Kamnje, Ravne, Selo, Vrtovin, Gabrje, Šmarje, Vrtovče, Zavino, Vipavski Križ;
21.	volilna enota Ajdovščina II: obsega naselja Col, Gozd, Križna gonu Malo polje, Orešje, Podkraj, Višnje, Vodice, Erzclj, Goee, Lože, Manče, Slap, Lozice, Orehovica, Podnanos, Podraga, Podbreg, Podgrič, Poreče, Gradišče pri Vipavi, Nanos, Vipava, Zemono, Bela, Duplje, Sanabor, Vrhpolje, Budanje in Dolga poljana;
22.	volilna enota Idrija: obsega območje občine Idrija;
23.	volilna enota Ilirska Bistrica: obsega območje občine Ilirska Bistrica;
24.	volilna enota Izola: obsega območje občine Izola;
23.	volilna enota Koper I: obsega naselja Bertoki, Pobegi, Cezarji, Ankaran, Hrvatini, Jclarji, Barizoni, Kolomban, Cerej, Premančan, Spodnje Škofije, Zgornje Škofije, Plavje, Tinjan, Marezige, Montinjan, Tru-ške, Trsek, Lopar, Bočaji, Kozloviči, Babiči, Labor, Boršt, Glem, Potok, Pridvor, Kocjančiči, Dekani,■''Crni kal, Cepki, Rižana, Rožar, Kortine, Krnica, Stepani, Gabrovica pri Črnem kalu, Osp, Socerb, Kastelec, Bre-žec pri Podgorju, Praproče, Črnotiče, Bezovica, Dol pri Hrastovljah, Hrastovlje, Loka, Podpeč, Zanigrad, Gračiščc, Kubed, Butari, Popetre, Zabavlje, Poletiči, Smokvica, Sočerga, Dvori, Maršiči, Movraž, Ilika, Lukini, Karli, Pisari, Peraji, Šeki. Sokolići. Trebeše, Tu-Ijaki, Gradin, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, Belvedur, Sirči, Topolovec, Močunigi, Koromači-Boškini, Pregara;
26.	volilna enota Koper II: obsega naselja Koper, Semedela, Šalara, Kampel, Bošamarin, Škocjan, Triban, Bonini, Vanganel, Centu r, Manžan, Gažon, Srgaši, Grintovec, Šmarje, Grinjan, Pomjan, Zupančiči, Di-lici, Fijerogo, Koštabona, Puče, Brič, Krkavče;
27.	volilna enota Nova Gorica. I: obsega naselja Šempeter pri Gorici, Vogrsko, Volčja draga, Bukovica, Vrtojba, Bilje, Dombrava, Miren,-Vrtoče, Orehovlje, Nova vas. Lipa, Temnica, Hudi log. Korita na Krasu, Sela na Krasu, Lokvica, Kostanjevica na Krasu, Novelo, Vojščica, Opatje selo;
28.	volilna enota Nova Gorica II: obsega naselja Dobrovo, Snežeče, Drnov, Biljana, Zali breg. Dolnje Cerovo, Fojana, Barbana, Golo brdo, Breg pri Golem brdu, ITIevnik, Pristavo, Kozana, Kožbana, Senik, Bre-zovk. Nožno, Vrhovlje (pri Kožbani), Brdice pri Kož-bani. Slapnik, Belo, Medana, Neblo, Hruševlje, Plešivo, Ceglo, Šlovrenc, Kozarno, Brdice pri Neblem, Višnje-vik. Krasno, Gradno, Slavče, Vipolže, Kojsko, Pod-sabotin. Gornje Cerovo, Vedrijan. Gonjače, Šmartno, Hum, Vrhovlje pri Kojskem, Imonje, Brcstje, Snežat-no, Ajba, Anhovo, Avče, Bodrež, Deskle, Doblar, Gorenje polje, Kambreško, Kanal, Kanalski vrh, Lig, Morsko, Plave, Ročinj, Seniški breg, Ukanje, Zapotok, Kal nad Kanalom, Levpa;
29.	volilna enota Nova Gorica III: obsega naselja Osek, Ozeljan, Šempas, Šmihel, Vitovlje, Renče, Arčoni, Lukcžiči, Mrljaki, Martinuči, Mohorini, Renski Podkraj, Žigoni, Oševljek, Gradišče nad Prvačino, Branik, Steske. Spodnja Branica. Preserje, Dornberk, lahor, Brdo, Draga, Potok pri Dornberku, Zalošče, Budihni, Saksid, Prvačina;
30.	volilna enota Nova Gorica IV: obsega naselja Cepovan, Lokovec, Lokve, Lažna, Banjšice, Bate, Ravni?., Grgar, Ravnica, Trnovo, Voglarji, Nova Gorica-mesto. Pristava, Ajševica, Rožna dolina, Kromberk, Stara gora;
31.	volilna enota Piran: obsega območje občine Piran;
32.	volilna enota Postojna: obsega območje občine Postojna;
33.	volilna enota Sežana I: obsega naselje Hrpelje, Kozina, Mihele, Nasirec, Vrhpolje, Tublje pri Hrpeljah, Slope, Klanec pri Kozini, Ocizla, Beka, Petrinje, Prešnica, Podgorje, Zazid, Rakitovec, Rodik, Materija, Bač pri Materiji, Povžane, Rožice,'Brezovica, Gradi-ščica, Odolina, Skadanščina, Slivje, Velike Loče, Mar-kovščina, Hotična, Mrše, Orehek pri Materiji, Tatre, Kovčice, Ritomeče, Gradišče pri Materiji, Obrov, Javorje, Poljane pri Podgradu, Golac, Brezovo brdo, Artviže, Ostrovlca, Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Gradišče pri Divači, Dolnje Ležeče, Kačiče-Pared, Lokev, Matavuu, Naklo, Prelože pri Lokvi, Škocjan, Senožeče, Gabrče, Dolenja vas, Potoče, Otošče, Laže, Senadole, Barka^ Dolnje Vreme, Famlje, Goreče pri Famljah, Gornje, Ležeče, Gornje Vreme, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah. Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Škofije, Zavrhek, Brestovica pri Povirju, Gorenje pri Divači, Merče, Plešivica, Povir, Žirje;
34.	volilna enota Sežana II: obsega naselja Sežana, Šmarje pri Sežani, Dane pri Sežani, Lipica, Orlek, Štorje, Majcni, Kazlje, Podbreže, Senadolice, Vrabče, Veliko polje; Stomaž, Sela, Razguri, Jakovce, Griže, Tabor, Avber, Gradnje, Raša, Ponikve, Dobravlje, Fi-lipčje brdo. Grahovo brdo, Utovlje, Tomaj, Šepulje, Križ, Godnje, Kreplje, Dol pri Vogljah, Voglje, Vrhovlje, Dutovlje, Pliskovica, Krajna vas. Veliki dol, Kopriva, Skopo, Brje pri Koprivi, Kosovelje, Čehovini, Trebižaui, Dolanci, Kodreti, Koboli, Večkoti, Krtinovica, Ravnje, Selo, Štjak, Dolenje, Gradišče pri Štjaku, Bogo, Nova vas, Mahniči, Poljane pri Štjaku, Štanjel, Kobdilj, Lisjaki, Cipnje, Hruševica, Kobjeglava, Tupelče, Lukovec, Gabrovica pri Komnu, Coljava, Volčji grad, Tomačevica, Komen, Divči, Preserje pri Komnu, Mali dol. Sveto, škrbina, Rubije, Šibelji, Gorjansko, Brje pri Komnu, Nadrožica, Kregolišče, Škofi, Tublje pri Komnu, Brestovica pri Komnu, Vale, Klanec pri Komnu, Ivanji grad, Zagrajec;
35.	volilna enota Tolmin I: obsega naselja Trenta, Soča, Lepena, Kal-Koritnica, Bavšica, Log pod Mangartom, Strmec na Predelu, Bovec, Plužna, Čezsoča, Log Cezsoški, Žaga, Srpenica. Trnovo ob Soči, Robi-dišče, Logje, Breginj, Llomec, Sedlo, Stanovišče, Pod-bela, Borjana, Potoki, Kred, Robič, Staro selo, Sužid, Svino, Kobarid, Mlinsko, Idrsko, Livek, Livške Ravne, Avsa, Jcvšček, Drežnica, Drcžniške Ravne, Jezerca, Magozd, Koseč, Ladra, Smast, Libušnje; Vrsno, Krn, Kamno, Selce, Selišče, Volarje, Gabrje, Dolje, Volče, Ciginj, Kozaršče, Volčanski Ruti;
36.	volilna enota Tolmin II: obsega naselja Tolmin, Zatolmin; Zadlaz-Čadrg, Čadrg, Tolminske Ravne, Zadlaz-Zabče, Žabče, Poljubin, Prapetno, Ljubinj, Most na Soči. Modrej, Modrejce, Sela pri Volčah, Koz-merice. Tolminski Lom, Kanalski Lom, Dolgi laz, Gorenji Log, Drobočnik, Postaja, Grudnica, Bača pri Modreju, Idrija pri Bači, Slap ob Idrijci, Roče, Dolenja Trebuša, Gorenja Trebuša, Stopnik, Šentviška gora. Gorski vrh, Daber, Zakraj, Polje, Prapetno brdo. Pečine, Ponikve, Logaršče, Podmelec, Sela nad Podmel-
cem. Loje, Kneške Ravne, Lisec, Temljine, Kneža, Klavže, Grahovo' oh Bači, Bakovski vrh, Koritnica, Rut, Grant, Huda južna, Obloke, Znojile, Stržišče, Kal, Trtnik, Porozen, Kuk.
III.	V OKRAJU LJUBLJANA:
37.	volilna enota Cerknica: obsega območje občine Cerknica:
38.	volilna enota Črnomelj: obsega območje občine Črnomelj; .
39.	volilna enota Domžale I: obsega del občine Domžale z naselji Domžale, Depala vas, Sentpavel pri Domžalah, Dragomelj, Pšata, Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu, Dobeno, Trzin, Homec, Preserje pri Radomljah, Jarše in Ihan;
40.	volilna enota Domžale II: obsega ostali del območja občine Domžale, ki ni zajet v 59. volilni enoti Domžale I;
J 41. volilna enota Grosuplje I: obsega del občine Grosuplje z naselji, ki spadajo v območje matičnega urada Grosuplje in krajevnega urada Dobrepolje;
42. volilna enota Grosuplje II: obsega del občine Grosuplje z naselji, ki spadajo v območje krajevnih uradov Višnja gora, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Krka in Zagradec;
45.	volilna enota Hrastnik: obsega območje občine Hrastnik;
44.	volilna enota Jesenice I: obsega del občine Jesenice, ki ga zajemajo krajevna skupnost Rateče, krajevna skupnost Kranjska gora, krajevna skupnost Dovje-Mojstrana, stanovanjska skupnost Hrušica, stanovanjska skupnost Plavž-Jesenice in krajevna skupnost Planina-Pod golica;
45.	volilna enota Jesenice H: obsega tlel občine Jesenice, ki ga zajemajo stanovanjska skupnost Pod-možaklja-Jcsenice, stanovanjska skupnost Sava, stanovanjska skupnost Javornik-Koroška Bcla-Jcscnice, stanovanjska skupnost Blejska Dobrava in krajevna skupnost Žirovnica;
46.	volilna enota Kamnik I: obsega del občine 'Kamnik, ki zajema matični okoliš Kamnik in krajevni urad Komenda1;
47.	volilna enota Kamnik II: obsega ostali del območja občine Kamnik, ki ni zajet v 46. volilni enoti Kamnik 1;
48.	volilna enota Kočevje: obsega območje občine Kočevje;
49.	volilna enota Kranj I: obsega del občine Kranj, ki zajema območje krajevnih uradov Naklo, Goriče, Predoslje, Preddvor in Jezersko;
50.	volilna enota Kranj II: obsega del občine Kranj, ki zajema stanovanjske skupnosti Center, Zlato polje, Vodovodni stolp in Hujc-Planina-Cirčc;
51.	volilna enota Kranj III: obsega del občine Kranj, ki zajema desni breg Save;
52.	volilna enota Kranj IV: obsega del občine Kranj, ki zajema stanovanjske skupnosti Primskovo-Klanec in območje krajevnih uradov Šenčur in Cerklje na Gorenjskem;
53.	volilna enota Litija: obsega območje občine Litija;
' 54. volilna enota Ljubljnna-Bežigrad I: obsega del občine Ljubljana-Bežigrad, ki zajema območji krajevnih skupnosti Bežigrad,1 »Stadion«, »Stožice« in Črnuče ter območji krajevnega odbora Jcžica-Mala vas in krajevnega odbora Savlje-Kleče;
55.	volilna enota Ljubljana-Bežigrad II: obsega del občine Ljubljana-Bežigrad, ki zajema območji krajevnih skupnosti »Boris Kidrič« in »Savsko naselje« ter območja krajevnih odborov: Tomačevo-Jarše, Nad-gorica. Podgorica pri Črnučah, Beričcvo in Dol pri Ljubljani;
56.	volilna enota Ljubljana-Centcr I: obsega del občine Ljubljana-Centcr znotraj tele meje: od občinske meje na Ljubljanici, Šentjakobski most,,po Coj-zovi cesti, Aškerčevi cesti, Trgu MDB do Tržaške ceste, zahodno po Tržaški cesti do Tobačne ulice, po tej ulici do železniške proge, severovzhodno po železniški progi do Ceste na Rožnik, po Cesti na Rožnik, dalje severno po občinski mžji preko Šišenskega hriba, po Latermanovem drevoredu do Celovške ceste, po železniški progi do podvoza na Titovi cesti, po Titovi cesti proti jugu do pošte, nadalje po Čopovi ulici do Tromostovja in proti toku Ljubljanice do Šentjakobskega mostu;
57.	volilna enota Ljnbljana-Center II: obsega del občine Ljubljana-Centcr znotraj tele meje: po Ljubljanici od Tromostovja po toku do občinske meje, nato po dolenjski železnici do viadukta na Šinartinski cesti, nato po južnem delu Vilharjeve ceste do Titove ceste, nadalje Titova cesta, Čopova ulica do Tromostovja;
58.	volilna enota Ljubljana-Centcr III: obsega del občine Ljubljann-Cenler znotraj tele meje: ort pričetka Grubarjevega kanala na Špici, po Grubarjevem kanalu do Karlovškega mostu, nadalje Hradetskega cesta, most ha Poljanski cesti preko Grubarjevega prekopa na železniški prelaz na Poljanski cesti, nato po železniški progi v smer do železniškega mostu na Ljubljanici, nato proti toku Ljubljanice do Špice ob pričetku Grubarjevega prekopa;
59.	volilna enota Ljubljann-Mostc-Polje I: obsega del občine Ljubijana-Moste-Poljc z naselji: Moste, Zelena jama, Jarše, Šmartno ob Savi, Obrije in Hrastje;
60.	volilna enota Ljubljana-Moste-Polje II: obsega del občine Ljubljana-Moste-Polje z naselji: Kodeljevo, Stepanja vas, Zgornja Hrušica, Fužine, Spodnja Hrušica, Bizovik, Krajevna skupnost Zadvor in krajevna skupnost Lipoglav;
61.	volilna enota Ljubljana-Moste-Polje III: obsega del občine Ljubljana-Moste-Polje z naselji: Polje ter krajevna skupnost Besnica in krajevna skupnost Dolsko;
62.	volilna enota Ljnbljaiia-Siškn I: obsega del občine Ljubljana-Šiška, ki ga zajemajo krajevna skupnost »Milan Majcen«, krajevna skupnost »Hinko Smrekar« in krajevna skupnost »Šcrcerjcvo«;
63.	volilna enota Ljubljann-šiška II: obsega del občine Ljubljana-Šiška, ki ga zajema krajevna skupnost Litostroj, krajevna skupnost Zg. šiška in krajevna skupnost Dravlje;
64.	volilna enota Ljubljana-Šiška III: obsegu del občine Ljubljana-Šiška, ki ga zajema krajevna skupnost Šentvid, krajevna skupnpst Podutik, krajevna skupnost Guncljc-Vižmnrje, krajevna skupnost Stane-žiče-Medno, krajevna skupnost Vižmarje-Brod, krajevna skupnost Šmnrtno-Tneen, krajevna skupnost Garneljne-Rašicn, krajevna skupnost Vodice, krajevna skupnost Bukovica-Sinkov turn;
65.	volilna enota Ljubijana-šiška IV: obsega dol občine Ljubljana-Šiška, ki ga zajema krajevna skupnost Medvode;
66.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rndnik I: obsega območje stanovanjskih skupnosti Rudnik-Barje, Trnovo in Kole/.iju;
67.	volilna enota Ljubljuna-Vič-Riidnik H: obsega območje stanovanjskih skupnosti Milan Cesnik, Malči Belič, Rožna dolina in Vič;
68.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik 111: obsega območje stanovanjskih skupnosti Brdo in Vrhovci ter območja krajevne skupnosti Brezovica pri Ljubljani, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Kozarje, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in Crni vrh;
69.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik IV: obsega območje krajevnih skupnosti Velike Laške, Rob, Turjak, Ig, Golo, Tomišclj, Škofljica, Lavrica, Želimlje, Preserje in Rakitna;
70.	volilna enota Logatec: obsega območje občine Logatec;
71.	volilna enota Metlika: obsega območje občine Metlika;
72.	volilna enota Novo mesto I: obsega del občine Novo mesto, ki zajema mesto Novo mesto, območje krajevnega urada Gotna vas in naselja: Ločna, Žabja vas, Ragovo, Bršljin, Cegelnica pri Novem mestu, Mala Bučna vas, Irča vas, Brod. Srebrniče, Prečna, Kozarjev kal, Suhor, Podgora, Češča vas, Groblje, Zalog, Loke, Gorenje Kamence, Daljni vrh, Hudo, Velika Bučna vas, Dolenje Kamence, Muhaber in Potočna vas;
73.	' volilna enota Novo mest«) II: obsega del občine Novo mesto, ki zajema območja krajevnih uradov Brusnice, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Otočec, razen naselja Ločna;
7L. volilna enota Novo mesto III: obsega del občine Novo mesto, ki zajema območja krajevnih uradov: Mirna peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Hinje in Straža brez naselja Podgora;
73. volilna enota Radovljica I: obsega del občine Radovljica z naselji: Bled, Bohinjska Bela, Obrne, Slamniki, Podhom, Zasip, Poljšica pri Gorjah, Bodešče, Koritno, Ribno, Kupljenik, Selo pri Bledu, Spodnje Gorje, Grabče, Krnica, Mevkuž, Perniki, Radovna, Spodnje Laze, Višelniea, Zgornje Gorje, Bohinjska Bistrica, Ravne v Bohinju, Bohinjska Češnjica, Goreljek, Jereka, Koprivnik v Bohinju, Podjelje, Srednja vas v Bohinju, Gorjuše, Nemški rovt, Bitnje, Lepcuce, Nomenj, Brod, Kamnje, Polje, Ribčov laz, Savica, Žlan, Stara Fužina, Studor v Bohinju in Ukanc;
76.	volilna enota Radovljica H: obsega del pbčine Radovljica z naselji: Radovljica, Lesce, Begunje na Gorenjskem, Poljče, Zgošu, Brezje, Črnivec, Dobro polje. Noše, Brezovica, Češnjica, Dobravica, Ovsiše, Poljšica pri Podnartu, Lipnica, Prezrcnjc, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava, Hraše, Stu-denčice, Kamna gorica, Kropa, Brda, Lancovo, Ravnica, Spodnja Lipnica, Zgornja Lipnica, Vošče, Peračica, Ljubno, Posavec, Praproče, Globoko, Gorica, Mošnje, Vrbnje, Rovte, Hlebce, Nova vas pri Lescah, Zapuže, Dvorska vas, Spodnji Otok, Zgornji Otok, Mlaka, Slatna, Srednja vas. Zadnja vas, Mišače, Otoče, Podnart in Zaloše;
77.	volilna enota Ribnica: obsega območje občine Ribnica;
78.	volilna enota Škofja Loka I: obsega del občine Škofja Loka z naselji: Godešič, Gosteče, Draga. Pungert, Crngrob, Križna gora, Moškrin, Papirnica, Pevno, Andrej nad Zmincem, Hosta, Ožbolt nad Zmincem, Pu-štal, Sv. Barbara, Gorenja vas-Reteče, Reteče, Binkelj, Stara Loka, Trnje, Vešter, Virlog, Grenc, Stari dvor, Suha, Trata, Lipica, Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Vir-maše, Podpulfrca, Škofja Loka in Vincarje;
79.	volilna enota Škofja Loka II: obsega ostali del območja občine Škofja Loka, ki ni zajet v 78. volilni enoti Škofja Loka I;
80.	volilna enota Trbovlje: obsega območje občine Trbovlje;
81.	volilna enota Trebnje: obsega območje občine Trebnje;
82.	volilna enota Tržič: obsega območje občine Tržič;
83.	volilna enota Vrhnika: obsega območje občine
Vrhnika;	.
'84. volilna enota Zagorje ob Savi': obsega območje občine Zagorje ob Savi.
IV.	V OKRAJU MARIBOR:
85.	volilna enota Dravograd: obsega območje občine Dravograd;
86.	volilna enota Gornja Radgona I: obsega tale naselja: Šratovci, Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje, Mota, Boračeva, Janžev vrh, Kobilščak, Melanjski vrh, Zrnova, Kapeljski vrh, Radenski vrh, Paričjak, Turjanski vrh, Spodnji Kocjan, Zgornji Kocjan, Mur-ščak. Murski vrh, Rožički vrh, Stanetinci, Rački vrh, Ilra.šenski vrh, Sclišči, Kupetinei, Slaptinci, Blaguš, Brezje, Biserjane, Videm, Jamna, Cakova, Kraljevci, Kočki vrh, Žihlava, Stara gora, Terbegovci, Grabšinci, Mali Moravščak, Kokolanjščak, Sovjak, Ženik. Galu-šak, Kutinci, Gabre, Okoslavci, Dragotine!, Kocjan, Spodnji Ivanjci, Ivanjski vrh, Grabonoš, Očeslavci, Stavešinci, Stavešinski vrh, Negova, Kirnova, Gornji Ivanjci, Rudvenci, Lokavci, Ivanjšcvci ob Ščavnici, Ivanjševski vrh in Radmošei;
87.	volilna enota Gornja Radgona H: obsega tale naselja: Podgorje, Vratja vas, Vratji vrh. Novi vrh, Zgornje Konjišče, Spodnje Konjišče, Stogovci, Drobtine!, Grabe, Pogled, Zepovci, Ziberci, Janhova, Apače, Crnci, Mahovci, Lcšane, Nasova, Segovci, Lutverci, Plitvica, Gornja Radgona, Podgrad. Hercegov.ščak, Police, Norički vrh, Mele, Lomanoše, Plitvički vrh. Spodnja Ščavnica, Zagajski vrlij-Lastomerci, Aženski vrh, Crešnjevci, Zbigovci, Orehovci, Orehovski vrh. Ptujska cesta;
88.	volilna enota Lenart: obsega območje občine Lenart;
89.	volilna enota Lendava I: obsega tale naselja: Benica, Ccntiba, Pince, Pincc-Marof, Dolina pri Lendavi, Pelišovci, Trimlini, Lendavske gorice, Dolgova-ške gorice, Dolga vas, Mostje, Genterovci, Ranuta, Rad-možanei, Kamovci, Žitkovei, Dobrovnik, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gabrje, Kot, Kapca, Lendava, Strehovci in Kobilje;
90.	volilna enota Lendava II: obsega tale naselja: Hotiza, Brezovec (del). Velika Polana, Mala Polana, Brezovica, Nedelica, Turnišče, Renkovci, Gomilica, Trnje, Žižki, Crenšovci, Odranci, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica;
91.	volilna enota Ljutomer: obsega območje občine Ljutomer;
92.	volilna enota Maribor-Center I: obsega del občine Maribor-Ccnter znotraj tele meje: od železniškega mostu na Dravi, po železniški progi proti severu do Meljske ceste, po Meljski cesti proti zahodu do Partizanske ceste, po Partizanski cesti, Slovenski ulici. Gosposvetski cesti in v ravnem podaljšku Gosposvetske ceste do Drave, po reki Dravi do železniškega mostu;
93.	volilna enota Maribor-Center II: obsega del občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Trga svobode proti severu do Ulice heroja Staneta, po
Ulici heroja Staneta do Ribniške ulice, po Ribniški itlici proti severu do poti na Piramido, po poti na vrh Piramide, z vrha Piramide proti vzhodu do južnega dela ceste Pod grudiščejn, po cesti Pod gradiščem do hišne številke 11 v Praprotnikovi ulici, od Praprot-nikove ulice številka 11 v ravni črti proti vzhodu do železniškega nadvoza na Šentiljski cesti, od železniškega nadvoza na Šentiljski cesti do Prjsojne ulice, od začetka Prisojne ulice v ravni črti proti vzhodu na vrh Meljskega hriba, z vrha Meljskega hriba v ravni črti proti vzhodu do mestne meje, po mestni meji proti jugu do Drave in po Dravi proti zahoda do železniškega mostu, po železniški progi proti severu do Meljske ceste, po Meljski cesti proti zahodu do Partizanske ceste in po Partizanski cesti do Trga svobode, ter območja naselij: Malečnik, Celestrina, Hrenca, Nebova, Vodole, Metava in Trčova;
94.	volilna enota Maribor-Center III: obsega del občine Maribor-Center znotraj tele meje: Ribniška ulica od odcepu poti na Piramido proti jugu do Ulice heroja Staneta, po Ulici heroja Staneta do Trga svobode, od Trga svobode proti zahodu po Slovenski ulici, Gosposvetski cesti do Koroške ceste, po Koroški cesti , do mestne meje, po mestni meji proti severu in vzhodu tako, da zajame naselja Ribniško selo, Račji dvor in Vinarje do poti na Piramido, po poti na Piramido na vrh Piramide, z vrha Piramide v ravni črti proti vzhodu na južni del ceste Pod gradiščem, po cesti Pod gradiščem do Praprotnikove ulice št. 11, od Praprot-nikove ulice št. 11 v ravni črti do železniškega nadvoza na Šentiljski cesti, od železniškega nadvoza na Šentiljski cesti do začetka Prisojne ulice in od tu v ravni črti proti vzhodu na vrh Meljskega hriba, z vrha Meljskega hriba v ravni črti proti vzhodu do mestne meje tako, da zajame naselja Pod vinogradi, Košaki, Počehova in Pekel ter naselja Jelenče, Pesnica pri Mariboru, Pesniški dvor, Ranca, Spodnje Dobrenje, Dolnja Počehova in Gačnik;
93. volilna enota Maribor-Center IV: obsega del občine Maribor-Center, in sicer naselja: Kresnica, Šentilj v Slovenskih goricah, Cirknica, Kaniža, Štri-hovec. Zgornje Dobrenje, Stara gora pri Šentilju, Ceršak, Kozjak pri Ceršaku, Selnica ob Muri, Srebotje; Dražen vrh, Spodnja Velka, Trate, Zgornja Velka, Jurjevski vrh, Plodršnica, Gradiška, Sladki vrh, Svečane, Vranji vrh (Zgornja Gradiška), Šomat; Jareninski vrh, Jareninski Dol, Polička vas. Polički vrh, Vajgen, Vukovski dol in Vukovski vrh; Drankovec, Fle-kušek, Kušernik, Počenik, Ročica, Mali Dol, Slatenik, Spodnji Jakobski dol, Zgornje Hlapje, Spodnje Hlap-je. Zgornji Jakobski dol; Dragučova, Grušova, Ložane, Pernica, Ruperče, Vosek in Vukovje;
96.	volilna enota Maribor-Center V: obsega del občine Maribor-Center, in sicer naselja: Bresternica, Rošpoh, Kamnica, Jelovec, Srednje, Gaj nad Mariborom, Šober, Zgornji Slemen; Zgornja Kungota, Kozjak nad Pesnico, Plintovec, Zgornje Vrtiče, Grušena, Jedlovnik. Jurski vrh, Pesnica, Vršnik in Gradiška; Svečina, Ciringa, Plač, Podigrac, Slatina, Slatinski dol, Špičnik in Zgornje Vrtiče; Spodnja Selnica, Spodnji Boč. Spodnji Slemen, Veliki Boč, Zgornji Boč, Vurmat (del), Gradišče na Kozjaku, Črešnjevec ob Dravi, Fala (del) in Janževa gora (del);
97.	volilna enota Maribor-Tabor I: obsega del mestnega območja Maribora južno od reke Drave in vzhodno od Črtomirove ulice, Murkove ulice do križišča s Koresovo ulico, tako da poteka meja po Kore-sovi ulici, v podaljšku po Ulici pariške komune do križišča z Betnavsko cesto, zajema ves predel vzhodno
od Betnavske ceste do Streliške ceste ter v podaljšku do katastralne meje k. o. Razvanje tako, da zajame na jugu naselje Razvanje. Na južni strani in na vzhodni strani omejuje to volilno enoto občinska meja z občino Maribor-Tezno do reke Drave;
98.	volilna enota Maribor-Tabor II: obsega del mestnega območja Maribora, ki zajemu del zahodno od Črtomirove ulice, Murkove ulice, Ulice Pariške komune do Betnavske ceste v podaljšku do katastralne meje k. o. Razvanje, kjer teče južna meja po kata-stralni meji med katastrskima občinama k. o. Razvanje in k. o. Sp. Radvanje do občinske meje z občino Maribor-Tezno, po občinski meji do katastralne meje k. o. Pekre, kjer poteka meja na zahodu po katastralni meji med k. o. Pekre in Zg. Radvanje do Pekrske ceste, nato pa po bivši upravno teritorialni meji med Limbušem' in Mariborom na sever do reke Drave;
99.	volilna enota Maribor-Tabor III: obsega območja naselij: Pekre, Hrastje, Limbuš, Laznica, Vrhov dol, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Lobnica, Log, Bezena, Ruše, Fala (del), Ruta, Smolnik, Činžat, Rdeči breg (del), Recenjak, Puščava, Kumen in Lovrenc na Pohorju;
100.	volilna enota Maribor-Tezno Ir obsega del naselja Pobrežje do Nasipne ulice 60 oziroma 31, do Ulice ob gozdu in na vzhodu do vključno Kosovelove ulice, ter naselja: Brezje, Dogoše, Zrkovci, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, Ciglence, Dvorjane,-. Vum-pah. Spodnja Korena, Zgornja Korena, Žikarce, Zimica in Jablance;
101.	volilna enota Maribor-Tezno II: obsega del naselja Pobrežje južno od Ulice ob gozdu, nadaljevanje Nasipne ulice, ulice zahodno od Kosovelove ulice, ter naselja: (Tezno), Miklavž na Dravskem polju, Rogoza, Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje;
102.	volilna enota Maribor-Tezno III: obsega naselja: Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Trniče, Prepolje, Marjeta na Dravskem polju, Brunšvik, Dravski dvor, Dobrovce, Skoke, Bohova, Pivola, Iločko Pohorje, Slivniško Pohorje, Polana, Čreta, Slivnica pri Mariboru, Radizel, Hotinja vas. Orehova vas, Spodnja Gorica, Zgornja Gorica, Podova, Brezula, Rače, Je-šenca, Požeg, Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik in Planica;
103.	volilna enota Murska Sobota I: obsega naselja: Lipa, Beltinci, Lipovci, Gančani, Dokležovje, Bratonci, Bogojina, Blikovnica, Filovci, Ivanci, Fokovci, Selo, Suhi vrh, Vučja gomila, Moravci, Teša-novci, Mlajtinci, Lukačevci, Krnci, Andrejci, Sebe-borci, Noršinci, Nemčavci, Martjanci,'Melinci in Ižakovci;
104.	volilna enota Murska Sobota II:-obsega naselja: Bakovci, Gederovci, Krajna, Sodišinci, Murski Petrovci, Bankovci, Borejci, Vanča vas, Petanjci, Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski Črnci, Krog, Sata-hovci, Predanovci, Kupšinci, Polana, Veščica pri Murski Soboti, Černcluvci, Rakičan in mesto Murska Sobota;
103.	volilna enota Murska Sobota III: obsega naselja: Prosenjakovci, Berkovci pri Prosenjakovcih, Pordašinci, Ivanjševci, Središče, Motvarjevci, Či-kečka vas, Ratkovci, Kančevci, Ivanovci, Križevci, Domanjševci. Kukcč, Panovci, Lončarovci, Šalovci, Krplivnik, Hodoš, Dolenci, Budinci, Petrovci, Stra-njevci, Šulinci, Lucovn. Peskovci, Adrijnnci, Čepinci, Markovci, Neradnovci in Zenavlje;
106.	volilna enota Murska Sobota IV: obsega naselja: Dolič, Matjaševci, Trdkova, Boreča, Martirije,
Kuzma, Gornji Slaveči, Motovilci, Grad, Vidonci, Ko-vačevci, Pertoča, Ropoča, Krašči, Večeslavci, Fikšinci, Korovci, Gornji Črnci, Topolovci, Gerlinci, Cankova, Skakovci, Domajinci, Rogaševci, Nuskova, Jurij, Serdica, Ocinje, Sotina in Kramarovci;
107.	volilna enota Murska Sobota V: obsega naselja: Bodonci, Vadarci, Radovci, Kruplivnik, Mačkovci, Otovci, Poznanovci, Dankovci, Kuštanovci, Pro-sečka vas, Moščanci, Bokrači, Dolina, Košarovci, Pečarovci, Vaneča, Brezovci, Lemerje, Strukovci, Puževci, Beznovpi, Zenkovci, Markišavci, Puconci, Gorica in Salamenci;
108.	volilna enota Ormož I: obsega del občine Ormož in sicer naselja: Bratonečice, Cerovec, Dobrav-ščak. Gomila pri Kogu, Gornji Ključarovci, Gradišče pri Ormožu, Hermanci, Hranjigovci, Hujbar, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Koračiće, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Libanja, Mala vas pri Ormožu, Mali Brebrovnik, Mezgovci, Mihalovci, Miklavž pri Ormožu, Pavlovski vrh, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Sejanci, Senčak, Senik, Spodnji Ključarovci, Stanovno, Strezetina, Tomaž pri Ormožu, Trnovci, Veličane, Veliki Brebrovnik, Vinski vrh. Vitan, Vodranci, Vuzme-tinci, Zagorje, Zasavci, Žerovinci in Žvab;
109.	volilna enota Ormož II: obsega ostali del območja občine Ormož, ki ni zajet v 108. volilni enoti Ormož I;
110.	volilna enota Ptuj I: obsega del občine Ptuj, in sicer mesto Ptuj in naselja: Brstje, Budina, Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabelčja vas, Spuhlja, štuki, Vičava ter območje krajevnega urada Grajena;
111.	volilna enota Ptuj II: obsega del občine Ptuj, in sicer območja krajevnih uradov Destrnik, Juršinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci;
112.	volilna enota Ptuj III: obsega del občine Ptuj, in sicer območja krajevnih uradov Dolena, Leskovec, Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju in Žetale;
113.	volilna enota Ptuj IV: obsega del občine Ptuj, in sicerf območja krajevnih uradov Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Markovci in Zavrč;
114.	volilna enota Ptuj V: obsega del občine Ptuj, in sicer območja krajevnih uradov Cirkovce, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Ptujska gora;
115.	volilna enota Radlje ob Dravi: obsega območje občine Radlje ob Dravi;
116.	volilna enota Ravne na Koroškem I: obsega tale naselja: Ravne na Koroškem; Belšak. Brdinje. Breznica, Dobja vas. Dolga brda, Prevalje, Zgornja Jamnica, Stražišče, Dobrije, Koroški Selovec, Kot pri Prevaljah, Leše, Lokovica, Navrški vrh, Podgora, Kotlje, Poljana, Preški vrh, Sele (del). Strojna, Suhi vrh, Spodnja Jamnica, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem, Uršlja gora, Podkraj, Zagrad in Zelen breg;
117.	volilna enota Ravne na Koroškem II: obsega del naselja: Bistra, Crna, Pristava, Žerjav, Javorje, Jazbina, Koprivna, Lom, Ludranski vrh, Mežica, Onkraj Meže, Podkraj pri Mežici, Polena, Plat, Podpeca in Topla;
118.	volilna enota Slovenska Bistrica I: obsega del občine Slov. Bistrica, in sicer naselja: mesto Slov. Bistrica, Bojtina, Brezje pri Slov. Bistrici, Bukovec, Cigonca, Črešnjevec, Devina, Farovec, Fošt, Frajhajm. Gabrnik, Gladomes, Jurišna vas, Kalše, Klopce, Kočno pri Polskavi, Korplje, Kostanjevec, Kovača vas, Leskovec, Lokanja vas, Malo Tinje, Ogljenšak, Ošelj, Planina pod Šumikom, Pokoše. Preloge, Prepuž. Pretrež, Prihova, Rep. Ritožnoj, Sele pri Polskavi, Sevec, Smrečno, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spod-
nja Polskava, Spodnje Prebukovje, Šentovec, Šmartno . na Pohorju, Tinjska gora, Trnovec, Turiška vas na Pohorju, Urh, Veliko Tinje, Videz, Vinarje, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas. Zgornja Polskava in Zgornje Prebukovje;
119.	volilna enota Slovenska Bistrica II: obsega del občine Slovenska Bistrica, in sicer naselja: Božje, Brezje, Brezje pri Poljčanah, Cezlak, Cadram, Ca-dramska vas, Dežno pri Makolah, Dobriška vas, Dobrova, Dolgi vrh, Drumlažno, Gaj (del), Globoko, Gorica, Hošnica, Hrastovec, Jelovec, Jelovec, Kebelj, Kočno ob Ložnici, Koritno, Kot, Kovaški vrh. Krasna, Križeča vas. Lačna gora, Laporje, Levič, Ljubično, Lovnik, Ložnica, Lukanja, Lušečka vas, Makole, Mala-horna, Markečica, Modraže, Modrič, Mostečno, Nad-grad, Novake, Okoška gora, Oplotnica, Pečke, Pobrež, Podboč, Podgrad, Poljčane, Pragersko, Raskovec, Razgor, Savinsko, Spodnja Brežnica, Spodnje Poljčane, Stanovsko, Stari grad. Stari Log, Stopno, Stranske Makole, Straža, Strug, Studenice, Štatenberg, Ugovec, Varoš, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica, Zgornje Grušovje, Zgornje Poljčane, Zlakova, Zlogona gora, Zlogona vas in Zabljek;
120.	volilna enota Slovenj Gradec: obsega območje občine Slovenj Gradec.
2.	člen
Za volitve poslancev Gospodarskega zbora Skupščine SRS se ozemlje SR Slovenije razdeli na 70 volilnih enot, v katerih se voli po en poslanec Gospodar-' skega zbora, in sicer:
L V OKRAJU CELJE:
1.	volilna enota Brežice: obsega gospodarske organizacije na območju občine Brežice;
2.	volilna enota Celje I: obsega vse gospodarske organizacije na delu območja občine Celje jugovzhodno od Savinje in južno od Voglajne vštevši Tovarno emajlirane posode. Lesnoindustrijski kombinat »Savinja«, podjetje »Ingrad« in železniško postajo Celje;
3.	volilna enota Celje II: obsega vse ostale gospodarske organizacije na delu območja Celje, ki ni zajet v 2. volilni enoti Celje I;
4.	volilna enota Laško: obsega gospodarske organizacije na območju občine Laško;
3.	volilna enota Mozirje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Mozirje;
6.	volilna enota Sevnica: obsega gospodarske organizacije na območju občine Sevnica;
7.	volilna enota Slovenske Konjice: obsega gospodarske organizacije na območju občine Slovenske Konjice;
8.	volilna enota Šentjur pri Celju: obsega gospodarske organizacije na območju občine Šentjur pri Celju;
9.	volilna enota Šmarje pri Jelšah: obsega gospodarske organizacije na območju občine Šmarje pri Jelšah;
10.	volilna enota Velenje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Velenje;
It. volilna enota Videm-Krško: obsega gospodarske organizacije na območju občine Videm-Krško;
12.	volilna enota Žalec: obsega gospodarske organizacije na območju občine Žalec.
II.	V OKRAJU KOPER:
13.	volilna enota Ajdovščina: obsega gospodarske organizacije na območju občine Adjovščina;
14.	volilna enota Idrija: obsega gospodarske organizacije na območju občine Idrija;
15.	volilna enota Ilirska Bistrica: obsega gospodarske organizacije na območju občine' Ilirska Bistrica;
16.	volilna enota Koper: obsega gospodarske organizacije na območju občine Koper;
17.	volilna enota Nova Gorica I: obsega gospodarske organizacije na območju 27. in 28. volilne enote Nova Gorica I in II za volitve poslancev Republiškega-zbora Skupščine SRS:
18.	volilna enota Nova Gorica II: obsega gospodarske organizacije na območju 29. in 30. volilne enote Nova Gorica lil in IV za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
19.	volilna enota Piran-Izola: obsega gospodarske organizacije na območju občin Piran in Izola;
20.	volilna enota Postojna: obsega gospodarske organizacije na območju občine Postojna;
21.	volilna enota Sežana: obsega gospodarske organizacije na območju občine Sežana;
22.	volilna enota Tolmin: obsega gospodarske organizacije na območju občine Tolmin.
III. V OKRAJU LJUBLJANA:
23.	volilna enota Gerknica-Ribnica: obsega gospodarske organizacije na območju občin Cerknica in Ribnica;
24.	volilna enota Crnomelj-Metlika: obsega gospodarske organizacije na območju občin Črnomelj in Metlika;
25.	volilna enota Domžale: obsega gospodarske organizacije na območju občine Domžale;
26.	volilna enota Grosuplje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Grosuplje;
27.	volilna enota Jesenice: obsega gospodarske organizacije na območju občine Jesenice;
28.	volilna enota Kamnik: obsega gospodarske organizacije na območju občine Kamnik;
29.	volilna epota Kočevje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Kočevje;
30.	volilna enota Kranj: obsega gospodarske organizacije na delu območja občine Kranj, ki ni zajet v 31. volilni enoti Kranj-Tržič;
.51. volilna enota Kranj-Tržič: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Kranj, ki ga zajemajo področja krajevnih uradov Naklo, Goriče, Predoslje, Preddvor ter Jezersko, in območje občine T ržič;
32.	volilna enota Litija: obsega gospodarske organizacije na območju občine Litija;
33.	volilna enota Ljubljana-Bežigrad: obsega gospodarske organizacije na območju občine Ljubljana-Bežigrad;
34.	volilna enota Ljubljana-Center I: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ljubljana-Center, in sicer od občinske meje občine Ljub-Ijana-Moste-Polje z občino Ljubljana-Center pri podvozu na Domžalski cesti, po Domžalski cesti na Vodmatski trg, nato po Šlajmarjevi in Zaloški cesti preko Hrvatskega trga in Trubarjevi ulici do križišča z Rozmanovo ulico, nato po Rozmanovi ulici do Sem-petrskega mostu in po strugi Ljubljanice do Tromo-stovja, jpo Prešernovemu trgu in Čopovi ulici na Titovo cesto, po Titovi cesti do Erjavčeve ceste in po
Erjavčevi cesti do križišča s Prešernovo cesto ter nato po Prešernovi cesti do občinske meje z občino Ljub-Ijana-Vič-Rudnik ter dalje po tej občinski meji do meje z občino Ljubljana-Siška in po meji z občino Ljubljana-Bežigrad do podvoza na Domžalski cesti;
35.	volilna enota Ljubljana-Center II: obsega go-
spodarske organizacije na ostalem delu območja ctb-čine Ljubljana-Center, ki ni zajet v 34. volilni enoti Ljubljana-Center I;	>
36.	volilna enota Ljubljaua-Moste-Polje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Ljub-Ijana-Moste-Polje;
37.	volilna enota Ljubljana-šiška I: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ljub-Ijana-Siška, ki zajema stanovanjske skupnosti »Milan Majcen«, »Hinko Smrekar«, »Sercerjevo«, »Litostroj« in »Zg. Šiška«;
38.	volilna enota Ljubljana-šiška II: obsega gospodarske organizacije na ostalem delu območja občine Ljubljana-Siška, ki ni zajet v 37. volilni enoti Ljub-Ijana-Šiška I;
39.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik I: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga zajemajo območja stanovanjskih skupnosti Trnovo, Kolezija, »Milan Česnik«, »Malči Belič«, Vič, Brdo, Vrhovci in Kozarje;
40.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik II: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga zajemajo območja stanovanjske skupnosti Barje in območje krajevnih skupnosti Lavrica, Škofljica, Velike Lašče, Rob, Turjak, Zelimlje, Golo, Ig, Rakitna, Preserje, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Brezovica pri Ljubljani, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in Črni vrh;
41.	volilna enota Novo mesto I: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Novo mesto, ki leži na levi strani Trdinove ceste, z izhodiščno točko križišče v Gotni vasi do cestnega mostu v Kan-diji, na desni strani Krke, od cestnega do železniškega mostu, na levi strani Ljubljanske ceste od predora do križišča s Cesto herojev, na levi strani Ceste herojev, od križišča z Ljubljansko cesto do Ločne, naselja Bršljin, Gorenje Kamence in Dolenje Kamence, Prečna in Irča vas ter celotnega območja krajevnih uradov Straža, Žužemberk, Hinje, Dolenjske Toplice in Gotna vas;
42.	volilna enota Novo mesto II: obsega gospodarske organizacije na delu območja mesta Novo mesto, ki ni zajet v 41. volilni enoti Novo mesto 1, z naseljem Ločna ter na območjih krajevnih uradov Brusnica, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta, Otočec in Mirna peč;
43.	volilna enota Radovljica: obsega gospodarske organizacije na območju občine Radovljica:
44.	volilna enota Škofja Loka: obsega gospodarske organizacije na območju občine Škofja Loka;
45.	volilna enota Trbovlje-Hrastnik: obsega gospodarske organizacije na območju občin Trbovlje in Hrastnik;
46.	volilna enota Trebnje: obsega gospodarske organizacije na območju občine Trebnje;
47.	volilna enota Vrhnika-Logatec: obsegu gospodarske organizacije na območju občine Vrhnika in Logatec;
48.	volilna enota Zagorje ob Savi: obsega gospodarske organizacije na območju občiue Zagorje ob Savi.
IV.	V OKRAJU MARIBOR:
-i9. volilna enota Gornja Radgona: obsega gospodarske organizacije na območju občine Gornja Radgona;
50.	volilna enota Lenart: obspga gospodarske organizacije na območju občine Lenart;
51.	volilna enota Lendava: obsega gospodarske organizacije na območju občine Lendava;
52.	volilna enota Ljutomer: obsega gospodarske organizacije na območju občine Ljutomer;
53.	volilna enota Maribor-Center I: obsega gospodarske organizacije na delu območja občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Drave po Kopališki ulici proti severu do Partizanske ceste, po Partizanski cesti in Meljski cesti proti vzhodu do mestne meje ter po mestni meji do Drave;
54.	volilna enota Maribor-Center II: obsega gospodarske organizacije na delu območja občine Maribor-Center znotraj tele meje: od DraVe po Kopališki ulici do Partizanske ceste, po Partizanski Cesti in Meljski cesti do železniškega nadvoza, po železniški progi proti severu do podaljška Tomšičeve ulice, po Tomšičevi ulici proti zahodu in preko parka do Trubarjeve ulice, po Trubarjevi* ulici proti jugu do Mladinske ulice, po Mladinski ulici proti zahodu do Štros-majerjeve ulice, po Štrosmajerjevi ulici in Pristaniški ulici proti jugu do Drave;
55.	volilna enota Maribor-Center III: obsega gospodarske organizacije na območju občine Maribor-Center razen območja znotraj tele meje: od Drave po Pristaniški ulici in Štrosmajerjevi ulici proti severu do Mladinske ulice, po Mladinski ulici proti vzhodu do Trubarjeve ulice, po Trubarjevi ulici proti severu do sečišča podaljška Tomšičeve ulice, po Tomšičevi ulici proti vzhodu do železniške proge, po železniški progi proti jugu do Meljske ceste, po Meljski cesti proti vzhodu do mestne meje in po mestni meji do Drave;
56.	volilna enota Maribor-Tabor I: obsega gospodarske organizacije na delu območja občine Maribor-Tabor zahodno od Črtomirove ulice, Murkove ulice in Engelsove ceste v podaljšku do južne občinske meje ter območja naselij Pekre, Hrastje, Limbuš, Laznica, Vrhov dol, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Lobnica, Log, Bezena, Ruše, Fala (del), Ruta, Smolnik, Činžat, Rdeči breg (del), Rečen jak, Puščava, Kumen in Lovrenc na Pohorju;
57.	volilna enota Maribor-Tabor II: obsega gospodarske organizacije na delu območja občine Maribor-Tabor na mestnem predelu vzhodno od Črtomirove ulice, Murkove ulice in Engelsove ceste v podaljšku do južne občinske meje;
58.	volilna enota Maribor-Tezno I: obsega gospodarske organizacije na območju naselij: del naselja Tezno zahodno od Ulice heroja Volodje in Ulice heroja Nandeta, naselja Bohova, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, Polana, Creta, Slivnica pri Mariboru, Radizel, Rotinja vas, Orehova vas, Spodnja Gorica, Zgornja Gorica, Podova, Brczula, Rače, Ješenca, Požeg, Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik in Planica;
59.	volilna enota Maribor-Tezno II: obsega gospodarske organizacije na območju naselij: Pobrežje, Brezje, Dogoše, Zrkovci,'Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, Ciglence, Dvorjane, Vumpah, Spodnja Korena,
Zgornja Korena, Žikarce, Zimica, Jablance, Zlatoličje, Loka, Rošnja, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza in del naselja Tezno do vključno Ulice heroja Nandeta in vključno Ulice heroja Volodje;
60.	volilna enota Murska Sobota 1: obsega gospodarske organizacije na območju naslednjih naselij: Mačkovci, Otovci, Prosečka vas, Poznanovci, Kušta-novci, Košarovci, Moščanci, Dankovci, Pečarovci, Puconci, Gorica, Vaneča, Dolina, Bokrači, Šalamenci, Brezovci, Predanovci, Puževci, Strukovci, Lemerje, Zenjcovci, Beznovci, Vadarci, Radovci, Bodonci, Krup-livnik, Grad, Dolnji Slaveči, Motovilci, Vidonci, Ko-vačevci, Kuzma, Gornji Slaveči, Dolič, Matjaševci, Trdkova, Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Crnci, Korovci, Skakovci, Topolovci, Pertoča, Večeslavci, Ropoče, Krašči, Fikšinci, Jurij, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Rogašovci, Serdica in Sotina;
61.	volilna enota Murska Sobota II: obsega gospodarske organizacije na območju mesta Murska Sobota in v naslednjih naseljih: Bakovci, Cernelavci, Borejci, Kupšipci, Polana, Veščica pri Murski Soboti, Gede-rovci. Krajna, Murski Petrovci, Sodišinci, Krog, Sata-hovci, Rakičan, Tišina, Gradišče, Murski Crnci, Petanjci, Rankovci, Tropovci, Vanča vas, Nemčavci, Markišavci, Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci;
62.	volilna enota Murska Sobota III: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Murska Sobota, ki ni zajet v volilnih enotah 60 in 61 Murska Sobota I in 11;
63.	volilna enota Ormož: obsega gospodarske organizacije na območju občine Ormož;
64.	volilna enota Ptuj I: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na levem bregu Drave, severno od železniške proge Pragersko—Ormož, na območjih krajevnih uradov Destrnik, Grajena, Juršinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci ter v naseljih Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Stuki in Vičava;
65.	volilna enota Ptuj II: obsega gospodarske organizacije na| območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na desnem bregu Drave in na levem bregu Drave južno od železniške proge Ormož—Pragersko, na območjih krajevnih uradov Cirkulane, Dolena, Dornava, Gorišnica, Leskovec, Markovci. Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale ter v naseljih Brstje, Budina in Spuhlja;
66.	volilna enota Ptuj III: obsega gospodarske organizacije na območju dela občine Ptuj, in sicer na območjih krajevnih uradov Cirkovce, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Ptujska gora;
67.	volilna enota Radlje ob Dravi-Dravograd: obsega gospodarske organizacije na območju občin Radlje ob Dravi in Dravograd;
68.	volilna enota Ravne na Koroškem: obsega gospodarske organizacije na območju občine Ravne na Koroškem;
69., volilna enota Slovenska Bistrica: obsega gospodarske organizacije na območju občine Slovenska Bistrica;
70. volilna enota Slovenj Gradec: obsega gospodarske organizacije na območju občine Slovenj Gradec.
3.	Slen
Za volitve poslancev Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS se ozemlje SR Slovenije razdeli na 70 volilnih enot, v katerih se voli po en poslanec Pro-svetno-kulturnega zbora, in sicer:
. L V OKRAJU CELJE:
1.	volilna enota Brežice: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Brežice:
2.	volilna enota Celje I: obsega naslednje delovne organizacije s področja šolstva, kulture, prosvete in znanosti severno in severozahodno od magistrale Ljubljana—Maribor; skozi mestno območje Celja predstavljajo to magistralo: Ljubljanska cesta, Gregorčičeva ulica, Levstikova ulica in Mariborska cesta vštevši gimnazijo in -ekonomsko srednjo šolo;
3.	volilna enota Celje II: obsega ostale delovne organizacije s področja šolstva, kulture in znanosti na ostalem delu območja občine Celje, ki ni zajet v 2. volilni enoti Celje I;
4.	volilna enota Laško: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Laško;
5.	volilna enota Mozirje: obsega delovne organi-
zacije na področju prosvete in kulture na območju občine Mozirje;	l
6.	volilna enota Sevnica: obspga delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Sevnica;
7.	volilna enota Slovenske Konjice: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Slovenske Konjice;
8.	volilna enota Šentjur pri Celju: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Šentjur pri Celju;
9.	volilna enota Šmarje pri Jelšah: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Šmarje pri Jelšah;
10.	volilna enota Velenje: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Velenje;
11.	volilna enota Videm-Krško: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Videm-Krško;
12.	volilna enota Žalec: obsega delovne organizacije na področju posvete in kulture na območju/občine Žalec.
n. V OKRAJU KOPER:
13.	volilna enota Ajdovščina: obsega delovne or-nizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Ajdovščina;
14.	volilna enota Idrija: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Idrija;
15.	volilna enota Ilirska Bistrica: obsega delovne organizacije na področju 'prosvete in kulture na območju občine Ilirska Bistrica;
16.	volilna enota Koper: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Koper;
17.	volilna enota Nova Gorica I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju 27. in 28. volilne enote Nova Gorica I in II za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
18.	volilna enota Nova Gorica II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju 29. in 30. volilne enote Nova Gorica III in IV za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
19.	volilna enota Piran-Izola: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Piran in Izola;
20.	volilna enota Postojna: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Postojna;
21.	volilna enota Sežana: obsega delovne orghni-zacije na področju prosvete in kulture na območju občine Sežana;
22.	volilna enota Tolmin: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Tolmin.
III.	V OKRAJU-LJUBLJANA:
23.	volilna enota Cerknica-Ribnica: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Cerknica in Ribnica;
24.	volilna enota Črnomelj-Metlika: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Črnomelj in Metlika;
25.	volilna enota Domžale: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Domžale;
26.	volilna enota Grosuplje: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Grosuplje;
27.	volilna enota Jesenice: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Jesenice;
28.	volilna enota Kamnik: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Kamnik;
29.	volilna enota Kočevje: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Kočevje;
30.	volilna enota Kranj: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na delu območja občine Kranj, ki ni zajet v 31. volilni enoti Kranf-Tržič;
31.	volilna enota Kranj-Tržič: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Kranj, ki ga zajemajo področja krajevnih uradov Naklo, Goriče, Predoslje, Preddvor ter Jezersko in območje občine Tržič;
32.	volilna enota Litija: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Litija;
v
33.	volilna enota Ljubijaua-Bežigrad: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Ljubijana-Bežigrad;
34.	volilna enota Ljubljana-Center I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ljubljana-Center, in sicer
od občinske meje občine Ljubljana-Moste-Polje z občino Ljubijana-Center pri podvozu na Domžalski cesti, po Domžalski cesti na Vodmatski trg, nato po Šlajmar-jevi in Zaloški cesti preko Hrvatskega tfga in Trubarjevi ulici do križišča z Rozmanovo ulico, nato po Rozmanovi ulici do Šempetrskcga mostu in po strugi Ljubljanice do Tromostovja, po Prešernovem trgu in Čopovi ulici na Titovo cesto, po Titovi cesti do Erjavčeve ceste in po Erjavčevi cesti do križišča s Prešernovo cesto ter nato po Prešernovi cesti do občinske meje z občino Ljubljana-Vič-Rudnik ter dalje po tej občinski meji do meje z občino Ljubljana-šiška in po meji z občino Ljubljana-Bežigrad do podvoza na Domžalski cesti;
33. volilna enota Ljubljana-Center II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na ostalem delu območja občine Ljubljana-Center, ki ni zajet v 34. volilni enoti Ljubljana-Center I;
36.	volilna enota Ljubljana-Moste-Polje: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Ljubljana-Moste-Polje;
37.	volilna enota Ljubljana-šiška I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ljubljana-šiška, ki zajema stanovanjske skupnosti »Milan Majcen«, »Hinko Smrekar«, »Šercerjcvo«, »Litostroj« in »Zg. šiška«;
38.	volilna enota Ljubljana-šiška II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na ostalem delu območja občine Ljubljana-šiška, ki ni zajet v 37. volilni enoti Ljubljana-šiška I;
39.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga zajemajo stanovanjske skupnosti Rudnik-Barje, Trnovo in Kolezija jer krajevne skupnosti Velike Lašče, Rob, Turjak, Ig, Golo, Tomišelj, Škofljica, Lavrica, Želindje, Preserje in Rakitna;
40.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na ostalem delu območja občine Ljubljana-Vič-Rud-nik,_ ki ni zajet v 39. volilni enoti Ljubljana-Vič-Rudnik 1;
41.	volilna enota Novo mesto I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kultilre na območju dela občine Novo mesto, ki ga zajema del mesta Novo mesto, ki leži na levi strani Trdinove ceste, z izhodiščno točko križišče v Čolni vasi do cestnega mostu v K. audi ji, na desni strani Krke, od cestnega do železniškega mostu, na levi strani Ljubljanske ceste od predora do križišča s Cesto herojev, na levi strani Ceste herojev, od križišča z Ljubljansko cesto do Ločne, naselja Bršlin, Gorenje Kamence in Dolenje Kamence, Prečna in Irča vas ter celotnega območja krajevnih uradov Straža, Žužemberk, Hinje, Dolenjske Toplice in Gotnn vas;
42.	volilna enota Novo mesto II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na delu območja mesta Novo mesto, ki ni zajet v 41. volilni enoti Novo mesto I, z naseljem Ločna ter na območjih krajevnih uradov Brusnice, Šentjernej, Škocjan, Šmar-jeta, Otočec in Mirna peč;
43.	volilna enota Radovljica: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Radovljica;
44. volilna enota Škofja Loka: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Škofja Loka;
43. volilna enota Trbovlje-Hrastnik: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Trbovlje in Hrastnik;
46.	volilna enota Trebnje: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Trebnje;
47.	volilna enota Vrhnika-Logatec: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Vrhnika in Logatec;
48.	volilna enota Zagorje ob Savi: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Zagorje ob Savi.
IV.	V OKRAJU MARIBOR:
49.	volilna enota Gornja Radgona: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Gornja Radgona;
50.	volilna enota Lenart: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Lenart;
51.	volilna enota Lendava: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Lendava;
52.	volilna enota Ljutomer: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Ljutomer;
53.	volilna enota Maribor-Center I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Drave po Pristaniški ulici in Štrosmajerjevi ulici do Slovenske ulice, po Slovenski ulici do Trga svobode, od Trga svobode proti severu do Ulice heroja Staneta, po Ulici heroja Staneta do Maistrove ulice, po Maistrovi ulici proti vzhodu do železniške proge in po železniški progi proti jugu do Drave;
54.	volilna enota Maribor-Center II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Drave po Pristaniški ulici in Štrosmajerjevi ulici do Slovenske ulice,' po Slovenski ulici proti vzhodu do Trga svobode, po Trgu svobode proti severu do Ulice heroja Staneta, po Ulici heroja Staneta in Ribniški ulici do mestne meje, po mestni meji proti zahodu in jugu do Drave;
55.	volilna enota Maribor-Center III: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Maribor-Center razen območja znotraj tele meje: od Drave po železniški progi proti severu do podaljška Kopitarjeve ulice, po Kopitarjevi in Maistrovi ulici proti zahodu do Ulice heroja Staneta, po Ulici heroja Staneta in Ribniški ulici proti severu do, mestne meje, po mestni meji proti zahodu in jugu do Drave;
56.	volilna enota Maribor-Tabor I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Maribor-Tabor vzhodno od Črto-mirove ulice, Murkove ulice in Engelsove ceste v podaljšku do južne občinske meje;
57.	volilna enota Maribor-Tabor II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na
območju dela občine Maribor-Tabor zahodno od Črto-mirove ulice, Murkove ulice in Engelsove ceste v podaljšku do južne občinske meje ter območja naselij Pekre^ Hrastje, Limbuš, Laznica, Vrhov dol, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Lobnica, Log, Bezena, Ruše, Fala (del), Riitu, S'hiolnik, Činžat, Rdeči breg (del), Recenjak, Puščava, Kumen in Lovrenc na Pohorju;
58.	volilna enota Maribor-Tezno I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Maribor-Tezno z naselji: Pobrežje, Brezje, Dogoše, Zrkovci, Spodnji Duplek, Zgornji Du- ( plek, Ciglence, Dvorjane, Vumpah, Spodnja Korena, ^gornja Korena, Žikarce, Zimica, Jablance, Zlatoličje, Loka, Rošnja, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza in delom naselja Tezno do vključno Ulice heroja Nandeta in vključno Ulice heroja Volodje;
59.	volilna enota Maribor-Tezno H: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Maribor-Tezno z delom naselja Tezno zahodno od Ulice heroja Volodje in Ulice heroja Nandeta ter z naselji: Bohova, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Iločko Pohorje, Slivdiško Pohorje, Polana, Greta, Slivnica pri Mariboru, Radizel, Hotinja vas, Orehova vas. Spodnja Gorica, Zgornja Gorica, Podova, Brezula, Rače, Ješenca, Požeg, Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik in Planica;
60.	volilna enota Murska Sobota I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju mc^ta Murska Sobota;
61.	volilna enota Murska Sobota II: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju naselij: Tišina, Cankova, Puconci, Rogašovci, Kuzma, Grad, Bodonci in Mačkovci;
62.	volilna enota Murska Sobota III: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju naselij: Gornji Petrovci, Salovci, Markovci, Križevci, Hodoš, Fokovci, Bogojina, Beltinci, Dokle-žovje in Rakičan;
63.	volilna enota Ormož: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Ormož;
64.	volilna enota Ptuj I: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na levem bregu Drave, severno od železniške proge Pragersko— Ormož, na območjih krajevnih uradov Destrnik, Grajena, Juršinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci ter v naseljih Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Stuki in Vičava;
65.	volilna enota Ptuj H: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na desnem bregu Drave in na levem bregu Drave južno od železniške proge Ormož—Pragersko, na območjih krajevnih uradov Cirkulane, Dolena, Dornava, Gorišnica, Leskovec, Markovci, Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale ter v naseljih Brstje, Budina in Spuhljn;
66.	volilna enota Ptuj III: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju dela občine Ptuj, in sicer na območjih krajevnih uradov Cirkovce, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Ptujska gora;
6". volilna enota Radlje ob Dravi-Dravograd: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občin Rudije ob Dravi in Dravograd; «
68.	volilna enota Ravne na Koroškem: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture uh območju občine Ravne na Koroškem;
69.	volilna enota Slovenska Bistrica: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Slovenska Bistrica;
70.	volilna enota Slovenj Gradec: obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju občine Slovenj Gradec.
4.	člen
Za volitve poslancev Sociulno-zdravstvenega zbora Skupščine SRS se ozemlje SR Slovenije razdeli na 70 volilnih enot, v katerih se voli po en poslanec Social-no-zdravstvenega zbora, in sicer:
I.	V OKRAJU CELJE;
1.	volilna enota Brežice: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Brežice;
2.	volilna enot.a Celje I: obsega delovne organizacije na območju Splošne bolnišnice Celje;
3.	volilna enota Celje II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ostalem delu območja občine Celje, ki ni zajet v 2. volilni enoti Celje 1;
4.	volilna enota Laško: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Laško;
5.	volilna enota Mozirje: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Mozirje;
6.	volilna enota Sevnica: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Sevnica;
7.	volilna enota Slovenske Konjice: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Slovenske Konjice;
8.	volilna enota Šentjur pri Celju: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na obmpčju občine Šentjur pri Celju;
9.	volilna enota Šmarje pri Jelšah: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb ija območju občine Šmarje pri Jelšah;
10.	volilna enota Velenje: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Velenje;
It. volilna enota ViHem-Krško: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Videm-Krško;
12.	volilna enota Žalec: obsega vse delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Žalce.
II.	V OKRAJU KOPER
13.	volilna enota Ajdovščina: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ajdovščina;
14.	volilna enota Idrija: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Idrija;
15.	volilna cnola Ilirska Bistrica: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ilirska Bistrica;
16.	volilna enota Koper: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Koper;
17.	volilna enota Nova Gorica I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju 27. in 28. volilne enote Nova Gorica I in II za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
18.	volilna enota Nova Gorica II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju 29. in 30. volilne enote Nova Gorica lil in IV za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
19.	volilna enota Piran-Izola: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občin Piran in Izola;
20.	volilna enota Postojna: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služi) na območju občine Postojna;
21.	volilna enota Sežana: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Sežana;
22.	volilna enota Tolmin: obsega delovne organi-I zacije na področju zdravstva in socialnih služb na
območju občine Tolmin.
III.	V OKRAJU LJUBLJANA;
23.	volilna enota Cerknica-Ribnica: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občin Cerknica in Ribnica;
24.	voliliia enota Crnomelj-Metlika: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občin Črnomelj in Metlika;
25.	volilna enota Domžale: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Domžale;
26.	volilna enota Grosuplje: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Grosuplje; j
27.	volilna enota Jesenice: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Jesenice;
28.	volilna enota Kamnik: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Kamnik;
29.	volilna enota Kočevje: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Kočevje;
30.	volilna enota Kranj: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na delu območja občine Kranj, ki ni zajet v 31. volilni enoti Kranj-Tržič;
31.	volilna enota Kranj-Tržič: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Kranj, ki ga zajemajo pod-
ročja. krajevnih uradov Naklo, Goriče, Predoslje. Preddvor ter Jezersko in območje občine Tržič;
32.	volilna enota Litija: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Lilija;
33.	volilna enota Ljubljana-Bežigrad: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ljubljana-Bežigrad;
34.	volilna enota Ljubljana-Center I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Ljubljana-Center, in sicer od občinske meje občine Ljubljana-Moste-Polje z občino Ljubljana-Center pri podvozu na Domžalski cesti, po Domžalski cesti na Vodmatski trg, nato po Šlajmarjevi in Zaloški cesti preko llrvatskega trga in Trubarjevi ulici do križišča z Rozmanovo ulico, nato po Rozmanovi ulici do šempetrskega mostu in po strugi Ljubljanice do Tromostovja, po Prešernovem trgu in Čopovi ulici na Titovo cesto, po Titovi cesti do Erjavčeve ceste in po Erjavčevi cesti do križišča s Prešernovo cesto nato po Prešernovi cesti do občinske meje z občino Ljubljana-Vič-Rudnik ter dalje po tej občinski meji do meje z občino Ljubljana-Siška in po meji z občino Ljubljana-Bežigrad do podvoza na Domžalski cesti;
35.	volilna enota Ljubljana-Center II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ostalem dolu območja občine Ljubljana-Center, ki ni zajet v 34. volilni enoti Ljubljana-Center I;
36.	volilna enota Ljubljana-Moste-Polje: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ljubljana-Moste-Polje;
37.	volilna enota Ljubljana-Šiška I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Ljubljana-Šiška, ki zajema stanovanjske skupnosti »Milan Majčen«, »Hinko Smrekar«, »Šerccrjevo«, »Litostroj« in »Zg. šiška«;
38.	volilna enota Ljubljana-Šiška II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ostalem območju občine Ljubljana-Šiška, ki ni zajet v 37. volilni enoti Ljubljana-Šiška 1;
39.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga zajemajo stanovanjske skupnosti Rudnik-Barje, Trnovo in Kolezija ter krajevne skupnosti Velike Lašče, Rob, Turjak, Ig, Golo, Tbmišelj, Škofljica, Lavrica, Želimlje; Preserje in Rakitna;
40.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ostalem delu območja občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ni zajet v 39. volilni enoti Ljubljana-Vič-Rudnik I;
41.	volilna enota Novo mesto I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Novo mesto, ki leži na levi strani Trdinove ceste, z izhodiščno točko križišče v Gotni vasi do cestnega mostu v Kandiji, na desni strani Krke, od cestnega do železniškega mostu, na levi strani Ljubljanske ceste od predora do križišča s Cesto herojev, na levi strani Ceste herojev, od križišča z Ljubljansko cesto do Ločne, naselja Bršlin, Gorenje Kamence in Dolenje Kamence, Prečna in Irča vas ter celotnega območja krajevnih uradov Straža, Žužemberk, Hinje, Dolenjske Toplice in Gotna vas;
42.	volilna enota Novo mesto II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na delu območja mesta Novo mesto, ki ni zajet v 41. volilni enoti Novo mesto 1, z naseljem Ločna ter na območjih krajevnih uradov Brusnice, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta, Otočec in Mirna peč;
43.	Volilna enota Radovljica: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Radovljica;
44.	volilna enota Škofja Loka: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Škofja Loka;
45.	volilna enota Trbovlje-Hrastnik: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnega varstva na območju občin Trbovlje in Hrastnik;
46.	volilna enota Trebnje: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Trebnje;
47.	volilna enota Vrhnika-Logatec: obsega delovne organizacije na področje zdravstva in socialnih služb na obpiočju občin Vrhnika in Logatec;
48.	volilna enota Zagorje ob Savi: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Zagorje ob Savi.
IV.	V OKRAJU MARIBOR:
49.	volilna enota Gornja Radgona: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Gornja Radgona;
50.	volilna enota Lenart: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Lenart;
51.	volilna enota Lendava: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Lendava;
52.	volilna enota Ljutomer: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ljutomer;
53.	volilna enota Maribor-Center I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Maribor-Center znotraj
\ tele meje: od železniškega nadvoza na Meljski cesti, Meljska cesta proti zahodu, po Partizanski cesti do Trga svobode, Trg svobode proti severu do Ulice heroja Staneta, po Ulici heroja Staneta do Tomšičeve ulice, po Tomšičevi ulici proti vzhodu do železniške proge in po železniški progi proti jugu do Meljske ceste;
54.	volilna enota Maribor-Center II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Maribor-Center znotraj tele meje: od železniškega nadvoza na Meljski cesti, Meljska cesta proti zahodu. Partizanska cesta. Slovenska ulica. Gosposvetska cesta in podaljšek Gosposvetske ceste do Drave, po Dravi proti vzhodu do železniškega mostu in po železniški progi proti severu do Meljske ceste;
55.	volilna enota Maribor-Center III. obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služ.B na območju občine Maribor-Center razen območja znotraj tele meje: železniški most na Dravi po železniški progi proti severu do Tomšičeve ulice, Tomšičeva ulica proti zahodu do Ulice heroja Staneta, Ulica heroja Staneta proti jugu do Trga svobode, Trg svobode do Partizanske ceste, od Parti-
zanske ceste po Slovenski ulici proti zahodu, Gosposvetska cesta, podaljšek Gosposvetske ceste proti Dravi, in po Dravi proti vzhodu do železniškega mostu;
56.	volilna enota Maribor-Tabor I: obsega delovne
organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Maribor-Tabor zahodno od Tržaške ceste do železniškega prelazu, tako da ga na jugu in vzhodu omejuje železniška proga Maribor-Dravo-grad;	n
57.	volilna enota Maribor-Tabor II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ostalem območju občine Maribor-Tabor, ki ni zajeto v 56. volilni enoti Maribor-Tabor 1;
58.	volilna enota Maribor-Tezno I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju naselij: Pobrežje, Brezje, Dogoše, Zrkovci, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, Ciglence. Dvorjane, Vumpah, Spodnja Korena, Zgornja Korena. Žikarce, Jablance, Zlatoličje, Loka, Rošnja, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza, Tezno, Bohova, Spodnje Hoče, Cretn, Radizel, Slivnica pri Mariboru, Hotinja vas, Orehova vas. Spodnja Gorica, Zgornja Gorica, Podova, Brezula, Rače, Ješenca, Požeg, Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik in Planica;
59.	volilna enota Maribor-Tezno II: obsega delovne
organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju naselij: Pivola, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje in Polana;	x
60.	volilna enota Murska Sobota I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in sociajnih služb na območju naselju.Rakičan tdr na območju dela mesta Murska Sobota znotraj meje, ki jo tvorijo ulica Arhitekta Novaka, del Titove ulice od odcepa nlice Arhitekta Novaka do Kerenčičeve ulice, Kerenčičeva ulica do odcepu na Ulico 17. oktobra. Ulica 17. oktobra, del Cankarjeve ulice od odcepa Ulice 17. oktobra do Kerenčičeve ulice, Kerenčičeva' ulica do odcepa Cankarjeve ulice do železniške proge in železniške proge od prehoda Kerenčičeve ulice do Ulice arhitekta Novaka;
61.	volilna enota Murska Sobota II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju naselij Cankova in Grad ter na območju dela mesta Murska Sobota znotraj meje, ki jo tvorijo: Kopališka ulica. Grajska ulica. Lendavska cesta do mostu na Ledavi in potok Ledava od Lendavske ceste do Kopališke ulice;
62.	volilna enota Murska Sobota III: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na abmočju ostalega dela občine Murska Sobota, ki ni zajet v 60.i in 61. volilni enoti Murska Sobota 1 in II;
63.	volilna enota Ormož: obsega delovne' organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ormož;
64.	volilna enota Ptuj I: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuj na levem bregu Drave, severno od železuiškj: proge Pra-gersko-Ormož, na območju krajevnih uradov Destrnik, Grajena, Juršinci, Polenšak. Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci ter v naseljih Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Štuki in Vičava;
65.	Volilna enota Ptuj II: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na ob-
močju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na desnem bregu Drave in na levem bregu Drave južno od železniške proge Ormož—Pragersko, na območjih krajevnih uradov Cirkulane, Dolena, Dornava, Gorišnica, Leskovec, Markovci, Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale ter v naseljih Bratje, Budina in Spuhlja;
66.	volilna enota Ptuj III: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju dela občine Ptuj, in sicer na območjih krajevnih uradov Cirkovce, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Ptujska gora;
67.	volilna enota Radlje ob Dravi-Dravograd: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občin Radlje ob Dravi in Dravograd;
68.	volilna enota Ravne na Koroškem: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Ravne na Koroškem;
69.	volilna enota Slovenska Bistrica: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Slovenska Bistrica;
70.	volilna enota Slovenj Gradec: obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občine Slovenj Gradec.
5.	člen
Za volitve poslancev Organizacijsko-političnega zbora Skupščine SRS se ozemlje SR Slovenije razdeli na 70 volilnih enot, v katerih se voli po en poslanec Organizacijsko-političnega zbora, in sicer:
I.	V OKRAJU CELJE:
t. volilna enota Brežice: obsega delovne organ.-zacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Brežice;
2.	volilna enota Celje I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na delu območja občine Celje, ki ga na jugu omejuje Savinja, na vzhodu Voglajna, na severu Titov trg. Prešernova ulica, Trg petega kongresa in del Ljubljanske ceste ter na zahodu Jurčičeva ulica;
3.	volilna enota Celje II: obsega vse ostale delovne skupnosti v državnih organih, družbenO-poliličnih organizacijah in društvih na ostalem delu območja občine Celje, ki ni zajet v 2. volilni enoti Celje I;
4.	volilna enota Laško: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Laško;
5.	volilna enota Mozirje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Mozirje;
6.	volilna enota Sevnica: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Sevnica;
7.	volilna enota Slovenske Konjice: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih
organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Slovenske Konjice;
8.	volilna enota Šentjur pri Celju: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Šentjur pri Celju;
9.	volilna enota Šmarje pri Jelšah: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Šmarje pri Jelšah;
10.	volilna enota Velenje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Velenje;
11.	volilna enota Videm-Krško: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Videm-Krško;
12.	volilna enota Žalec: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Žalec.
z H. V OKRAJU KOPER:
13.	volilna enota Ajdovščina: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ajdovščina;
14.	volilna enota Idrija: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine. Idrija;
r
15.	volilna enota Ilirska Bistrica: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ilirska Bistrica;
16.	volilna enota Koper: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Koper;
17.	volilna enota Nova Gorica I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju 27. in 28. volilne enote Nova Gorica 1 in II za volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SRS;
18.	volilna enota Nova Gorica II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju 29. ip 30. volilne enote Nova Gorica lil in IV za volitve poslancev Republiškega zbora skupščine SRS;
19.	volilna enota Piran-Izola: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Piran in Izola;
20.	volilna enota Postojna: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Postojna;
21.	volilna enota Sežana: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Sežana;
22.	volilna enota Tolmin: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Tolmin.
III.	V OKRAJU LJUBLJANA:
23.	volilna enota Cerknica-Ribnica: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Cerknica in Ribnica;
24.	volilna enota Črnomelj-Metlika: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Črnomelj in Metlika;
25.	volilna enota Domžale: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Domžale;
26.	volilna enota Grosuplje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Grosuplje;
27.	volilna enota Jesenice: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Jesenice;
28.	volilna enota Kamnik: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Kamnik;
29.	volilna enota Kočevje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Kočevje;
30.	volilna enota Kranj: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na delu območja občine Kranj, ki ni zajet v 31. volilni enoti Kranj-Tržič;
31.	volilna enota Kranj-Tržič: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Kranj, ki ga zajemajo področja krajevnih uradov Naklo, Goriče, Predoslje, Preddvor ter Jezersko in območje občine Tržič;
32.	volilna enota Litija: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Litija;
33.	volilna enota Ljubljana-Bežigrad: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ljubljana-Bežigrad;
34.	volilna enota Ljubljana-Center I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih' na območju dela občine Ljubljana-Center, in sicer od občinske meje občine Ljpbljana-Moste-Polje z občino Ljubljana-Center pri podvozu na Domžalski cesti, po Domžalski cesti na Vodmatski trg, nato po Štajmarjevi in Zaloški cesti preko Hrvatskega trga in Trubarjevi ulici do križišča z Rozmanovo ulico, nato po Rozmanovi ulici do Šempetrskega mostu in po strugi Ljubljanice do Tromostovja, po Prešernovem trgu in Čo-
povi ulici na Titovo cesto, po Titovi cesti do Erjavčeve ceste in po Erjavčevi cesti do križišča s Prešernovo cesto ter nato po Prešernovi cesti do občinske meje z občino Ljubljana-Vič-Rudnik ter dalje po tej občinski meji do meje z občino Ljubljana-Šiška in po meji z občino Ljubljana-Bežigrad do podvoza na Domžalski cesti;
35.	volilna enota Ljubljana-Center II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na ostalem delu območja občine Ljubljana-Center, ki ni zajet v 34. volilni enoti Ljubljana-Center I;
36.	volilna enota Ljubljana-Moste-Polje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ljubljana-Moste-Polje;
37.	volilna enota Ljubljana-Šiška I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Ljubljana-Siška, ki zajema stanovanjske skupnosti »Milan Majcen«, »Hinko Smrekar«, »Šercerjevo«, »Litostroj« in »Zg. Šiška«;
38.	volilna enota Ljubljana-Šiška II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na ostalem delu območja občine Ljubljana-Šiška, ki ni zajet v 36. volilni enoti Ljubljana-Šiška I;
39.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga zajemajo stanovanjske skupnosti Rudnik-Barje, Trnovo in Kolezija ter krajevne skupnosti Velike Lašče, Rob, Turjak, Ig, Golo, Tomišelj, Škofljica, Lavrica, Zelim-Ije, Preserje in Rakitna;
40.	volilna enota Ljubljana-Vič-Rudnik II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na ostalem delu območja občine Ljubljana-Vič-Rud-nik, ki ni zajet v 39. volilni enoti Ljubljana-Vič-Rud-nik I;
41.	volilna enota Novo mesto I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Novo mesto, ki leži na levi strani Trdinove ceste, z izhodiščno točko križišče v Gotni vasi do cestnega mostu v Kandiji, na desni strani Krke, od cestnega do železniškega mostu, na levi strani Ljubljanske ceste od predora do križišča s Cesto herojev, na levi strani Ceste herojev, od križišča z Ljubljansko cesto do Ločne, naselja Bršljin, Gorenje Kamence in Dolenje Kamence, Prečna in Irča vas ter celotnega območja krajevnih uradov Straža, Žužemberk, Hinje, Dolenjske Toplice in Gotna vas;
42.	volilna enota Novo mesto II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na delu območja mesta Novo mesto, ki ni zajet v 41. volilni enoti Novo mesto I z naseljem Ločna ter na območjih krajevnih uradov Brusnice, Šentjernej, Škocjan, Šmar-jeta, Otočec in Mirno peč;
43.	volilna enota Radovljica: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Radovljica;
44.	volilna enota Škofja Loka: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Škofja Loka;
45.	volilna enota Trbovlje-Hrastnik: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Trbovlje in Hrastnik;
46.	volilna enota Trebnje: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Trebnje;
47.	volilna enota Vrhnika-Logatec: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Vrhnika in Logatec;
48.	volilna enota Zagorje ob Savi: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Zagorje ob Savi.
IV.	V OKRAJU MARIBOR:
49.	volilna enota Gornja Radgona: obsega delovne organizacije in delovhe skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Gornja Radgona;
50.	volilna enota Lenart: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Lenart;
51.	volilna enota Lendava: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Lendava;
52.	volilna enota Ljutomer: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ljutomer;
53.	volilna enota Maribor-Center I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Drave po Pristaniški ulici, Štrosmajerjevi ulici do Slovenske ulice, po Slovenski ulici proti vzhodu do Kopališke ulice, po Kopališki ulici proti jugu do Drave;
34.	volilna enota Maribor-Center II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Maribor-Center znotraj tele meje: od Drave po Kopališki ulici proti severu do Partizanske ceste, po Partizanski cesti proti vzhodu do Meljske ceste, po Meljski cesti do železniškega nadvoza in po železniški progi proti jugu do Drave;
-55. volilna enota Maribor-Center III: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Maribor-Center razen območja znotraj tele meje: od Drave po Pristaniški ulici in Štrosmajerjevi ulici do Slovenske ulice, po Slovenski ulici proti vzhodu do Partizanske ceste, po Partizanski cesti do Meljske ceste, po Meljski cesti do železniškega nadvoza in po progi proti jugu do Drave;
56.	volilna enota Maribor-Tabdr I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Maribor-Tabor, južno od Dvorakove ulice, zahodno od Masarykove ulice in severno od Ulice Moše Pijade do križišča v Dvorakovo ulico;
57.	volilna enota Maribor-Tabor II: obsega delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na ostalem območju občine Maribor-Tabor, ki ni zajeto v 56. volilni enoti Maribor-Tabor I;
58.	volilna enota Maribor-Tezno I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela naselja Tezno (Zagrebška ulica, Poljska ulica, Janševa ulica in Prvomajska ulica št. 1);
59.	volilna enota Maribor-Tezno II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in drijštvih na območju dela naselja Tezno (brez Zagrebške ulice, Poljske ulice, Janševe ulice in Prvomajske ulice št. 1) ter v naselij: Pobrežje, Brezje, Dogoše, Zrkovci, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, Ciglence, Dvorjane, Vumpah, Spodnja Korena, Žikarce, Zimica, Jablance, Zlatoličje, Loka, Rošnja, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza. Bohova, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, Polana, Crcta, Slivnica pri Mariboru, Radizel, Hotinja vas. Orehova vas, Spodnja Gorica, Zgornja Gorica,' Podova, Brezu la, Rače, Ješenca, Požeg, Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik in Planica;
60.	volilna enota Murska Sobota I: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela Titove ulice v Murski Soboti od križišča Lendavske, Grajske in Titove ulice do odcepa na Trubarjev drevored;
61.	volilna enota Murska Sobota II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih', družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela mesta Murska Sobota znotraj meje, ki jo tvorijo razbremenilni kanal od mostu na Tišinski cesti do Ciril Metodove ulice, Ciril Metodova ulica. Kopališka ulica do potoka Ledava, potok Ledava do Lendavske ceste. Lendavska cesta. Grajska ulica do odcepa na ulico Alije Knrdoša, Ulica Alije Kardoša, Trubarjev drevored do Titove ulice, Titova ulica od Trubarjevega drevoreda do Kerenčičeve ulice, Kerenčičeva ulica do odcepa na Cankarjevo ulico, Cankarjeva ulica, Bprisa Kidriča ulica od odcepa Cankarjeve ulice do Tišinske ceste in Tišinska cesta do mostu na razbremenilnem kanalu;
62.	volilna enota Murska Sobota III: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Murska Sobota, ki ni zajet v 60. in 61. volilni enoti Murska Sobota I in II;
63.	volilna enota Ormož: obsega delovne, organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ormož;
64.	volilna enota Ptuj T: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju
dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuj na levem bregu Drave, severno od železniške proge Pragersko-Ormož, na območjih krajevnih uradov Destrnik, Grajena, Jur-šinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci ter v naseljih Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas. Štuki in Vičava;
65.	volilna enota Ptuj II: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Ptuj, in sicer v mestu Ptuju na desnem bregu Drave in na levem bregu Drave južno od železniške proge Ormož-Pragersko, na območjih krajevnih uradov Cirkulane, Dolena, Dornava, Gorišnica, Leskovec, Markovci, Podlehnik, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale ter v naseljih Brstje, Budina in Spuhlja;
66.	volilna enota Ptuj III: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, druž-beno-političnih organizacijah in društvih na območju dela občine Ptuj, in sicer na območjih krajevnih uradov Cirkovce, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk in Ptujska gora;
67.	volilna enota Radlje ob Dravi-Dravograd: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občin Radlje ob Dravi in Dravograd;
68.	volilna enota Ravne na Koroškem: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Ravne na Koroškem;
69.	volilna enota Slovenska Bistrica: obsega delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Slovenska Bistrica;
70.	volilna enota Slovenj Gradec: obsega delovne ne organizacije in delovne skupnosti v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območju občine Slovenj Gradec.
6.	člen
Z izrazom »gospodarske organizacije« v 2. členu tega zakona se razumejo delovne organizacije in delovne skupnosti na področju gospodarstva ter kmetijski in obrtniški delavci, ki delajo izven gospodarske organizacije.
Z izrazom »delovne organizacije« v 3. in 4. členu tega zakona se razumejo tudi delovne skupnosti z ustreznega območja.
7.	člen
V prvi mandatni dobi Skupščine Socialistične republike Slovenije bodo izvoljeni za dve leti poslanci v tehle volilnih enotah:
a)	v volilnih enotah za volitve v Republiški zbor, v Gospodarski zbor in v Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS, ki so v 1., 2. in 3. členu tega zakona ošte-vilčene z lihim številom;
b)	v volilnih enotah za volitve v Socialno-zdrav-stveni zbor in v Organizacijsko-politični zbor Skupščine SRS, ki so v 4. in 5. členu tega zakona oštevilčene s sodim številom.
8.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uraunem uscu SRS«.
Št. 020-9/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
<	Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič I. r.
95.
UKAZ
o razglasitvi zakona o organizaciji in deln Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike
Slovenije
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije se razglaša zakon o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 in ki se glasi:
ZAKON
o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije-.
I.	Uvodna določba
1.	člen
Izvršni svet kot stalni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije opravlja politično-izvršilne naloge v okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistične republike Slovenije.
V okviru s tem zakonom določenih osnov za organizacijo in delo Izvršnega sveta, Izvršni svet samostojno ureja svojo notranjo organizacijo in način dela ter organizacijo in delovno področje organov in služb, ki opravljajo zadeve za potrebe Izvršnega sveta.
11.	Sestava in volitve
2.	člen
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, en ali več pbdpredsednikov in najmanj sedem članov, ki jih izvoli Republiški zbor Skupščine SRS izmed članov Skupščine.
3.	člen
Predsednika Izvršnega sveta voli Republiški zbor na predlog komisije za volitve in inienovanja ali na predlog skupine dvajsetih poslancev, druge člane Izvršnega sveta pa na predlog poslanca, ki je predlagan za predsednika Izvršnega sveta, potem ko da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
4.	člen
Izvršni svet se voli za štiri leta.
Republiški zbor lahko vedno razreši posamezne njegove člane ali Izvršni svet v celoti.
Namesto članov Izvršnega sveta, ki jim je prenehal mandat republiškega poslanca, izvoli Republiški zbor na predlog predsednika Izvršnega sveta za člane Izvršnega sveta druge poslance.
Vsako drugo leto, po izvolitvi polovice poslancev Skupščine SR Slovenije namesto tiste polovice poslancev, ki jim je potekel mandat, odloča Republiški zbor o sestavi Izvršnega sveta. Republiški zbor potrdi obstoječo sestavo Izvršnega sveta ali jo izpopolni, lahko pa izvoli nov Izvršni svet.
III.	Predsednik in člani Izvršnega sveta
5.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet ter skrbi za izvajanje sklepov in za uresničevanje politike Izvršnega sveta.
Predsednik Izvršnega sveta vodi seje in določa predlog dnevnega reda za seje Izvršnega sveta, skrbi za organiziranje zadev v zvezi z delom Izvršnega sveta in uravnava delo v Izvršnem svetu.
Predsednik Izvršnega sveta podpisuje predpise in druge akte Izvršnega sveta.
6.	člen
Ce je predsednik Izvršnega sveta zadržan, ga na-domestuje podpredsednik; če je več podpredsednikov, nadomestuje predsednika podpredsednik, ki ga določi Izvršni svet.
7.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega sveta, sodelovati pri obravnavi in odločanju ter predlagati, naj se izdajo predpisi in drugi akti iz pristojnosti Izvršnega sveta.
S.	člen
Sekretar Izvršnega sveta pomaga predsedniku Izvršnega sveta pri organiziranju zadev v zvezi z delom Izvršnega sveta in z izvajanjem njegovih sklepov, vodi delo sekretariata in opravlja druge zadeve, ki mu jih določi Izvršni svet ali predsednik Izvršnega sveta.
9.	člen
Izvršni svet predstavlja v Skupščini SRS predsednik, podpredsednik ali član Izvršnega sveta, ki ga 'loloči Izvršni svet, ali pa republiški sekretar oziroma drug republiški funkcionar, ki ga določi Izvršni svet.
IV.	Delo Izvršnega sveta
10.	člen
Izvršni svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah.
Za obravnavanje vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta se ustanovijo odbori in komisije Izvršnega sveta.
Posameznim komisijam Izvršnega sveta se lahko y skladu s tem zakonom poveri tudi odločanje o posameznih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta.
11.	člen
Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik po lastni Pobudi ali na zahtevo najmanj štirih članov Izvršnega sveta.
12.	člen
Kadar se na sejah Izvršnega sveta obravnava in odloča o splošnih in načelnih vprašanjih, določa predlog republiškega družbenega plana in predlog republiškega proračuna, ali kadar se odloča o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za vse republiške upravne organe, sodelujejo poleg članov Izvršnega sveta, na seji s pravico člana Izvršnega sveta republiški sekretarji, direktor Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje in drugi funkcionarji, za katere to določi poslovnik Izvršnega sveta.
Na drugih sejah Izvršnega sveta sodelujejo s pravico člana Izvršnega sveta republiški sekretarji, direktor Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje in drugi funkcionarji, za katere to določi poslovnik Izvršnega sveta, takrat kadar so na dnevnem redu vprašanja iz delovnega področja upravnega organa, ki mu načelujejo.
13.	člen
Izvršni svet, njegovi odbori in komisije sodelujejo pri pripravljanju osnutkov predpisov in drugih aktov in pri opravljanju drugih zadev iz pristojnosti Izvršnega sveta s samoupravnimi in drugimi organizacijami.
14.	člen
Izvršni svet odloča na seji z večino glasov navzočih članov.
15.	člen
Izvršni svet izdaja v mejah svojih z ustavo določenih pooblastil uredbe, odloke, navodila, odločbe in sklepe.
V.	Odbori in komisije a) Odbori
16.	člen
Odbori uravnavajo delo republiških upravnih Organov pri izvajanju politike, izražene v zakonih in drugih aktih Skupščine SRS in Izvršnega sveta, obravnavajo vprašanja iz pristojnosti Izvršnega sveta, predlagajo izdajo zakonov in ukrepov o takih vprašanjih, obravnavajo osnutke zakonov in drugih aktov, ki jih predložijo Izvršnemu svetu republiški upravni organi, in dajejo mnenja o teh osnutkih.
Odbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od republiških upravnih organov, naj pripravijo osnutke posameznih predpisov in drugo gradivo, ki je potrebno za delo odborov.
Izvršni svet z odlokom ustanovi oziroma odpravi odbore in določi njihovo delovno področje.
17.	člen
Člane odborov imenuje Izvršni svet izmed članov Izvršnega sveta, republiških sekretarjev in drugih republiških funkcionarjev.
Za člane posameznih odborov so lahko glede na delovno področje odbora imenovani tudi predstavniki Gospodarske zbornice SRS, zavodov ter družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij.
Sestavo in število članov posameznih odborov določi Izvršni svet z odlokom o imenovanju članov odborov.
b) Komisije
18.	člen
Izvršni svet ima Administrativno komisijo. Administrativna komisija izdaja odločbe v upravnem postopku in druge odločbe o posameznih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta, za katere to določi Izvršni svet z odlokom. Odločbe Administrativne komisije podpisuje predsednik komisije.
Izvršni svet lahko ustanovi z odlokom tudi druge komisije za pripravljanje posameznih predlogov in za dajanje mnenj o posameznih vprašanjih.
19.	člen
Predsednika in člane Administrativne komisije imenuje Izvršni svet izmed svojih članov.
Predsednike in člane drugih komisij imenuje Izvršni svet izmed svojih članov in izmed republiških funkcionarjev.
VI.	Strokovni sveti Izvršnega sveta
20.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi strokovne svete za posamezna področja. Strokovni sveti dajejo strokovna mnenja in predloge o vprašanjih iz svojega področja. Predsednika in člane strokovnega sveta imenuje Izvršni svet.
VII.	Izvrševanje dolžnosti Izvršnega sveta nasproti Skupščini SRS
21.	člen
Izvršni svet ima pravico in dolžnost, da skrbi za pripravo predlogov zakonov in drugih aktov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila Skupščina SRS, če ne odloči Skupščina, da pripravi predlog zakona ali drugega akta odbor ali komisija Skupščine.
Izvršni svet je dolžan poročati Skupščini SR Slovenije o svojem delu.
22.	člen
Republiški sekretar, ki je pripravil osnutek zakona za Izvršni svet, sodeluje kot predstavnik Izvršnega sveta pri delu odborov in zborov Skupščine.
Izvršni svet lahko določi svojega člana, republiškega sekretarja ali drugega funkcionarja, da kot predstavnik Izvršnega sveta sodeluje pri delu odborov in zborov Skupščine.
23.	člen
Odgovore na vprašanja republiških poslancev, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo splošne politike Izvršnega sveta, daje predsednik Izvršnega sveta ali podpredsednik oziroma član Izvršnega sveta, ki ga določi Izvršni svet.
Odgovore na vprašanja republiških poslancev, ki so postavljena Izvršnemu svetu in se tičejo zadev s področja republiških upravnih otganov, da republiški sekretar, če Izvršuj svet drugače ne določi.
24.	člen
Izvršni svet lahko določi posamezne svoje člane in republiške funkcionarje za svoje stalne predstav-
nike v posameznih odborih Skupščine ali za določena vprašanja.
Predstavnik Izvršnega sveta se udeleži seje Skupščine in njenih odborov in razloži stališče Izvršnega sveta o posameznih vprašanjih; predstavnik ima pravico, da v imenu Izvršnega sveta predlaga amandmaje k predlogu zakona ali drugega akta, o katerem-odloča Skupščina in da se izjavi o drugih amandmajih k predlogom zakonov, ki jih je predložil Izvršni svet.
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga zboru ali odboru Skupščine, naj odloži odločanje glede posameznega vprašanju, da bi lahko Izvršni svet zavzel svoje stališče.
25.	člen
Izvršni svet skrbi za to, da republiški upravni organi in drugi republiški organi pripravijo osnutke posameznih predpisov in drugih aktov in opravljajo druge strokovne zadeve za potrebe Skupščine SRS, njenih zborov, odborov in komisij.
.Vlil. Izvrševanje pravic in dolžnosti Izvršnega sveta nasproti republiškim upravnim organom
26.	člen
Izvršni svet in njegovi odbori lahko zahtevajo od republiških upravnih organov, da v mejah svojega delovnega področja pripravijo osnutek zakona ali drugega akta ter elaborat, dokumentacijo in drugo gradivo, ki je potrebno Izvršnemu svetu pri njegovem delu.
27.	člen
Izvršni svet lahko zahteva od republiških upravnih organov poročila o stanju glede posameznih zadev in o izvrševanju določenih nalog iz njihovega delovnega področja.
Izvršni svet lahko naroči republiškemu upravnemu organu naj razišče stanje na določenem področju, prouči posamezna vprašanja ali izvrši v določenem roku posamezno zadevo iz svojega delovnega področja in Izvršnemu svetu o tem poroča.
Izvršni svet lahko obravnava stanje v posameznih republiških upravnih organih in na podlagi obravnave določi ukrepe in naloge, ki so jih upravni organi dolžni storiti, da se izvršijo zadeve, ki so z zakonom in drugimi predpisi dane v njihovo delovno področje.
28.	člen
Republiški sekretariat predloži Izvršnemu svetu po lastni pobudi ali na zahtevo Izvršnega sveta osnutek zakona in drugega akta iz pristojnosti Skupščine, da bi Izvršni svet določil predlog zakona, oziroma mu predložil osnutek predpisa in drugega akta, ki naj ga izda Izvršni svet.
29.	člen
Republiški upravni organ mora ob predložitvi osnutka zakona ali predloga drugega predpisa ali akta sporočiti Izvršnemu svetu tudi vse načelne in druge pomembnejše pripombe drugih organov, zavodov in organizacij, ki jih v osnutku oziroma predlogu ni upošteval, ter razložiti svoje stališče glede takih pri' pomb.	^
Predsednik Izvršnega sveta lahko pošlje osnutek zakona oziroma predlog predpisa ali drugega akla, ki ga je predložil Izvršnemu svetu republiški upravni organ, najprej v mnenje pristojnemu odboru Izvršnega sveta.
30.	čluu
Če je republiški upravni organ pooblaščen, da izda predpis v soglasju z drugim upravnim organom, pa ne doseže njegovega soglasja, jima določi Izvršni svet obvezne smernice za rešitev vprašanj, ki so med njima sporna.
Izvršni svet da republiškim upravnim organom obvezne smernice tudi takrat, kadar pride med njimi do spora glede pristojnosti ali kadar se pri opravljanju zadev iz njihove pristojnosti pojavijo druga sporna vprašanja.
IX. Službe Izvršnega sveta
31.	člen
Strokovno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega sveta se opravlja v Sekretariatu Izvršnega sveta.
Za opravljanje zadev v zvezi s kadrovskimi vprašanji iz pristojnosti Izvršnega sveta je v Sekretariatu Uprava za kadrovska vprašanja.
Strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednika in določene druge člane Izvršnega sveta opravljajo kabineti.
32.	člen
Urad za zunanje zadeve, urad za narodnosti in urad za prošnje in pritožbe delajo kot samostojni uradi Izvršnega sveta.
33.	člen
Za samostojno opravljanje določenih zadev iz področja Izvršnega sveta se v Izvršnetn svetu lahko imenujejo republiški sekretarji in drugi funkcionarji.
X. Končne določbe
34.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati uredba o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20/58), poznejše spremembe te uredbe ter drugi predpisi, ki so v nasprotju s tem zakonom.
35.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporabljati pa se bo začel, ko bo konstituirana Skupščina Socialistične republike Slovenije.
St. 020-4/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
96.
Na podlagi 29. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije je Ljudska skupščina 'Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 9. aprila 1963 sprejela
ODLOK
o razpisu splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine
1
Razpišejo se splošne volitve v občinske in okrajne skupščine na vsem območju Socialistične republike Slovenije.
II
Volitve v občinske zbore občinskih skupščin bodo v vsej Socialistični republiki Sloveniji v nedeljo 26. maja 1963.
III
Volitve v zbore delovnih 'skupnosti občinskih skupščin bodo v vsej Socialistični republiki Sloveniji dne 24. maja 1963.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka volijo v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin delovni ljudje, ki delajo na področju kmetijstva, v nedeljo dne 26. maja 1963.
IV
Volitve v okrajne skupščine bodo v vseh občinskih skupščinah v Socialistični republiki Sloveniji dne 3. junija 1963.
V
Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin računajo od razpisa volitev, se računajo od 10. aprila 1963.
VI
Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija za volitve odbornikov občinskih in okrajnih skupščin.
.VII
Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 013-1/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije \
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
97.
Na podlagi 28. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji (Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 sprejela
ODLOK
o raspisu volitev za Republiški zbor in za zbore
delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije
I
Razpišejo se volitve poslancev v Republiški zbor in v zbore delovnih skupnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije.
II
Volitve poslancev v vse zbore Skupščine Socialistične republike Slovenije bodo v vseh občinskih skupščinah na vsem območju Socialistične republike Slovenije dne 3. junija 1963.
III
Neposredne volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije bodo na vsem območju Socialistične republike Slovenije v nedeljo, dne 16. junija 1963.
IV
Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije računajo od razpisa volitev, se računajo od 10. aprila 1963.
V
Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije.
VI
Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
Št. 013-2/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r.
98.
Na podlagi 36. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in pkrajnih skupščin je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 9, aprila 1963 sprejela
SKLEP
o imenovanju Republiške volilne komisije za volitve odbornikov občinskih in okrajnih skupščin
Za volitve odbornikov občinskih in okrajnih skupščin se imenuje Republiška volilna komisija, ki jo sestavljajo:
predsednik Matej Dolničar, sodnik Vrhovnega sodišča LRS,
namestnik Stana Brezar, sodnik Vrhovnega sodišča LRS,
tajnik dr. Kostja Konvalinka, pomočnik sekretarja IS za zakonodajo in organizacijo,
namestnik Janez Šmidovnik, samostojni svetnik v Sekretariatu IS za zakonodajo in organizacijo,
član Ivan Repinc, član Glavnega odbora SZDL Slovenije,
namestnik Ivan R o j š e k , predsednik delavskega sveta »Emona«, Zalog,
član Humbert Gačnik, predsednik Republiškega odbora sindikata prometa in zvez,
namestnik Dinko Gregorin, odvetnik pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
Član Andrej Petelin, podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije,
namestnik Cilka Malešič, šef odseka za ekonomiko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana,—
član dr. Rastko Močnik, strokovni sekretar Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS,
namestnik Mara Šircelj, referent v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS,
član Rajko Kiauta, direktor Zavoda za statistiko LRS,
namestnik dr. Živko Šifrer, pomočnik direktorja Zavoda za statistiko LRS.
Št. 02-1/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r.
99.
Na podlagi 31. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 9. aprila 1963 sprejela
SKLEP
o imenovanju Republiške volilne komisije za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije
Za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije se imenuje Republiška volilna komisija, ki jo sestavljajo:
predsednik Matej Dolničar, sodnik Vrhov-, nega sodišča LRS,
namestnik Stana Brezar, sodnik Vrhovnega sodišča LRS, ,
tajnik dr. Kostja Konvalinka, pomočnik sekretarja IS za zakonodajo in organizacijo.
namestnik J anez Smidovnik, samostojni svetnik v Sekretariatu IS za zakonodajo in organizacijo,
član Ivan Repinc, član Glavnega odbora SZDL Slovenije,
namestnik Ivan R o j š e k , predsednik delavskega sveta »Emona«, Zalog,
član Humbert Gačnik, predsednik Republiškega odbora sindikata prometa in zvez,
nainestnik Dinko Gregorin, odvetnik pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
član Andrej Petelin, podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije,
namestnik Cilka Malešič, šef odseka za ekonomiko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana,
član dr. Rastko Močnik, strokovni sekretar Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS,
namestnik Mara Šircelj, referent v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS,
član Rajko Kiauta, direktor Zavoda za statistiko LRS,
namestnik dr. Živko Šifrer, pomočnik direktorja Zavoda za statistiko LRS.
Št. 02-2/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Vida Tomšič 1. r.
100.
Na podlagi odloka o podaljšanju mandata Ljudski skupščini Ljudske republike Slovenije z dne
9.	aprila 1962 (Uradni list LRS, št. 13-68/62) in ker je sprejela ustavo Socialistične republike Slovenije, je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 9. aprila 1963 in na seji Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 sprejela
ODLOK
o razpustu Ljudske skupščine LR Slovenije
1.	Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
IV.	sklica, izvoljena na volitvah dne 23., 25. in 28. marca 1958 in katere mandat je bil podaljšan z odlokom Ljudske skupščine Ljudske republike Slove-uije z dne 9. aprila 1962, se razpusti na dan 9. aprila 1963.
2.	la odlok velja od dne, ko ga sprejme Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije.
St. 020-3/63
Ljubljana, dne 9. aprila 1963.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Vida Tomšič 1. r.
101.
Na podlagi 31. člena zakona o volitvah in odpoklicu poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije je Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 10. aprila 1963 sprejela
ODLOČBO
o imenovanju občinskih volilnih komisij za volitve poslancev
v Skupščino Socialistične republike Slovenije • A
Za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije se imenujejo tele občinske volilne komisije, ki jih sestavljajo:
I. V OKRAJU CELJE:
1.	Občinska volilna komisija v Brežicah: predsednik: Zvonimir Gaberšček, sodnik okrajnega
sodišča, Brežice;
namestnik: Janko Pibernik, sodnik okrajnega sodišča, Senovo;
tajnik: Vinko Zagmajster, uslužbenec, Brežice; namestnik: Miloš Kovačevič, uslužbenec, Brežice; član: Martin Bajc, uslužbenec, Brežice; namestnik: Elizabeta-Ana Pirnat, sodnik okrajnega sodišča, Brežice.
2.	občinska volilna komisija v Celju: predsednik: Zdenko Pavlina, sodnik okrajnega
sodišča, Celje;
namestnik: Jelka Fink, sodnik okrajnega sodišča,
Celje;
tajnik: Stane Polajner, uslužbenec, Celje; namestnik: Ivan Binfalt, uslužbenec, Celje; član: Anica Kukovič, uslužbenka, Celje; namestnik: Neva Iršič, uslužbenka, Celje.
3.	občinska volilna komisija v Laškem:
predsednik: Ivan Mišič, sodnik okrajnega sodišča, Celje;
namestnik: Sonja Moškon, sodnik okrajnega sodišča, Celje;.
tajnik: Jože Kajtna, uslužbenec, Smarjeta; namestnik: Jernej Ozis, uslužbenec. Laško; član: Vincenc Jančič, uslužbenec, Laško; namestnik: Zdenko Rainer, učitelj, Radeče.
4.	občinska volilna komisija v Mozirju:
predsednik: Edo Centrih, sodnik okrajnega sodišča, Velenje;
namestnik: Alojz Napotnik, šodnik okrajnega sodišča, Šoštanj;
tajnik: Rudi Zager, uslužbenec, Mozirje; namestnik: Stanko Prodnik, uslužbenec, Mozirje; član: Jože Brunšek, pravnik, Mozirje; namestnik: Angelca Miklavc, uslužbenka, Mozirje.
5.	občinska volilna komisija v Sevnici:
predsednik: Rajmund Zupanc, sodnik okrajnega sodišča, Sevnica;
namestnik: Franc Novačan, sodnik okrajnega sodišča, Celje;
tajnik: Ignac Vintar, uslužbenec, Sevnica; namestnik: Majda Brodar, uslužbenka. Log; član: Božo Štojs, uslužbenec, Sevnica; namestnik: Stan$ Zemljak, uslužbenec. Konjsko.
6.	občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah: predsednik: Ludvik Gorenjak, sodnik okrajnega
sodišču, Celje;
namestnik: Stefan Vilar, sodnik okrajnega sodišča, Slovenske Konjice;
tajnik: Florjan Jančič, uslužbenec. Slovenske Konjice;
namestnik: Ivan Marguč, uslužbenec. Slovenske Konjice;
član: Gvido Hauptman, uslužbenec, Škalce; namestnik: Slavko Moljk, uslužbenec, Dobrova.
7.	občinska volilna komisija v Šentjurju pri Celju: predsednik: Oskar Dobovišek, sodnik okrožnega
sodišča, Celje;
namestnik: Drago Herzog, sodnik okrožnega sodišča, Celje;
tajnik: Norbert Kincl, , uslužbenec, Šentjur pri Celju;
namestnik: Alojz Herman, uslužbenec. Tratna; član: Ernest Rečnik, učitelj, Šentjur pri Celju; namestnik: Martin Tovornik, uslužbenec, Šentjur pri Celju.
8.	občinska volilna komisija v Šmarju pri Jelšah: predsednik: Jože Unvcrdorben, sodnik okrajnega
sodišča, Rogaška Slatina; namestnik: Ivan Babič, sodnik okrajnega sodišča, Šmarje pri Jelšah;
tajnik: Slavko Zupanc, uslužbenec, Šmarje pri Jelšah;
namestnik: Franc Jazbinšek, uslužbenec, Šmarje pri Jelšah;
član: Franc Kovačič, uslužbenec. Kozje; namestnik: Janez Otorepec, uslužbenec. Sodna vas.
9.	občinska volilna komisija v Velenju: predsednik: Miran Topolovec, sodnik okrajnega
sodišča, Šoštanj;
namestnik: Jelka Vertačnik, sodnik okrajnega sodišča, Velenje;	t '
tajnik: Franc Lesnik, uslužbenec, Velenje; namestnik: Maks Podlesnik, uslužbenec, Šoštanj; član: Slavko Brglez, uslužbenec, Šoštanj; namestnik: Herman Kralj, uslužbenec, Šoštanj.
10.	občinska volilna komisija v Vidniu-Krškem: predsednik: Bojan Grčar, sodnik okrajnega sodišča, Videm-Krško;
namestnik: Franc Nučič, sodnik okrajnega sodišča, Videm-Krško;
tajnik: Cveto Bevk, uslužbenec, Zadovinek; namestnik: Vladimir Vogrinc, uslužbenec, Pesje; član: Rudi Druškovič, uslužbenec, Videm-Krško; namestnik: Leopold Stanjko, uslužbenec, Videm-Krško.'
11.	občinska volilna komisija v Žalcu: predsednik: Vinko Žagar, sodnik okrajnega sodišča, Žalec;
namestnik: Boris Delič, sodnik okrajnega sodišča, Žalec;
tajnik: Drago Markovič, uslužbenec, Žalec; namestnik: Draga Mirnik, uslužbenka, Petrovče; član: Štefan Žafran, uslužbenec, Griže; namestnik: Stanislav Jurjovec, uslužbenec, Žalec.
II.	V OKRAJU KOPER:
12.	občinska volilna komisija v Ajdovščini: predsednik: Danilo Sever, predsednik okrajnega
sodišča, Ajdovščina;
namestnik: Rado Turk, sodnik okrožnega sodišča. Nova Gorica;
tajnik: Alojz Mihelj, pravnik, Vrtovin; namestnik: Jurij Kovšca, uslužbenec, Ajdovščina; član: Ema Bratina, uslužbenka, Ajdovščina; namestnik: Pavla Valič, uslužbenka, Črniče.
13.	občinska volilna komisija' v Idriji:
predsednik: Tomaž Marušič, predsednik okrajne-• ga sodišča, Nova Gorica; namestnik: Danilo Kertelj, sodnik okrajnega sodišča, Nova Gorica;
tajnik: Stanko Murovec, uslužbenec, Idrija; namestnik: Cveto Prelovec, uslužbenec. Sp. Idrija; član: Fanči Poljanec, uslužbenka, Idrija; namestnik: Franc Pagon, uslužbenec, Cerkno.
14.	občinska volilna komisija v Ilirski Bistrici:
predsednik:" Lojze Štrukelj, predsednik okrajnega sodišča, Ilirska Bistrica; namestnik: dr. Anton Halik, sodnik okrajnega sodišča, Ilirska Bistrica;
tajnik: Ludvik Rudež, uslužbenec. Ilirska Bistrica;
namestnik: Bogomir Rink, uslužbenec. Ilirska Bistrica;
član: Franc Raktelj, učitelj. Ilirska Bistrica; namestnik: Artur Zaharija, uslužbenec, Ilirska , Bistrica.
15.	občinska volilna komisija v Izoli:
predsednik: Dušan Puh, sodnik okrožnega sodišča, Koper;
namestnik: Stane Strah, sodnik okrajnega sodišča, Piran;
tajnik: Davorin Reščič, uslužbenec, Izola; namestnik: Vladimir Dujmovič, uslužbenec, Izola; član: Jernej Humar, učitelj, Izola; namestnik: Josip Bolje, učitelj, Izola.
16.	občinska volilna komisija v Kopru: predsednik: Pavel Grom, predsednik okrajnega
sodišča, Koper;
namestnik: Nikolaja Leskovic, sodnik okrajnega sodišča Koper;
tajnik: Aldo Gregorič, uslužbenec, Koper; namestnik: Štefan Dolgoš, uslužbenec, Koper; član: Milan Vatovec, uslužbenec. Koper; namestnik: Franček Ivančič, uslužbenec, Koper.
17.	občinska volilna komisija v Novi Gorici:
predsednik: Lovro Kerč, predsednik okrajnega sodišča, Nova Gorica;
namestnik: Boris Kovšca, sodnik okrajnega sodišča, Nova Gorica;
tajnik: Alojz Leben, uslužbenec, Nova Gorica; namestnik: Ada Kovačič, uslužbenka, Nova Gorica;
član: Milan Lozej, uslužbenec, Nova Gorica; namestnik: Stane Tonkli, uslužbenec. Nova Gorica;
18.	občinska volilna komisija v Piranu:
predsednik: Mirko Lokovšek, predsednik okrajnega sodišča, Piran;
namestnik: Bogoljub Lavrič, sodnik okrajnega sodišča, Piran;
tajnik: Ljuba Krašovec, uslužbenka, Piran; namestnik: Gabra Bratanič, uslužbenka, Piran; član: Vlado Kosmač, uslužbenec, Piran; namestnik: Rudi Benko, uslužbenec, Piran.
19.	občinska volilna komisija v Postojni:
predsednik: Stojan Kocijančič, predsednik okrajnega sodišča, Postojna;
namestnik: Janko Česnik: sodnik okrajnega sodišča, Postojna;
tajnik: Rudi Veselič, uslužbenec, Postojna; namestnik: Stanko Slabnik, uslužbenec, Postojna; član: Milan Može, uslužbenec, Postojna; namestnik: Štefan Bratina, upravnik kina, Postojna.	0
20.	občihska volilna komisija v Sežani:
predsednik: Cvetko Špindler, predsednik okrajnega sodišča, Sežana;
namestnik: Jože Trošt, sodnik okrajnega sodišča, Sežana;
tajnik: Leopold Rener, tajnik občinskega ljudskega odbora, Sežana;
namestnik: Zmaga Slabnik, uslužbenka, Sežana; član: Jožko Uršič, uslužbenec, Sežana; namestnik: Edvard Cerkvenik, uslužbenec, Sežana.
21.	občinska volilna komisija v Tolminu:
predsednik: Janko Stergar, sodnik okrajnega sodišča, Tolmin;
namestnik: Vladimir Macarol, sodnik, Tolmin; tajnik: Avgust Kogoj, uslužbenec, Tolmin: namestnik: Ludvik Lipušček, uslužbenec, Tolmin; član: Ernest Štrukelj, uslužbenec. Bovec; namestnik: Vlado Badalič, uslužbenec, Kred.
m. V OKRAJU LJUBLJANA:
22.	občinska volilna komisija v CerknicK predsednik: Uroš Podkonjak, predsednik okrajnega sodišča, Rakek;
namestnik: Janez \Vohinz, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Boris Svet, tajnik občinskega ljudskega c odbora, Lož;
namestnik: Maks Kebe, uslužbenec. Cerknica; član- Jože Skuk, uslužbenec, Cerknica; namestnik: Alojz Mikše, upravnik podružnice Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Cerknica.
23.	občinska volilna komisija v Črnomlju:
predsednik: Franc Pavlinič, predsednik okrajnega sodišča, Črnomelj;
namestnik: Pavel Car, sodnik okrajnega sodišča, Črnomelj;
tajnik: Janez Kramarič, uslužbenec, Stara Lipa; namestnik: Jože Strmec, sodnik za prekrške, Črnomelj;
član: Polde Kolbezen, uslužbenec, Črnomelj; namestnik: Katica Štefanič, uslužbenka,' Črnomelj.
24.	občinska volilna komisija v Domžalah:
predsednik:	Mavricij Volgemut, predsednik
okrajnega sodišča, Domžale; namestnik: Živko Lukič, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Mira Povž, uslužbenka, Domžale; namestnik: Minka Cerar, uslužbenka, Moravče; član: Vido Bajec, uslužbenec, Domžale; namestnik: Zdravko Vidmar, uslužbenec, Domžale.
25.	občinska volilna komisija v Grosupljem: predsednik: dr. Vlado Fajfar, predsednik okrajnega sodišča, Grosuplje;
namestnik: Jože Kunič, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Janez Koščak, tajnik občinskega ljudskega odbora, Grosuplje’;
namestnik: Slavko Zupančič, uslužbenec, Grosuplje;
član: Jože Zupančič, uslužbenec, Gabrovče; namestnik: Jože Marolt, uslužbenec, Staro apno.
26.	občinska volilna komisija v Hrastniku: predsednik: Boško Todorovič, sodnik okrajnega
sodišča, Ljubljana;
namestnik: Vladimir Kraut, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Branko Milinovič, uslužbenec. Hrastnik; namestnik: Slavica Lapuh, uslužbenka, Hrastnik; član: Matija Trotovšek, uslužbenec, Dobovec-Župa;
namestnik: Janko Valič, uslužbenec, Hrastnik.
27.	občinska volilna komisija na Jesenicah: predsednik: Franc Černe, sodnik okrajnega sodišča, Radovljica;
namestnik: Vladimir Badovinac, v. d. predsednika okrajnega sodišča, Jesenice; tajnik: Franc Pintar, tajnik občinskega ljudskega odbora, Jesenice;
namestnik: Pavle Dolar, uslužbenec, Jesenice; član: Francka Kosmač, uslužbenka, Jesenice; namestnik: Pavla Škrt, uslužbenka, Jesenice.
28.	občinska volilna komisija v Kamniku: predsednik: Rajko Svetek, predsednik okrajnega
sodišča, Kamnik;
namestnik: Dušan Orel, sodnik okrajnega sodišča, Kamnik;
tajnik: Danilo Cerkvenik, tajnik občinskega ljudskega odbora, Kamnik; namestnik: Jože Mrak, upokojenec, Kamnik; član: Jože Pogačar, komercialist, Duplica; namestnik: Milan Logar, uslužbenec, Kamnik.
29.	občinska volilna komisija v Kočevjns predsednik: Julij Plut, predsednik okrajnega sodišča, Kočevje;
namestnik: Franc Godeša, sodnik okrajnega sodišča, Kočevje;
tajnik: Drago Aupič, tajnik občinskega ljudskega odbora, Kočevje;
namestnik: Blaž Voljč, sodnik za prekrške, Kočevje;
član: Božo Rasinovič, tajnik občinskega sindikalnega sveta, Kočevje;	■.
namestnik: Marija Kramar, uslužbenka, Kočevje.
30.	občinska volilna komisija v Kranjn: predsednik: Edgar Vončina, predsednik okrajne-
nega sodišča, Kranj;
namestnik: Milan Gaspari, sodnik okrožnega sodišča, Kranj;
tajnik: Pavle Zupančič, tajnik občinskega ljudskega odbora, Kranj;
namestnik: Tone Perne, uslužbenec, Kranj; član: Janez Jocif, uslužbenec, Kranj; namestnik: Ivan Oman, uslužbenec, Kranj.
31.	občinska volilna komisija v Litiji: predsednik: Miloš Kogej, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
namestnik: Albreht Mislej, sodnik okrajnoga sodišča, Ljubljana;
tajnik: Ivan Kajžar, tajnik občinskega ljudskega odbora, Litija;
namestnik: Marica Eltrin, uslužbenka, Litijk; član: Albin Ankon, uslužbenec, Litija; namestnik: Aco Bajec, strojni tehnik, Litija.
32.	občinska volilna komisija Ljubljana-Bežigrad: predsednik: Andrej Jarc, sodnik okrajnega sedišča, Ljubljana;
namestnik: Jože Gregorič, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Borut Gradišar, uslužbenec, Ljubljana; namestnik: Bojan Ušlakar, uslužbenec, Ljubljana; član: Julij Kutin, uslužbenec, Ljubljana; namestnik: Julij Drame, direktor podjetja »Tek-stilpromet«, Ljubljana.
33.	občinska volilna komisija Ljubljana-Center:
predsednik: Vlado Tance, predsednik okrajnega sodišča, Ljubljana;
namestnik: dr. Janez Tominec, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: France Potisek, tajnik občinskega ljudskega odbora, Ljubljana; namestnik: Ljubo Brezigar, uslužbenec, Ljubija-, na;
član: Jože Kos, obratovodja tovarne TOS, Ljub- t Ijana;
namestnik: Zorko Salamon, dinektor podjetja »Kurivo«, Ljubljana.
34.	občinska volilna komisija Ljnbljana-Moste-Polje: predsednik: Marijan Kos, sodnik okrajnega sodišča. Ljubljana;
namestnik: Božidar Verbič, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Jelka Pečar, uslužbenka, Ljubljana-Polje;
namestnik: Mara Fabjančič, uslužbenka, Ljubljana;
član: Dane Rine, študent prava, Ljubljana; namestnik: Jože Počivavšek, pravnik v Tovarni hranil, Ljubljana.
35.	občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška:
predsednik: Damjan Čonč, predsednik okrajnega sodišča, Ljubljana;
namestnik: Mira Cepuder, sodnik okrajnega šo-dišča, Ljubljana;
tajnik: Vinko Borštner, uslužbenec, Ljubljana; namestnik: Ernest Bolka, uslužbenec, Ljubljana; član: Milan Seme, pravnik v »Litostroju«?, Ljubljana;
namestnik: Breda Ca j hen, pomočnik ravnatelja osemletke, Ljubljana.
36.	občinska volilna komisija Ljubljana-Vič-Rudnik:
predsednik: Milko Dobravec, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
namestnik: Karel Kirn, sodnik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana;
tajnik: Jože Gornik, uslužbenec, Ljubljana; namestnik: Janez Jagodic, uslužbenec, Ljubljana; član: Dušan Jelušič, v. d. direktorja Zavoda za pravno pomoč, Ljubljana; namestnik:	Bogo Ogrin, uslužbenec-pravuik,
Ljubljana.
37.	občinska®volilna komisija v Logatcu: predsednik: dr. Vladimir Leitgeb, sodnik okrajnega sodišča, Vrhnika;
namestnik: Živoj in Prosenc, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Mihael Kleč, uslužbenec. Gornji Logatec; namestnik: Karolina Jazbar, uslužbenka, Blekova vas;
član: Ante Katalinič, tajnik Gospodarske zbornice Dolnji Logatec;
namestnik: Erik Erker, uslužbenec, Čevica.
38.	občinska volilna komisija v Metliki: predsednik: Jure Cerček, sodnik okrajnega sodišča, Črnomelj;
namestnik: Roman Kržan, sodnik okrožnega sodišča, Novo mesto;
tajnik: Stane Nemanič, uslužbenec, Metlika; namestnik: Polde Klemenčič, uslužbenec, Metlika; član: Slavo Orlič, uslužbenec, Metlika; namestnik: Vilko Zupančič, uslužbenec, Metlika.
39.	občinska volilna komisija v Novem mestu: predsednik: Rudi Jereb, predsednik okrajnega
sodišča, Novo mesto;
namestnik: Tone Trunkelj, sodnik okrajnega sodišča, Novo mesto;
tajnik: Jože Suhadolnik, uslužbenec, Novo mesto; namestnik: Ivan Tekstor, uslužbenec, Ratež; član: Dušan Zupanc, uslužbenec občinskega odbora SZDL, Novo mesto;
namestnik: Tone Markelj, uslužbenec. Novo mesto.
40.	občinska volilna komisija v Radovljici: predsednik: Valentin Lapajne, predsednik okrajnega sodišča, Radovljica;
namestnik: Martina Černe, sodnik okrajnega sodišča, Radovljica;
tajnik: Jože Bufolin, tajnik občinskega ljudskega odbora, Radovljica:
namestnik: Marjan Pretnar, uslužbenec, Kamna gorica;
član: Franc Korošec, upravnik Zavoda službe pravne pomoči, Radovljica; namestnik: Jože Ješe, sekretar Tovarne verig ' Lesce, Radovljica.
41.	občinska volilna komisija v Ribnici: predsednik: Jože Poje, sodnik okrajnega sodišča,
Kočevje;
namestnik: Milan Jesenko, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Maks Nosan, uslužbenec, Gorenja vas pri Ribnici;
namestnik: Ferdinand Nosan, uslužbenec, Jurjeviča pri Ribnici;
član: Franc Železnik, uslužbenec, Ribnica; namestnik: Maks Drobnič, učitelj, Ribnica.
42.	občinska volilna komisija v Škofji Loki: predsednik: dr. Franc Petrič, predsednik okrajnega sodišča, Škofja Loka;
namestnik: Jože Kobal, sodnik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana;
tajnik: Stane Polak, tajnik občinskega ljudskega odbora, Škofja Loka;
namestnik: Ferdinand Buh, uslužbenec, Škofja Loka;
član: Mirko Brezovec, sekretar občinskega odbora SZDL, Škofja Loka;
namestnik: Mirko Škarabot, upravnik Zavoda službe pravne pomoči, Škofja Loka.
43.	občinska volilna komisija, v Trbovljah: predsednik: Boris Bekeš, predsednik okrajnega
sodišča, Trbovlje;	*
namestnik: Janez Lukač, sodnik okrožnega sodišču, Ljubljana;
tajnik: Alojz Trpin, tajnik občinskega ljudskega odbora, Trbovlje;
namestnik: Franjo Juhart, uslužbenec,' Trbovlje; član: Jože Škrinjar, uslužbenec. Trbovlje; namestnik: Tine Lenarčič, uslužbenec, Trbovlje.
44.	občinska volilna komisija v Trebnjem: predsednik: Janez Gartnar. predsednik okrajnega
sodišča, Trebnje;
namestnik: Anton Pipan, sodnik okrajnega so-disca, I rebnje;
tajnik: Stane Hribar, tajnik občinskega ljudskega odbora, Trebnje;
namestnik Alfonz Tratar, uslužbenec, Rakovnik; član: Ciril Pevec, uslužbenec, Svibljc; namestnik: Marija Kolar, uslužbenka, Stari trg.
45.	občinska volilna komisija v Tržiču:
predsednik: Zvonimir Zalar, sodnik okrožnega sodišča Kranj:
namestnik: Janez Šlibar, sodnik okrajnega sodišča, Ljubljana:
Cjnik: Kristijan Kokalj, tajnik občinskega ljudskega odbora. Križe;
namestnik: Jože Roblek, uslužbenec, Bistrica;
član: Slavko Hvalica, uslužbenec. Pristava: namestnik: Jože Štular, sekretar občinskega odbora SZDL Tržič, Kovoi^
46.	občinska volilna komisija na Vrhniki: predsednik: Damjan Mozetič, predsednik okrajnega sodišča, AHknika;
namestnik: Stojan Bajc, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: Stane Novak, uslužbenec, Ljubljana; namestnik: Dušan Ogorelec, uslužbenec, Ljubljana;
član: N&ce Stanič, uslužbenec, Vrhnika: namestnik: Magda Nagode, uslužbenka, Vrhnika.
47.	občinska volilna komisija v Zagorju ob Savi: predsednik: Janez Zajc, sodnik okrajnega sodišča,
Ljubljana;
namestnik: Slavko Rupel, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana;
tajnik: dr. Miodrag Vodošek, uslužbenec, Trbovlje;
namestnik: Franc Božič, uslužbenec, Zagorje; član: Jože Ocepek, uslužbenec, Zagorje; namestnik: Rudi Serona, uslužbenec, Zagorje.
IV.	V'OKRAJU MARIBOR:
48.	občinska volilna komisija v Dravogradu: predsednik: Robert Štampar, sodnik okrajnega
sodišča, Maribor;
namestnik: Bogdan Polajnar, sodnik okrajnega sodišča, Slovenj Gradec; tajnik: Rajko Poberžnik, pravnik, Dravograd; namestnik: Milojka Šušteršič, uslužbenka, Dravograd;
član: Jož • Černič, uslužbenec, Dravograd; namestnik: Mira Izak, uslužbenka, Dravograd.
49.	občinska volilna komisija v Gornji Radgoni:
predsednik:	Branko Borko, sodnik okrajnega
sodišča. Gornja Radgona; namestnik: Anton Novak, sodnik okrajnega sodišča, Gornja Radgona;
tajnik: Valter Potočnik, tajnik 'občinskega ljudskega odbora. Gornja Radgona: namestnik: Marija Celec, uslužbenka, Mele; član: Franc Kosar, sodnik za prekrške, Gornja Radgona;
namestnik: Konrad Suhač, sekretar KG, Gornja Radgona.
50.	občinska volilna komisija v Lenartu: predsedni! : Mirko Gosnik, sodnik okrajnega *©-
dišča, Maribor;
namestnik: dr. Rudolf Martinec, sodnik okrožnega sodišča, Maribor:
tajnik: Karel Kralj, uslužbenec, Lenart; namestnik: Gabrijel Kosi, tajnik občinskega ljudskega odbora, Maribor: član: Alfred Pirher, uslužbenec, Lenart; namestnik: Vida Brumen, uslužbenka, Lenart.
51.	občinska volilna komisija v Lendavi: predsednik: Tibor Hari, predsednik okrajnega
sodišča, Lendava;
namestnik: Franc Hujoš, sodnik okrajnega sodišča, Lendava;
tajnik: Štefan Jtftnbor, uslužbenec, Lendava; namestnik: Tine Ošlaj, pravnik, Lendava;' član: Jožef Vidic, kmetijski tehnik, Kamovci; namestnik: Janez Dominko, gozdni tehnik, Lendava.
52.	občinska volilna komisija Ljutomer: predsednik: Leon Erhatič, sodnik okrajnega sodišča, Ljutomer;
namestnik: Ivo Šumak, sodnik okrajnega sodišča, Ljutomer;
tajnik: Filip Dolinšek, uslužbenec, Ljutomer; namestnik: Franc Osterc, uslužbenec, lljašovci; član: Rudi Simonič, uslužbenec, Ljutomer; namestnik: Frančiška Pihlar, uslužbenka, Rado-merje.
53.	občinska volilna komisija Maribor-Cenlcr: predsednik: Janko Kustcr, sodnik okrožnega sodišča, Maribor;
namestnik: Dušan Požar, sodnik okrajnega sodišča, Maribor.
tajnik: Stevo Kramžer, tajnik občinskega, ljudskega odbora, Maribor; namestnik: Alojz Bostič, uslužbenec, Maribor; član: Stane Peroci, uslužbenec, Maribor; namestnik: Alfonz Cerar, uslužbenec, Maribor.
54.	občinska volilna komisija Maribor-Tnbor: predsednik: Ignac Kolbl, sodnik okrajnega sodišča, Maribor;
namestnik: Radislav Javornik, sodnik okrožnega '■ sodišča, Maribor;
tajnik: Žane Gašper, tajnik občinskega ljudskega odbora, Maribor;
namestnik: Jože Zelnik, uslužbenec, Maribor;
• član: Franc Gril, uslužbenec >Teksta«, Maribor; namestnik: Jernej Juvančič, uslužbenec MIT, Maribor.
55.	občinska volilna komisija Maribor-Tezno:
predsednik: Božidar Boezio, sodnik okrajnega sodišča, Maribor;
namestnik: Ana Kac, sodnik okrajnega sodišča, Maribor;
tajnik: Ivan Grizold, tajnik občinskega ljudskega odbora, Maribor;
namestnik: Stanislava Itaner, uslužbenka, Maribor;
član: Anton Rozman, uslužbenec, Maribor: namestnik: Zvone Lutman, uslužbenec, Maribor.
56.	občinska volilna komisija Murska Sobota:
predsednik: Jože Podlesek, predsednik okrajnega sodišča, Murska Sobota; namestnik: Alojz Domjan, sodnik okrajnega sodišča, Murska Sobota;
tajnik: Martin Vinčec, tajnik občinskega ljudskega odbora, Murska Sobota; namestnik:	Janez Horvat, uslužbenec. Murska
Sobota;
član: Vendcl Matuš, sodnik okrožnega sodišča, Murska Sobota;
v namestnik:	Miloš Eržen, uslužbenec, Murska
Sobota.
37. občinska volilna komisija v Ormožu:
predsednik: Jože Baloh, predsednik okrajnega sodišču, Ormož;
namestnik: Alojz Donaj, sodnik okrajnega sodišča, Moškanjci;
tajnik: Milan Vičar, tajnik občinskega ljudskega odbora, Ormož;
namestnik: Boris Polak, uslužbenec, Ormož; član: Alojz Holc, direktor trg. podjetja, Ormož; namestnik:	Marijan Kovačič, trg. poslovodja,
Ormož.
58.	občinska volilna komisija v Ptuju:
predsednik: Jože Fridl, sodnik okrajnega sodišča, Ptuj;
namestnik: Franc Stiplovšeki sodnik okrajnega sodišča, Ptuj;
tajnik: Maks Rubin, uslužbenec, Ptuj: namestnik: Ivan Ran, tajnik občinskega ljudskega odbora, Ptuj;
član: Franc Potičkovič, sekretar občinskega odbora SZDL, Ptuj;
.namestnik: Franc Rebernak, uslužbenec, Ptuj.
59.	občinska volilna komisija Radlje ob Dravi: predsednik; Niko Vrabl, sodnik okrajnega sodišča, Maribor;
namestnik: Mbin Šifrer, sodnik okrajnega sodišča, Maribor;
tajnik: Peter Praprotnik, uslužbenec, Vuzenica: namestnik: Boris Marčič, pravnik. Slovenj Gradec;
član: Bernard Zadnikar, sekretar podjetja, Muta; namestnik: Rudolf Štaleker, uslužbenec, Muta.
60.	občinska volilna komisija v Ravnah na Koroškem:
predsednik: Vladimir Rijavec, sodnik okrožnega sodišču. Maribor;
namestnik: L*roš Stepančič, sodnik okrajnega sodišča, Slovenj Gradec;
tajnik: Rajko Vute, tajnik občinskega ljudskega '>dbora, Prevalje;
namestnik: Albin Bevc, uslužbenec, Ravne na Koroškem;
član: Roman Kogelnik, uslužbenec, Prevalje; namestnik: Rozika Fajmut, uslužbenka, Ravne na Koroškem.
61.	občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici: predsednik: Milan Nahtigal, predsednik okrajne-' ga sodišča. Slovenska Bistrica; namestnik: Drago Ušen, sodnik okrajnega sodišča, Slovenska Bistrica;
tajnik: Maksim Peklar, uslužbenec, Pragersko; namestnik: Vera Breznik, uslužbenka, Kovača vas;
član:	Rudi Moškotevc, uslužbenec, Slovenska
Bistrica;
namestnik: Franc Podvršnik, uslužbenec, Šmartno na Pohorju.
62.	občinska volilna komisija v Slovenjem Gradcu:
predsednik: Zdenko Cegovnik, predsednik okrajnega sodišča. Slovenj Gradec: namestnik: Janez Koželj, sodnik okrajnega sodišča, Slovenj Gradec;
tajnik: Ivan Šisernik, tajnik občinskega ljudskega odbora, Slovenj Gradec;
namestnik: Anton Britovšek, uslužbenec, Šmartno;
član: Ivan Majcen, sekretar LIP, Slovenj Gradec;
namestnik:	Peter Bernard, sekretar Tovarne
usnja. Slovenj Gradec.
B
Naloge občinske volilne komisije glede volitev v žbore delovnih skupnosti v volilnih enotah, ki obsegajo več občin, opravljajo:
1.	Občinska volilna komisija v Piranu v 19. volilni enoti Piran-Izoja;
2.	Občinska volilna komisija v Cerknici v 23. volilni enoti Cerknica-Ribnica;
3.	Občinska volilna komisija v Črnomlju v 24. volilni enoti Crnomelj-Metlika;
4.	Občinska volilna komisija v Kranju v 30. volilni enoti Kranj in v 31. volilni enoti Kranj-Tržič;
5.	Občinska volilna komisija v Trbovljah v 45. volilni enoti Trbovlje-Hrastnik;
6.	Občinska volilna komisija na Vrhniki v 47. volilni enoti Vrhnika-Logatec;
7.	Občinska volilna komisija v Radljah ob Dravi v 67. volilni enoti Radlje ob Dravi-Dravograd.
St. 3/1-63
Ljubljana, dne 11. aprila 1963.
Republiška volilna komisija
Tajnik:	Predsednik:
Dr. Kosija Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
102.
Na podlagi 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list l'LRj, št. 53-689/60) izdajata svet za šolstvo LRS in svet LRS za strokovno izobraževanje
PRAVILNIK
o strokovnem izpitu za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih
1.	člen
Učno in vzgojno osebje (v nadaljnjem besedilu: službenci) v šolah ter drugih vzgojnih in izobraže-'Mnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: šola) oprav-•i8 strokovni izpit za vzgojitelja, učitelja, učitelja Praktičnega pouka, strokovnega učitelja, predmetnega "čitelja ali profesorja.
pitna komisija lahko predpiše takemu kandidatu največ dvajset ur hospitacij in največ deset ur praktičnih nastopov. Te hospitacije in praktične nastope opravlja kandidat na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu nazivu.
3.	člen
Uslužbenec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita (v nadaljnjem, besedilu: kandidat), opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo sekretariata sveta za šolstvo LRS.
Izpitne komisije za strokovne izpite so:
a)	izpitne komisije za vzgojitelje,
b)	izpitne komisije za učitelje,
c)	izpitne komisije za učitelje praktičnega pouka,
č) izpitne komisije za strokovne učitelje, 1	'
d)	izpitna komisija za predmetne učitelje,
e)	izpitna komisija za profesorje.
Sekretariat sveta za šolstvo LRS lahko imenuje tudi po več izpitnih komisij posamezne vrste i* prejšnjega odstavka v različnih krajih in jim določi območje.
Izpitne komisije lahko poslujejo pri sekretariatu sveta za šolstvo LRS ali pri šolah, ki jih določi sekretariat sveta za šolstvo LRS.
i k člen
Izpitna komisija ima predsednika, dva člana, ustrezno število izpraševalcev ter njihove namestnike. Predsednik, člana in njihovi namestniki so lahko tudi izpraševalci.
Predsednike, člane, izpraševalce in njihove namestnike imenuje sekretariat sveta za šolstvo LRS iz vrst ustrezno usposobljenih prosvetnih in javnih delavcev.
Preden sekretariat sveta za šolstvo LRS imenuje izpraševalce za posamezne predmete, si mora preskrbeti mnenje ustrezne šole za vzgajanje in izobraževanje vzgojnega in učnega osebja oziroma ustrezne gospodarske organizacije.
Izpraševalce za posamezni strokovni izpit določi predsednik izpitne komisije iz vrst imenovanih izpraševalcev in njihovih namestnikov.
5.	člen
Strokovni izpiti so v času od 1. oktobra do 31. maja. Kandidat se priglasi k strokovnemu izpitu s prijavo na ustrezno izpitno komisijo. Razpored kandidatov v vsakem izpitnem roku določi izpitna komisija, vendar tako, da ne sine preteči od dneva prijave do opravljanja strokovnega izpita več kakor dva meseca.
2.	člen
. Uslužbenci si pridobijo pravico delati strokovni *P*t po dveh letih službe, v kateri opravljajo delo SVoJega naziva.
Uslužbenec, ki ni opravljal dela svojega naziva 1 pa ga je opravljal manj kot šest mesecev, mora ti* strokovnim izpitom opraviti hospitacije in prak-nastope, ki jih predpiše izpitna komisija. Iz-
6.	člen
Prijavo za strokovni izpit vloži kandidat po šoli, kjer službuje.
Prijavi je treba priložiti:
a) kratek življenjepis g podatki o kandidatovem šolanju in službovanju. Kandidat za predmetnega učitelja ali profesorja mora navesti pri opisu svojega
službovanja, koliko časa in v katerih razredih je poučeval svoj strokovni predmet (strokovna predmeta); kot strokovni predmeti kandidatov se štejejo predmeti, iz katerih so kandidati opravili diplomske izpite na visoki ali višji šoli;
h) spričevalo o zaključnem izpitu ali diploma tiste šole, na kateri si je kandidat pridobil strokovno
izobrazbo.
Ravnatelj (upravitelj, upravnik) šole preveri podatke o prijavi in pošlje prijavo najpozneje v roku enega tedna po prejemu na ustrezno komisijo za strokovne izpite.
Sola mora svojemu uslužbencu, ki se pripravlja na strokovni izpit, nuditi pedagoško in drugo pomoč.
7.	člen „
Če kandidat izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega pravilnika, mu izpitna komisija dovoli opravljanje strokovnega izpita.
O dovoljenju in o datumu opravljanja strokovnega izpita obvesti izpitna komisija kandidata po šoli, kjer kandidat službuje, vsaj teden dni pred dnevom strokovnega izpita.
•	8. člen
Strokovni izpit obsega:
1.	kandidatov praktični nastop pred razredom (delovno skupino);
2.	ustni izpit iz tehle predmetov:
a)	didaktika in specialna metodika;
b)	družbeno-ekonoraska in politična ureditev
FLRJ;
c)	vzgojno-izobraževalni sistem FLRJ in LRS ter poznanje predpisov o šolstvu in o delovnih razmerjih učnega in drugega osebja šol;
č) učni jezik kandidata (slovenski jezik, madžarski in italijanski jezik na manjšinskih šolah in na dvojezičnih šolah, srbohrvatski jezik na srbohrvat-skih oddelkih).
Izpitna snov predmetov ustnega izpita se prilagodi posebnim potrebam kandidatovega delovnega mesta in vrsti strokovnega izpita.
Sekretariat sveta za šolstvo LRS določi obvezno gradivo strokovnega izpita in ga po potrebi izpopolni
ter priporoči pomožno gradivo.
9. člen
Praktični nastop pred razredom (delovno skupino) obsega čas ene šolske ure. Dan pred nastopom prejme kandidat temo za nastop in obvestilo o času, razredu (delovni skupini) in šoli. kjer bo imel praktični nastop. Šola obvesti kandidata o predelanem učnem gradivu v razredu in mu da na'razpolago potrebna učila.
Za praktični nastop izdela kandidat pismeno pripravo v obsegu, kakor se zahteva za redno šolsko delo, in jo izroči spraševalcu didaktike in metodike pred začetkom praktičnega nastopa.
Praktičnemu nastopu prisostvujejo poleg izpitne komisije tudi spraševalca didaktike in metodike ter spraševalec učnega jezika.
Izpitna komisija oceni praktični nastop strokovno, metodično in jezikovno. Če je kandidat pri praktičnem nastopu ocenjen negativno, ga izpitna komisija zavrne najmanj za tri mesece.
10.	člen
Po uspešno opravljenem praktičnem nastopu opravlja kandidat ustni izpit.
Izpit iz didaktike in specialne metodike je povezan s kandidatovim učnim nastopom in obsega zlasti kandidatov zagovor učnega nastopa. Kandidat naj pokaže, da pozna didaktična načela ter metode pduka in vzgoje na ustreznem delovnem mestu. Pri tem Izpitu hkrati izpraševalec preveri, ali kandidat obvlada za tako delovno mesto predpisano učno snov.
Izpit iz družbeno-ekonomske in politične ureditve FLRJ naj pokaže, du kandidat pozna poglavitna obdobja družbend-ekonomskega in političnega razvoja po osvoboditvi, bistvo socialistične demokracije in družbenega samoupravljanju, organe državne oblasti in organe družbenega upravljanja na področju šolstva.
Izpit iz vzgojno-izobraževplnega sistema FLRJ in LRS ter poznavanja predpisov o šolstvu in šolskih delovnih razmerjih naj pokaže, da kandidat pozna poglavitne zvezne in republiške predpise, ki urejajo življenje in delo šole in delovna razmerja učnega in drugega osebja šol.
Izpit iz učnega jezika naj pokaže, da kandidat pozna pravopisne, žlasti pa pravorečne zakonitosti ■učnega jezika.
11.	člen
Ustni izpit iz didaktike in specialne metodike traja 30 do 40 minut, iz drugih izpitnih predmetov pa po 15 do 20 minut.
Ocene za strokovni izpit so: -.odlično«, ^prav dobro«, »dobro« in »ni opravil«.
Izpitna komisija ocenjuje kandidatov uspeh iz vsakega predmeta pri ustnem izpitu na izpraševalcev
predlog, po končanem ustnem izpitu pa določi končno oceno strokovnega izpita.
12.	člen
O strokovnem izpitu se piše zapisnik, vodi ga zapisnikar, Zapisnikarja določi predsednik izpitne komisije izmed članov izpitne komisije ali izmed drugih oseb.
V zapisnik izpitne komisije se vpišejo za vsakega kandidata posebej tema in ocena učnega nastopa, izpitna vprašanja, ocene izpitnih predmetov in končna
ocena.
13.	člen
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi spričevalo o strokovnem izpitu; podpišeta ga predsednik in zapisnikar.
14.	člen
Kandidat, ki je pri ustnem izpitu negativno ocenjen iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta opravljati po treh mesecih popravni izpit.
Kandidat, ki je pri ustnem izpitu ocenjen negativno najmanj iz dveh izpitnih predmetov, sme ponavljati strokovni izpit šele po preteku šestih mesecev. Za šest mesecev se zavrne tudi kandidat, ki pri popravnem izpitu iz prejšnjega odstavka prejme negativno oceno.	(
Strokovni izpit lahko kandidat ponavlja največ dvakrat.
15.	člen
Kandidat se lahko v, 24 urah po sporočilu izpitne ocene pritoži sekretariatu sveta za šolstvo LRS.
Po prejemu pritožbe sekretariat sveta za šolstvo LRS takoj zasliši pritožitelja in člane izpitne komisije ter odloči ali pritožbi ugodi ali pa jo zavrne. Ce pritožbi ugodi, imenuje in skliče novo izpitno komisijo, ki mora pritožitelja izprašati najpozneje v treh dneh. V'tej izpitni komisiji ne smejo sodelovati predsednik, člani in izpraševalci, ki so sodelovali pri prejšnji izpitni komisiji.
16.	člen
I
izpitna komisija oprosti uslužbenca opravljanja strokovnega izpita iz tistih izpitnih predmetov, glede katerih je uslužbenec že opravil strokovni izpit zunaj prosvetne službe.
17.	člen
, Uslužbenec, ki je že opravil strokovni izpit za naziv v prosvetni službi, je oproščen opravljanja strokovnega izpita, če pozneje preide v drug naziv v prosvetni službi.
-	18. člen
Predsednik izpitne komisije pošlje sekretariatu sveta za šolstvo LRS poročilo najpozneje v štirinajstih dneh po končanih strokovnih izpitih vsakega izpitnega roka; poročilu priloži poimenski seznam kandidatov z navedbo stroke in končne ocene, ki jo je vsak kandidat prejel pri izpitu.
Sekretariat sveta za šolstvo LRS objavi v uradnem glasilu sveta za šolstvo LRS kandidate, ki so uspešno opravili strokovni izpit.
19.	člen
Stroški za delo izpitnih komisij se krijejo iz sredstev sekretariata sveta za šolstvo LRS.
Sekretariat sveta za šolstvo LRS predpiše obrazce spričeval, zapisnika in evjdence o strokovnih izpitih.
Sekretariat sveta za šolstvo LRS oziroma šola, Pri kateri posluje izpitna komisija, skVbi za organizacijsko pripravo ter tehnične in pisarniške zadeve Strokovnih izpitov.
20.	člen
Kandidat, ki izven kraja svojega službovanja prvikrat opravlja strokovni izpit, ima pravico do po-
vračila potnih stroškov in dnevnice v skladu z uredbo o potnih in selitvenih stroških oziroma z določbami pravilnika o delitvi osebnih dohodkov šole, v kateri službuje. Ti stroški gredo v breme šole, na kateri kandidat službuje.
21.	člen
Sekretariat sveta za šolstvo LRS daje po potrebi izpitnim komisijam strokovna navodila za tehnično izvedbo strokovnih izpitov.
22.	člen
Kandidati, ki so se prijavili k strokovnemu izpitu pred dnevom, ko začne veljati ta pravilnik, lahko po svoji želji opravljajo strokovni izpit po starih predpisih ali po tem pravilniku.
23.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. OtO-11/63-4
Ljubljana, dne 1$. marca 1963.
'	Svet za šolstvo LRS
Predsednik:
Ludvik Gabrovšek 1. r.
Svet LRS za strokovno izobraževanje Predsednik:
/Miran Košmelj 1. r.
103.
Na podlagi drugega odstavka 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS. št. 9-89/61 in št. 33-222/62) predpisuje sekretariat Sveta za zdravstvo LR''
PRAVILNIK
o minimalnih pogojih za ureditev in delo obratnih ambulant
1.	člen
Obratna ambulanta se lahko ustanovi, če so zagotovljeni minimalni pogoji, ki jih določa ta pravilnik
2.	člen
Obratna ambulanta mora biti na takem kraju, da je lahko dostopna iz vseh obratov gospodarske organizacije.
Ambulanta ne sme biti v stavbi ali v prostorih v bližini obratov, ki povzročajo smrad, ropot, prah, hlape in pline ali ob cestah z velikim prometom.
Zaradi dovoza in odvoza bolnikov z reševalnim avtomobilom mora biti speljana do ambulante primerno široka in za avtomobile uporabna cesta.
3.	člen
Vsaka obratna ambulanta mora imeti najmanj prostor za čakalnico, dva prostora za zdravniško ordinacijo, in sicer prvega za običajna prevezovanja, rutiusko-terapevtske postopke in administracijo, drugega pa za klinične preglede in posege na bolniku, prostor za diagnostični laboratorij in sanitarne prostore.	(
Večja obratna ambulanta mora imeti tudi sobo za šokifane bolnike in sobo za manjše Operacije.
4.	člen
Obratna ambulanta mora imeti vsaj tele instalacije: tekočo mrzlo in toplo vodo, kanalizacijo, električno napeljavo, telefon za zvezo z vserni obrati gospodarske organizacije, z reševalno postajo, z zdravstvenim domom in z lekarno.
Vsi prostori obratne ambulante morajo biti dobro osvetljeni, vendar razsvetljava ne sme ble-ščiti. Prostori morajo biti primerno ogrevani.
Tla v vseh prostorih obratne ambulante morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti. Stene morajo biti pri tleh zaobljene in do 1,5 m obložene ali pleska-ne z oljnato barvo.
5.	člen
Oprema, instrumentarij in aparatura v posameznih organizacijskih enotah, zlasti v ambulanti in laboratoriju, morajo biti taki, da omogočajo osnovno preventivno ter osnovno diagnostično in terapevtsko dejavnost obratne ambulante.
Vsa oprema v organizacijskih enotah obratne ambulante mota ustrezati tudi številu in usposobljenosti zaposlenih zdravstvenih delavcev in dejanskim potrebam obratne ambulante in gospodarske organizacije.
6.	člen
V obratni ambulanti mora delati vsaj en zdravnik s polnim delovnim časom na okoli 1000 delavcev.
Na vsakega zdravnika je treba zaposliti v obratni ambulanti najmanj eno medicinsko sestro in eno bolničarko oziroma administrativnega delavca.
V	manjših obratnih ambulantah, ki nimajo stalnega zdravnika, mora biti stalna medicinska sestra, ki je za to delo strokovno usposobljena na posebnem tečaju.
7.	člen
Zdravniki splošne prakse, ki delajo v obratni ambulanti, morajo imeti najmanj trimesečni tečaj iz medicine dela ali industrijske higiene.
8.	člen
Ce ima obratna ambulanta bolniški oddelek, mora imeti za namestitev bolnikov posebne prostore z ustrezno opremo in posebne sanitarne prostore.
V	bolniškem oddelku, mora biti zagotovljen dnevni zdravniški pregled bolnikov; v oddelku mora biti stalno medicinska sestra ali izurjena bolničarka.
Oddelek mora imeti čajno kuhinjo za pripravljanje preprostih diet in zagotovljeno retino in dobro prehrano bolnikov iz menze ali lastne kuhinje.
Ce bolniški oddelek ni v isti stavbi kot drugi prostori obratne ambulante, mora imeti tudi poseben diagnostični laboratorij.
bolniški oddelek mora imeti hišni red. S hišnim redom se uredi zlasti sprejemanje in odpuščanje bolnikov in dnevni red (čas zdravniških pregledov, počitka, obiskov in podobno).
9.	člen
Obstoječe obratne ambulante morajo prilagoditi svojo ureditev minimalnim pogojem iz tega pravilni* ka najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 510-2/63-Z-07/1
Ljubljana, dne 29. marca 1963.
Sekretariat Sveta za zdravstvo LRS
Sekretar:
Dr. Jože Beuigar 1. r.
v
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurai — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 1200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Use ništvo in uprava: Ljubljana Erjavčeva 15 a, poštni predal 319 VII — Tel direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredništvo n
uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18-603-113
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik
XX
Razglasni del dne 10. aprila 1963
Št 10-11
Razglasi in obj ave
Razrešitev dolžnosti stalnega sodnega tolmača
St. 01/15-20^61	3863
Na podlagi 12. člena uredbe o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list LRS, št. 7-30/49) se Dragica Kosmina, uslužbenka iz Kopra, pdaj iz Ljubljane. Petkovškovo nabrežje 5 razreši dolžnosti stalnega sodnega tolmača za italijanski in francoski jezik ha območju okrožnega sodišča Koper.
Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS
Sprememba priimka
Št. 03/5-20/A-5-63	1084
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo, št. 03/5-20/A-5-65 z dne 17. I. 1963 dovolil po 21. čl. zakona o osebnih' imenih spremembo priimka Jevšku Francu, roj. 9. avgusta 1915 v Močilnem in ženi Jevšek Štefaniji roj. Lipec 11. decembra 1921 v Močilnem, prebivajočima v Njivicah 32, p. Radeče, V priimek »Ivšek«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememba imena
Št. 03/5-20/A-39-63	3599
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-39-63 z dne 9. ill. 1963 po 21. čl. zakona o osebnih imenih spremembo imena Denišliču Amirju, roj. 2. junija 1944 v Ljubljani, prebivajočemu v Ljubljani, Ciril Metodov trg 11/1, v ime »Miro«.
Št. 03/5-S-897V1-62	UtDl
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-S-8973/1-62 spremembo ime-tta Komacu Atilu, roj. 2. avgusta 1962 v Slovenski vasi, prebivajoče-tttu v Slovenski vasi 17, v ime »Aleš«.
S*- 03/5-20/A-28-63	3228
Državni sekretariat za notranje' Nadeve LRS je dovolil z odločbo. SL 05/5-20/A-28-63 z dne 2. 111. 1963' P° 21. čl. zakona o osebnih imenih spremembo imena Križancu Melhi-°rju, roj. 15. julija 1927 v Prneku, Prebivajočemu v Rogatcu 56, v ime »Mila n«.
St. 03/5-20/A-33-63	3510
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, st- 03/5-20/A-33-63 z dne 0. III. 1963 P° 21. čl. zakona o osebnih imenih 'Preinembo imena Savickiju Otu,
Naročite naše nove knjige!
ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH
Popravljena izdaja z vsemi veljavnimi spremembami in dopolnitvami
1	\
V izdaji so upoštevane vse spremembe in dopolnitve od uveljavitve tega zakona, tj. od 1. januarja 1958 do zadnje spremembe in dopolnitve 1. avgusta 1962.	Cena 450 din
KAZENSKI ZAKONIK IN POJASNILA Dopolnitve na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika
Dr. France Černe: POLITIČNA EKONOMIJA
Priročnik za študij — tretji ponatis.	• Cena 600 din
ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU s pojasnili
Knjiga vsebuje mimo zakonskega besedila vse izvršilne predpise, komentar k posameznim členom zakona, obsežno sodno prakso Zveznega vrhovnega sodišča in republiških vrhovnih sodišč ter uradna pojasnila Sekretariata ZIS za občo upravo ter navedbo člankov in monografij iz vseh jugoslovanskih revij in časopisov, ki obravnavajo posamezne pravne institute zakona o splošnem upravnem postopku. Pri členu, ki obravnava posamezen pravni institut, je navedena vsa pravna literatura. — Delo sta pripravila Martin Žalik in dr. France Kovič.	Cena 1600 din
PREDPISI O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S PRIPOMBAMI IN SODNO PRAKSO
Zbirka vsebuje novi zakon o zdravstvenem zavarovanju ter vse dopolnilne in izvršilne predpise. Vezana je tako, da bo mogoče poznejše dopolnitve in spremembe vložiti oziroma zamenjati (enako kot pri zbirki predpisov o pokojninskem oziroma invalidskem zavarovanju). Zbirko, ki jo potrebujejo gospodarske in druge organizacije, zavodi in državni organi, so pripravili strokovnjaki s tega področja: dr. Vilko Androjna, dr. Jože Cenčič, Oroslav Erjavec in Jože Fišinger.	Cena 1700 din
ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA in
ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Natisnjena v brošuri.	Cena 500 din
Dr. Albin Smole: CIVILNA PRAVNA PRAKSA
Gre za tretji zvezek sistematičnega prikaza pravnih misli, načel in pravil, izrečenih v odločbah jugoslovanskih vrhovnih sodišč s področja civilnega prava.	Cena 550 din
Dr. Stojan Cigoj: OBLIGACIJSKO PRAVO (poslovne in neposlovne obveznosti)
Knjiga je namenjena praksi in tudi študentom.
Cena 1550 din
CZ »Uradni list LRS« Ljubljana p. p. 379 VII
roj. 12. septembra 1944 v Mariboru, prebivajočemu v Rušah 44, v ime »Nikolaj«.
St. 03/5-20/A-2T-63	3254
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-27-65 z dne 4. III. 1963 po 21. čl. zakona o osebnih imenih spremembo imena Tostovršniku Francu, roj. 19. aprila 1947 v Celju, prebivajočemu v Teru 26, p. Ljubno, v ime »Mark o«.
Št. 03/5-20/A-29-63	v 3229
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je dovolil z odločbo, št. 03/5-20/A-29-63 z dne 2. III. 1965 po 21. členu zakona o osebnih imenih spremembo imena Zagoričnik Evi, roj. 24. marca 1953 v Ljubljani, prebivajoči v Kokrici pri Kranju 151, v ime »Ifigenija«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
1 1055V62	3616
Dne 9. maja 1963 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 13 dražba nepremičnin zavezane stranke Le-pičnika Adalberta vi. št. 265 k. o. Teharje. Cenilna vrednost je 367.497 dinarjev, najmanjši ponudek 183.749 dinarjev, varščina pa 36.650 din.
- Okrajno sodišče v Celju, • dne 22. marca 1963.
1 1207/61	3698
Dne 9. maja 1963 ob 9,30 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 13 dražba nepremičnin zavezane stranke Sane Ane za k. o. Teharje. Cenilna vrednost je 110.191 din, najmajši ponudek 73.461 din, varščina pa 11.019 dinarjev.
Okrajno sodišče v Celju, dne 26. marca 1963.
J 643/62-21	3786
Dne 21. maja 1963 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 13 in 100 k. o. Jelenče. Cenilna vrednost je 962.690 din, najmanjši ponudek pa 641.795 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku red začetkom dražbe, sicer se ne odo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. marca 1963.
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki boio v tožbah zastopali tožence, katerlb bivališče ni znano, na njihovo nevarnost m stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence
P 24/63-4	2602
Tožba o ugotovitvi lastninske pravice nepremičnine Okrajno sodišče v Sežani oglaša, da j_e v pravdni zadevi tožeče stranke Švara Angele roj. Švara, kmetice iz Preserij 1, zoper toženo stranko Pipana Alojza pok. Antona iz Preserij 9, zdaj neugotovljeno osebo, zaradi ugotovitve lastninske pravice nepremičnin (pelo 10.000 din), na podlagi določb 4. tč. 77. čl. ZPP postavilo toženi stranki Pipanu Alojzu začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, uslužbenca tega sodišča, ki bo zastopal toženo stranko v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se tožena stranka ali njen pooblaščenec ne priglasi pri teni sodišču oziroma dokler skrbstveni organ ObLO Sežana ne sporoči sodišču, da je postavil toženi stranki skrbnika.
Okrajno sodišče v Sežani, dne 1. marca 1963.
Oklici dedičem
O 70/63-7	2413
Dne 10. XI. 1962 je v Hotinji vasi umrla Klemenčič Frančiška roj. Fras, družinska upokojenka. Napravila je pismeno oporoko z dne 24. IX. 1962, po kateri zapušča vse premoženje hčerki Klemenčič Dori. Kot zakonita dedinja po umrli pa bi prišla v poštev tudi Hojnik Sonja, delavka, nazadnje stanujoča v Orehovi vasi 17, zdaj neznanega bivališča, ki se poziva, da se v enem letu po objavi tega oklica priglasi pri tem sodišču zaradi morebitnega uveljavljanja dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska obravnava opravila in končala na podlagi izjav postavljenega skrbnika, in podatkov, ki jih bo sodišče imelo v spisu.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. februarja 1963.
O 199/63-6	3351
V zapuščinski zadevi po 2. II. 1963 umrlem Mahuriču Alojzu, upokojencu iz Maribora, Volodjeva 41, se njegovi hčerki Kronja Stanislavi roj. Mahorič, frizerki, zdaj v R. R. H. Keswick, Ontario, Canada, in Horvat Cvetka roj. Mahorič, gospodinja, bivajoča v R. R. H. Keswick, Ontario, Canada, pozivata, da se v enem letu po objavi tega oklica priglasita pri tem sodišču zaradi uveljavljanja dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlgi izjav postavljenega jima skrbnika, in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
O 182/63-4 .	3439
Pri okrajnem sodišču v Mariboru je v teku zapuščinski postopek po dne 27. I. 1963 brez oporoke umrli Pahler Genovefi roj. Jug, posestnici v Bačkovi 6. Kot zakoniti dedič pride v poštev tudi sin Pahler Jožef, ki je med II. svetovno vojno od leta 1944 dalje pogrešan, in ki naj se v enem letu po objavi tega oklica priglasi pri tem sodišču zaradi u vel javljanja dednih pravic, ker bo sodišče po preteku tega roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 19. marca 1963.
O 127/62	3158
Bračun Marija roj. Ivačič, kmetica iz Reštanja 48, je umrla dne 30. IV. 1962 brez oporoke. Sin Ivačič Leopold, zdaj v Franciji, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo oprhvilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Mirta Alojza, kmeta iz Senovega 119, in podatkov, š katerimi razpolaga.
O 137/62	3159
Zičkar Marija roj. Šterkalj, pre-užitkarica iz Drnovega 88 je 7. aprila 1959 umrla in zapustila oporoko. Dediči so med drugimi 'žičkar Alojz, zdaj nekje v ZDA, Žičkar JanezL zdaj nekje v Canadi ter neznani potomci po pok. Bevc Ani, ki naj se v enem letu od te objave priglase sodišču, sicer bo po preteku roka opravilo zap. obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavah skrbnika Jordana Franca, posestnika iz Drnovega 57.
Okrajno sodišče v Vidmu-Krškem, dne 7. marca 1963.
O 248/62	3157
Vizlar Jožef, kmet iz Gorice 13 je umrl dne 29. IX. 1962 v Gorici brez oporoke. Sin Vizlar Franc, ki je nekje v Avstriji, naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo sodišče po preteku tega roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga, Okrajno sodišče v Vidmu-Krškeni, dne 11. marca 1963.
Razne objave
,	Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 142/4-63	-«>35
Rudnik živeža srebra. Idrija razpisuje na podlagi določb pravilni-
ka o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8(63)
I. javno licitacijo za oddajo gradbenih in gradbenih obrtniških del druge etape rekonstrukcije topilnice (druga rotacijska peč brez odvozne proge).
Predračunska vrednost razpisanih del je 37,500.000 din. Rok za dovršitev del je 15. oktober 1963. Licitacija bo dne 25. aprila 1963 ob 9. uri na upravi Rudnika živega srebra v 'Idriji. Ponudbi je treba priložiti popis mehanizacije in podatke o strokovnih kadrih, s katerimi razpolaga ponudnik za izvajat nje razpisanih del, in barirani ček za plačilo varščine v višini 1 % od ponudbene vrednosti. Dokumentacijo (gl. projekt s popisom del) lahko interesenti dvignejo na upravi Rudnika živega srebra v Idriji od 13. aprila 1963 dalje proti predložitvi bariranega čeka v višini 25.000 din.
Rudnik živega srebra, Idrija
Št. 02/A-2-944-2/190	399!
Na podlagi 5. člena pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in de! v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo okraja Maribor, Maribor, Masarykova ulica 4RI
prvi javni natečaj
za odajo gradbenih del za stanovanjsko zgradbo v Mariboru, vogal Aškerčeve in Kersnikove ulice.
Predračunska vrednost gradbenih del znaša 176,993.877 din. Rok dovršitve objekta je 30. avgust 1964. Komisijsko odpiranje ponudb bo v soboto, dne 27. aprila 1963 oh H. uri v prostorih navedenega zavoda. Izvajalec gradbenih del se obvezuje sprejeti v indirektno izvedbo obrtniška in inštalacijska dela. ki se bodo oddala posebej in sporazumno. Tehnična dokumentacija z opisom in količino gradbenih del ter* posebni pogoji za natečaj so interesentom na razpolago Pri zavodu proti varščini 20.000 din.
Zavod za stanovanjsko :n komunalno izgradnjo okraja Maribor
Razpisi
St. pers 275/63	3979
Svet biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje
delovno mesto asistenta za anatomijo in tehnologijo lesa in delovno mesto asistenta za organizacijo kmetijske proizvodnje. Pismene prijave kandidatov z bio-jšrafskimi in bibliografskimi podat-' sprejema tajništvo fakultete, Tuhljana. Krekov trg 1, 14 dni po TeJ objavi.
Svet
St. 110-6/63-2/6	3864
Na podlagi 21. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Tolmin prosta delovna mesta v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Tolmin:
1.	šefa odseka in referenta za urbanizem in gradbene zadeve;
2.	inženirja geodezije v katastrskem uradu;
3.	referenta za analize.
Pogoji: pod 1 gradbena fakulteta in 5 let upravne prakse; pod 2 fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo, geodezijo — geodetski odsek; pod 3 srednja ekonomska šola ali njej enaka srednja strokovna izobrazba. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom, s podatki o strokovni praksi ter o šolski izobrazbi naj kandidat pošlje komisiji za uslužbenske zadeve pri občinskemu ljudskemu odboru Tolmin. Razpis velja do 20. maja 1963.
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Tolmin
Poziv upnikom in dolžnikom
na.t v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali
3250
Z odločbo ObLO Žalec, številka 023-33/62-3/2 z dne 10. I. 1965 je bila odrejena % redna likvidacija »Savinjaprojeklar, Žalec in imenovana likvidacijska uprava. Prigla-stveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska uprava
Izgubljene listine
preklicujejo
Anžur Zdenko, Ljubljana, Prešernova 30, delovno knjižico, številka 375395/93654.	3844
Babovič Obren, Ljubljana, Goce Delčeva 43, osebno izkaznico, reg. Št. 439143 (Beograd).	3960
Balažič Ferdo, Ljubljana, Ilirska 52, osebno izkaznico, reg. št. 59660 (Murska Sobota).	3879
Baltič Ana. Ljubljana, Mačkova 4, osebno izkaznico, reg. številka 2225 (Ljubljana).	3961
Baltič Osman, Brniki, p. Kranj, zdravstveno izkaznico.	3769
Baltič Aziz, Brniki, pošta Kranj, zdravstveno izkaznico.	3768
Barilli Vekoslav, Ljubljana, Jenkova 13, osebno izkaznico, reg. št. 33099 (Ljubljana) in delovno knjižico, št. 73717.	3798
i
Bartol Miroslava, Rudnik 114 a, osebno izkaznico, reg. št. 1168/60 (Ljubljana-šiška).	3962
Bartolini Dolores, Maribor, Kočevarjeva 15, zdravstveno izkaznico, št. 940765.	3921
Baudaž Nada, Ljubljana, Novi trg 2, mojstrsko spričevalo frizerske stroke, izdano 1. 1957.	3963
Beg Andrej, Rogatec 10, osebno izkaznico, reg. št. 91420 (Celje). 3232 Beg Viktor, Ljubljana, Močnikova 3, osebno izkaznico, reg. številka 25498 (Tržič). '	5880
Benedejčič Stanko, Ciginj 28, p. Volče, osebno izkaznico, reg. štev. 54856.	3821
Bizjak Anica, Tinje, p. Zg. Ložnica, zdravstveno izkaznico, številka 513172. e	3922
Bogatin Jože, Maribor, Trg svobode 6, zdravstveno izkaznico, številka 964495.	3709
Bohanec Franc,'Rošpoh 18, pošta Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 73346.	3925
Bolte Fani, Zavine 6, p. Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 294455.	3822
Bratina Metka, Ljubljana, Linhartova 11 S, osebno izkaznico, reg. št. 133058/58 (Ljubljana).	3881
Bratkič Marica, Maribor, Smetanova 51, osebno izkaznico, reg. št. 8911.	3924
Brinjak Djuro, Trbovlje, Savinjska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 488785 (Križ SRH).	3763
Brumec Franc, Prepolje 34, pošta Starše, osebno izkaznico, reg. štev. 55264.	3925
Buček Marija, Večeslavci 64, p. Rogašovci, osebno izkaznico, reg. št. 58482 (Murska Sobota). 3823 Bakovič Boris, Ljubljana, Goru-pova 16, osebno izkaznico, številka 108703 (Ljubljana).	3845
Cengle Marija, Obrije 14, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	3846
Černič Sergej, Šempeter 117, p. Šempeter pri Gorici, osebno izkaznico, reg. št. 54455 (Gorica). 5297 Česnik Viktor, Idrija, Trg 1. mar ja 6, osebno izkaznico, reg. številka 17624 in delovno knjižico, Št. 5684 (obe Idrija).	3866
Čuk Marija, Maribor, Jocova 30, osebno izkaznico, reg. št. 24633. 3710 Darovec Marija por. Foršček, Ljubljana, Linhartova S 2/5, zaključno spričevalo nižje gospodarske šole, izdano 1. 1947.	3964
Deržanič Martin, Ljubljana, Tr- / žaška 6, invalidsko izkaznico za znižano voznino 500/o za mesto Ljubljana.	5847
Dimnik Jakob, Dolenja vas 126, zdravstveno izkaznico, številka 663859,	2893
Dobnik Franc, Brezovec 18, pošta Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, ( reg. št. 18924 (Slov. Gradec). 3700
.Dobrina Stane, Maribor, Tomšičeva 30, osebno izkaznico, reg. št. 45533.	3926
Dobrina Stane, Maribor, Tomšičeva 30, orožni list št. 65.	3927
Dodlek Vlado, Maribor, Pobreška 38/7, zdravstveno izkaznico, številka 497199.	■	3928
Dolejši Štefan, Šoštanj, Glavni trg 13, osebno izkaznico, reg. štev. 1631.	3756
Dolničar Ivan, Kozarje 139 a, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 56626 (Ljubljana).	3799
Domjanovič Željko, Ljubljana, Vide Pregarčeve 41, zdravstveno izkaznico, št. 349464.	3770
Draksler Jože, Hrastnik 98, zdravstveno izkaznico, št. 565899 na ime Živič Marjan. v	3737
Dvorščak Mijo, Ljubljana-Šentvid, zdravstveno izkaznico.	3738
Fabjančič Marija, Podbeže 8, p. Podgrad, osebno izkaznico, reg. št. 270 (Ilirska Bistrica).	3782
Faifer Jože, Maribor, Kidričevo 67, zdravstveno izkaznico, številka 830028.	3929
Felzer Edvard, Maribor, Smetanova 68, delovno knjižico, številka 27433/58.	5930
Ferlič Peter, Limbuš 134, osebno izkaznico, reg. št. 128.	3931
Fleten Anton, Ljubljana-Polje 136, zdravstveno izkaznico številka 255478.	'	3965
Fortuna Duilij, Koper, Velika vrata 9, osebno izkaznico, reg. št. 514.	3783
Furlan Miroslav, »Transavto«, Postojna. podjetje za transport in servisna popravila, zdravstveno izkaznico, št. 763182 (Postojna). 3453
Gajšek Marija, Maribor, Knafli-čeva 20, evidenčno tablico, številka MB 15-008.	3932
Glavnik Ludvik, Ljubljana, Fabianijeva. osebno izkaznico, reg. št. 73837/51 (Ljubljana).	3771
Gojič Ingeborg, Maribor, Maistrova 13, osebno izkaznico, reg. štev. 70540 (Maribor-Center).	3848
Gorišek Jože, Mali Videm 11, p. Velika Loka, zdravstveno izkaznico, št. 279252.	• 2288
Gorše Ana, Ljubljana, Hrenova 13, zdravstveno izkaznico (Ljubljana).	3739
Grbec Rozalija, Ljubljana, Dolinska steza 4, zdravstveno izkaznico, št. 160643.	3966
Gregorič Erna, Dragonja vas 6, p. Cirkovce, osebno izkaznico, reg. št. 39609 (Ptuj).	3910
Gregorič Marija, Zadvor 92, osebno izkaznico, reg. št. 440.	3740
Grilc Frančiška, Laze 22, osebno izkaznico, reg. št. 119829 (Ljubljana-
Moste-Polje) in zdravstveno izkaznico.	3849
Gumzej Milica, Pernica 38, osebno izkaznico, reg. št. 55333.	3711
Hasenelič Hakija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3882
Herguth Milka, Sp. Hoče 51, Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 56239. 3712.
Hokanovič Mehmed, Ljubljana-Rakovnik, zdravstveno izkaznico, št. A-310186.	3967
Homan dr. Anton, Maribor, Kosarjeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 450/50.	3933
Horvat Vlado, Tržič, Preska, osebno izkaznico, reg. št. 37376 (Ljubljana).	3883
Hrastnik Silva, Maribor, Gorkega 20, zdravstveno izkaznico. Številka 103153.	3713
Hren Janez, Gorenja vas 9, p. Ribnica, diplomo tehniške šole gradbeniške stroke, izdano leta 1951.	3851
Hriber Evgen, Javorje 6, osebno izkaznico, reg. št. 1014 (Kranj) in zdravstveno izkaznico.	5850
Hrvatin Ivana rojena Mejak, Korte 72, p. Izola, propustnico, št. 12788 (Koper).	3980
Humar Franc, Ljubljana, Stefanova 20, zdravstveno izkaznico štev. 53843.	3884
Hvala Franc, Piran, IX. korpusa 9, spričevalo o zaključnem izpitu ribiške šole v Piranu, št. 4, izdano dne 12. L 1957.	3827
Ilešič Ivanka, Maribor, Dominku-ševa 10, osebno izkaznico, reg. št. 4234.	'	3714
Janišek Ivan, Pameče 133, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. štev. 805.	3702
Janžič Anton, Gladomes 2, p. Zg. Ložnica, osebno izkaznico, reg. št. 55329 (Maribor).	3828
Jerman Alojz, Kamna gorica 10, spričevalo VII. razreda osnovne šole Valentina Vodnika izdano leta 1962.	3741
Jesenko Ljudmila, Jazne 29, p. Sovodenj, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja št. 037828.	3983
Jurci Jolanka, Markovci 117, p. Šalovci, zdravstveno izkaznico, štev. 345742.	3869
Juvan Ivana, Trbovlje, Opekarna 14, osebno izkaznico, reg. št. 4220 (Trbovlje).	3765
Kac Antonija, Ljubljana, Oraž-nova 6, osebno izkaznico, reg. štev. 352/59 (Ljubljana). 1	3968
Kac Jože, Maribor, Ipavčeva 1, lovno knjižico, št. 639975/4431. 3934
Kadlečck Franjo, gradnja ceste Velunja, p. Šoštanj, osebno izkaznico, reg. štev. 10309 (Slavonska Požega).	#	3162
Kajser Vinko, Cirkovci 38, osebno izkaznico, reg. št. 54674.	3935
Kapič Smail, Vevče, zdravstveno izkaznico.	3773
Kastelic Vladislav, Spodnja Zadobrova 42, zdravstveno izkaznico (Ljubljana) in delovno knjižico (Ljubljana).	3774
Kaučič Milan, Ljubljana, Moškri-čeva, osebno izkaznico, reg. štev. 97120/51 (Ljubljana).	3800
Kečanovič Zaim, Ljubljana, Zbačnikova 26, zdravstveno izkaznico.	3775
Kele Dunja, Ljubljana, Rožna dolina c. XV/4a, zdravstveno knjižico, št. 001651.	3742
Kladušck Milka, Ljubljana, Jar-nikova 10, ose’bno izkaznico, reg. št. 40557 (Ljubljana).	3852
Klančnik Margareta, Rjavica 5, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. številka 1946 (Šmarje pri Jelšah).	3403
Klobučar Bogo, Kamnik, Kidričeva 20, zdravstveno izkaznico, štev. 211815.	2647
Kočar Alojzija, Pragersko 85, osebno izkaznico, reg. št. 5669. 3936 Kočevar Anton, Temenica 14, zdravstveno izkaznico.	3969
Kodarin Rok, Koper, Destradijev trg 3, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, št. K-252961.	3870
Kogoj Franc, Stare Jarše 19, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 042365.	3885
Kokol Frane, Laznica 4, p.'Limbuš, osebno izkaznico, reg. številka 57091.	3937
Kolarič Anton, Sp. Ščavnica, p. Gornja Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 1049 (Gornja Radgona). 3829 Kolarič Stanko, Ljubljana, Trubarjeva 80, zdravstveno izkaznico.	3970
Kompara Vojko, Maribor, Masa-rykova 6, zdravstveno izkaznico, št. 912126.	3716
Koračin Jožefa, Žepovci, p. Apače, zdravstveno izkaznico, št. 400433 (Gornja Radgona).	3517
Koren Peter, Maribor, Rešpoh 20, osebno izkaznico, reg. št. 2356. 3715 Koronik Franc, Maribor, Ulica l^-divizije 31, osebno izkaznico, reg-št. 2006.	3938
Koroša Štefan, Tomačevo 11 a, zdravstveno izkaznico.	3886
Korošak Marija, Igalo, Herceg-novi, osebno izkaznico, reg. številk*1 1385.	3717
Korošec Alojz, Maribor, Orožnova 3, delovno knjižico, št. 4081. 3718 Korošec Jože, Maribor, Valvazorjeva 30, osebno- izkaznico, reg. št. 2614.	3719
Korošec Rozalija, Fram U3> zdravstveno izkaznico, številka 482428-102.	3720
Kosec Anton, Maribor, Vojašniška 8, delovno knjižico, štev. 330109 32366.	5721
Kovač Anica, Ljubljana, Bezen-škova 14, osebno izkaznico, reg. št. 130045 (Ljubljana).	3971
Kovačevič Mladen, Ljubljana, Trubarjeva 23, delovno knjižico, št. 952714/6774.	3802
Kovačič Karel, Škrljevo 13, p. Šentrupert, zdravstveno izkaznico, št. 285242 (Novo mesto).	3871
Kovačič, Marija, Laznica 27, p. Limbuš, osebno izkaznico reg. štev. 331.	3450
Krajcer Terezija, Mestni' vrh 76, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, št. 867059.	3939
Krajnc Helena, Vinička vas 26. p. Zg. Korena, osebno izkaznico, reg. št. 5499.	3940
Krajnc Kristina, Ptuj, Zagrebška 78, osebno izkaznico, reg. številka , 6437.	3912
Krajnik Vida, Kobarid, Stresova 2, oseono izkaznico, reg. štev. 12355 (Tolmin).	3984
Kramarič Sonja, Maribor, Heroja Bračiča 6, osebno izkaznico, reg. št. 55745.	3722
Krautberger Jože, Dobja vas 27, p. Prevalje, osebno izkaznico, reg. št. 220 (Slov. Gradec).	3758
Kremesec Anton, Ljubljana, Streliška 12, osebno izkaznico, reg. št. 1523 (Črnomelj).	3887
Kresnik Ciril, Polje 577, p. Ljub-Ijana-Polje evid. tablico za motor, št. L J 15-188.	3888
Križaj Stane, Opekarna Bobovek, zdravstveno izkaznico, številka 510255.	3759
Krmelj Marija, Škofja Loka, Staca Loka 3 a, zdravstveno izkaznico na ime Krmelj Jana.	3831
Kubel Franc, Moste pri Komendi, pomočniško spričevalo zidarske stroke, izdano 1. 1949.	3743
Kudužovič Omer, Ljubljana, Cr-tomirova 4, zdravstveno izkaznico, št. 337520 (Ljubljana).	3889
Kuhar Alojzija, Radežl3, p. Loka pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. št. 34734 (Trbovlje). 3791 Kuhar Danica, Ljubljana, Čufarjeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 235627.	3853
Lačen Oto, Svečina 2, p. Zg. Kungota, osebno' izkaznico, reg. številka 3081.	3941
Lavrenčič Miroslav,' Ljubljana, Pražakova 13, osebno izkaznico, reg. št. 2172 (Ljubl jana).	3973
Lavrenčič Rudolf, Harije 62, p.
II.	Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 793445.	3237
Lenarčič Ludvik, Dolič 19, p. Kuzma, osebno izkaznico, reg. št. 24758 in orožni list, št, 508/63.	3361
Lepenik Marjan, Starše 17, spričevalo Vlil. razreda osnovne šole Starše.	3942
Likeb Marija, Ljubljana, Šišenska B 14. osebno izkaznico, reg. številka 15170/50 (Ljubljana).	5890
'Ljubljana Transport«, Ljubljana, Celovška 164, evidenčno tablico, št. LJ 180-46.	3973
Lokar Lovrenc, Lokavec 57, p. Ajdovščina, zdravstveno izkaznico kmet, zavarovanja št. 028930.	3300
Lovska družina »Sladki vrh«, Šentilj v Slov. goricah orožni list št. 3223 (9218) za lovsko puško. 3943 Lubej Alojz, Škofja Loka, Vinarje 17, osebno izkaznico, reg. št. 60441 (Celje).	5744
Lumbar Cilka, Ljubljana-šiška, blok 20, evid. tablico za osebni avtomobil, št. LJ 180-40.	3803
Macedoni Neža, Dolenja vas 6, p. Šmarjeta pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 27283 (Novo mesto).	5518
Mahajnc Franc, Maribor, Ulica Talcev 16, zdravstveno izkaznico, št. 874389.	3723
Malenšek Ivanka, Ljubljana, Vodnikovo naselje 21, zdravstveno iz-.knznico, št. A-147674.	3776
Mandelc Franc, Bled, Savska 19, osebno izkaznico, reg. št. 824.	3364
Manič Nikola, Ljubljana, Povše-tova ulica, zdravstveno izkaznico.	3891
Mavec Ivan, Lanišče 21, osebno izkaznico, reg. št. 33069 (Ljubljana-Rudnik-Vič).	3892
Mavrič Jožica, Ljubljana, Tugo-merjeva 4, zdravstveno izkaznico (Ljubljana).	5804
Medvešček Emil, Gorenje polje 99, p. Deskle, osebno izkaznico, reg. št. 32869 (Nova Gorica).	3410
Menkovič Hatka, Trbovlje, Nasipi 32, osebno izkaznico, reg. št. 923/56 1350406 (Kozarac BiH).	3764
Meznarič Oto, Hrastje 61, p. Limbuš, vložek zdravstvene izkaznice, št. 946184.	3944
Meznarič Štefan, Pšata, zdravstveno izkaznico (Mursko Središče).	3805
Mihelič Franc, Draga 37, zdravstveno izkaznico, (Ljubljana). 3777 Miklič Ljubica, Ljubljana, Cara Dušana 20, zaključno spričevalo za razne stroke, izdano 1. 1959/60. 3806 Milavec Marjan, Studeno 40, p. Postojna, osebno izkaznico, reg. št. 281.	'3784
Mlakar Borka, Ljubljana, Linhartova 35, zdravstveno izkaznico. 3854 Muhič Antonija, Drakovci 84, p. Bučkovci, osebno izkaznico, reg. št. 11653 (Ljutomer) in zdravstveno iz^ kaznico, Št. 415046.	3412
Muhič Marjeta, Zabovci 86, p. Markovci pri Ptuju zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, številka 431669.	3793
Mulec Dominik, Miklavž Dobrava 20, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, št. 335025.	3724
Mulej Dušan, Radovljica, Lancova 14. zdravstveno izkaznico, številka 348969.	•,	3893
Novak Felicita, Gabernik 19, p. Zg. Polskava, osebno izkaznico, reg. št. 7023.	5945
Novak Ivan, Gabernik. p. Zg. Polskava) osebno izkaznico, reg. štev. 53894.	3946
. Novak Marija, Ljubljana, Martinova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 109800 (Ljubljana).	3894
Oltra Marjan, Ljubljana, Roška 23, zdravstveno' izkaznico, številka 24119.	3745
Orešnik Stanislava, Ljubljana-Rudnik 121, osebno izkaznico, reg. št. 66853/51 (Ljubljana).	3746
Osmičevič Rešit, Ljubljana, Šmar-tinska cesta, zdravstveno izkaznico.	3855
Osolnik Andrej, Črna 16, osebno izkaznico, reg. št. 9332.	3747
Osovnik Anton, Rudnik 8, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. štev. 27742 (Radomlje).	3807
Ostrouška Terezija, Koper, Ribi-, ški trg 11, osebno izkaznico, reg. št. 4875 (Sežana).	3873
Ošterijaš Vinko, Ljubljana, Poljanska 77, osebno izkaznico, reg. št. 3296 (Ljubljana-Center). 3974 Ošterijaš Vinko, Maribor, Kettejeva, zdravstveno izkaznico (Trbovlje).	1	3748
Oven Olga, Blejska Dobrava 117, osebno izkaznico, reg. št. 7891. 2654 Pahič Ivan, Dobrovce 57, p. Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 182942.	3725
Palme Marija, Ig 176, osebno izkaznico, reg. št. 34816.	3778
Panič Rudolf, Žerovinci 49. p. Ivanjkovci, roj. 6. IV. 1925, vojaško knjižico.	3794
Pečar Nada, Kranjska gora 156, osebno izkaznico, reg. št. 1375 (Radovljica).	3834
Pečenko Sandro, Ljubljana, Ra-koVniška 1, zdravstveno izkaznico, št. A-035653.	3808
Perko Jože, Tržič, Trg Svobode 31, zdravstveno 'izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 142892 (Kranj).	3874
Peskar Pavla, Velike Lese 10, zdravstveno izkaznico, številka 068920.	3856
Petelin Jožefa, Rakitna /65, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja, št. K-051402.	5809
Peterka Franc, Zagorica 2, delovno knjižico, ser. št. 369646, reg. št. 94060.	5749
Petrič Franc, Maribor, Soška, barake, zdravstveno izkaznico, štev. 38457.	5947
Petrovski Miloš, Koper, Ulica 15. maja 9, zdravstveno izkaznico, št. 54137.	3981
Pirc Jože, Gubčeva 16. preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 3593 (Novo mesto) in preklic o izgubljeni zdravstveni izkaznici, št. 050002 (Ljubljana), objavljena v »Uradnem listu LRS«, št. 8 z dne 28. III. 1963.	3895
Pivec Franc Maribor, Kovičeva 2, zdravstveno izkaznico, št. 92496" in delovno knjižico 509822.	3726
^ Podbcršič Silva, Vrtojba 153, p. Šempeter pri Gorici, zdravstveno izkaznico, št. 016996.	3785
Podboršek Anton, Šmartno ob Savi 35, osebno izkaznico, reg. štev. 110381 (Ljubljana).	3857
Podgorelc Alenka, Sp. Korena 16, p. 2g. Korena, osebno izkaznico, reg. št. 60317.	3948
Podgoršek Jože, Drstelja 47, _p. Destrnik, osebno izkaznico, reg. št. 9787.	3521
Podlipnik Marjeta, Maribor, Pre-vorškova 9, zdravstveno izkaznico, št. 943952.	3949
Podrekar Franc, Selca 90, zdravstveno izkaznico, kmet. zavarovanja št. 122579 na ime Podrekar Miro.	3553
Pollak Marija, Murska Sobota, Štefana Kovača 3, osebno izkaznico, reg. št. 7684 (Murska Sobota). 3666 Poročnik Elizabeta, Gortina 44, p. Muta, osebno izkaznico, reg. štev. 17729 (Sl. Gradec).	3985
Požarnik Franc, Kamnica 123, osebno izkaznico, reg. št. 23390. 3727 Prašnički Alojz, Ljubljana, Poljanska 42, osebno izkaznico, reg. št. 57615/57 (Lepoglav) in ne reg. št. 37615/57, kakor je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 36/62 z dne 22. XI. 1962.	3810
Pravdič Martin, Sneberje 24, zdravstveno izkaznico.	3896
Prelec Jože, Barka, 16, p. Vremski Britof! osebno izkaznico, reg. št. 14651 (Sežana).	3837
Pretije Milan, Ljubljana, Domžalska ulica, zdravstveno izkaznico.	3897
Puntar Ivan, Videm-Krško 3, Partizanska 1, spričevalo nižje gimnazije izdano v Krškem.	3554
Pustak Frančiška, Trbovlje, Žabjek 5. osebno izkaznico, reg. štev. 5545 (Trbovlje).	3766
Racaj Islam, »Telinogradnje«, Ožbalt, zdravstveno izkaznico, številka 036421.	.	3950
Radomir Branko, Ljubljana, Tomačevska 11 a, osebno izkaznico, reg. Št. 626/60 (Srbac).	3779
Rajkovič Živorad, Ljubljana, Lončarska 12, evid. tablico za motor št. L J 12-999.	3811
Rakuša Mirko, Maribor, Ozka 5, zdravstveno izkaznico, številka 155553.	3951
Raspndič Rajko, baraka »Tehno-gradnje«, Maribor, . Zemljičeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 98318.	3952
Rataj Otmar, Maribor, Koseskega 40. osebno izkaznico, reg. številka 21655.	3953
Razboršek Ivan. Fram 144, delovno knjižico, št. 425008.	3728
Repa Marija, Maribor, Glavni trg
4.	osebno izkaznico, reg. številka 1987.	,	3954
Repič Lidija, Ljubljana, Malejeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 82202 (Ljubljana).	3780
Rola Barbara, Sp. Žerjavce 59, Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, št. 12138.	3729
• Sadi Leopold. Pertoča, p. Roga-šovci, knjižico za znižano vožnjo, izdano od GO Zveze slepih Slovenije, št. 10053.	3240
Saje Olga, Ljubljana, Rudnik 87, osebno izkaznico, reg. št. 47 (Novo mesto).	3975
Scortegagna Frančiška, Ljubljana, Gosposka 10, osebno izkaznico, reg. št. 46710 (Ljubljana). 3812 Sečnik Peter, Samotorica 1, osebno izkaznico, reg. št. 22149 (Ljubljana okolica).	5750
Sep Edvard, Smolnik 68, p. Ruše, zdravstveno izkaznico, številka 104579.	3955
Simič Stanko, Blatnica 86, zdaj KZ Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 16896 (Bijelo polje, LR Crna gora).	3858
Solič Milka, Koper, Goriška 20, osebno izkaznico, reg. številka 1410 (Livno).	5839
Srpan Janez, Ljubljana, Zadniko-va 3, delovno knjižico, številka 603437/5333.	3815
Suban Boris, Maribor, Razlagova' 14, osebno izkaznico, reg. štev. 413 (Nova Gorica).	3414
šantaj Erika, Ormož, Poštna 2, osebno izkaznico, reg. št. 225.	3415
Šantič Mile, Ljubljana, Vodovodna 30. zdravstveno izkaznico, štev. 307736.	5976
Šavli Justin »Transavto«, Postojna, podjetje za transport in servisna popravila, zdravstveno izkaznico, št. 711723 (Idrija).	3454
Škrabe Bojan, Orehova vas 23, p. Slivnica pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, št. 373825.	5936
Šlosar Abel, Ljubljana, Beethovnova 10, knjižico o predvojaški vzgoji.	5814
Španbauer Anton, Planina 13, p. Zg. Ložnica, zdravstveno izkaznico, številka 990014 na ime Španbauer Alojz.	3416
Špes Ivana, Bojtina 6, p. Šmartno na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 32605 (Poljčane).	3876
Špes Jože, Maribor, Ulica Jakoba Zupančiča 8, zdravstveno izkaznico, št. 151532.	3957
šribar Anton, Ljubljana, Tržaška 53 a, osebno izkaznico, reg. številka 4702/50. (Ljubljana).	3859
Štrtak Avguštin, Ljubljana, Matjaževa, zdravstveno izkaznico, štev. 124048 na ime Štrtak Marjan. 3751 Štukelj Frančiška, Ljubljana, Gasilska 5, delovno knjižico, številka 844.	3898
Šuman Jožefa, Jurovski dol 54, delovno knjižico, št. 649239/2584. _ 3958 Švajger Tine, Črnomelj, Vojinska 5 a, zdravstveno izkaznico, št. 349482 (Črnomelj).	3307
Švikart Pavel, Lovrenc na Pohoju, zdravstveno izkaznico upokojencev, št. 387848.	_	3959
Tarča Franc, Radoslave! 11, pošta Bučkovci, vojaško knjižico. 3918 Teofilović Ranko, Črna na Koroškem 49, osebno izkaznico, reg. št. 93/55 (Doboj).	3417
Težak Alojz. Mekinje 15, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 1097 (Kamnik).	3271
Tivadar Helma. Izola, Kajuhova 19, propustnico VS, št. 60736. k 3165
Tomažin Anton, Blejska Dobrava 117, osebno izkaznico, reg. številka 10590.	2927
Trček Vincenc, Prelog 14, osebno izkaznico, reg. štev. 48622 (Ljubljana).	_	v 3977
Trohej Helena, Šentjanž, p. Dravograd, zdravstveno izkaznico, št. 298891 (Slovenj Gradec).	3877
Trstenjak Stanko, Apače 68, osebno izkaznico, reg. št. 18766 (Gornja Radgona).	3878
Turk Antonija, Kozarje 81, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5815
Tušak Ivan. Maribor, Sernčeva 7, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št, 1726, objavljen v »Uradnem listu LRS«, ker se je našla.	3730
Upravni odbor združenih organizacij, Ljubljana, Zgornja šiška, štampiljko z besedilom: Upravni odbor združenih organizacij Ljubljana Zgornja Šiška za Mostec. 3899 Urbanija Judita, Ljubljana, Černetova 6, osebno izkaznico, reg. št. 309 (Ljubljana-Šišku).	3752
Usič Angela, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 393, osebno izkaznico, reg. št. 712 (Ljubljana).	3816
Valenčič Anton, Brežovk 1, pošta Kojsko, zdravstveno izkaznico, št. 696329.	3841
Vartar Jožef, Veliki Gaber 40, zdravstveno izkaznico.	5817
Vatovec Katarina. Priština, Ra-miza Sadika 52, osebno izkaznico, reg. št. 30267 (Sežana).	3900
Vcršič Martin, Bukovci 131, p. Markovci pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 975447 (Ptuj). 3919 Vidmar Elvira, Ljubljana, Opekarska 31, zdravstveno izkaznico.	3978
Vidak Željko, Kranj, Ulica X. divizije 11 a, delovno knjižico, reg. št. 136388 (Split).	3781
Virant Jože, Cekava 9, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico. 3901 Viršek Anton, Podtabor 31, zaključno spričevalo strojne ključavničarske stroke, izdano v Mariboru.	3902
Virtič Jože, Zg. Jamnica 17, p. Prevalje, osebno izkaznico, reg. st. 6468 (Slovenj Gradec).	3986
Vladika Marija, Ljubljana, Milčinskega 26, osebno izkaznico, reg. št. 647 (Ljubljana).	3753
Vrbnjak Anton, Maribor, Zagrebška 74, delovno knjižico, št. 5457 — '646286.	3731
Vreček Janez, Možjanca 5, p. Preddvor, predvojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka v Kranju.	3370
Vreš Simon, Ljubljana, Prešernova 4, zdravstveno izkaznico. 3860 Weiss Stanko, Trbovlje, Obrtniška 5, osebno izkaznico, reg. štev. 24538.	_	•	3818
Zamljen Ida, Ljubljana, Čufarjeva 7, osebno izkaznico, reg. št. 468 (Grosuplje).	5903
Zavernik Velimir, Maribor, Cankarjeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 65548.	,	5733
Zavrnik Milena, Maribor, Cankarjeva 16, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 1559, objavljen v »Uradnem listu LRS«, ker se je našla.	5752
Zelnik Mariju, Predoslje 92, p. Kranj, osebno izkaznico, reg: štev. 609/59 (Kranj).	5418
Zgonc Stanislav, Ljubljana, Šmar-tinska cesta 11. delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	5819
Ziherle Anton, Ljubljana, Litij-' ska 12, izkaznico za znižano vozni-
no, izdano od podjetja Ljubljana-transport.	5904
Zirdum Anton, Brezno, baraka, p. Podvelka, zdravstveno izkaznico, št. 047652.	5755
Zobec Angela, Željne 10, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, štev. A-226107 (Kamnik).	5668
Zor Lea, Ljubljana, Aljaževa 12, osebno izkaznico, reg. štev. 104659 (Ljubljana).	5754
(Zrnec Franc, Repče 5, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 117876.	5905
Zupančič Vladislav, Rudnik 80, osebno izkaznico, reg. št. 151841 (Ljubljana).	5956
Žerjav Hilda, Maribor, Dravska 8, zdravstveno izkaznico, številka 588155.	5756
Žibret Edvard, Koper, Kmečka 5, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Stip, leta 1960.	5982
Žilavec Karel, Trbovlje, Trg revolucije 28, zdravstveno izkaznico, št. 552882 (Trbovlje).	5767
Žurkin Franc, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3907
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1961 s kratkimi izvlečki iz poročil
AKTIVA				PASIVA
Postavka		Znesek (v tisočih diu)	Postavka	Znesek (v tisočih din)
St. 665/63	OBRATNA	AMBULANTA	ŽELEZARNE, JESENICE	732
I.	Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev .	.	. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II.	Druge oblike sredstev Banka in blagajna		 . . • • Kupci in druge terjatve		 . Zaloge	 Druga aktiva			115,750 92 1,805 4,940 5,138 556	I.	Viri stalnih sredstev Poslovni sklad		 • • Sklad skupne porabe		 Rezervni sklad in drugi skladi . . . II.	Druge oblike virov sredstev Dobavitelji in druge obveznosti . . Dobavitelji in druge obveznosti . . Druga pasiva		.	,	119,926 .	.	2,703 .*	!	4,587
	Skupaj . . .	128,281	Skupaj .	. . 128.281
Dohodek je bil presežen za 4.96%. Povprečno je bilo zoposlenih 50 oseb.
Vodja računovodstva: Marija Arnež Predsednik u. o.: Jože Bergant Direktor: Dr. Milan Čeh
št. 75i'63 PODJETJE ZA SNEMANJE FILMOV IN TELEVIZIJSKIH IGER »VIBA FILM«, LJUBLJANA 733
I.	Osnovna sredstva
Sedanja vrednost osnovnih sredstev . . ,	1,449
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	—
II.	Druge oblike sredstev
Banka in blagajna................. « • , •	25,502
Kupci in druge terjatve......................... 65.955
Zaloge	42,602
Druga aktiva.................................... 69,455
Skupaj . . .	204.961
Celotni dohodek je bil 149.128.920 din, čisti dohodek Vodja računovodstva: Silva Eržen
I.	Viri stalnih sredstev
Poslovni sklad .	    16,892
Sklad skupne porabe..............................  517
Rezervni sklad m drugi	skladi................. 1,089
II.	Druge oblike virov sredstev
Krediti pri banki............■ . . . .	99,600
Dobavitelji, in druge	obveznosti ....	49,895
Druga pasiva................................... 36,968
Skupaj , . .	204,961
13,446.557 din. Zaposlenih je bilo 5 oseb.
V.	d. direktorja: Miha Loboda
pa
Predsednik u. o.: Dušan Povh
Št. 111-596-1/65	KMETIJSKA ZADRUGA, LENARI' V SLOV. GORICAH
I.	Osnovna sredstva
Sedanja vrednost osnovnih	sredstev	.	.	.	151,865
tedanja vrednost sredstev	skupne	porabe	30.551
II.	Druge oblike sredstev
Banka in blagajna	39,245
Kupci in druge terjatve................ 64,792
Zaloge	    81.999
Druga aktiva . ................................ 12,721
Skupaj	.	.	381,171
I. Viri stalnih sredstev	
Poslovni sklad Sklad skupne porabe	 Rezervni sklati in drugi skladi . ....	111,815 19.432 9,362
11. Druge oblike virov sredstev	
Krediti pri banki .	..	...... Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva		181,058 31,466 28.060
Skupaj . .	381,171
Celotni dohodek je bil 672,152.938 din, čisti dohodek pa 74,668.558 din. Povprečno je bilo zaposlenih 132 oseb. ’
Vodja računovodstva: Zofija Ogrin Predsednik u. p.: Ludvik Štelcer Direktor: Mirko Kristl
Stran 200	URADNI LIST SRS	Št. 10-11 — 10. IV. 1963
AKTIVA	/		PASIVA
Postavka	Zuesuk	. (? tisočih dio)	rostavka	Zuesek (v tisočih din)
TRGOVSKO	IN OBRTNO PODJETJE »SLOGA«, SEVNICA	735
1. Osnovna sredstvu	1, Viri stalnih sredstev	
Sedanja »rednost	osnovnih	sredstev . . .	10,343
Sedanja vrednost	sredstev	skupne porabe	6,926
II. Druge oblike sredstev	,
Banka in blagajna .	............... • •	5,115
Kupci in druge terjatve .,<••••.	6,27?
Zaloge	   .	78,041
Druga aktiva............................... 30,527
Poslovni sklad .................. .	•	»	*	10,498
Sklad skupne porabe................... «	•	1,256
Rezervni sklad in drugi skladi	.	.	•	•	»	3,704
11. Druge oblike virov sredstev
Krediti pri banki .	. .	. . • « »	79,862
Dobavitelji in druge obveznosti ....	39,902
Druga padiva............... .............. 2,007
Skupaj . .	137,229	Skupaj	137,229
Blagovni promet se je povečal nasproti letu 1960 za 10 “/o. Povprečno je bilo zaposlenih 43 delavcev; število je nespremenjeno glede na 1960. leto. Cisti dohodek se je povečal za 37%, skladi pa za 84%.
■ Vodja računovodstva: Anton Vrček Predsednik u. o.: Ivan Kosem Direktor: Karel Vehovar
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE, SEVNICA			734
I.	Osnovna sredstva	v Sedanja vrednost osnovnih sredstev . .	. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II.	Druge oblike sredstev Banka in blagajna	 Kupci in druge terjatve ........ Zaloge			 Druga aktiva			47,634 15,846 12,465 18,410 137,883 426	I.	Viri stalnih sredstev Poslovni sklad	«... Sklad skupne porabe	 Rezervni sklad in drugi skladi . . II.	Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki ........ Dobavitelji im druge obveznosti . . Druga pasiva		.	.	4,976 .	.	4,552 .	.	37,739
t	Skupaj . . .	232,664	Skupaj .	. ,	232,664
Celotni dohodek je bil 650,480.041 din. Povprečno je bilo zaposlenih 67 oseb.
Vodja računovodstva: Tone Marolt Predsednik u. o.: Ivan Nagode Direktor: Jožko Drenek
St. 657/65
KMETIJSKA ZADRUGA, CERKNICA
728
I. Osnovna sredstva	l’ ctl1 «ue»klhi
Sedanja vrednost osnovnih sredstev . .	.	48,303.872
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 14,823.394
II. Druge oblike sredstev
Banka in blagajna................................ 15,442.778
Kupci in druge	terjatve......................... 23,059.429
Zaloge........................................... 18,965.800
Druga aktiva...................................... 3,318.324
Slkupaj . . .	125,913.597
I.	Viri staluih sredstev	1» cei- meških)
Poslovni sklad.................................   69,050.363
Sklad skupne porabe ........	14,585.976
Rezervni sklad in drugi skladi ....	2,393.957
II.	Druge oblike virov sredstev
Krediti pri banki ..............................  14,990.596
Dobavitelji in druge obveznosti ....	20,414.251
Druga pasiva...................................... 2,480.454	<
Skupaj . . .	123,913.597
Promet podjetja je bil 100,714.473 din. Zadruga je imela kmetijsko posestvo z 80 glavami živine. Povprečno je bilo zaposlenih 23 oseb.
Vodja računovodstva: Tilka Korošec Predsednik u. o.: Franc Perko Direktor: Tone Jernejčič
Št. 1329/63
SPLOŠNO GRADBENO PODJFTJE. GROSUPLJE
729
I.	Osnovna sredstva
Sedanja vrednost osnovnih sredstev . . .	185,729.608
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 57,819.011
II.	Druge oblike sredstev
Banka in blagajna...............................  40,905.583
Kupci in druge terjatve ........	655,241.704
Zaloge.........................................  203,032.701
Druga aktiva . ................................. 150,293.882
Skupaj . . . 1.293.022.489
Celotni dohodek je bil 2.404,142.612 din, čisti do 870 oseb.
I.	Viri stalnih sredstev
Poslovni sklad................................  383,386.714
Sklad skupne porabe............................. 51.989.013
Rezervni sklad in drugi skladi ....	35,476.829
II.	Druge oblike virov sredstev
Krediti pri banki.............................. 228,970.909
Dobavitelji in druge obveznosti ....	329,347.752
Druga pasiva.............................•. .	283,851.272
Skupaj . . . 1.293,022.489
lek pa 169,650.575 din. Povprečno je bilo zaposlenih
Vodja računovodstva: Francka Lampič Predsednik u. o.: Ing. Borut Kambič Direktor: Alojz Nebec
Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani