281. številka. Ljnbljana, v petek 7. decembra. XVI. leto, 1883. Iibaja vsak dan ive««r, iz mfti nedelje in pravnike, ter velja po posti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., iW jeden mesec 1 gld. iO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa te nff 10 kr. za mesec, po 30 kr. za cetn leta.t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. \ Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiii .Gledališka stolba". U pravni stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jntršnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek 10. decembra 1883. Iz državnega zbora. Z Dunaja 5. decembra. Brez vsake posebne ceremonije odprla se je prva seja državnega zbora v novem parlamentiiem poslopji. Predsednik Smolka je pohvalil stavbenega mojstra Hansen-a, potem pa je finančni minister se vzdignil in predložil proračun za leto 1884. V prejšnjih zasedanjih so se poslanci gnjetili, da bi Ćuli vsako besedo g. ministra. Letos pa se je dvorana izpraznila in le malo jih je bilo, ki so pazili na finančni ekspoze in na neskončno vrsto številk; kajti že poprej se je znalo, da stara državna bolezen, deficit, zvesto spremlja poslance v novo zbornico. Priznati pa se mora, da je dtlic.it se zmanjšal za tekočo upravo, in da je le zaradi tega še tako visok, ker se bode 30 milijonov goldinarjev potrebovalo za zidanje novih železnic. Od teh milijonov se ve da južne dežele nič ne dobodo, kajti ne misli se niti na dolenjsko železnico, niti na Loko-Trst, najmanje pa na Olje-Spodnji Drajberg. Vse se potroša za Predarlsko in za transverzalke. Človek bi mislil, ako se že 30 milijonov izdaje za železniške proge, naj se dodene še par milijonov, pa tudi nam na jugu vrže raz bogato mizo kak košček. Prazne nade. Mi še lahko čakamo in če živimo še nekaj let in bode povsod drugod vse dozidano, morda še celo v južnih deželah pridemo na vrsto. O pričakovanih in obljubljenih predlogih v prid kmetskega stanu v prvi seji še ničesar ni bilo Blišati. Predložil pa je justični odsek neko poročilo, v katetem od vlade ne zahteva nič manj, nego štirih novih postav v ubrambo odvetniškega stanu, zla- sti da se podaljša praksa za koncipijente in da morajo stranko pred sodnijami po advokatih ali notar jih zastopane biti. Tudi v prid delavcev je vlada predložila postavo o zavarovanji delavcev proti nesrečam in nezgodam. Mi iz srca privoščimo delavcem, da se skrbi za njihovo in rodbine eksistenco, ako se pri delu ponesrečijo; ravno tako in de bolj pa moramo želeti, da se za kmetski stan kaj ukrene, sicer se bo res kmalu reklo: Roma deliberante Sa-guntum periit; le s tem razločkom, da državni zbor, dokler vlada ne pride s svojimi nasveti, ne more ničesar storiti. Fizijonomija zbornice ni bas prijetna. Da manjšina komaj čaka prilike, razlivati svojo jezo nad njej neugodnim političkim položajem, je naravno; pa tudi večini se ne pozna nobeno pravo veselje, kajti če bo tako naprej šlo, poslanci po končanem zasedanji dru-zega ne bodo prinesli svojim volileem, nego nekaj vlftjih in novih davkov in družili bremen. Čehi in Poljaki so saj za to dobili železnice; kaj pa drugi: Dalmatinci, Slovenci? Dalmatinski poslanci so hudo razburjeni in, ako se ne poravnajo krivice, o katerih se pritožujejo, bodo se težko dali umiriti in pregovoriti, ampak hodili svoja pota. Sicer se pa sploh govori, da bo državni zbor v tej sestavi le še v tem nasedanji zboroval, potem se zaključi in razpusti. Kajti s tako neznatno vrči no, ki je odvisna od sto malenkostnih slučajev, se ne da vladati. In konečno — večina je storila svojo dolžuost: vojaška postavu, je na deset let potrjena, davki in carina povekšani; zdaj pa naj suma skrbi, da si še zanaprej ohrani svojo večino. XIX. občni zbor „Matice Slovenske" v 5. dan decembra 1 88 3. Ko se je v čitalniškej dvorani nabralo nad 00 matičarjev (k sklepčnosti treba jih 45), otvori gosp. predsednik G r a s s e 11 i zborovanje, pozdravi došle člane, potem pa navaja razloge in okoliščine, ki bo uplivale, da se zbor po pravilih in po običaji ni sklical v poletenskem Času, ampak st oprav sedaj. V prvej vrsti uplivala je v tej zadevi jako znamenita slavnost ti 00 letnice, pri katerej so bili angažovani vsi zastopi, vsa društva. Pozneje o počitnicah tudi ni kazalo sklicati zbor, in odložilo se je na početek šolskega leta v nadi, da so dotle društvene knjige gotove. Žal, da smo se tudi v tem varali in morali čakati še nekoliko tednov. Sploh je „Matica* z izdavanjem in pošiljanjem knjig zaostajala že nekoliko let. Da se odpravi ta nedostatek, sklenil je odbor letos poslati družabnikom knjige za leto 1882/83 vkupe, in v bodoče nadejati se je rednega izdajanja in pošiljanja. Predsednik Grasselli opisuje potem, kako se je „Matica", izdavši prelepi „Spomenik", katerega posebno krasen izvod se je poklonil Nj. Veličanstvu, udeležila slavnosti na dostojen in primeren način, kako je bila odborova deputacija v avdijenci vzprijeta in kako milostivo se je izrazil presvetli cesar pri tej priliki. Poudarjajo, da „Matica", kot naš prvi literarni zavod, tudi v te/ zadevi ni zaostal, marveč storil, kar zahteva njegova čast, prestopi se potem k 2. točki dnevnega reda: Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. maja 1882 do konca oktobra 1883. leta. Poročevalec profesor S e n e k o v i č: „Slavna gospoda! Podrobno poročilo o delovanji „Matice Slovenske" duje vam odbor v svojem „leto-pisu za leto 1882 in 1883"; dovolite, da vam iz tega poročila povzamem le najvažnejše točke. Od zadnjega velikega zbora, ki je bil 14. jun. lanskega leta, do tega velikega zboru, shajal se je Mutičin odbor šestkrat k po več ur trajajočim sejam in sicer 5. julija, 21. oktobra lanskega leta, 10. januvarja, A. aprila, .'i. oktobra in 10. novembra t. 1. Dnevni red sejo dne 10. novembra je bil toliko JLISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Znano je, daše leto dnij ni bival Vodnik v Ljubljani, ko je že jel izdavati prvi slovenski časopis. Naslov mu je bil „Lu b 1 a n ske novice od vseb krajov celiga svejta", ki so na polovici pole v mali osmerki stopile 4. dne pro-senca 1797 prvokrat pred svet slovenski. Izhajale 80 sprva (namreč poldrugo leto) po dvakrat v tednu — vsako sredo in soboto, — pozneje pa do konca 1. 1800 samo po jedenkrat v tednu. Vsak začetek ima 870je težave; težave pa, katere si je rodoljubni Vodnik s svojimi „Novicami" naložil, si mi sedaj komaj domišljati zamoremo. Kake razmere so takrat vladale mej Slovenci! Kake in kako redke so bile poštne zveze! Kako malo Slovencev je znalo čitati! Ali je treba še kazati na splošno revščino, ki je takrat tlačila slovensko ljudstvo? Odveč bi bilo poleg tega še ozirati se na politično stanje našega narodu, na njegovo ničveljavo konci minulega stoletja. Vse te razmere so zavirale razširjovanje Vodnikovih „Lublanskih novic" in v njih predgovora v novo leto 1798. pač sam očitno toži o malem uspehu svojega Časopisa. „I)a b' zlomil si glavo, Kuj voščit no vera, Lan' tlačil sem travo, D6 letos jo grem." Žal, da pri tedanjih razmerah neumorni in toliko spretni Vodnik s svojimi »Novicami* ni našel in ni mogel najti veče podpore mej narodom. Konci leta 1800. sam naznanja v dveh zadnjih listih: „V pribodnim lejto nebodo krainske novice već ven dajane". Na ta mali uspeh kaže tudi ona drobna pesnica : Smo stare Novico, Nerodne drobnice, N.iin dobri so kolje Za delat' napotjo. Se bomo /.mudile, Iskalo« dobile. Pretekla bo ilma Zastonj ima išče, Nobeden nun nima, Ko j a/ in bukvisčc. (Str. :J8.) Tako je za jetiko shiral prvi slovenski p O liti 6 ni-poučni list; in narod je moral vsestransko močno napredovati ter več desetletij čakati, da so se mu porodile druge slovenske — še sedaj izhajajoče „Noviee". Preteklo, pravimo, je mnogo desetletij, ker se tu nikakor ne oziramo na oni uradni list „Tćle*graphe officiel", ki ga je deželna vlada za časa francoskega gospodstva na Kranjskem (v središči ilirskega kraljestva) dajala na svetlo. Koliko vrednosti in imenitnosti je bila francoski vladi naša dežela kot mejna pokrajina, pač še neso preiskali in pokuzali naši zgodovinarji. LehkO bodo poudarjali, da j«' francoska vlada zh njo mOČDO skrbela, da je za njo veliko, zelo veliko storila. Koliko bi to bilo s časom hasnilo tudi nasej narodnosti, pač najočitneje pričuje „Ilirija oživljena". A pustimo daljno zasledovanje tegu predmeta, ker se nikakor ne uiemi z ono lojalnostjo, ki se dandanes tako močno uriva v nekatere kroge! Vsak slovenski razumnik je že verkrat slišal iu čital, kako je vlada preganjala prvega buditelja slovenskega naroda ; vsak slovenski razumnik, ki se je le nekoliko dalje čez svoje korenišče in repifiče oziral, pač dobro ve, koliko je vladni absolutizem tlačil obsežen, da je odbor to sejo moral nadaljevati dne 19. novembra. Razen tega shajala sta se književni in gospodarski odsek še posebej. Književni odsek je imel svoje posebne seje dne 8. julija 1882 1., 31. jauuvarja in 12. marca t. I.; gospodarski odsek pa se je shajal vsakokrat, kadar je bilo treba kako gospodarsko zadevo hitro rešiti. Sej so se udeleževali navadno le Ljubljanski odborniki, izmej vnanjih odbornikov prišla sta le dva, vsak po jedenkrat k sejam; dva druga vnanja odbornika pa sta stavila pismene nasvete, o katerih je potlej odbor v svojih sejah konečno sklepal. Glavna skrb odboru je bila, kakor druga leta, tudi letos ta, da bi dobili gg. matičarji d..brili in primernih knjig, in kolikor moči o pravem času. Ali so je odboru posrečilo to svojo nalogo gg. matičarjem v zadovoljnost resiti ali ne, o tem blagovolite svojo sodbo »zreči. Vender smemo vam dati zagotovilo, da si je odbor svest, ka je storil toliko, kolikor je pri obstoječih razmerah storiti mogel. Kakor se je že po časnikih naznanilo, dobe gg. matičarji to leto: 1. letopis za leti 1882. in 1883.; 2. „Turgenevljeve Lovčeve" zapiske, poslovenjene po ranjkem Remci, I. del, in 3 Spomenik. Vse te knjige računijo se gg. matičarjem za dve leti, za leto 1882. in 1883. Vsled tega je pri čakovati, da bodo g^. matičarji odslej dobivali svoje knjige vsako leto o pravem času. Odbor je sicer s prva nameraval knjige za 1. 1882 izdati posebej, ia sicer je imel v mislih: a) Letopis, b) Turgenevljeve „Lovčeve zapiske" I. del, c) Mhcuiiovo „Književno zgodovino slovenskega Šta-jerjau, ako pisatelj rokopis glede jezika tako popravi, kakor odbor zahteva, d) Spomenik. Glede „Spomenika" je kujiževni odbor v svoji seji dne 8. julija sklenil, in ves odbor v svoji seji dne 21. oktobra U sklep tudi odobril, da se vanj sprejemajo slavnostne pesn1, zanimljive epizode iz življenja slavnih Habsburžanov, znanstvene razprave o razmerah kranjske dežele s Habsburžani, ter da se ima ta knjiga Nj. Veličanstvu slovesno pokloniti. Da odbor svoj smoter v zaželjeni meri doseže, objavilo seje 19. novembra slovenskim pisateljem vabijo na sodelovanje v tem Spomeniku. To vabilo jo imelo prav povoljen uspeh. Ker je odbor bil skleuil Spomenik Nj. Veličanstvu pokloniti, bilo je neobhodno potrebno poleg njega notranje vrednosti skrbeti tudi za krasno v nanjo obliko. Vsled tega se je odboru primemo zdelo „Spomenik" tiskati s posebnimi črkami in v drugem formatu, /i tisk Spomenika v tej obliki, kakor je odbor zahteval, oglasila se je jedrna tiskarna Kleiiiiuuvr & Bamberg, kateri se je tudi tisk izročil, ko je bila obljubila, da si naroči na svoje stroške e»do novih črk. G. mestnega inženirja Dufle-ja pa je odbor naprosil, da je narisal vse inicijale in okvirne ozaljske in izdelal podroben načrt za kaseto, v kateri se je Spomenik Nj. Veličanstvu poklonil. G. inženir je vse delo blage volje prevzel ter tudi izdelovanie kasete ves čas osobno nadzoroval. — Da je delo gosp. mestnega inženirja krasno in okusno, prepričali ste se, gospoda, gotovo sami, ko ste to delo v tukajšnji veliki realki bili ogledovali, kjer se je bilo za nekoliko časa razstavilo. Vsled te krasne vnanje in notranje oprave pa se je Spomenik podražil bolj n-jgo yi bilo odboru ljubo; — a Spomenik pa je postala knjiga, katero izroča odbor gg. matičarjem z nekakim ponosom, trdeč, da je to jedna najlepših, če ne najlepša knjiga, ki se je doslej v slovenskem jeziku bila izdala. Ta dragocena knjiga je bila uzrok, da je odbor določil, da se imajo vse letos izdane knjige gg. društvenikom šteti za 1. 1882 in 1883. Gg. matičarji pa ne trpe s tem nikake škode, kajti vse knjige sn vredne 8 gld. 50 kr., mej nj mi Spomenik sam 5 gld. Omenil sem že, da je odbor s prva nameraval letos izdati tudi M icunovo „Književno zgodovino slovenskega Štujerja"'. Dovolite, da o tej kjnigi izpregovorim nekoliko besed. Pisatelj Macun je imel v svojem rokopisu nekatero jezikovne posebnosti, katerih odbor zarad jednoličnosti v matičnih spisih ni mogel sprejeti. Olbor je torej od gosp. pisatelja zahteval, naj spisu jezik toliko izpremeni, kolikor odbor želi; drugače bi se spis ne mogel sprejeti Predno so se te obravnave m^j gosp. pisateljem in odborom bile dognale, poslal je društveni tajnik rokopis v tiskarno. Ko je odbor bil o tem postopanji tajnikovem v seji dne 10. januvarja t. I. zvedel, bili sta stavljeni že dve tiskani poli. Na to je odbor skleuil stavljenje knjige ustaviti, g. pisatelju pa naznaniti, da se knjiga se le I. 1884 izda, ako on zahtevanim izpremembam privoli. Da se denar po nepotrebnem ne trosM in ker je tiskarna črk potrebovala, hotel je odbor že stavljeni dve poli to leto dati na čisto natisniti in shraniti, vso knjigo pa še le 1. 1884 izdati. G. Macun pa odbora ni prav umel, ki* i ti je protistiral, da bi odbor njegovo delo v dveh oddelkih izdajal, ter je precej osorno terjal razrušenje stavljenih dveh pol in svoj rokopis nazaj. Odbor je njegovi želji nemudoma ustregel ter s tem končal to zadevo, o kateri se je nekoliko časa prece* veliko govorilo in matičnemu odboru spodtikalo, kakor bi bil hotel g. p, f. Macunu nagajati. V letošnjem „letopisu" nahajate, gospoda, nekatere izpremembe. Odbor je namreč sklenil, iz letopisa izključiti vse peestave in kratke beletristiške spise, ter sprejemati vanj le učeno znanstveno in po-pularno-znanstveno pisane slovenske razprave. Poleg tega pa „Matica" nikakor ne misli zanemarjati pre-koristnega leposlovja. Izdavala bode posebno zabavno knjižnico, v kateri se bodo objavljali izvirni in na slovenski jezik preloženi leposlovni spisi, in začela je to knjižnico letos s Turgenevljimi „Lovćevimi zapiski". Samo ob sebi se razumeva, da prinaša letopis, kakor do?Iej, poročilo o matičnem delovanji in imenik udov „MHtice Slovenske". Odbor se nadja, da bodo gosp. matičarji s to izpremembo zadovoljni in da nahajajo v letošnjem letopisu, obse-zajočem 28 tiskanih pol, zadosti njim ugajajočega gradiva. Tudi za I. 1884. se je odbor že za spise po-brinil, ter je doslej sklenil izdati: a) Turgenevljeve „Lovčeve zapiske", II. del, b) letopis, c) Glovackijevo „Floro slovenskih dežel", ako g. pisatelj drugo polovico svojega rokopisa kmalu pošlje. — Lanski veliki zbor „Matice Slovenske" je bil sklenil društvo „Narodni dom" prositi, da izpremeni svoja pravila toliko, da bi sedel v upravnem odb >ru tega društva tudi zastopnik „Mitice Slovenske". Društvo „Narodni doma je tej želji ustreglo, vsled česar je matičin odbor v svoji seji dne 4. aprila t. 1. izvolil mojo malenkost za stalnega zastopnika „Matice Slovenske" v upravnemu odboru „Narodnega doma". Na priporočilo g. Jana Lega, uradnika Musea kraljevstva Češkega v Pragi, daroval je visokorodni gospod Jan grof Harrach „Matici Slovenski" „biblio-teko novočeske poezije", obsezajočo 83 krasno vezanih zvezkov; svojemu darilu pa priložil pismo, v katerem javi svojo največjo naklonjenost narodu slovenskemu ter pravi, da je izbral „z basnickeho pisemnictva (českeho) veškera najlipši dila". (To piorno in darovane knjige naštete najdete, gospoda, v letošnjem letopisu). Nemila smrt nam je to leto marsikaterega matičarja odtegnila. Imena vseh to leto umrših matičarjev mi neso znana; omeniti si dovoljujem le nekatere odiičnjake: gosp Jurij Gabrijan, dekan o Vipavi in dolgoletni odbornik „Mitice S ovenske", je umrl 22. junija 1882; g. šolski nadzornik J. Šolar, f 22. februvarja 1883; gosp. dr. Štef. Kočevar, dr. Rapoc, notar v Šoštanji, gospod prof. Iv. Macun, pesnik in Matičin ustanovnik Hašuik, dekan in pisatelj Novak, prost Sorčič, Fr. R^meC, slov. pisatelj itd. — Bodi vsem tem zemjica lahka in ohranjen blag spomin Dne 15. novembra 1. I. je umrl v Zigrebu dr. Gjuro Duničič, slavui pisatelj in urednik „Rječnika hrvatskoga ili srbskoga". Njegovega pogreba se je udeležil kot zastopnik „Matice Slovenske" g. odbornik prof. Vodušek. — Na Miklošičevi slavnosti v Ljutomeru dne 2. septembra t. I. zastopala sta „M .tico" odbornika gg. Šuklje in Praprotuik. — Ob času otvorjeuja češkega narodnega gledališča v Pragi zastopal je tudi „Matico" g. odbornik prof. Pleteršnik, katerega je poslalo dramatično društvo tjakaj kot svojega zastopuika. Ob drugih priložnostih izraževala je „Mitica Slovenska" svoje sočutje ali pismeno ali telegrt lično. Delovanje dosedanjega g. tajnika ni bilo toliko uspešno, kakor je odbor pričakoval; zatorej je Dalje v prilogi. naš ubogi slovenski narod! Gorje* vsakemu, ki bi 86 bil drznil oglasiti vladi, da namerava izdavati slovensk časopis! Da je vlada toliko prežala »a najmanjše gibanje našega naroda, da je tako hudo zatirala njega razvitek na narodno-politićnem polji, pojasuuje iiBm dovoljno, zakaj nesmo Slovenci do leta 1843 dobili novega časopisa. Absolutizem za časa Napoleonovih vojsk.i in naslednja desetletja pa je tudi z rasnimi zakoni tlačil novinarstvo ter posebno zaviral nova časopisna podjetja. Neznutne so bile meje, s katerimi je cesar Jožef II. nekoliko skrčil tiskovno svobodo. Po njegovi smrti so se pa divili dvorni razglusi in vladni ukazi drug za drugim, dokler ni 22. svečana 1795 proglašena „Erneuerte Ce n s u r o rd n u ng", navadno „G e ne ra 1 ce ns u r o r d n u n g" imenovana, do zadnjega zatrla svobodo tiska. Odslej ko kaj ostro pregledovali, kar koli so imeli časopisi prijaviti, kajti „ravno novine, če ne dobro odbrane ter vseh sponi i kl 11 vi h in sumljivih stvarij očiščene, kaj močno razširjajo zlobno mišljenje in hudobno nagn«nje." To naredbo o predsodbi tiskovin so še poostrili naslednji dvorni razglasi. Razglas od 19. suSca 1798 zabičuje posebno vsem gosposkam, zlasti pa policij- skim uradom, kako ostro naj pregledujejo vse časopise avstrijske; a jednako ostro naj ravnajo s tujimi listi. Razglas od 13. septembra istega leta po navija ono ostrost ter priporoča previdno in natančno vse časopise presojevati. „Predsoduiki naj nikakor ne privolijo, da bi se tiskali članki in druga pisma, ki merijo na posamične osebe ter jih bolj ali manj očito napadajo.u Pozneje so skušali tudi gmotno potlačiti časopisje. Cesarski patent od 5. oktobra 1802 (veljaven od 1. prosenca 1803) je znova upe-ljal kolekovino za časopise. Po tej naredbi so morali vsi avstrijski časopisi plačevati po pol krajcarja kolekovine — če neso obsegali cele tiskane pole, po krajcarji pa vsi drugi veči listi; toliko tudi inostranski, če neso obsegali cele pole, po dva krajcarja pa, če so obsegali celo polo ali več. Ta absolutizem je toliko pretiraval svoje meje, da je celo nerad privoljeval, da bi se napravljale nove kavarne, „ker taki prostori zapeljujejo le v lenobo in razuzdanost ter i'.bujajo strasti do igre" (naredba od 1. 1802). In take ostre naredbe o tisku i;o veljale do leta 1848, kajti oni navod predsodnikom od 10 septembra 1810 (Vorscbrift fiir die Leitung des Cmsurvvesens uud fiir das Benehmen der Censoren) je po polnem molčal o časopisih in tudi nikdar ni mel dejanske veliave (tudi ne z ozirom na druge tiskovine.) Predaodniki so se neprestano ravnali po starih ostrih zakonih in po skrivno jim došlih navo-dih. Navedeno pač dovoljno popisnu ju tiskovne raz-ere v Avstriji za prve polovice sedanjega stoletja. Če pomislimo dalje, koliko so slovenske pokrajine trpele po Napoleonovih vojskah, kako se je njih gmotno blagostanje porušilo po državnem bankrotu aH kantu (1811), kako polagoma, le počasi je jel narod zopet materijalno napredovati ter se zavedati svoje narodnosti, čudili se pač ne budemo, da do zlatih Novic nesmo bili dobili druzega časopisa. Na Laibacher Zeitung, ki se je bila po Napoleonovih vojskah zopet prikazala ter po trikrat na teden izhajala, se tukaj ne oziramo, ker pisana je bila nemški ter je zastopala le absolutna načela ponem-čevalne vlade. Ne oziramo se tudi na nemški „11 ly-riBches Blatt", ki je bil kot znanstvena in poučna priloga uradne Laibaharce jel izhajati leta 1831. Ta tuji list bil je nekako podoben dosta starejši „Karinthiji", dotični prilogi Klagenfurter Zeitunge, in dosta mlajšej Styriji, dokladi Grazer Zeitunge. (Dalje prib.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St 281. 7. decembra 1883. odbor v svoji seji dne 19. novembra t. 1. sklenil dosedanjemu gospodu tajniku službo odpovedati ter drugega tajnika najeti. Slavna gospoda! To je v glavnih potezah vse, kar bi vam imel o delovanji „Matice Slovenske" v tem letu poročati. Iz tega blagovolite razvidet«, da je bil napredek „Matice Slovenskett nje odboru ves čas na srci, da je odbor delal, kolikor je mogel in znal. Ravno ta skrb za „Matičin" napredek je tudi povod, da stopa danes odbor pred vas z nasvetom 9 nekaterih izpremembah društvenih pravil. O teh nasvetih imate priložnost pri 7. in 8. točki svojo sodbo izreči. Prosim vas, slavna gospoda, da blagovolite to moje poročilo na znanje vzeti." (Dalje prih.) Občni zbor Slovenskega društva v Mariboru. (Dalje.) K četrtej točki, — razgovor o naših gospodarstvenih razmerah — poprime g. M. Vošnjak besedo: „Omeniti moram pred vsem neko za nas neu godno stvar, namreč, da se tukaj preveč tujci na Beljujejo. V Gelji je to boljše, tamkaj so posebno posojilnice dosti pomogle, da so se nekateri posest niki resili. V prvej vrsti bo liberalne postave uzrok, da je začel kmetski stan propadati. Liberalci so do volili zemljišča preveč razkosa vati, potem pa prosto ženitev. Te postave ne bodemo mogli odstraniti, vsaj pri nas ne, dokler bodo vladali liberalci v deželnem zboru. Važen faktor, da naš kmet ne more prav na predovati, je pa ta, da ima premalo pouka. rSlov Gosp." je v tem oziru res že jako mnogo storil; imel je dosedaj gospodarstveno prilogo. To mu bode od novega leta kmetijska družba odtegnila, ter sama začela gospodarsk list v slovenskem jeziku izdajati; ker pa bo ta gotovo v tistem jeziku pisan, kakor Celjski „Kmetski prijatelj," ne bo imel pravega pomena. To je še dobro, da „Slov. Gosp." zaradi tega ne bode brez gospodarstvene priloge, nego bode jo tiskovno društvo od novega leta še naprej dajalo. Ali pisana beseda ne izda toliko; treba je ustnega pouka. Pri ustnem pouku se človek v V* ure več nauči, kakor iz pisanega v celih urah. Potovalnega učitelja bi torej treba bilo. Vlada daje podporo kmetijskcj družbi v Gradci. Stroški so veliki, in tudi dežela nekaj doplačuje. Vsak, ki davek plačuje, plačuje torej pri dokladah nekaj tudi za potovalnega učitelja. Ali spodnja Štajerska nema nič koristi od njega. Jaz sem bil pri shodu hmeljarskega društva; nek potovalni učitelj govoril je 1 '/a ut*o v nemškem jeziku. Meščani so ga se ve da poslušali, ali ko je končal, je predsednik tamošnje kmetijske poddružnice menil: Sedaj se je po nemški ta pouk dajal, zdaj pa naj bode ta ali oni tako prijazen, da bode to prestavil za one poslušalce, ki ne vedo nemški. Ali sedaj ni bilo več takih poslušalcev, ker neso o tem vedeli, da se jim bo kasueje slovenski razložilo, ali pa so se jezili nad tem, da 80 morali tako dolgo poslušati nemški govor, ter so odšli. Nek učitelj, katerega je predsednik naprosil, se jo pa potem posmehoval, češ, da tega sedaj ni treba, ker so vsi navzočni itak nemški govor razumeli. Kavno tako se je godilo dr. Kliugerju vžavci; mož je veščak, ter je govoril izborno celo uro, ali kmetje so vsi ušli, ker je govoril nemški, pa ga razumeli neso. Vsi ti govori bo plačani od dežele, ne kori stijo pa spodujej Štajerski nič. Želja štajerskih Slovencev je torej opravičena, da se zahteva, naj se za spodnjo Štajersko tak potovalni učitelj nastavi, ki je zmožen slovenščine. V Gradci tega ne bodemo dosegli, ker vse prošnje Slovencev v koš vržejo. In če že kaj storijo za spodnjo Štajersko, Bkušajo to porabiti kot sredstvo za germanizacijo, tako da ljud st vi. nema nobene koristi. Treba je torej korake storiti na Dunaji; prosili bodemo torej naše poslance, da bodo direktno pri ministorstvu naša čisto opravičena zahtevanja predložili in tam odločno zatevali, da se ta naj prva želja spodnještajerskih Slovencev, kmetskih posestnikov, uBliši. To je jedno. Kako pa stojimo mi s pridelkom? Ali je ta tudi uzrok, da naše kmetijstvo pesa? Žalibog je. V vinogradih je trtna u$, slaba leta, poleg te^a je pa cena vina tako nazaj šla, da se komaj delo izplača. Polovnjak vina se n. pr. o^olu Celja plačuje po 15 gld! Uzrok je, da so se Židovi v Celji nastanili, ki uvažajo vino z Ogerskega. Kako vino je to. zna vsak, ki zahaja v krčmo. Ali se da temu v okom priti? — Teško Čolne meje ne moremo proti Ogerskej napraviti. Zato pa vinoreja brž ko ne ne bode več prišla na tako dobro stališče, kakor je bila pred 20, 30 leti. Treba bode misliti na druge pridelke. V prvej vrsti bo treba pozornost obrniti na sadjerejo, potem pa tudi na hmeljarstvo. Pri hmeljarstvu so pa stroški v začetku preveliki: 500 do 600 gld. na oralo zemlje! Če kmet začne z dolgom, pa se mu par let ne posreči, je uničen. Zatorej je treba pri hmelji opreznosti, posebno v krajih, kjer strokovnjaki sami ne vedo, ali bo šlo ali ne. Treba se bo torej bolj sadjereje poprijeti. Poleg tega bo živinoreja najvažniši faktor za spodnjo Štajersko, posebno za govedo. Manje, če tudi vedno Se jako važna je tudi konjereja. To bodo točke, o katerih bodo naši uplivni možje gledali in delali, posebno pa naši poslanci. Pred vsem nam je treba potovalnega učitelja Preidem k denarnim zavodom. Ti so v liberalnej dobi slabo delali. Prej smo imeli samo sparkase ali hranilnice, ki so se strašno obogatile. Vlada naj bi skrbela posebno za to, da ne bode treba najprej vseh prejšnjih dolgov iz brisati, da pride hranilnica na prvo mesto. To kmeta večkrat stane po 70—80 gld., predno je novec dobil. Tak kredit je predrag. Zaradi tega zu-čelo se je skrbeti, da bi se kmetje izvili hranilnicam iz rok. Leta 1873 izšla je postava, vsled katere so se začele snovati posojilnice. Ali v začetku ti zavodi neso uspešno delovali. Sedaj je to drugače. Od leta do leta delujejo boljše. In povsod, k|er so se osnovale, gre malo posestnikov /arad malih svot na kant, kakor se je prej žalibog godilo. Seveda, takim, ki so prek in prek zadolži ni, takim ni pomoči. Gmotno stanje pa je ozko zvezano 8 političnim; kjer gospodarstvo n r. z a j gre, gre narodnost nazaj; politično vprašanje je zvezano z gospodarskim vprašanjem. To so mora dobro izvršiti, potem »e bode prvo dobro rešilo. Če je narod ubog, potem propad«*. Denarni narod i k up uj ejo ond ot posestva ter 8i pridobivajo dobre službe in stališča, ter potem domaČ narod izpodrivajo. Zato je vprašanje, kako bi se političen položaj Slovencev (boljšal, zvezan ozko z vprašanjem, kako bi se njihov gospodarstveni položaj zboljšal. Čuli smo že prej, kaj se je že storilo v ta namen in kuj Be še storiti hoče. Jaz hočem še jedno sprožiti, namreč, da se administrativno loči spodnja Š t a j e r s k B od gorenje in srednje Štajerske, ter da se za prvo osnuje oddelek namestnije s sedežem v Cel ji ali Mariboru. Dokler smo odvisni povsod od Gradca, ne moremo Slovenci ue v političnem ne v gospodarstvenom oziru napredovati To smo prej videli pri potovalnem učitelji, gospodarskem listu itd. To vprašanje bilo je že kot resolucija sprejeto, pa je treba to vprašanje zopet na dnevni red spraviti. Naj se napravi sklep ali resolucija, da se Daprevi nova uloga na ministerstvo, da se osnuje poseben oddelek namestnije za spodnjo Štajersko To je važno že taradl tega, ker bo ta oddelek dobil popolnem slovensk značaj, potem pa ne bodemo silili Graških gospodov, da nam slovenski uradujejo. kar bode njim, nam in Nemcem prav. O tem sklepu se potem razpravlja pri novem zboru, ki se v ta namen skliče." (Živahno odobravanje.) K tej zadevi se oglaai še dr. Vošnjak, rekoč: nNa Kranj skem je vlada že potovalnega učitelja nastavila. Dobro bi bilo, če bi se zarad takega učitelja prošnja napravila na poljedeljsko ministerstvo. Lani je sadjerejsko društvo prosilo za poučno knj*go o sadjereji, in letos se že tiska. Isto društvo je prosilo za potovalnega učitelja za sadjerejo, ali dozdaj še ta prošnja ni rešena. Predlagam, naj odbor sestavi prošnjo na polje-deljsko ministerstvo, da nastavi za spodnjo Štajersko slovenščine zmožnega potovalnega učitelja." Obe resoluciji ae jednoglasno vzprejeti. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. decembra. Budgetni odsek državne zbornice imel je v sredo svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je bila razdelitev refeiatov o posamičnih dflih bud-geta. Načelnik grof Hohenvvart je predlagal, da bi se naj poročila razdelila jednako in tistim osebam, kakor lansko leto. Dr. Plener izjavi, da je nasprotje mej manjšino in veČino ter vlado vsaki dan hujše ter da hoče lev*ca ta spor 8 tem označiti, da nobeden njen pristaš ne prevzame referata o točkah djržavnega proračuna. Grof Hohenvvart pravi, da bi po poslovniku nobeden ne imel pravice braniti se referata. Plener ostane pri svoji izjavi, in pri glasovanji se vzame potrdilno na znanje. Zaradi tega pa se je morala razdelitev referatov preložiti na drugo sejo. Pred Božičem bodo baje samo še tri seje državne zbornice, namreč dauea, torek, in zadnja pred 15 decembrom. D.ines bode finančni minister izročil predlogo o budgetnem provizoriji, in prihodnji torek Be bode obravnavala. — „Vaterland- ve povedati, da bode vlada v tem zasedanji predložila postavo, zadevajočo dedno nasledstvo pri kmetskih posestvih. V „česky klubu so se vzprejeli novo voljeni poslanci S a m ec, III a vka in Šulc. Po klubove j seji prosili ho nučelnika dr. Kiegera Mladočehi dr. Gregr, Tilšer in dr. Heller, aa bi se vzprejeli v klub; reklo se jim je, da morajo uložiti pisane prošnje, o katerih bode potem klub obravnaval in sklepal. Po dveurni živahni dehti ti sta bila poslednja dva vzprejeta s pogojem, da se podvržeta klubovim ukrepom. Dr. Grogru pa se usto p ni dovolil. Moravci se glasovanja neso udeležili rekoč, da se ne noto umeSavat! v specijalne zadeve čeških poslancev. Vsled isključenja dr. Gregra bode ekse kutivni odbor M'adočehov baje delal na to, da izstopijo vsi Mladočehi iz Češkega kluba ter da osnujejo z Dalmatinci vred poseben, slova nsk klub. Iz Trxltt se poroča „Prelat", da prideta ire-dentovca Jurettig in Za m p i eri, bivša urednika listu „Indipen lente1*, pred porotno sodišče v lno-mostu. Njijino prošnjo, da se proti varščini pustita iz zapora, je deželno sodišče v Inomostu odbilo. HrvatMlil ban grof Khuen -Iladervav je dobil dostojanstvo tajnega BOVetniitva. - Deželni in državni poslanec baron Ljudevit O žogo vi č, član narodne stranke, odložil je svoj mundut — Kot zastopnika deželne vlade hrvatske pri obravnavah o i/.vodilnih naredbah zakona o pobiranji javnih davkov poslala sU se v liiid mpištu okrajni predstojnik Štrbac in vladini konci pist Uv.orinac. — „Pozor" je bil dvakrat zapored zaplenjen zaradi člankov, protivnih novemu banu« — Miš katovi o i/javlju v A ur Z'g.", du bole narodna stranka novega bana podpirala, ako ne namerava obmejiti nagodbo. Državni statut za KiimUo se bode dal izdelati odseku ftegar Člani bodo bržkone naslednji izvoljeni: Veliki knez Konstantin, predsednikom; grof L o r i s - M e l i k o v, grof Mi 1 j n ti n, bivši vojni minister, grof Valujev, bivAi minister in grof Tolstoj, Bedanji minister notranjih stvarij, senator Pobčdo noše e v, prokurutor svet" svnode, tajna sovetnika Katko v in A bas a. Ta sestava repre-rentuje kompromis obeh nasprotujočih si strank, konservativcev in naprednjakov, — Dvorni ukaz na-povoda, da bosta velika kneza Pe t e r N i l< o l.i I e v ič in Jurij Mi haj lov ič v 8. dan t m., na .lurjevo, prisegla carju zvestobo. K temu Blovesnemu činu, kl B6 hode vršil v zimskem dvorci, so povabljeni poleg pridvornikov vitezi Jurijevega reda, general-stvo in častn Štvo. Sovet *|»uiii«tliili ministrov je sestavi! pre-stolni govor s katerim *e bodo otvorili CortOsi. V njem bs poudarja potreba, upeljati občno pr \ leo glasovanja in preustrojiti ustavo. — Nemški cesar j ev i č. se poda danes zvečer v Sevillo. Nemški poslanik grof Sol m s ga bode spremljal na poto- vanji, dokler se ne ukrca. Kralj Alfonzo mu namerava podeliti mizarski polk Pavia. — Iz Rima se javlja, da se je italijanskemu dvoru že naznanilo, ka bode španjski kralj prihodnje leto obiskal italijansko razstavo. Podkralj zapadne Indije otvoril je v torek 6 navzočnosti vojvode Connaught-a, načelnikov oblastev in mnozih indijskih knezov svetovno razstavo v Calcutti. V nagovoru je poudarjal, da bode razstava Indiji mnogo koristila, napotivsa prijazno razmerje z druzimi narodi. Dopisi. Iz Krškega 4. decembra. [Izv. dop.] („Braluo društvo") v Krškem si je pridobilo v nedeljo veliko zaslugo. Predstavljalo je žaloigro „Mlinar in njegova hči", igra, katera je za naše malomestue prostore in moči le z velikim naporom mogoče na oder spraviti. Igralo se je izvrstno, skupen utis je bil I ai dober, posamezni igralci so se skoro vsi zelo odlikovali. V prvi vrsti moram pohvaliti društveno vodstvo, ki je v ta namen dovolilo - če tudi s težkim srcem — potrebno denarno pripomoč V drugi vrsti se moram hvaležno spomniti gospoda reditelja, ki je imel do svršetka dovolj potrpežljivosti z veliko pripravo in z igralci. Na tretjem mestu pa gre g. dekoraterju in igralcu K., ki je po svoji znani požrtovalnosti s svojo mojstersko izvedenostjo vse potrebno za okuseu oder, za posamezne nastope in igralca pripravil in da je svojo glavno ulogo do pičice strokovnjaško izpeljal. Gospodična S. si je zopet z vso svojo prisojeno izvrstno silo uspešno prizadejala, da je bila središče naših gledaliških igralcev, in g. R. je prvikrat pokazal, kako neprecenljive zmožnosti ima za gledališke predstave, tako, da hode kmalu zaslužil, staviti ga v vrsto naše prve igralke, omenjene gospodične S. Gospici K. in M. (poslednja prvokrat) ste hvalevredno svoji nslogi izvršil. Grobokop (g. P ) je bd kavelj „non plus Ultraa, ki se je naposled tudi kot duhovnik kaj dobro obnesel. Gospića P. je kot nova moč hvalevredno pripomogla iz zadrege pripravljati „Pivkau, ki je bil večkrat v protislovji s šepetalcem. Nad „Matijo" (g. Kr.) se pa nikakor ne moremo kaj spodtikati, marveč g* kot novo moč, ki je celo v dveh ulngab nastopila, rade volje pohvaliti. Občinstvo, katerega se je bilo veliko nabralo, je bilo prav hvaležno zi lepo igranje, n* pa za dolge prenehljaje, ki so bdi mej posameznimi akti in nastopi, pri katerih ste pa gospodični A. in G. z lepo ubranim igranjem na gtasovirji prijetno kratkočasili poslušalcu in poslušalke. L. Iz dent Vida nad Ljubljano 3. dec. [Izv. dop] Gospod urednik! Resnici na ljubo blagovolite sprejeti sledeči odgovor, na dopis iz Š*mt Vida nad Ljubljano v štev. 276. „SIov Naroda", nekomu, ki stvar od strani opazuje, in tudi drugim bralcem „ Slovenskega Naroda" v pojasnilo. Dokazati hočemo stvarno, brez strasti brez ozira na osobnosti, da je zgoraj imenovani dopis skozi in sko/i, akoravno otročje in naivno pisan, namenjen le zdražbe, nemir in nestrpljivo mržnjo mej razue, vender le že precej mirne stranke v Šent Vidu dalje podpihovati in uetiti, pred vsem pa kra|iiemu šolskemu svetu dati nezasluženo nezaupnico, da ne rabimo druzega izraza. Stvar je pa ta le : Že pred letom odstopivši krajni šolski svet dobil je nalog od dotičnih sol.,kili oblasti;, da se mora ljudska šola v Šeut Vidu razširiti v večrazredno, ker število otrok je to že davno terjalo. Ker se pa šole ne zidajo kar čez noč, še manj pa iz rokava stresajo, in da bi se občina, že itak z davki in bremeni obložena, varovala pred velikimi stio'ki. s kojimi se šole zidajo, imel je že odsto-pivši krajni šolski svet namen, si polagoma od obre-Stij, ki imi šoli od Biteučevega zaklada dohajajo, toliko prihraniti, da bi se vsaj kaka začasna šola oskrbela. Prejšnji predsedmk krajnega šolskega sveta, g. I. Maljan, je tudi v resnici precej denarja prihranil v ta namen. Kakor hitro je sedanji, novoizvoljeni krajni Šolski svet svoje delovanje nastopil, precej se je poprijel te misli, kako priti do razširjenja šole, brez da bi se občina obkladala z ne lahkimi bremeni. Vsi stroški naj bi se pokrili z obrestmi imenovane ustanove. Posvetovalo se je sem in tja; ugibalo to in ono. Posestnik M. T. imel je na lepem vrtu tik velike ceste prostoren visok in skoraj preveč lično zidan skedenj. Tako lično in visoko zidanih sked-njev, kakor je bil imenovani, se pač malo vidi, in mnogi, ki so ga videli, so rekli, da je to potratno zidanje. Le-ta skedenj namenil je krajni šolski svet kupiti, in ga prezidati v začasno ali provizo-rično šolo. Poklical je krajni šolski svet šolskega inženirja gosp. Žužeka, naj bi on pregledal ono poslopje in preudaril, bi se li dala iz njega narediti Šola. Gospod inženir je rekel, da se pač da napraviti iz skednja Šola za silo, vender bi se pa na to zidanje ne moglo še jedno nadstropje postaviti, kar bo pa s časoma gotovo živa potreba. Opustila se je tedaj misel iz skednja šolo delati, in krajni Šolski svet je naprosil gospoda inženirja, da je napravil nov, prekrasen načrt za veliko novo šolo. S posebn;m veseljem poprijel se je krajni šolski svet ideje, da se zida Šola po gospod inženirjevem obrisu. Na vsak način pa je hotel občino varovati pred znatnimi stroški, in iskal je denarja na posojilo, s poroštvom Bitenčeve ustanove. Denar je bil lahko za dobiti, le občina bi se morala zavezati, da bi bila obresti plačevala, katere bi bile znašale do tisoč goldinarjev na leto. Iz že navedenih uzrokov je krajni šolski svet opustil zidanje veliko nove šole, in prezidal se je skedenj, po g. inženirjevem navodu, v „zu časno dvorazredno šolo". Prekrasni g. Žužekov načrt za novo šolo je romal v šolski arhiv in čaka ugodnejših časov. Kakor hitro bo mogoče, vzdignila se bode po tem obrisu prezala šola v Šent Vidu. Ta čaB bo pa že treba potrpeti s provizorično šolo, ki je pa že tako lično zidana, da no dela sramote Š^nt Vidu. Ko se je začasna šola zšče obsodi Cizeljna na dve leti teške ječe, poostrene u postom vsaki mesec. — (Na J e s e n i ca h ) ponesrečilo se je včeraj v rudniku pet delavcev. Trije so mrtvi, dva ranjena — (Z Dolenjskega) poslala se nam je pritožba, da ker je cena kmetijskih pridelkov za visna jedino od kupovalcev, zato se deteljno seme za 200—300% slabše prodaje, nego po drujjih av atrijskih deželah, in da bode skoro treba poiskati si kak voauji trg, zlasti za deleljno seme. — (Poziv!) Čestiti članovi NovomeSke narodne Čitalnice vabijo se uljudno k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo dne 16. decembra 1883. ob 2. uri popoludne. Spored: 1. Poročilo tajnikovo. slancev. Drugi deli poslopja, kjer je ministerstvo vnanjih zadev, naučno ministerstvo in senat, so ali malo poškodovani, ali deloma obvarovani. Več požarnih brambovcev ranjenih; kakor se govori, nekoliko vojakov mrtvih. Požar so ob 10. uri zvečer ukrotili. ICiw.mI rjeno /dnu Ho. Množeča ae naročila na M o Ilovo „ Francosko žganju (drožnik) in sol** dokazujejo o uspeAncj uporabi tega sredstva proti protinu in trganju, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rahljenja so kr. Po poštnem povzetji ga razpoAilja vsak dan A. Moli, lekarnar, o. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tuchlauben U. Po lekarnah iu špecerijskih prodajidnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 2 (G90—2) Javna zahvala. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora 4- Posamični predlogi. — (Mariborska posojilnica) imela je do konca novembra 255.545 gold. 59 kr. dohodkov, 215.831 gl. 96 kr. izdatkov, torej 471.377 gl. 55 kr. prometa. — (Koledar za 1000 let,) to je od 1. januvarja 1801 do 31. decembra 280O, izdelal je neki g. Stork v Mariboru. C ui mu je l gld. — (V Spljetu) snežilo je včeraj popoludnt tako močno, da že več let kaj jednacega ne pomnijo. — (Duhovenske spremembe) V Goriški nadškofiji : G. Mat. Krava nja postal je kn. nadšk. konzist. svetnik. G. J. S koči r je dobil župnijo Pod Melcami. G. Iv. T revi za n pa Brečun. G. J»ah. Jereb, vikar v .lagerščah. je vzprejet v kapucinski red. G. Fr M ah a ček, katebtt na deški šoli v Gorici, je šel v pokoj in na njegovo mesto je izvoljen g, Fr. Kašteli c — V Lavantinski škofiji: G. Jos'p Jurčič je prezentiran ■» župnika v Dramijah. G. Anton Gorečan je provizor, g. B. Kukovič pa kaplan v Loki. — (Razpisana je služba) občinskega tajnika v Podgradu (Ur. Castelnuovo). Plača 400 gl. Prošnje do konca t. m. na tamošnje županstvo z dokazom znanja slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Podpisani odbor Ateje ai v prijetno dolžnost, izrekati tem potom najprisrčnejAo zalivalo čč. gg. pevfcom za njih sodelovanju v „Sokoloveni Miklavževem večeru**, osobiti* j*. Medenu, koji je a svojim lepodonečim glasom navzoči* v novic popolnem <>6aral; dalje gospodom, ki so izvolili sodelovati v skupini Miklavževe') iu tdednjič posebno A.-lig. rediteljema J. P a t e r n o b t r u in Pečniku, katera sta rudovoljno prevzela vso uredbo ter se potrudila, prirediti nam ta pot v istini lep, vesel in v pravem pomenu zabaven večer. Letošnji Miklavžev večer „Sokola" ostal bode vsem n.i\/.i >e iii m gotovo v najboljšem spominu. Vsem sodelujočim tedaj Aejodenkrut iskrena zahvala. Na zdravje! V Ljubljani v dati 7. decembra 1H83. Odbor ,9*-*ol£olii". Poslano. Že dlje časa trosijo po predalih „Ljudskoga glasu41, kakor tudi pojavnih lokalih nekateri izmej mojih „po-sebmh prijateljev" (b ovuda sami P o A t en o v i č i) raznovrstna stara ui nova obrekovanja iu laži o mojoj osobi. Tukajšnji krojać V. leznikar, kot četovodja meni sovražne druhaii, priobčil pa jo fte posebej v zadnji številki „Lj. OtU" neko .Poilano" polno zvijač in lažij, brez da' bi imel korajžo s>oje ime objaviti. Deloma merijo tu laži na oškodovanje mojega do-sedaj po ft t enega imena. Kdo izimj vasmi boro dokazati najmanjši pregreAek v mojem stanu knt delavec ali vojak ali samostalni obrtnik? Na dan ž njim! Naravnost in l imenom! Sieer bio nesramni lažnjivci! Da bi se pa moja obrt ftkodila, trosi se laž, da dajem v ka/.nibnce delati itd. Kar to zadene, zaveže.m se javno vsaceum, kdor mi veljavno dokaže, da bi bil jaz, odkar imam samostalno obrt, posredno nli pa neposredno dal v kaki kaznilnici za mojo obrt le za joden krajcar dela napraviti, plačati mu takoj .r>0 gld. Škodoželjneži, pril ka je lepa, zaslužite jih! Matija Kune Na zdravje! Danes v petek dne 7. decembra t. 1. priredi se tretji zabavni Sokolski jour-fixe v gostilni npri Vira nt uw na sv. Jakoba trgu. Začetek ob */a 9. uri. Reditelja večera «ta gg. Sokolovcu Breskvar n M u I a č p k. Čč gg. pevce Ljubljanske Čitalnice in So-kolovce vabi v obilo udeležbo najuljudnejo Odbor „Sokola". Ustop k „Sokolskim jour-nxcrntt dovoljen jo vsled sklepa občnega zbora 1. 1H70. jedino le gg. pevcem in Sokolom. — Po družabnikih uprljani tfostjo pred staviti se imajo starosti ali pa njcg;a namestniku. Poslano. Restavraterji in gostilničarji opozarjajo se na insorat gledč restavracijo in kavarno v „Narodnom domu" v Ptuji. „Narodni dom" stoji sredi mesta, ima veliko dvorišče, hleve; v prvem nadstropji je več sob pripravljenih za prenočišča. Lehko so napravi hotel, kakor je. bil že več let, in ker je prav za prav le jeden v eelem mestu. Okolica je /.ključno slovenska, v mestu samem je mnogo Slovencev, v bo m je rNaro. decembra. Pri Nitma : Neuse z Dunaja. — Uosenberg iz Siska. Dr. llirsctifeld z Dunaju. — Potočnik iz Trsta. — Stoin z Dunaja. Pri Mm1I*I: Schierlor, Haad, lt rner, KraUovskv in Buckenmavor z Dunaja. Pri južnem kolodvoru. Perititz iz (iradiAke. — Dovrak iz Numkendoria. \\ rt ee ro) ogiftno po ročilo. ca * i »ii opazovanja Stanju barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v v mm. mm. 5. dec. 7. zjutraj 9. poj». 9. zvečer 790*59ra. '.a; 799*88 mm. — 10" C + 4oH) + r>9»0 bresv. z. j z. z. sszli. obl. d. jas. jas. 000 m. dotja. d B T3 7. zjutraj 2. pop. j9. zvečer 781*54 mu. 7:U 89 mm. 785*97m. — 4»i°C — 2 4° C — 6*8*0 si. SVZ. si. SVZ. si. SVZ. obl. obl. jas. ( 0*00 Mk dežjH. Srednja temperatura obeh duij je znašala 4- 1*8* in — 430, za 0-7° in 4 *J° nad uormalom. Tržne cene v EJ ubijani dne 7. decembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, a ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišcn „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko B „ Kofitrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ . . gld.l kr. 7 96 5 20 4 71 2 92 5 4 5 20 5 40 8 50 8 50 10 — 2 68 — 94 _ 88 _ 60 _ 74 _ 85 — 37. — 8 — 60 — 56 — 54 — 36 — 45 — 18 2 14 1 96 6 bO 4 40 Poslano. (4—35) ^D-vaz-isijslcsi borza dne" 7. decembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo./ Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/{ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcijo...... . . London . ..... , , • Srebro . . ....... Napol. . ......... U. kr. cekini. . . ... Nemške marko ..... 4% državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz i. 1864. 100 gld. 4# , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... A n i n n n - .« .... , papirna renta 5"/a..... f>*/9 štajerske zemljišč. od,ez. oblig. . . Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4'/»"/o 2l»ti zast. listi . Prior, otdig. Elizabetine zapad, železnice Dri'»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. Hudolfove srečke .... 10 „ Akiije anglo avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 15 79 L 60 98 * 60 n 93 * 85 836 ■ — n 281 i 30 120 n 65 n 9 H n 59 t. 5 n 70 n f9 n 20 t 121 • — n 167 n — n 98 » 50 n 120 n 35 n 87 55 85 20 104 • — 115 n 75 n 119 25 102 80 n 104 n 50 p 172 ji 75 n 19 — 107 ■ — 216 ■ 50 Glohoko užaljeni naznanjamo zopet vsem sorodnikom in znancem prežalostuo vest, da je vsemogočni Rog v njega nem/.umi j i vi h Hklepih izvolil k sebi v lepše življenje pozvati našo preljubi jenu, uepozabljivo hči JOSIPINO, zasnuvšo danes ob a/4 4. popoludue po nonadnej hudej bolezni v 16. letu, poblaženo s sv. Bakra« mentl za umirajoče in s krepilom sv. poslednjega olja. Truplo predrage ljube ranjec se bode v petek 7. t. m. ob uri popoiiuhie iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu preneslo k večnemu počitku. i782) Prosi su tihega sočutja. V Ljubljani, v 5. dan decembra 188 t. Josip in Franja Leuz, Marica in Franja, sturiši. sestri. najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izksiss llek proti trajata kašlju plućevine I lelaioa bolesti grkljaaa I proti mehuraln kataru, % IS3? " (PASTI LLEN) ~ k*d Hinke Mattonija (Kjurloti vari u ČMkoj). Na etiketo in zamah; kakor kaže podoba, fl*F~ treba ostro paaitl. MAITORIS GIESSHUBLER Zahvala. Mej dolgotrajno boleznijo v naročji (»ospodo-vem počivajočega gospoda Matije Gerber-ja skazovalo so jo od vseh si rani j toliko prepri južnega sočutja, da smo primorani tem potom l«ro< kati najiskronejšo zahvalo za vse dokaze spoštovanja in čislania, katero je dragi ranjki poVBod užival. Jednako toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, vsem si. korporacijam in dru-štvom, ki so včeraj v tako lepem šle ilu pokojniku skazali zadnjo čast, posrbe ie katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov za njega mili uagrobniei. V Ljubljani, 6. dne decembra 1888. ,78,t> Žalujoči ostali. Iz Št. Petra na Notranjskem se naznanja v 30. dan novembra t. 1., da jo pretočeni teden neki prešle priromal menda čez goro Sv. Trojice. Od kod je ta romar prišel, tega ne vemo. Torej naj 8ertisti, kateri ga je na popo-tovanjo poslal, pri županstvu v St. Petru oglasi. Prešič je v dobrih rokah. SŽj-u.^siri.stTr© "V Ž3t. IPetarva.. (772—2) Ivan ftpilar. Krajčeva izdaja, nevezan, ne ceno proda. — Natančneje ae izve pri upravuištvu ..Slovenskega Naroda1*. (759—3) Razpis. V občini Podgrad (Ilirisch ('astelnuovo) je razpisana služba občinskega tajnika z letno plačo 400 gld. Prosilci za to službo naj dokažejo popolno zmožnost uradovanja in znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Prošnje naj se do konca decembra 1883 pri tukajšnjem županstvu ulože. žnpniihit vo -v Podoprnclut dno 1. decembra 1883. (772—2) Lovski pes (brek) bolj majhne postave, bele kratke dlake, z rujavo liso krog levega očesa in z zastrižcuo črko A na levem stegnu, ki ! čuje na ime ..Skok", se mi jo pred 4 dnevi izgubil. Kdo pove, kje jo, dobi primerno nagrado. Dolenji Logatec, v 4. dan decembra 1883. (779 - 1) A. Caii€lu«*»«». 13 do 14 let star, zmožen slovenskega iu nemškega p jezika, vznrejme se v prodajuluico mešaiega blaga I \ Kamniku pod čilih ro A. H. — Več se zve pri J trgovcu J. I.ucknmiiii-u v l.juhljani. (785—1 j }. Skladb©, t zložU F. S Villiar. Prva knjiga teh skludeh. koje ho že do sedaj v slovanskem BVBtU nemalo seji/.aei,o vzbudile, dotiskauu je. Po zadr/aji zau.mivu je za vsacegu, koji so z glasbo ab petjem navi; ona obsega: I. wiuii«N|U'»»', II. m /i»< abore, lil. mešane sbore in [V. i hUIhiIIi«' za glasovir« je Knjiga je vrlo ukihiio opravljena ter ima na ve- ; P likem formatu '»-' stramj. Prodava jo v Ljubljani *T) i Unjigiirnii .1. (>ioniini-jevn po '2 gld. 40 kr.; »lobi se -iT J pa tudi pri skladatelji samem v Karlovo! (Hrvat- P f ska) ju) 2 gld. SfO kr. ' (741—7) lOOO litrov izvrstnega žganja, pravega tropinca prodaja po nizkej ceni (776—1) Fran Bratina, posestnik iz Ustja pri Ajdovščini. Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtevaoje franko. 0. k. privilegij šivalnih za zboljšanje Btrojev. v Ljubljani, Hčtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokode'ce, rabljivih za vsa katero šivanje. (370—|S> Šestletna garancija! — Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 4 do 5 gl. i mwAm Bl6Steča razpela mojsterski nlastično izdelana, čudovito lepega vida eto. 1 Ta razpela so pobarvana z novoiznajdemmi, izključno privilegiranimi, po noči svetečluil se kristalnimi barvami, katere se nikdar ne pokvarijo in se svetijo tako, kakor kresnice o poletnoj noči; v jednakem svitu in lepoti blestijo tudi ta od nas iznajdena ob sebi svetla raspela. Za briljantno svetlost se jamči. Cena jednemu gl. 2.809 finejšemu gl. 3.759 izredno lepo izdelanemu gl. S.—. Pošiljajo se za gotovino ali pa po poštnem povzetji. Dobivajo se jedino le pri KJliigrl-ii A llaiimaiiti-ii iin DuiiaJI, X., Tegetthoffstraase 3. NB. 0 ponarejatvah se svari; vsako naših novoizum-ljenih blestočih razpel nosi našo varstveno znamko (K. & B. Wien). (750—2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»o Trboveljski gladki premog prodaja po na j nižjej ceni LUDVIK STRICEL. m^Bjg"" Naročila prej. uiajo se v J.r.tUi • i-i pri N«t-'fJ^BSF i . UnuMji Hi. '17 („BH^rliulle-*). — Tudi prejemajo naročila moji «11 ui u I kar Nit I iMUiioeniUt. ('* <•> - • () Marijinceljske kapljice za želodec, »epresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v Želod* i, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdelo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v žeiodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in alez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (ču izvira bolečina iz fcelodoa), »oper krč v žeiodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, •rve, /.oper bolezni na vranici, Jetrah iu zoper zlato žilo. Glii-vn« /.ulogu: Lekar C« Kra«ly> Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako sc rabi, stane ^"rave ima s£Xirs.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Pieeoli, na donijskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna D o in. Uizzoli; lekarna .Tosip Bergmann. V Postojni: Anton L e ban. VCo-rici: lekarna A. de (J i r on col i V Ajdovščini: lekarna Michaol Gugliolmo. V Celji: lekar J. K u pf erso h m ieđ. V K r a n i: lekar Dr a g. fta v n i k. V Kamniku: lekar J o s i p Močnik. V Radovljici; lekar A H oblek. V Sežani: lekar Ph. b'i t sebe I V dno uilj i: l kar Ivan H laže k. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. W Svaritev! Ker se V zadnieni času naš izdelek potmeinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinoeljuko kaplji.e /.a želodec morajo imeti v sklenico vtisneue besede: Lebte Mariazeller M age nt rop teti — lbady & Dostal — Apotbeker, BkleniOB moia biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijine.'Ijske matere božje, mora biti poleg te podom- utisueno sod-nijsko spravljeno tarMlvcuo *n»iii«'iije in zavoj mora biti zapečaten z našim VMr*lv«»uiiii ^nnuie-■ijciti. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-maju teh znakov istiuitoBti, uaj se zavržejo kot po-Qareje.il in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (14H—117; A9B V „Narodnem domu" v Ptuji (prejšnji ..Hotel St.dt VVien") •daje se v n.a,jerri s 1. xxxa.j@3ao. 18S4. leta, restavracija s kavarno in drugimi prostori. ces-i) Vse drugo poizvo se pri gospodu dro. Al. Gregorja, čitalničnem predsedniku iu odvetniku v Ptn|i. Št. 16.278. 1.769- Razglas mladeničem, vojaščini podvrženim. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora v letu 1884 , h kateremu bodo klicani v letih 1864., 1863 , 1862. iu 1861. rojeni rnladeni i, Be javno naznanja: 1. Vsak tukaj prebivajočih domačih ali vnanjih mladenieev, kar jih bode k prihodnji redni rekrutb poklicanih, mora meaecu dccembp.i 1893. y magistratnetn ekspeditu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, zadenejo ga nasledki §. 42. vojne postu ve. 2. Vnanji, t j. taki, ki neso v Ljubljano pristojni, morajo k temu upisu seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice. 3. Začasno zunaj svojega rojstnega kraja bi vajoče ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi in drugi pooblaščenci. 4. Tisti, ki misijo prositi ali začasnega opro-dčenja od vojaščine ali pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imaju pri upisovanji tukaj izročiti rodbinske listine in druge potrebnr. pisma. 5. Dolžnosti oglasa in drugim, iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne oa ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat v Ljubljani, v 23. dan novembra 1883. Župan: Grasselli. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno del njun ROBORANTIUM (brado ustvarjajo«''« sredstvo) brez uspebu. Kavno tako sigurno pri plcMuk. izpulili in osivelih lameli. Uspeli po večkratnem močnem utrenj. zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gUli 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J- <3ri~olic»Ii >r I 5 niii. i' MJuhljuiti se dobiva pri g. MMvardu .▼#«*»■-«.- p Tratu lekar Pavel liocca; v tiorici lekar C CristoffAetti; v lički lekar C. Šilhavif; v Celji A Krisper; v Mariboru J. Martinz. gmV Ni sleparija! (696—6j Telegram? (iskrhui.ši v.i mase ta inme „velike auglo-britiške trebrniuNke tovarne66 prodaje vso čiherno robo pod pravo ceno. Če se pošlje ali poštno povzame 8 gld. 50 kr., dobi se lična uiiziia oprava iz čistega najfinejšega auglo-DrillAkega srebra (katera je veljala prej več kot 40 gld.) in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane, jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstiru jeklenim rezilom, 6 pristnih anglo-hriti&ko srebrnih vilic iz jekla, 6 masivnih anglo-britisko srebrnih žlic, 6 iinih »nglo-britiško srebrnih žličic, 1 teška anglo biitiška srebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo-britiška srebrna zajemalnica za mleko, 6 izvrstnih anglo britiško srebrnih i'ožnih podstavkov, 6 namiznih anglo-britiško srebrnih žličic za pojužnik, 6 pristnih anglo-brit i ško srebrnih vilic '.a poj uznik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih ča&ic za jajca, 6 najfinejših anglo-britiško srebrnih IliČio za jajca, 1 krasen anglo-britisko srebrn podstavnik 30 cm. dolg. 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 4 najfinejše sladorne čašico na visokih nogah. 65 kosov, ki veljajo le 8 gld. ftO kr. V dokaz, da moje oznanilo mm isi sleimrMlio, ■■ Be tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj ; torej jo vsako naročijo brez risice. Po drugej finui auousirauo namizno orodje z marko „pristao zboljšana Hritania" je navadna šušmarija, in jo po šiljam na zahtevanje v jednakem številu za 1 gld. ceneje Kdor hoće tedaj dobiti dobro iu solidno blago, ta naj ae, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne do J. H. Rabinowicz-a, Dunaj, Central-Depot der Anglo-llritischcn Silberfabrik, II., Schiflf amtsgasse 20. (743—3) Sutw.il ni prašek za našteto orodje dobiva se tudi pri uaeni, po 15 kr. škateljica. irilijulo: vr l^ni-l^i, Londonu. V nesrečni katastrofi v Casamicciola dne 28. julija 1882. leta je bil švicarski fabrikant ur Jean Denis na otoku Ischia zasut in se je ondu v 41. letu svoje dobe zadušil. Kljuhu vsemu poizvedovanju postavljenega kuratorja Giacnma Bulatti v Neapolji se nc$o našli niti Sorodniki, niti pravni dediči, da bi prevzeli njegovo \eliko premo žeuje, obBtoječe iz: dveh to varen, zalog bluga, vrednostnih pnplrfev in gotovine. Pošiljatov 12 za.ujev, imejočih v sebi iftl«0 pristnih »ylcnrskih ar« ki so bdi transito Dunaj namenjeni v iztok, pridržal je špediter Fr. Hauvaujr jils v 7. dan avgusta lanskega leta, ter v 16. dan oktobra izročil podpisanej trgovini z urami naroeivši, da naj se uro, ker stroški shrambe vedno nara čajo, zHMtonJ oddajajo, samo da se pokri|e carina in voditi na ter se kuratorju omogoči izvesti zapuščinski račun, ter da blago dalje ne lezi. Ure imajo prvotue vrednosti po 70, 62 in 54 frankov, vender pa se na izredno izgubo ne more jemati ozfr, posebno ko veliko premoženje itak nema dediča in vse pripade državi. Ure se oddajo po spodaj naznačenih cenah, zna-šajočib carin", voznino in pristojbino za shrambo. 1440 verižic \l doubhvzlntkatere so tudi bile v zabojih, prilože se vsaki uri, dokler jih je kaj, zastonj. Blaga je: 12 zabojev J. D. 4683/94, imejočih v sebi: 1&4IO ur o.» Hidro, švicarsko kolesišče, iz niklja iu srebra, s po noči blestečim kazali idem. 1200 srebrnih W»shliiKtou-reinoiitoir-ur i jednakim kuzališčem. Za voznino, carin■> in sbrambino pristojluno naj se pošilja za prvič zaznamcuovuue ure po «1. za druge po gl. ali z nakaznico, ali pa po pošt- nem povzetji; vsakej pošiljatvi se priloži po jedna označenih verižic, dokler jih je kaj. (781—l) Zapuščinsko pooblaščeni: Uhrencommissionshaus L. SPIERING, Wien, II., Eliashof, neben Selinllerhof. 2000 iihjnIh« nejsili /.«lruviiikov K»rop-»kili, katerih s|»iici\ala ne bodo priobčili*. «»rdinujejo Popp-ova zobna zdravila kot nuj hol i Nit za UHta iu /.obe raznih razstnv. Kol a J u e Anatherin zobna voda dr. J. G. POPP-a na Dunaji, c. kr. dvornega zobozdravnika, L, llognergasac 2. Kadikalni zobni lek za vsako zobobolje, vsako bolezen v ustih iu v dlesno, olajšuje zobe nje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda, izdatna za grgranje pri kroničnem vrat.obelji in zoper dilte-ritido. Velika sklenica po 1 gld. 10 kr., ureduju po 1 gld. in mala pa* 50 kr. J |ve#i*tab. sobni prašek SJJJJkSj rabi zobe blesteče, ne da jih pokvari. (Jena škuteljci 68 kr. Vnath.-zobna pasta rBjSg3lh po 1 gld. :':> kr., za čiščenje in ohraujtrnje zob, odpravo sla »ega duha in zobnega kamena. arom. zobna pasta, objeli k«" kem uporabljen ji. Zobje (pravi iu umetni) se ohranijo iu zabrani se zubobolje. Po 85 kr. za jeden kos. ca cd Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fiu in mnčeo papir tiskana v „Narodnoj tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. >M U-Sl/V . jujejo v Ihuutjskej c. kr. občnrj bolnici na pri očanje profesorja Drasche-ju in se pripoznao n za izvrstna. S/mW~ Prid SOMI aiin Sf siari, b katerimi si pomagajo nekateri lal-rikautie, da si osvojevajo tovarniško /.nauiko, ki jo mojej jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako. Pri nakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firmo. (77czy, E. Birnchitz, dalje pri trgovcih Ant Krisjier, BtL Mahr, J. Karingor, F. M. Selmiidt, V. Petričič, L. 1'irker, P. Lastnik, Terček ft Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; r Skofjej taki: O. Fabiani, lekar; v Jtočevji: J. ltraune, lekar; na Krškem: F. Homches, lekar; r Idriji: J. \Varta, lekar; v Kranji: K. Aavnik, lekar; v Litiji: J. Henes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Smem mestu - 1). Ki -zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Kuprecht, lekar; s h'udmljici: A. Koblek, lekar; v Kamnikti: J. Močnik, lekar; P Cmomlji: J. B lasek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pnntnjlu: P. Osaria, lekar. ki se da dobro kuriti, jo za nekatere dni v tednu še prosto, ter se odda družbam, (lorko priporočam p. n. občinstvu ke-J gljiSče kakor tudi izvrstno jed iu pijačo Za ooilno obiskovanje prosi z odličnim spoštovanjem ] (766— 3) K.»rol Itoltz. gostilničar. Zoper jotilio! Radgostski in rožnovsti malo-rastlinski celtličli, priporočajo so posebno /a vse, tudi za zastarane bolezni na pijačah, za i'.')!. \Krrne« prsne in vratne ;\ 1 : ;■ bolečine, posebno za su- ^Č^^J^J^i ^ °' /e'0('tt;v0 -slabost, S^SSnmJ. za splošno slabost čut-nie in začenjajočo se pljučnico! Veliko šu-viio prisrtanskfh pisem razpolagajo se v prepričanje__ (J. lekarnarju J« fefotabnrtii v kdpeljl Etolnovi. [ivolitu mi zopet s poštnim |iovzetjeui poslati 10 škatljic svoj.h izkušenih „rožuovskih mah »rast-linskih eetičkov1*, ka in t* celti'čki nioiej lODfoai izvrstno blažijo kašelj, kateri jo uze od zime pocenil hudo nadleguje, l'routej bolesni zdaj ne p-un r jt» n«»-bedua zdrvna — Osobito ne m>igo rabiti nuliedni opijati Z-itorej potrebujem večje zaloge, ker mi je prva pošiljatov Vaša u|fl skoraj pošia. Z vnem spoštovalijeui se pripofOČS Med iu kii. dr J. Ualinis. Stmtembra l876. Vaše blagorodje I Prosim, da mi s pov/etjem blagovoljno pošljete •J zavitka sv" kr. Za kolek iu zavijanje pa IO kr. poselit*. ■tttdtforttak i univerzalni raj m l(<»/.iio\*«k i maho-ruNiliuMki eeltličkl dobivajo se vedn<» le v lekarni J. Neieherla v Itu/.uovi na Morav-skeni , :n razpošiljajo se uai »čila u.t vso ».rani proti postnemu povzetju. Da je pa p u občinstvu bolj priročno, imajo tudi zal-go sludoči .»kani \V. Mayr v l.jubl|nni. W. Kdnig v Mariboru, 8. Mitlelhaeh in J. Cejbok v Zagrebu, B n r m h era 1 g a Brtider m A. Ne d ved v Gravsleli A. .M are k in J Kupier-■ oh m led v <'eiji9 u Rusihein v ici. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah iu večjih pro- dajalhloah materijalnegs blaga. jkW lloktor ll.osi.oii j< .lin., pruvn vodn za oči. prirejena natanko po siarcia roilbinskem receptu tuga avoiovno slavnega zdravnika za oči, pripravna Je za okreprjenje in vsdrftanjs vida v vsake) starosti ; v kratkeui ozdravi ne Oa bi bolnika motila v njegovem pokiiOU, frišui ali stari prisad na očeh, pege na roinloi in kašo t»ir odpravi sitno lolsonjui Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 741 kr., za kolek in zavoj 141 kr. več Prara so dobi hsiuo nsravnoHt iz lekarne v kopeiišči Hožnavi. O0~~ Kožuovaki cvet em Aivce, hitrO in trajno oedravija DUliko, trganje po miili m vsake vrsto aiabotjt v živcih iu kitah. Izvirua sklenica TO kr. av. v., za kolok in zavoj I o kr. več. Prnvi ie dolu aavuiu naraviuiNt u lekarno v Kožna v. ^Moravska 898—c) A. Debevec, zaloga premoga Marije Terezije cesta št. 14. Jr*i'i^:ii*xiio (770—5) za zdatno znižano ceno. Mt~ Za vsako konkurenčno oeno. 1 Na plučah bolnim, jetičnim itd. priporoča se sredstvo, katero je meni in lOOO drugim že |>oiuag»lo. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—1) Teodor Itossncr v UpsKrin. Pekarija v najem se odda takoj pod prav ugodnimi pogoji z vso pripravo. — Natančneje pove upravništvo „SI. Naroda". (765—3) Pivovarna bratov Kosler-jev. £ Izvrntno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—44) ALOJZU MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. □STsiziiasmllO- t Udano podpisani priporoča častitemu p. n. občin- *> stvu svoja raznovrstna dobra ♦ naravna vina, ! o katerih dobroti se moro vsakdor prepričati, ako za X poskušajo kupi litra vsake vrste ter ob jednem po- i kusi, katero mu najbolj ugaja. * Ob jednem priporoča svoje različne fino in druge ♦ likerje, rosollje, ruui in žganje« kakor tudi T Špecerijsko kinjio in deželne prltlelke« tako tudi svojo zalogo tobaku, kolchov in postnih J stvari j, katera je tudi ob nedeljah in praznikih od' £ X prta, ter obljubuje točno postrežno. a T Točari naslednja vina: J ♦ Novo orno, podobno refošku liter ♦ Staro črno, dobro .... X Novo belo.......„ ♦ Staro belo...... „ JStaro belo......., Tudi točari vinu podoben dober mošt ia sudjn po 10 kr. liter. Z odličnim spoštovanjem (762-2) % ni on Stepanzlff, J v Ljubljani, Gradaščine ulice št. IO. Gospodu G. PICCOLIJB. lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. Vaša ,Franoova osonca" je jedino zdravilo, ki so mojemu želodeu pri ega. Po vsakem zaužitji mi je ložje in bolje. Kamenje pri Černici 1883. Josip Sovdat, župnik. Jcdmijst let že trpim na zabasanji in hemerojidah in ne poznam zdravila, da hi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Francova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Gorenje Ležeče, Kranjsko. Ivan Zehrou. Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne „Francove esence". Aloksandrija v Egiptu, meseca avgusta 1883. Marija Dolinah. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. P ulj, meseca decembra 1882. Josip vitez Scordili, c. kr. policijski komisar. Vašo „Francovo esenco" s sijajnim uspehom rabim. Prosim odmah za 21 steklenic na povzetje. Trdnjava Ivanič na Hrvatskem, v avgustu 1883. .losip Msrničić, usnjarski mojster. „Francova esenca" inn,KijuXm! kWr?e razvidno iz zahvalnih pisei.i, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodeu in trehuhu, krč, hožj;T, XI-, Praterstresse 78. Iščejo se izvedeni, zanesljivi agenti. — Prekupcem se dovoljuje visok rabat. — Jlustruvani ceniki ral.iiik iioltntli l»ol«'znili rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s 1 vedno samo Itergerjevo milo iz smole iu žvepla, ker so inozeuiNUU ponarejanja neuspešni izdelki. Kot milejše milo iz u»ot*_* za odstranjenje vseh iifM'iMloNtiJ na poli i zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresožno kosmetičuo milo za umi-Ttiiije iu kopanje pri vsakdnujej rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejočo ■>■•'„ glicerina ter fino diši. (44—23) Jeden komad velja 35 kr. z hrošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar u. II k u j I. v O V \ \ I. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Cilavne zaloge pa imajo: V Iduhljuni pri gg. lekarjih J. Svoboda, (i. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trukoezv. V Korevjl j. Braune. V Krškem J. liomeker. V lariji J. \Varto. V K m o j i lv. Savni k. V Litiji J os. Ho noš. V Novem mestu I). Kizzoli. V Sinti o »ij i< i A. Ko b le k. V Vipavi A. Konečnv. l/.ditiel) in ndj^ovoi m ui edink Makao Ar mi 6. Luatnina iu tisk -Narodne Tiukarneu.