11. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. jannvarja.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan iT««er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vrs leto ia gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, p« 30 kr. za četn leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje s« od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „GledaliSka stolba". D pravni Stvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ljubljansko mestno posojilo.
L
„Hanemann, geh' du voran, du hast die grossten Stiefel anu. Te besede iz znane nemške pravljice o pogumnih sedmero Švabih prišle so nam nehote na um, ko smo Čitali, da so naši nemškutarji odbrali mestnega odbornika Jos. LuUmana, da s sulico svojega referata in ostrim mečem izredne svoje zgovornosti odvrne nesrečo, ki jim je grozila, ko bi bil mestni zastop odobril ekspoze odbornika Hribarja. — Vsaj so vender pred tem veljali vsi gospodje, katere je sovraštvo do slovenščine, pomanjkanje vseh etičnih nazorov v značaji in lastna korist prignala v nam nasprotni tabor in katere so valovi volilnega gibanja slučajno prinesli na površje kot mestne odbornike, za izredne finančne genije in mestno loterijsko posojilo, katero so ti gospodje realizirali, za kvintesenco njihove finančne modrosti, za nekaj nedosegljivega in za narodno stranko neumljivega. Šlo jim je tedaj za prestige. In da jim ga reši, zdel se jim je Jos. Luk man, pri posojilu kumovavŠi, bankir, kateremu „petica daje ime sloveče", najpripravnejša osoba.
Sporočilo njegovo se je sicer vsled tega, ker so nemškutarji v boj poklicali vso svojo rezervo, z jednim glasom večine vzelo na znanje; a obravnava sama pokazala je toliko interesantnih momentov, da si ne moremo kaj, da ne bi o zadevi mestnega posojila ljubljanskega še jedenkrat spregovorili.
Prvo, za kar moramo narodnej večini in njenemu referentu biti hvaležni, je to, da se je po njenih preiskavah dokazalo, da mestno posojilo ljubljansko ni tak „magnum opus", kakor se je zdelo, temveč, da bi se nemškutarji tacega, kakor je, celo sramovati imeli. Vse to posojilo namreč ni nič originalnega, po oficijalnej modrosti dr. Suppana in Jos. Lukmana nastalega, temveč le kopija jednacih finančnih operacij v mestu Inomostu in Solnograiiu. A niti kopija ni verna, temveč razlikuje se od ori-
ginala v tem, da se je dopolnila z nekaterimi določbami, ki so mestu ljubljanskemu na kvar in le te dopolnitve moramo prištevati v „z a si u g o" naši m nemškutarjem. Te dopolnitve imel je zagovarjati in braniti tudi Jos. Lukman.
Mej tem namreč, ko so se drugim mestom sklenena brezobrestna posojila plačala ali takoj ali pa vsaj tekom prvega leta, moralo je mesto ljubljansko na popolno uplačilo posojila Čakati tri dolga leta. Izguba obresti, ki je vsled tega nastala, bila je tako izdatna, da ta finančna operacija, pri kate rej je mesto prejelo za 1,500.000 gld. le okolo 1,340.000 gld. denarja, za ljubljansko mesto ni ugodna. In kako je zavračal to trditev g. Lukman ? S tem, da je 160.000 gld , ki jih je mesto menj prejelo, proglasil za eskomptno pristojbino. To je sicer lokavo, a jako nerodno zagovarjanje; kajti posojila sklepajo se v navadnem življenji tako, da so takoj plačilna in jih torej ni treba še eskompti-rati. Izjemo upeljali so le židovski oderuhi, ki so si, dokler bo bo mogli skrivati za paragrafe onih postav, katere je ustavoverna, — sit venia verbo! — stranka nekedaj kakor nalašč njim v prilog izdala, izplačujoč posojila svojim žrtvam, odtegovali po veče svote „za eskompt" in g. Lukman se je tedaj postavil — pač menda nehote — na njihovo stališče.
Kakor je pa dalje znano iz razprave mestnega odbornika Iv. Hribarja, katero smo v njenej celoti priobčili, podala je fakcijozna ljubljanska stranka tudi izvrstnih dokazov o tem, kako treba v knjigovodstvu eskamotirati izgubo, da se občinstvu pokaže dobiček; kajti, dasi je za pokritje letnih anuitet primanjkovalo v prvem letu 34.000 gld., iz kazali so vender nemškutarski finančni čarovniki Btrmečemu svetu dobiček 22.000 gld. Tudi to je imel zagovarjati odbornik Jos. Lukman; a tu so ga pustile njegove govorniške in knjigovodske vednosti na cedilu in — obmolčal je. Zato je pa dr. Suppan, oče mestnega posojila, podal tako jasen odgovor o
tem, da pač zasluži, da se ohrani pozabljivosti. Menda v zadregi po izpeljavah odbornika Hribarja, kateremu se je vsekakor nekaj odgovoriti moralo, kateremu pa njegovih trditev, da no i/.kazani dobički fiktivni, ni mogel zavrniti, dejal je: in ko bi bilo to tudi res, vsaj bode tako mesto plačalo nedostatke.
Da, to je, kar smo želeli vedeti. Na račun tega, da bode nedostatke tako ali tako plačalo mesto, u peljalo se je knjigovodstvo, katero je imelo koncem vsacega leta izkazovati lepe dobičke iz posojila, da se je potem moglo meščane slepiti z uzornim gospodarstvom, ravnajoč se po načelu: da je momentanni uspeh več vreden, ko dolgotrajna nada.
x -f y.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 15 januvarja.
Z današnjim dnem začenja državna zl»or-
nlca 70pet svoje parlamentarno delovanje, gosposka zbornica pa se sestane jutri ali pa v sredo. Na dnevnem redu so skoro sama prva čitanja in razni inicijativni nasveti ter njihovo utemeljenje. — Predsedstvo gosposke zbornice razposlalo je že poročilo juridičnega komisijona o postavinem načrtu glede proglašenja in dokazivanja smrti. Specijalni odsek za predposvetovanje obrtne novele nadaljuje svoja posvetovanja v navzočnosti trgovskega ministra in sekcijskih sovetnikov. V jednej prihodnjih sej pride pred plenum tudi novela šolske postave; pododbor izdelal je že svoj načrt, ki se v mnogih bistvenih točkah ujema s prvotno vladino predlogo. V kratkem se pričakuje razglas novoimenovanih članov gosposke zbornice,
lz južne Dalmacijo se poroča, da se razmere ondu niso nič poboljšale. V mesecih november in december obsodilo je vojaško sodišče blizu 200 oseb, deloma zaradi spoiazumljenja z ustajniki, deloma zavoljo prepovedanega orožja in streliva. Večji  del obsojencev pripada občinam Novi Grad
LISTEK.
0 delovanji »Glasbene Matice" v pre-
teklem letu.
(Ocćnil Robert Uežek.) Neumorno marljivo društvo „ Glasbena Matica" v Ljubljani izdala je leta  1882. devet zvezkov, in sicer:
Za moški zbor „Štiri slovenske nape ve" v jednem zvezku, pisebe pa „Vojaci na poti" (oboje Nedvedove), „Zbirko slovenskih narodnih pes ni j", uredil A. Foerster za mešani in moški zbor; za posamezne glasove tiskala se je „Lavo rika", v katerej se ponavljajo „narodne pesni" ter Nedvčdevi napevi po onih treh partiturah povzeti.
Glasoviru sta se namenili dve skladbi F. S-Vilharjevi: „V tihem mraku" in „Mornar" (za niži glas in glasovir). Zadnja dva zvezka sta se krasno
1 n okusno tiskala, ponašala bi se lahko v vsakem salonu.
Kar se meritoričnega priznanja tiče, trudili so se na vsebini trije dobro znani, izvrstni slovenski skladatelji: A. F o er s ter, A. Nedved in F, S. Vilhar; izvirnega pa sta nam ta pot podala zadnja dva gospoda.
Obče poznatim ter slavno vzprejetim in tudi petim svojim zborom dodal je letos A. Nedved petero družin, mej katerimi zaslužijo glede umetnosti in energične živahnosti: „Vojaci na poti" gotovo prvo mesto.
Naslanjaje se na S. Gregorčičeve besede, pelje nas godba „korakoma" v mirno naravo, kjer „po mladni cvet odeva svet, pod nebom ptičev broj neštet, po cesti gremo miu — tako se godi v mirnih časih; v vojski se ve da se pozorje izpremeni: vzgledno izraža se to v o srn in kali, katere v busu burno drve, složno s pesnikom, kateri baš na tem mestu pravi: „Koj bomo pa oblak strašan ob hudi uri mi, sovražni roj bo pač končan, ž njim morda tudi mi!"
Lepo se druži tej pesni po obsegu „Z vezna", (po nepazuosti pogreša se tu pesnik besedij), ne glede
na umetniške znake izrekli bi samo željo, da se y sedanjih burnih časih, ko v N"m^ih „ HundeMlieder" in „Deutsche Lieder" kakor gobe ustojajo, poje ta pejen pri vsakej čitalniškej veselici, v vsakem klubu, na vsakem shodu kot uvodna pesen.
Lahne ali prijetne in ljubke drobnosti sta prihodnji dve: Nedvčdova „V ljubem si ostala kraji", (besede Jenkove) v f-dur, in pa Vilharjev „Slovo" v c.-dur. Mnogo zanimivejša je ona „Pod oknom" že radi tegn, ker jo lahko sedaj s Fleisch-manovim napevom, v lotošnjej „Lavoriki" (stran 13) natiskanim primerjaš, (zadnji napev je že davno naroden), in pa s Heidrichovo „Luna sije".
Dasi je Fleis-ehmanov napev najpriprostejši, vender je zmožen najvećega utiša, in nam splošno najbolj ugaja: lahko se uveriš o tej trditvi po zua-nej B. Ipavčevej „kantati", kjer se nahaja v srednjem odstavku. S kratka: pesnikovega duha po vseh kiticah je najbolj raxumel in izrazil oni komponist; drugi gospodje pa so si preveč predo-čevali samo prvo kitico; naravno tedaj, da je A. Heidrich vsled mehkega svojega značaja le hre-
in Rižan; najostrejša kazea je bila osem let zapora, najmilejša šest mesecev.  Vsi čiharni prebivalci vasi i Pobori, ki so pred jednim mesecem zagrabili orožje, bežali so v Črnogoro    Na ta  način je  sedaj cela i Krivošija in jeden del okraja Budue brez prebivalcev.   Stavbe za brambo in utrjenje Krvošije se i v k 1 j u b slabemu vremenu vedno še nadaljujejo. Črnogorska vlada opomina neprestano ondukaj živeče begune, naj bodo mirni in jim obl'ubuje izposlovati amnestijo od Avstrije; begunci kotorski upajo na to amnestijo, posebno, ker so jo tudi hercegovski ustaj-niki dosegli.   Vender pa je se mnogo hercegovskih insurgentov ostalo v Črnigori in v zadnji  čas pre-Btopile so zopet čete iz Hercegovine čez mejo, mej njimi znani turški vodja S-dto Forta s svojo četo.
Povodom razglasa volilnega reda za bivšo hrvatsko Krajino iu torej definitivnega nje spo-jenja 8 hrvatsko kraljevino prinesla je bila pražka „Politik" uvodni članek, v katerem je ocenjavala, kaj da so Hrvatje doslej vse dosegli ter dejala, da taka avtonomija, kakor jo imado sedaj Hrvatje, presega najbolj optimistne sanje čeških političarjev Ta izjava oživela je vse časništvo na Hrvatskem; dočim opozicijoualni listi z njo polemizujejo, so vladini listi polni hvale in odobravanja. „Pozor" pač priznaje avtonomijo, ali on pravi, da je le na papirji in v praksi ne, ker se saboru samo ono predlaga, kar je prej odobril ogrski državni zbor in da je hrvatski minister, ne da brani zakon in interese svoje domovine, postal priprost referent in croaticis. Mad-jarski jezik usiluje se vedno v urade proti jasnej postavi. Službene „Narodne Novine" pa pravijo primerjajo Češko s Hrvatsko, da dobiva prva le od časa do časa kako koncesijo od vlade za kako drugo uslugo, dočim uživa Hrvatska postavno pravico. Ako bi imela Češka jednako avtonomijo s Hrvatsko, bila bi v teh 15 letih gotovo bolje napredovala. Ako bi se dala češka marljivost in varčnost, ter nje nastojanje za napredek in materijalno blagostanje prenesti v hrvatsko defel, potem bi se drugače sodilo o važuosti in vrednosti političnega položaja hrvatskega!
T ni;* nj«* države.
V petek je «rl»«ka skupščina z veliko večino odbila vladino predlogo, s katero se je uameraval upeljati užitninsk davek za mesto Beligrad. Predsednik objavil je skupščini, d.i so pred kratkim sklenjene crkvene postave že zadobile kraljevo potrjenje. Na to izvolilo se je petero skupščinarjev, ki bodo imeli sodelovati pri izvolitvi prihodnjega metropolita. Kouečno odgovoril je minister prvosednik Piročanac na interpelacijo Krupezićevo, da je vlada vsled sklep* skupščine predlagala premembo ustave ter da 8e bode v ta namen sklicala vzpomladi velika skupščina. Potem se je s kraljevim ukazom zaključila skupščinu, a po Novem Letu (iztočnega računanja) bode se zopet sklicala v izredno zasedanje, do se vzprejmo trgovinske pogodbe z Nemčijo i n F r a n c i j o. To zasedanje trajalo bo le neko liko (lnj in se bode baje zaključilo s kraljevim prestolnim govorom.
Zadnji dan leta (starega stila) storila je ruska policija v Odesi dober ugrahek. Zalotila je namreč skrivno socijalistno tiskarno in zaprla tri osebe, ki so bile z njo v zvezi, dva možka in jedno Žensko. Pred jednim mesecem najeli so bili ti ljudje stanovanje in prinesli seboj samo jedno mizo, zra veu pa mnogo zabojev, ki so se ljudem jako težki zdeli. Odkod do so prišli ti socijalisti, ni znano. — „Volnoje Slovo" izjavlja, da bode od 1. januvarja naprej Dragomanov nje jedini urednik. — Na čelniki  genfsko-ruske  emigrac'je  izjavljajo,  da list
penenje, a Nedved pa tiste „arčne rane" v mislih imel, katero obupnega pevca razjedajo. Rekli bi, da se je Vi izvrstni skladatelj presub-jektivno oziral na pesnikovo osodo, Preširnovo namreč, daje preveč njegovo obu p n ost poudarjal, kar pa ni poglavitna mise) pesni.
To je razvidno iz sicer umetniško nedosežne gradacije, katera se ti slika poleg besedij: „prej neznane srčne raue", itd. z h počeuši nadaljuje v fis-u; v drugo prične s da-otn iu se dvigne na </; v tretje pa skoči na gia% in po prehodu v a sklene pomenljivo z </: kar prouzroči velikausk utis na poslušalca. Da se glasovi harmonično zopet v (/•dur povrnejo, ni treba še posebej dostaviti.
V prihodnje izvoliš si tedaj po osebnem okusu in izobraženosti lahko sebi primernega uapeva; inteligenca pa bode morebiti Nedvčiovej dala prednost.
Važen in pomenljiv pa je skladateljev trud: po novejših veletehnih zahtevah (v posvet-nej godbi R. VVagner, v crkvenej Witt), tesno oprijemati se besedij pesnikovih, po ka-
nPravda" ni niti njihovo glasMo, niti kake druge družbe ruskih socijalistov. „Volnoje Slovo" pripo-veda na podlagi avtentnih informacij, da Tolstoi nikakor ne stoji trdno, da pa Ignatjev ne računa na njega nasledstvo, nego da je jedini mogoči naslednik grof Loris Melikov. Nameravano preme-ščenje generalnega prokuratorja Muravieva v Moskvo k apelnemu dvoru stoji baje v zvezi z opreznimi napravami za bodoče kronanje.
Dopisi.
Iz Podgrftda v Istri 12. januvarija. [Izv. dop.] Kakor vsako leto, naročil je tudi za 1883. 1. velecenjeni rodoljub 41 iztisov „Eidnosti" in 12 iz-tisov , Naše Sloge" za cel Podgrajski okraj. Vsled velikodušnosti vrlega gospoda dobrotnika dobiva vsaka vas našega okraja svoj list in se tako pola goma ukoreninja ter širi omika in zavest mej priprostim narodom, ki je vsled neugodnih političnih razmer moral daleč zaostati za sosednjimi Notranjci. Motrimo tedaj ta vsakoletni velikodušni čin s stališča največje zahvalnosti in kažimo ga kot najlepši vzgled rodoljubne požrtvovalnosti posebno onim, ki tri mogli razinerno mnogo koristiti, a se Čestokrat odtegujejo.
Naš občinski odbor razveselil nas je v starosti svoje dobe s sklepom, ki je najvažnejši od vseh, katere je ta odbor kedaj učinil. V tem oziru vsa čast možakom! Imamo namreč nek kapital, ki je namenjen za zidanje nove cerkve. Ker pa bi ta ka pital niti polovico stroškov ne pokril in bi tedaj trebalo velikih žrtev od siromašnega ljudstva zahtevati, popravila se je stara cerkev in za novo namenjeni kapital ostal je nedotaknen. Započela se je pa agitacija v smislu, da bi se s pomočjo kompetentnih oblast ni j vzel del kapitala prvotnemu namenu, ter porabil za zidanje 3razredne šole. Ker se je od merodajne strani odobrila in podprla ta misel in je tudi občinski odbor soglasno sprejel dotični predlog, je tedaj 3razrednica zagotovljena. V Podgradu, najvažnejšej vasi okraja, sedežu raznih uradov, ni bilo do pred kratkim redne šole, nego poučeval je, kolikor so mu baš njegovi posli dopuščali, vsakodobni duhoven. Nekoliko let imamo učitelja, ki pa nikakor ne zadostuje glede na množino šolskih otrok ; 3razreduica je tedaj prava in silna potreba.
Ker sem baš pri šolstvu, naj ga omenim tudi v oziru celega našega okraja. Rekel sem, da je priprosti naš narod zaostal. Nu, šolstvo je v tem oziru zelo zanesljiva mera. Vsled ,,očetovske" skrbi Istrskega deželnega zastopa ni v našem okraji, broje čem 10000 prebivalcev, višje šole nego je jedina 2razredu:ca v Jelšanah, kjer pa je navadno samo 1 učiteljska moč! Žuljavi naši novci, koje zbirajo šolske doklade, porabljajo se za ustanovljanje in vzdržavanje italijanskih učilnic po „italijanskih" gradičih — mestecih, ki vsled nepomeuljivosti in neznatnosti v mnogem oziru zaostajajo za vasmi, ne izvzemši „glavni" giad Poreč. Te učilnice, podupirane tudi iz naših  doklad,  so prava vzgojevališča
t eri h se glasbi. Uzorno je temu ustregel Anton Foerster v znanej Jenkovtj: „V tihi noči."
Naj izvolijo tudi drugi slovenski skladatelji ravnati se po tem pravilu, da kjer se pesem veseli in toži, se tudi slično čuje godbino rajanje, veselje, ali pa tuga in žalost, hrepenenje in obup.
Priprosti poslušalec seveda ne bode doumil, kaj da je učinilo njegovo zadovoljnost, kaj da mu je pretreslo čute, ali vsakako bo strmel in radostno slušal; izvedenec pa se bo radostil složnosti že na papirji, koliko više še le izvršene po instrumentih, v glasovih! —
Kdorsebavi posebno z narodnimi pesmami, temu je gotovo priležna „Kitica narodnih pe-snij", odtiskana v partituri, v drugo pa v rLa-v ori k i" za posamezne glase, kjer se tudi Nedvč-dove ponavljajo.
Naj si je vsaka Čitalnica v več iztisih omisli; ne bo se potem več le po posluhu pevalo; vsak ne-izurjen pevec pa se na ta način pevaje že znaue narodne iz not hitreje izobrazi do umetnega koncertnega pevca!
one zalege renegatstva, ki strupi deželo in škodi državi, katera pa neče in neče spoznati nevarnosti in krivice. Tu treba baš z Nemcem opomniti: „Der Wahn ist kurz, die Reu' ist lang" ter iskreno želeti, da bi se vender domislili v vladnih krogih, da treba na jedino mogoči način pravice odvrniti nesrečo, ki pogubonosno preti liki nizdol bobneča sk*»la naselbinam v dolini.
Domače stvari.
— (Deželni predsednik g. VVinkler) vrnil se je včeraj s kurirnim vlakom z Dunaja.
— (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v torek 16. dan januvarja t. 1. ob 5. uri popoludae v mestnej dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Stavbenskega odseka poročilo glede končnega računa o gradnji mestne klavnice. III. Poročilo o prošnji mestnega fizika dra. V. Kovača glede slovenskega uradovanja. Potem bode gospodoma mestnima odbornikoma Ivanu H ribarj u in dru. Jos. Suppanu utemeljevati samostalna predloga naznanjena že po dnevnih redih prejšnjih sej. — Naposled pridela v tajni seji na vrsto magistrat nega uradnika prošnja za predujem in ma-gistratnega dijurnista prošnja za podporo.
— (Umrl) je včeraj gospod Josip Koloman Gerliczv de Gerlicze, 42 let star, hišni posestnik in meščan ljubljanski.
— (Okrajnemu sodniku v Sežani g. Fr. Bo rg hi ju) je presvitli cesar v priznanje mnogoletnega zvestega službovanja naklonil naslov in značaj deželne sodnije svetnika.
— (Društvenikom Čitalnice ljubljanske) na znanje: Prihodnji „mali ples" v Čitalnici bo v nedeljo dne 21. januvarja ne pa 20., kakor poprej napovedano. Prenaredba bila je potrebna za-rmli vojaške godbe.
— (Pevski zbor Čitalnice) napravil bode tudi letos na Debeli Četrtek svojo navadno pevsko veselico, za kojo se marljivo delajo priprave. Želeti je le, da se gg. pevci bolj pridno udeležujejo rednih vaj vsaki torek in petek ob 8. zvečer.
— (Šišenske Čitalnice včerajšnja beseda) pri Koslerji vršila se je povsem prav dobro in prostori bili so prenapolneni društvenikov in gostov. Petje, godba in deklamacija (g. Franje Košenine) vrstili so se jako dobro in v lepem redu. Največ zanimanja kazalo je občinstvo pri dvoigri na citrah. S posebnim pnzuavanjem in ploškom sta bila odlikovana gospdč. Cilka Rodetova in gosp. Lavrenčič. Slednji dodal je vsled burnega izzivanja še koncertno pieco Umlaufovo: „Spornim na Ems", pri katerej je imel priliko pokazati svojo dovršeno tehuiko in fini razum. Za dovršeno igro bilo mu je občinstvo zares jako hvaležno. Ob 10. uri rešen bil je prvi del veselice, potem pričel se je drugi del: „ples", kateri je imel toliko točk, da konca še ob '/a 3 uri m videti.
— (Ptujska Čitalnica) priredi 20. t. m. v svojih prostorih, „narodnem domu," „plesni ven-
Pravi biser v onem zgoraj razmotrivanem smislu pi je F. S. Vilharjev „Mornar", uglasben za glasovir in niži bas.
S tem je oni gospod krenil na čisto novo pot v Slovencih; posnemajmo ga! Čo me vse ne vara, ustal je mej nami slovenski Schubert; naj napreduje v tem smislu!
Kako slično z besedo prične v „allegro ris-soluto" s celim  taktom kjer kliče pesnik de-
kletu, katero se mu je izneverilo: „nezvesta bodi zdrava;" kjer strastno premišljuje, da bi bil prisegel na njeno zvestobo, vali se tudi godba v živahnejšem razmerji (rythmu) 3U ta^t z „nmlan te afTectuosou. — Koderkoli se je mornar kretal, po deželah, „kjer lepe so deklice, obraza njih lepota, sneg beli njih života, zmotila nista ga" — to ti tudi glasovi pripovedujejo; razmerje se je izpreme-nilo (*/4 takt). Ker ni rešitve več, ker je dekle dru-zega vzete, se napoti mornar zopet na morje: „le jadra spet napnimo", itd. —; Vilhar mu hitro sledi v burno hitečih o šminkah (allegro). „Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi, le jadrajmo za
\
ček", pri katerem svira oddelek godbe c. kr. 47. peš-polka. Začetek točno ob 3. uri zvečer,
— (Društvo „Slovanska Čitalnica 4v Gradci") priredi v soboto 20. t. m. ob 8. uri zv. v gostilni „Neugrazu (Neugasse 5., 2. vrata na levo,) svoj prvi društveni večer. Pri tem bo predaval gosp. prof. Fr. Hauptmann o življenji in znanstvenem delovanji Jurija barona Vege.
— (Zaprli) so včeraj tudi Ljudevita Kržiš-nika, pod imenom „Bacfn" znanega zakotnega pisača, ker je zapleten v Žebretovo pravdo.
— (Iz Senožeč) se uam piše v 14. dan t. m. V noči od 11. na 12. t. m. zmrznil je za glasovitim našim Gabrkom na poti, ki blizu takozvane „bajte" od tržaške ceste vodi v Sinadole, kmet Tone Pijeca. Vrnil se je bil v hudem mrazu pri silnej burji iz Trsta — kamor je bil peljal trame — domov, ter tako blizu doma — kacih 400 metrov od vasi — moral poginiti. Vola in voz našli so zjutraj še na cesti, gospodarja pa nekaj v stran ležečega na tleh v čiBto otrplem stanu. Unesrečeni bil je prav priden in varen. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok. — Gabrk pač slednje leto zahteva svojo žrtev. Zanimivo pri tem pa je to, da vzlasti domačini unesrečijo zadnje čase. Preveč se zanašajo na prirojeno jim žilavost in premalo se zavarujejo pred burje uničujočo močjo. Tudi vajenca burja lahko omoti in pokonča*: pozor torej!
— (Slovenske pisanke in risanke.) Na vseh straneh moramo gledati Slovenci, da napredujemo, da širimo svoj jezik, svoje blago mej naš narod, in da našo narodno omiko razširjujemo z malimi denarnimi sredstvi. Kakor ni bilo pred 30 in 40 leti še skoro nobene slovenske šolske knjige, tako ni bilo še pred 10 leti še skoro nobenega pisalnega ali risalnega zvezka s slovenskim napisom. V teku poslednjih 10 letih se je pa to zelo spremenilo. Pisanke in risanko b slovenskimi napisi se dan danes zalagajo in tiskajo v mnogih mestih že: na Dunajii, v Brnu, v Lincu, v Pragi, v Gradci, menda tudi v Gorici; v Ljubljani (!) pa najmanj. — Dobi se to šolsko blago po različni ceni, kakoršno pač je: dobro je drago, slabo po ceni Za našo revno šolsko mladino ugajajo pač najbolj zvezki z nizko ceno: 2 pisanki za 3 kr. ali pa jedna za jeden sam krajcar. Tako dobro blago v zalogi ima — kakor smo se prepričali — g. Ivan L a-pajne v Krškem, ki ga daje učiteljem po zares jttko nizkej ceni, da zamorejo šolsko mladino prav dober kup ž njim preskrbeti.
LVOV 14. januvarja. Z ozirom na varnost občinstva zaprla se je tukajšnja jezuvi-tska cerkev za nekoliko dni.
Petrograd 15. januvarja. Budget za 1883. 1. bilancira 778 Va milijona. Za amortizacijo papirnatega denarja je 50 milijonov stavljenih v račun. Ministersko poročilo poudarja, da je za letos posojilo odvisno.
Berdičev (v Kijevski guberniji) 15. januvarja. Pri požaru cirkusa poginilo je 300 ljudij.
Sofi.a 15. januvarja. Poročila z vzhodne Rumelije potrjujejo, da se mohamedanski hribovci pripravljajo na skromni ustanek. Vlada v vzhodnjej Rumeliji zasegla je več zabojev pušek sistema Martini. Zagotovlja se, da je turška vojska nagromadena ob meji vzhodnje Rumelije. Kristijani pripravljajo se na odpor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 14. januvarja. Tajni svetnik in general konjice grof Karol Griinne, tajni svetnik in graščak baron Risenfcls, sekcijski načelnik Czedik, graščak Stanislav vitez Pola-novski in predsednik trgovinske zbornice v Trstu Kari Reinelt imenovani so članom gosposke zbornice.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 21. decembra. (Dalje.)
Zatoženi Anton Bezlaj odločno in v jedno mer taji, da bi se bil umora udeležil. On je bil že ob 10. uri doma in je šel na blev spat. Do 5. ure zjutraj je spal, potem pa je šel gledat, je-li res da so žandarja ubili. Na vprašanje, od koga je že tako zgodaj zvedel, da je žandar ubit, ne ve zato-ženec povedati£druzega, ko da so babe to govorile. Ko je prišel do ubitega žandarja — bil je tačas še mrak, — pravi, da ni srečal nobenega človeka, tudi pri mrtvem truplu ni bilo nikogar. Vrnil se je domov in šel k Strahu, hoteč vprašati ga, je-li bil kaj zraven. Ker ga ni bilo uoma, vprašal je Strahovo mater, kje je fant; ta mu je povedala, da je odšel od doma. K Strahu pa je šel zato vpn-šat, ker je vedel, da sta se Strah iu Pavčič z žandar-jem prepirala in da jima je žandar Lenger puške pobral. V obče pa trdi, da ne ve nič natančnega, ker je bil pijan, tedaj je mogoče, da je v preiskavi kaj drugače povedal. Ko je čul od svojega očeta, da ga žandarji iščejo, šel je sam k sodniji v Ljubljano, da ga ne bi žandarji uklenili, kajti tega se je bal, ker uklenejo tako trdo, da kri „šprica14. V Ljubljano pa je s Kašlja potreboval cel dan. Vprašan, kako je to, da je bila njegova jopica krvava, pravi, da je to naravno, kajti kot mesar klal je navadno koštruue tudi po hišah in pri tem se je mnogokrat onesnažil. Srajca, katero je vrgel po umoru žandarja proč, pravi, da je bila tudi od koštrunove krvi krvava. Taji, da je bila krvava srajca praznična in da bi bil on kršeuci ukazal, naj jo opere. Tudi o vojaškej kapi, katero je imel na semanji dan, to je isti dan, ko je bil Len-gar umorjen, na glavi in katera je od tega časa izginila, ne ve povedati kje je in trdi, da mora biti še doma. Poškodbe na prstih pravi da je dobil v hribu, ko je drva vlači), pa se mu je spodrsnilo. Da bi bil z Pavčičem po noči vkupe, da bi bil malo pred polunočjo pri Francetu Črnetu pod oknom vasoval, da bi bil šel k Strahu po „lojtrah" na hlev in mu
njim!" — konča se pesen pomenljivo z „andante afleetuoso".
Dostavljamo le še željo in upanje, da nas jednako marljivi kakor genijalni skladatelj kmalu razveseli s kako novo! Dobro je učmil F. S. Vilhar, da je „Mornarja" ne pa takozvano „fantazijo za klavir: „V tihem mraku1', poklonil pokrovitelju jugoslovanske umetnosti, gospodu biskupu J. J. Strossmayer-u.
Navadno se taki proizvodi kličejo „nocturne", in tudi naša „fantazija" ni nič druzega. Tacih mrgoli v Nemcih in Francozih na stotine: vsaka komaj odrasla deklica nemškuta brenka na pamet svoj: „der Traum eiuer Jungfrau", „die Klosterglocken, „L1 Orače" itd. Kafka, Brinlev, Richards, Jung-man in drugi so kar prepluli godbeno slovstvo s tacimi malenkostmi, s katerimi pa mi ne moremo in nečemo konkurirati, za 90 kraje, reci: devetdeset krajcarjev av. vel j., dobi se jih po pet, šest vkupe, n. pr. v Littolfovej zalogi v Brunsviku.
Ne cepimo tedaj svojih blazih moči j, marveč združujmo jih  tam,  kjer smo še tako ubožni: v
petji in pa skladbi malih godbenih četvorek (kvartetov).
Omenjena kompozicija je na sebi dobra, brez hibe, ali Čisto nič izvirna: običajno počenši v es-duru se ve da v liU taktu, prevzame kmalu bas ulogo: otla, zamolkla melodija se čuje izpod prekrižanili rok; na jedenkrat pa se povrnemo k starim glasovom nazaj, kateri umirajo v sentimentalnih vloče-n i h zvokih.
Tedaj še jedenkrat: zelo nadarjeni g. skladatelj naj ne izgublja plemenite krvi v takih plehkih malenkostih; na drugem polji pa pozdravimo ga še veliko prijaznejše, hvaležni mu za krasno „mornar-jevoM darilo.
Konečno dostavljamo nado, da se omenjene muzikalije priduejše kakor dozdaj po listih razglašajo, po javnih knjigarnah pa razobešajo: saj so tega pač v obilici vredne!
^Glasbena Matica" pa naj vrlih in čilih korakov naprej hiti; saj je najlepša Človeška zasluga blažiti čute svojega bližnjega!
V Ljubljani B prosinca 1883.
jokaje pravil, kako nesrečen je postal, ker je pobil žandarja in ne ve, je-li živ ali mrtev : o tem neče ničesa vedeti. Pavčič le zato trdi, da je bil on, za-toženec, poleg pri umoru, češ: ako sta dva, da bo dobil manj kazni. Žandarja Lengerja de prav poznal ni. Ko mu predsednik g. Grčar opomni, da je v obče govorjenje mej ljudmi v njegovem kraji, da sta on in Pavčič izvršila zločin, odgovori: „Kaj to dokaže; ljudje marsikaj skupaj sklatijo, za kar nimajo nikakoršnega dokaza !w
Drugi zatoženec, Janez Pavčič, po predsedniku vprašan, se li krivega čuti, prične jokajočim glasom ter jako patetično svoj zagovor: nBog nas bo sodil vse! Moja vest mi pravi, da nisem kriv!   Lepo jih prosim, naj me poslušajo!" Žandar Lenger je njega in  Straha dobil,  ko sta  v Avgust  VY i u kler je vem lovu prežaia na zajca.  Vzel mu je puško in ni mu je hotel dati nazaj, niti usliftati njegove prošnje, naj bi ga vsaj sodniji ne objavil. Na semanji dan sta pila v Dovčevi krčmi z Bezlajem in  šla mimo železniške postaje v Zalogu domov. Srečal je on žandarja, ko je bil Bezlaj ravno nekaj zaostal in šel na stran.   Pravi, da je voščil Žandarju „dober večer", ta pa da je rekel: „Ah:», sva skupaj, ti si tisti, kateremu sem puško odvzel!" Na to je on odgovoril: „1 mej jo!u na kar ježandarm Lenger odvrnil, da ga nima tikati in mu rekel, da mora ž njim. Prosil ga. je, naj ga pusti, saj je miren človek in gre domov, • a žandar sunil ga je s kopitom puške in hotel celo ukleniti ga. Klical je Bezlaja. Ta je tudi prosil zanj, a žandar je velel, naj se precej odpravi, njemu (Pav-čiču) pa ukazal, naj gre, sicer ga prehode, kajti žandar Lenger imel je bajonet na puški. Ko je Bezlaja prijel z levo roko, odpadel je bajonet, kateri je on (Pavčič) pobral in vrgel na njivo proč. Žandar je s sablo njega (Pavčiča)   po roki  usekal.   Potem je Bezlaj žandarja nekaj otolkel,  on  pa mu ni storil ničesa; s čim in  kako je  Bezlaj žandarja, o tem pravi Pavčić:   „pošteno povem, da ne morem vedeti".   Ko se je žandar zgrudil, šla sta z Bezlajem domov, po potu pa se nista ničesa menila iu Šla spat, vsak na svoj dom. Drugi dan prosil je mater, naj mu opere srajco.   Strah ga je vprašal, je li bil poleg pri umoru, pa ni prav nič povedal, ker se je bal za fanta (Bezlaja).   Dva dni  pozneje  pil je v „štacuni" v Zalogu žganje, ko ga je žandarski vodja i/ Velč poklical in takoj odvel v zapor. Umorjenega žandarja ni prej  videl ko v mrtvašnici  pri Devici Mariji v Polji,  kjer  je bila komisija. Zatoženec prične zopet  tarnati in reče: nBog nas bo vse sodil, kar bodo pa oni meni dali. bom pa vzel!" Vprašan, je-li bila vsa njegova obleka krvava, pravi, da mu je večkrat kri iz nosa tekla in predprt (firtoh) pa je zaradi tega krvav,  ker je  bil vanj zavil še krvavečega zajca.   Ko je bil prvikrat zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, izjavil  |e Pavčič,   da ima poškodbo na roki od tega, ker mu je kosa na njo padla, ko jo je brusil v hlevu.  Komisija preiskavši brus, našla ga je brez vode,   polnega pajčevine in listja. Potem se je izgovarjal, da ga je neznun človek pri mostu v Zalogu  po roki  udaril  in  še le slednjič izjavil je, da ga je Lenger tisto noč, ko je bil umorjen,  usekal s sabljo.   Bal se je,  zato je lagal. Tudi pripo/na, da je žandar Lenger, ko ga je zgrabil Bezlaj, zaupil: „Fiihrer her!"   Na vprašanje predsednika,  kje je žan larjeva sablja, pravi, da ne ve, morebiti jo je Bezlaj odnesel. Predsednik vpraša, ali nista sablo v Ljubljanco vrgla, a Pavčič pravi, da ne ve ničesa. Tudi o tem, da je v (Jradiškovi hiši, ko se je razgovarjalo o smrti žandarja, rekel: „Naj ga hudič vzame, saj je bil „žlehtu.  pa jeden sam ga ni mogel, sta morala biti dva!" neče Pavčič ničesa vedeti, ampak vedno trdi,  da  mu on  ni nič storil, da se v obče nikoli tepel ni.
Zatoženi Bezlaj ugovarja, da je vse, kar je Pavčič povedal, ueresuičuo. Bezlaj ni bil zraven. Ko je zaostal za njim pri Dovčevi hiši, ga ves večer več videl ni. Pavčič imel je piko na žandarja Lengerja, njega (Bezlaja) pa le tlači vmes.
Žandarski lajtenant izjavi, kot izvedenec, da j bujonet raz puške snel le človek, ki se je tega pri vojakih priučil, kakor Bezlaj, kateri je bil pri lovcih. (Konec prih.)
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Št. 150.
*	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
12. jan.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738*33 mm. 7362.J mm. 734-03 mm.	— 60° C — 4-2° C — 5-2° C	si. bur. si. jvz. si. vz.	obl. obl. obl.	190 mm. snega.
i-- 13. jan. ,	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73216 mm. 730- 79mm. 731- 23 mm.	— 4-4uC — 2-0° (J — 2'6°C	brezv. si. gor. si. gor.	obl. obl. obl.	000 mm. snega.
14. jan.	7. Zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1	730-81 mm. 73088 mm. 732-51 mm.	— 30° C -|- 0-2° C — 0-6° C	al. vz. brezv. si. gor.	obl. obl. obl.	3-90 mm. d. in sn.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk jo jel povsod polagoma padati, vender močnejo na jugu in zahodu, kot na severu in vzhodu; razloček mej maksimom in minlmom je znašal 12 mm. Vetrovi so ostali jednako močni; prevladovali so So vedno severni in vzhodni nad južnimi in zahodnimi. Temperatura ho je sicer za spoznanje vzdignila, vender je bila Še večinoma podnormalna; bila je zelo ekstremna, ker je znašal razloček mej maksimom in minimom 19° C. Nebo je bilo zelo spremenljivo, na jugu večinoma oblačno, na severu Bem pa tja jasno; vreme po več krajih sneženo.
Tržne cene v Ijiiltljani
dne 13. januvarja t. I.
Pšenica, hektolirer .   . .
Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Ove?, „ .   . .
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo,            kilogram. .
Mast,                n . .
Špeli frišen „       . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Ja'ca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštruuovo     „ „
Kokoš ........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
n    mehka, „   „       , .
gld.
kr.
47
20 39 93 06 87 53
77 94 86 66 75 90
»Vi
8
56 48 46 28 45 16 3 96
50
3Z)-u-23.e-osl2a, borza
dne 15. januvarja.
(Izvirno telegrafifcno poročilo.)
Papirna renta.......... 77 gld. 30 kr,
Srebrna renta .... ..... 77 „ 75 „
Zlata renta........                                      .   . 96 , — „
5°/0 marčna renta......... 92 „ 15 a
Akcije narodne banke....... 838 „ — „
Kreditne akcije........ 282 „ 80 „
London   . ....... 119 „ 60 „
Srebro ........ — „ — -
Napol........... 9 „ 50 \
C kr. cekini. ......                                  .   . 5 , 65 ,
Nemške marke ..... 58 „ 65 „
4u/0 državne Brečke iz 1. 1H54    250 gld. 119 „ — „
Državne srečke iz l. 1864     .    100   „ 168 r 25 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 95 „90 „
Odrska zlata lonta 6u/0...... 118 „ 25 „
„    4%....... 85 , 60
„      papirna renta 5°i0    .   .       .   . 84 a 90 „
•V/0 štajerske zemljišč, odvez. oblitf. .   . 103 „ —- „
DtmavH rej,-. Brečke 5»/,.    .   .    100 fcld. 114 60 „
Zemlj. ol;č. avHtr. 4'/tp/« zlati zast. liati  . 118 „75 „
Prior, oblfg Elizabetine SSpad. železnice 98 r 75 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 25 r
Kreditne .srečke.....100 gld. 171 „ 50
Eudolfove Brečke.....                         10   „ 19 , 25 n
Akcijo anglo-avstr. banke .   .    120   r 114 n — „
Trauiimvav-drušr. volj. 170 yld. a. v. . 221 . —
Pravo namviio
pomuhljevo jetrno olje,
pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh druge naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s čiseenun ali pa s takim, ki se zadobi iz skisanih jeter. Vspcšneje kot vsaka druga vrsta tacega olja, ki se prodaje v trgovini, ho posebno uporablja proti škro-leljeiii, rahitidi, plučnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah a 60 kr. (10 steklenic 5 gld., za kl^r. 2 tfld. ; spojeno z železnim jod ur jo m posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. 10 steklenic 8 gld.)  prodaje  in  razpošilja s  poštnim povzetjem
<3-- PICCOLI, lekarnar „pri angelji" v Ljubljani, Dunajska cesta. (896—11)
Razglas.
(21-2)
Mestni magistrat naznanja :
1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1861, 1862 in 1863 rojenih domačih mladeničev dogotovlieni in j.ri magistratu od lO. do 1*5. t. m. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in
a; ko bi kdo izpuščen ali pa napačno upisan bil, to naznani,
b) zoper reklamacije novačenju {»odvrženih ali zoper njih prošnje za oprosčenje od dejanske službe vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže;
potem objavlja magistrat:
2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev 1. razreda leto* v 13. dan lehru-varja ob O. url d«>poludne v mestnof dvorani in da je vsakemu prepuščeno udeležiti se srečkama.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 4. januvarja 1883.
Župan: Grasselli.
Priznano izvrstne, na
tržašiej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane fiV
voščene sveče1
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. 4. R. SEEMANN
V IliJ        lj »11 i -    (636 -18)
Akviziterja
za zavarovanje življenja
sprejme dobro znana ztvaroi »Ina družim takoj v službo. Ponudbe z napisom ,,»kvizltćr'« naj se pošiljajo uprav-ništvu ^Slovenskega Naroda". (^9_i)
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrši no zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nep-esežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-Djc. kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja per.ek in p£eno in slez, zo]ier zlatenico, gnjas in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz že'odca), -oper kro v želodci, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnu znloga: Lekar C. Kra<ly9 KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 80 rabi, stane 3.5 *rr«. -SJJBH
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦«►<<>
X Umetne (574—40) t
izohv in zobovjaj
♦ postavlja po najnovejšem a me r i k a n s k e m zistemu ( v r.Itttu. vulkiuiilu ali c«»liiloJidu brez bolečin. «. 1'loinliini b slalom itd.
T      Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin ~
l zobni zdravnik A.Paichel, |
# poleg Hradeokega mostu, v 1. nadstropji. +
ZE*ra/ve ima samo: V Ljubljani: lekaina Gabriel Piccoli, na dnn:"'akqj cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveui trgu. V Novem mestu: lckinna Dom. Rizzoli; lekitrna Josip Bcrgmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Oeljli lekar J. Kupi erachmied. V K ra ti j: lekar Drag. Šav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blaže k.
V*T Svaritcv! Ker se v zadnicm Času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pa™ naj se osobito na ta znamenja: Prave Mariiinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisntne besede: Echte Mariazeller Mjtgentroplen — Erady & DoBtal — Apotbeker, sklenica moia biti zapečatena z našim originalnim pcč:itom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg t3 podobo utisneno sod-niisko spravljeno varstveno r.iiamenje in Eavoj mora biti zapečaten z našim vMrhlv«-iiiiii sunme-njeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nć-majo teh znakov istinitosti, naj so zavižejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci lil prodajalci. (487—71.
TRMKI razstavifia 10T
Srečkanje nepreklicljivo
1. plavili uOllitčk: v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov.
2. glavni flohiteT7 v gotovem 20.000 gld. ali 3500 cekinov.
3. glavni dobitek: v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov.
4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld.
Štirje dobitki: Kinfi cd zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld.
Pet dobitkov: Različne stvari za kinč. v vrednosti po 3000 gld. (14—4) 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev. ♦♦♦♦♦♦♦♦^♦*<* <*>■<>♦♦
2 lOOO dobitkov J A v vrt'ilimsti A
I
gld. 213.550.
Loz
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
} lOOO dobitkov { f> v vrednosti s>
♦      gld. 213.5SO. ♦
Naioeila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
p]o^S£». loterijski oddelek tržaške razstave ...Ti
TEST, rttn«lc 2.
Izdateij in odgovorni uredtnk Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".