SLOVENSKI
mm
CELOVEC SREDA 16. DEC. 1987
Letnik XLII. $tev.52(2359)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
POZOR! POZOR!
EeBBnttasstaats-veptraasNMrige Trennungstnotielt nm) jen miitiier-ttsitMtBtnNictiEit BreipartBiMpattt vom18.11.1987
fiirPBit
PEntEinsamEi!
zvvEispractiiBsn
UntErrictt!
^19.12.97 11.00 Ohr
TretijuinM:
OPER
KE1NPLATZ
FORAPARTHEtO-
AHMUCHEZO-
STAM0E1M
0STERRE1CH
BEMBMSIROUPM
DEMBMUMtJO


Točen vozni red viakov in avtobusov v Ceiovec in iz Ceiovca objavijamo na 3. strani. Udeiežite se protestne demonstracije!
Ločitveni skiep še velja:
19. decembra vsi na Dunaj!
Razgovor predstavnikov koroških Slovencev z zveznim kancierjem dr. Franzem Vra-nitzkim ni dosege) umika škandaloznega tristrankarskega skiepa o ločevanju otrok, je pa dokaza), da se odgovorni poti-tiki z Vranitzkim na če)u zavedajo vseavstrijskega in mednarodnega pritiska proti reatiza-ciji )očitvenega mode)a.
S)ovenski predstavniki so v
petek na Dunaju v pogovoru z zveznim kanclerjem jasno in odtočno ponoviii odk)oni)no stahšče do „koroškega pedagoškega modeta" iti napovedati nove akcije proti načrtu treh strank. Istočasno so poudariti pripravtjenost, da se to vprašanje konsensuatno reši v nadatj-njih razgovorih na strokovni in potitični ravni.
Predsednik zveze stovenskih
organizacij na Koroškem dipl. inž. Feiiks Wieser je po razgovoru z Vranitzkim, ministrico za pouk dr. Hawtickovo ter z ministroma pri Uradu zveznega kancterja Loschnakom in Neisserjem dejat, da Sto-venci ne bomo pristati na nobeno rešitev, ki bi točevata otroke že v tjudskih šotah.
„Stovenci bomo uspešni v borbi proti točevanju otrok
samo tedaj, če bomo z nadatj-njimi akcijami, s protesti in s strokovnimi argumenti ustvariti še večji pritisk na odgovorne potitike v Avstriji. Zato bo treba nadatjevati s protesti, akcijami in z internacionatiza-cijo problema", je poudarit Wieser. Pozvat je vse Stovence in ves avstrijski demokratični tabor, da 19. decembra z močno udetežbo prispevajo k
uspehu vseavstrijske protestne demonstracije na Dunaju.
Wieser je v svoji izjavi za tisk pozdravi! pripravtjenost Vra-nitzkega ter nekaterih zveznih potitikov sociatistične in tudi ljudske stranke za nadatjne razgovore s Stovenci, ki jih je zvezni kancter napovedat za začetek prihodnjega teta na ravni avstrijskega partamenta. Več o „šotskem vrhu" na 2. strani.
Odtočna zahteva: Tovarna Obir mora ostati!
PREBERiTE
na
strani
2	Vseavstrijska sotidarnost z dvojezičnimi učiteiji
3	Reagan-Gorbačov: zgodovinski podpis
4	Občni zbor koroške kmetijske zbornice
5	„Nemško-koroška inkvizicija"
v Cetovcu
6	Tedenski radijski in tetevizijski spored
9 Mogočna manifestacija ob 80-ietnici SPD „Zarja"
10	Vestnikova križanka
11	Roman Jzzveneta je pesem"
12	Namizni tenis: Marta Oraže osvojita bron
Obratni svet tovarne Obir je pozvat detavce, kmete, potitike in sptoh četo regijo na demonstracijo pred koroško dežetno vtado in pred Urad zveznega kancterja na Dunaju. Na včerajšnji demonstraciji v Cetovcu in na Dunaju, katere se je udetežita vetika
množica tjudi, so se Obirje-vjm detavcem pridružiti še števitni obratni ter sindikatni zastopniki.
Skupno so izpričati odtočno zahtevo po nadatj-njem obstoju Obirja. V reso-tuciji, predani dežetni in zvezi
vtadi, obratni svet zahteva takojšnjo uresničitev dane obtjube, da bo Obir detežen iste podpore kot druga podjetja iste stroke, se pravi da pristojne obtasti končno odobrijo predtoženi projekt. (Obširno poročito bo v nastednji števitki).

_ POUlfhc -3 &NMAL MOR)
So!idarnostna podpora z Nizozemske in Itaiije
Internacionatizacija šolskega vprašanja na Koroškem se nadatjuje. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je pretekli teden obiskat Nizozemsko, kjer so ga sprejeti števitni potitični predstavniki. V svojih izjavah so zagotoviti popotno podporo prizadevanjem koroških Stovencev v borbi proti apartheidskim težnjam. V mednarodnih forumih se bodo zavzemati za obsodbo nemškonacionatne potitike na Koroškem, parlamentarec Glyn Ford pa bo Evropskemu partamentu predat posebno resotucijo.
V rimskem partamentu pa je nad 40 senatorjev raztičnih strank podpisato interpetaci-jo, v kateri zahtevajo od itati-janske vtade, naj avstrijski vtadi izrazi svojo zaskrbljenost zaradi dogodkov na Koroškem.
KOMENTAR
FRANC/JA Z1V/7TRA
CROZ/VA
PF?EUSMMA
Ne, z o o//y/op ne v//// vzroka, saj je /zvo/jen za ce/z7/ ieyf /er; ne, /zo-//ran c nreJnaroe/n/ jar-noyr/ n/, saj je ze op/*//v/7 /r; držacne o6/sA:e; c Va/;Aan. c Vorda/njo, c Pa/rMfan; ne, /z.s/cc/An' zgodo v/7/.skc Aonn.s;je, zanj n/jo /nerodajn/, zgodov/T/ar)/ vendar n/ so ^odn?7r/; nradn/7: vab/7 v den/obradčne države /n/a več, //e, v ba/ere, /ega ne bo pove-da/. /n sp/ob; ,,ban/pa-nja znan/b brogov" ye nada/jaje; več n/n/a povedan.
Po/j;/b/ .s pab/.s/an-sb/7/; d/b/a/orjen/ Z/a 17/ /Vabo/n, Grajjov/b še.s/ zadnien/b Z;'dov, zgo-dov/n.sba	bo////.s/ja,
ba/ere č/an/ se ne n;/.s//jo ravnad po Mocbov/b pr/čabovanj/b ab pred-p/.s/b - vse /o je pr/ ved/o do novega npada mednarodnega ng/eda /S v.s-/r/je. Pemn se pr/drnžn-jejo; nenebn/ propad av.s/r/jibe	/j//d.sbe
s/ra//be do s/op nje pob-dčne nepomembno.sd, nevarna poras/ pro/e^-fnega po/encza/n, b/ ga /renn/no banabz/ra b/a/derjeva de^n/ca, parabz/rana /n pragma-dčna soc/a//;a demobra-c/ja, b/ se čeda//e bo/j /z//everja svoj/7/; boren/-nam, pr/nc/pom /n /rad/c/ona/n/m vob/nzm ^/ojem /er nemočne /ev/čarsbe s/7e - oz/ F/'A prebo /evega br/7a soc/a-//.sZ/č/ze s/ra/;be do /ev/b .s/7 pr/ ze/en/b abernadv-c/b /n .se bje drngje.
/n vse /o na praga /e/a 79&S - pe/de.se//e/n/'ee pr/b/jnčz7ve /1 v.s/z/je b nemsbemn	rajbn,
sed e///de.se//e/n ;'ce prve av.s/r/jsbe repnbbbe.
/1 v.s/r/j.sbo zdend/e/a /n zdend/e/a /1 v.s/r/jcev - se n/bob n/ b/7a /abo po/rebna, bo/ prav v /eb dneb /n mesec/b /n bbrad se n/bob n/ b/7n /abo zameg/ena /n nejasna, bo/prav zdaj.
Ad/bor v vojn/b dne-v/b v 7/zgos/av/j/ n/ v/de/ grozo/ nemšbe so/da/e-sbe, babor v Grč/)/ n/ v/de/ depor/ac/je so/nn-sb/b Z/dov /abo /////G zdaj ne v/d/ po/rebe po ods/opn. Povsod, bjer je b/7 /n bjer je, oprav/ja svojo do/žnos/.
Grozna je preds/ava, b/ jo bo oprav/7 /ndz' /2. marca / bo/s/avnos-/n/ govor///b ob spom/n-sb/ sej/ državnega zbora.
Po zadnj/b njegov/7/ /zjavab se je bab, da bo /ndz /o svojo do/žnos/ oprav/7.
Z Dunaja poročata Ivan Lukan in Igor Scheilander
No/.sbo vprašanje je b/7o v pe/eb op o/dne v pnr/n/nen/rz na Dnnaja g/avna /očba razgovorov de/egacrje borosb/b N/ovencev pod vods/vo/n predsedn/bov obeb osrednj/b organ/zac/j' z zvezn/n/ banc/e/y'e/n dr. Vran/7zb/'/n. V razgovora, b/ je /raja/ aro /n po/ /n je po besedah Lr a n//zbega po/eba/ v s/varne/n vzdasja, je s/ovensba de/egac/ja vz/ra-ja/a na odb/ondnen/ s/absča g/ede s/ranbarsbega spora-zan/a o /očevanja o/rob. A s/ran/ banc/erja, navzoč/b n/zn/s/rov /n aradn/bov Grada zveznega banc/erja je b/7o očt/no, da se vs/rajajo na /ros/rnnbnrsben; sporaza/na, da pa so pr/prav//en/ za nada//'na pogajanja. Preden bo p/e-nan/ avs/r/jsbega par/an/en/a bončno sb/epa/ o zabona o so/sb/ rejor/n/ na Gorosbe/n, bodo N/ovenc/ povab/jen/ na razgovore v par/a/nen/arnt* pododbor.
Kanc/er dr. Vran/7zby je pred /e/ev/z/jsb/m/ kameram/ pr/zna/, da je pr;//sb na Avs/r/)'o prod /oč/7venemu mode/u ze/o močan.
Uspešni protesti: Vranitzky priznal mednarodni pritisk!
Kancler Vranitzky je po razgovoru prizna), da mu ni vseno, kako demokratična avstrijska in tudi mednarodna javnost ocenjuje tristrankar-ski sktep in dodal, da je slej ko prej za rešitev tega prob)ema na konsensualni in ne kon-frontacijski iiniji. Izrazi! je ce)o, da ima še upanje, da bi priš)o do kompromisa s Slovenci, „saj je še dosti časa za pogajanja". Končno odločitev je napovedal za pomlad 1988, kar tudi pomeni, da hoče vlada pridobiti na času, posebno in očitno tudi iz vidika spominskih proslav ob 50-letnici „anš!usa" Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji.
Wieser: „Večina za sedanjo ureditev!"
Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je časnikarje po pogovoru s kanclerjem Vra-nitzkim seznanil tudi z vsebino reprezentativne ankete, ki jo je izvedel znani inštitut 1FES. Rezultat te ankete jasno dokazuje, da je večina koroškega prebivalstva za sedanjo ureditev in da je pripravljena sprejeti reformo
šolskega vprašanja samo v primeru, če nanjo pristanejo tudi Slovenci. Wieser je poudaril, da bodo Slovenci nasprotovali vsakem zakonu, ki predvideva ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih, ker bi tak zakon ogrožal obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Vospernik: „Žetimo skupno rešitev"
Ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik je dejal, da je slovenska delegacija v razgovorih z Vranitzkim in pristojno ministrico posebno opozorila na neskladnost strankarskega dogovora z vmesnim poročilom zvezne strokovne komisije, v nasprotju s trditvami ministrice Haw!ickove, „da je strankarski sklep vendarle tudi v duhu poročila, ki ga je izdelala strokovna komisija". Vospernik je s tem v zvezi dejal, da si Slovenci želijo več konkretizacij v smislu soglasnih sklepov, ki so bili dogovorjeni tudi z zastopniki strank v tej komisiji, ki pa v
strankarskem sporazumu niso več navedeni (posvetovalni organ pri ministrstvu, pasus o prednosti dvojezičnosti na Koroškem itd.). Vospernik je poudaril, da so Slovenci zainteresirani na skupni rešitvi problema.
Hawlicek: „ŠtevHka 7 bo padla"
Ministrica za pouk, kulturo in šport dr. Hilde Hawlickova je po razgovoru s slovensko delegacijo na konkretno vprašanje, ali je delitveno število sedem „padlo" ah ne, dobesedno odgovorila: ..Sem optimistična, da bo ta številka na vsak način padla". Na vprašanje novinarja ..Slovenskega vestnika" pa je ministrica pred novinarji iz Avstrije, Jugoslavije in drugih evropskih držav še dodala, da bo končna odločitev o šolskem problemu sprejeta na parlamentarni ravni, strokovna komisija na zvezni ravni pa ne bo več zasedala.
Poleg razgovorov s Slovenci pa bo po izjavi Hawlic-kove prišlo tudi še do razgovorov med zveznimi in dežel-
nimi vodstvi strank na Koroškem. Stemvzvezi je izjavila, da se je tudi deželni glavar Leopold Wagner zavzel za spremembe strankarskega sklepa, posebno kar se tiče delitvenega števila sedem.
Glede dodatnega učitelja v razredu pa je bila Hawlickova mnenja, da bi se moral vsak učitelj spoznavati s slovenskim jezikom in slovensko kulturo, ker gre tukaj za dvojezično šolo, da pa je vprašanje kvalifikacije v razgovorih s Slovenci ostalo odprto. ..Slovenska delegacija je vztrajala na stališču, da mora imeti dodatni učitelj ustrezno znanje slovenščine", je dejala ministrica.
Kar se tiče realizacije šolske reforme na Koroškem pa je bila ministrica mnenja, da reforma z začetkom šolskega leta 1988/89 še ne bo uresničena v celoti, temveč da se bo le-ta uvajala po etapah".
V slovenski delegaciji so sodelovali: dipl. inž. Feliks Wieser, dr. Matevž Grilc, dr. Reginald Vospernik, Franc Kukoviča, dr. Teodor Domej, Karel SmoHe, Marija Jurič in Stanko Gregorič.
Solidarnost z učitelji na dvojezičnem ozemlju
Z odprtim pismom zveznemu kanclerju Vranit-zkemu seje 6. decembra1.1. v Mladinskem domu v Celovcu zaključila Avstrijska učiteljska konferenca. Podpisani najostreje zavračajo ločevanje šolarjev po jezikovnih kriterijih, znižanje števila učencev v razredu (ki bi imelo za posledico nove ločene enojezične razrede), enojezičnega asistenčnega učitelja in dejstvo, da prizadeta narodna skupnost nima možnosti soodločanja. V izjavi za tisk pa udeleženci Avstrijske učiteljske konference z ogorčenjem zavračajo poskus državne policije, da s svojo navzočnostjo izvaja pritisk na udeležence. Pri tovrstnih konferencah namreč ni obi-
čajno, da je navzoča državna policija.
Sicer pa so učiteljice in učitelji zelo natančno proučili posledice takoimenovanega koroškega pedagoškega modela. Pravtako je iz statističnih podatkov k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok razvidno, da so se prijave v absolutnih številkah v tem šolskem letu znižale za 0,3 %,v posameznih okrajih pa celo za več kot 4%. To potrjuje, da celotna razprava o dvojezičnem šolstvu in hujskanje nemškonacionalnih krogov le nista ostali brez posledic. Nadalje so zastopniki Strokovne komisije pri zveznem ministrstvu raztolmačili svoje predstave, ki so zajete tudi v vnesnem poročilu.
Kakšne predloge je izdelala celovška univerza? Tudi s tem delom so se avstrijski učitelji seznanili, obenem pa z začudenjem ugotovili, da so bili s strani politikov vsi ti predlogi zavrnjeni. Obravnavali so tudi številne druge probleme, s katerimi se soo-< čajo učitelji in učiteljice na dvojezičnem območju. Vsi skupaj pa si prizadevajo, da bi novo ureditev dvojezičnega šolstva izvedli le na podlagi šolskih poskusov. S strani nemškogovorečih učiteljev iz cele Avstrije pa je bilo jasno slišati, da si ne morejo predstavljati nobenega kompromisa slovenskih organizacij v vprašanju, ki bi bilo za Slovence lahko usodno.
Kajžnikov
Hania
„Gliha vkupi štriha" prav'mo pr' nas. Jcs pa sc naram, al' Smolič zato t'k' v sosvet sil ...
Kako pridemo 19. decembra na Dunaj?
Udeležence demonstracije 19. decembra 1.1. z zbirališčem ob 11. uri pred dunajsko opero naprošamo, da se do Celovca pripeljejo z lastnimi vozili ali rednimi prometnimi zvezami. Za vse ostale pa bodo na protestni vlak vozili posebni avtobusi.
Protestni vlak za demonstracijo na Dunaju
bo odpeljal iz Celovca ob 6.30 uri, z Dunaja se bo vračal ob 14.00 uri in bo prispel v Celovec najpozneje do 18.30 ure.
Redne prometne zveze do Celovca!
Prvi jutranji vlak iz Podjune: 5.34 Dob, 5.39 Pliberk-mesto, 5.42 Pliberk-dežela, 5.46 Šmihel, 5.51 Metlova, 5.58 Sinča vas, 6.06 Tinje/Kamen, 6.25 Celovec.
Zadnji večerni vlak v Podjuno pelje iz Celovca ob 18.15 uri.
Iz Beljaka vozi vlak v Celovec ob 5.30 uri-5.39 Podravlje, 5.43 Lipa-Rožek, 5.47 Vrba - in prispe v Celovec ob 6.15 uri.
Zvečer pa pelje vlak iz Celovca proti Beljaku ob 18.50 uri.
Posebni avtobusi bodo voziii iz siedečih krajev:
Proga ):
5.00 Ločilo (posojilnica)
5.05 Brnca (avtobusna postaja) 5.10 Vodiča vas (avtob. postaja) 5.15 Bekštanj (avtobusna postaja) 5.25 Loče (gostilna Pušnik)
5.35 Ledince (kulturni dom) avtocesta, Celovec
Proga 4:
5.15 Sveče (gostilna pri Adamu) 5.20 Bistrica v Rožu (pri občini) 5.30 Podsinja vas (avtob. postaja) 5.35 Šentjanž (zadruga)
5.40 Svetna vas (avtob. postaja) Celovec
Proga 7:
5.00 Globasnica (pri pošti) 5.05 Podjuna (gostilna Rižnar) 5.10 Belovče (avtob. postaja) 5.15 Kokje (avtob. postaja) 5.20 Dobrla vas (Sienčnik) 5.30 Škocijan (pošta)
Celovec
Proga 2:
5.15 Leše (gostilna Gabrijel) 5.20 Šentjakob (posojilnica) 5.25 Šentpeter (avtob. postaja) 5.35 Reka (hotel Antonič)
5.40 Rožek (avtob. postaja) 5.50 Vrba (avtob. postaja) avtocesta, Celovec
Proga 5:
5.00 Sele-cerkev
(pri farnem domu) 5.25 Bajdiše (gostilna pri Lenčiji) 5.35 Doli (avtob. postaja)
5.45 Borovlje (avtob. postaja) Celovec
Proga S:
4.45 Stara vas (pri Šternu)
4.50 Boja vas (avtob. postaja) 5.00 Žitara vas (gostilna Rutar) 5.05 Mlinče (pri Kovaču)
5.10 Rikarja vas (avtob. postaja) 5.15 Šentprimož (pri Voglu)
5.25 Šentvid v P. (avtob. postaja) Celovec
Proga 3:
5.00 Škofiče (zadruga)
5.10 Šentilj (pri pošti)
5.20Zgornja vesca (avtob. postaja) 5.25 Branča vas (avtob. postaja) 5.30 Bilčovs (avtob. postaja)
5.35 Potok (avtob. postaja)
5.45 Čahorče (avtob. postaja)
5.55 Kotmara vas (avtob. postaja) Celovec
Proga 6:
5.00 Železna Kapla (hotel Obir) 5.20 Miklavčevo (posojilnica) 5.30 Galicija (avtob. postaja) Celovec
Vozovnice za protestni viak na Dunaj dobite v Naši knjigi, pri Jokinu, raznih organizacijah in zaupnikih siovenskih organizacij in kuiturnih društev. Stanejo 300 šiiingov po osebi; dijaki, študenti, vajenci in brezposeini po 150 šiiingov, otroci do 10 iet pa se peijejo brezpiačno.
Po vrnitvi z Dunaja v Ceiovec se bodo udeleženci demonstracije lahko vrniii v svoje domače kraje (na omenjenih progah) s posebnimi avtobusi.
Mladinske organizacije za obvezno dvojezičnost
Va Duna/a sc aRvUi/skc fer wau/šia^A:e a?ia<7/7;.sV<e
organizaci/d R /JDve/uu' UskoRU/ Aon/črgftci /U'C<7.sfaR/7f o.suuick uuRgga a/icruaiiRuega mau/šuMkega šo/.skega zagona. Zaku/; R giaRUC/n /ucr/R/ricRa terdor/a/ui/u/aci/ž za wa///'.s77/.sku šbksfRO. V CMpred/u /c .sku/uu' /joz/k uUuk
ra z/h'/;/7; aarodaih .sku/JUDV/. Po /ucd.s/aRai; ///dgOR/i;
zagopo/a/Aot' na/ h/ t'c//a/ za R.sc aR.su//.skc /uau/š/uc.
Jedro zakona je bolj ali manj obvezno dvojezino šolstvo, ki naj bi veljalo tudi za tiste otroke, ki v obsegu zdajšnjih zakonskih ureditev k temu pouku niso prijavljeni. Jezik narodnih skupin naj bi bil popolnoma enakopraven in tudi enojezični dijaki bi se morali v okviru posebnega manjšinskošolskega pouka pribiižati. Tako naj bi dvojezičnost v narodnomešanih področjih Avstrije postala dejanska in ne samo navidezna enakopravnost in realnost.
Poleg tega zakonski pred-
log predvideva tudi nekatere organizacijske ukrepe in spremembe, ki bi potek manjšinskošolskega pouka v marsičem izboljšale ali poenostavile.
Iniciativo pri predstavitvi zakona je ppevzela strešna organizacija avstrijskih mladinskih organizacij „Oster-reichischer Bundesjugend-ring". Na tiskovni konferenci so poleg njene predsednice nastopili za takšen zakon še Alfred Guscnhauer, predsednik socialistične mladine, ter predstavniki manjšinskih mladinskih organizacij.
Zakonski osnutek v celoti zagovarjajo sledeče organizacije: VOS-Volksgruppenso-lidaritiit/strešna organizacija avstrijskih manjšinskih mladinskih organizacij, KSŠS/ Dunaj, KSŠS/Gradec, Slovenska katoliška mladina, HAK-Hrvatski akademski klub, Mladinska sekcija GAR/Gradiščansko-madžar-skega kulturnega društva, KDZ, ARJO, OBJR, Zelena alternativa, Socialistična mladina, Komunistična mladina, Liberalna iniciativa, Avstrijska visokošolska zveza, ZSM.
Pri vseh navedenih organizacijah so zakonski alternativni osnutek za vseavstrijsko enotno in enakopravno ureditev dvojezičnega oz. manjšinskega šolstva podpisali predsedniki ali predsednice omenjenih organizacij.
Igor SchcHander
M/ha/7 GorbačoR (ievo) /n Rona/d Reagan sta sA/en/7a /n podpisa/a sporazum o odstran/M/edrsA/b raket srednjega dosega /z Evrope.	stika.' AR
Zgodovinski podpis in korak v pravi!no smer
WASHINGTON. V torek, 8. decembra ob 20.02 po našem času, sta predsednik Združenih držav Amerike Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov v vzhodnem traktu Bele hiše v ameriški prestolnici podpisala zgodovinski sporazum o odstranitvi in uničenju raket srednjega dosega (500 do 5000 kilometrov) iz Evrope, s čemer se je končalo 72-mesečno naporno dogovarjanje med obema supersila-ma.
Najpomembnejši dogodek leta 1987 in tridnevnega obiska generalnega sekretarja Centralnega komiteja komunistične partije Sovjet-
Genera/nega sekrefaga soi^etske partije Mibai/a Gorbačova je na ob/sku v ZDA sprem//'a/a tudi njegova atraktivna soproga Raisa. Bu/evarski časopis/ so to dejstvo seveda izkoristi// za obširne reportaže o „dvoboju" med njo in baje ljubosumno Reaganovo i\iancy.
ske zveze v ZDA, podpis sporazuma, so neposredno prenašale skoraj vse televizijske postaja po svetu.
Pred podpisom 167 strani obsegajočega sporazuma je predsednik Reagan med drugim dejal, da „lahko upamo, da bo zgodovina potrdila naša prizadevanja za mir", hkrati pa je v šali dejal, da je zdaj priložnost, da dasta pogajalcem malo počitka.
Sovjetski voditelj Gorbačov pa je dejal: „8. december 1987 naj bo datum, ki ga bodo zgodovinarji označili za mejnik, za čas, ko se je začelo obdobje miru".
Sporazum ni pomemben samo zaradi odstranitve in uničenja skoraj 400 ameriških in nad 1500 sovjetskih jedrskih nabojev iz evropskih tal, temveč tudi zato, ker odpira nove možnosti za dodaten sporazum o znižanju števila jedrskih inter-kontinentalnih raket dosega nad 5000 kilometrov ter za razoroževanje glede kemičnega in strateškega orožja.
Sklenjeni sporazum pa bo veljaven šele, če ga bo potrdil tudi ameriški senat, ki bo po zadnjih informacijah iz Washingtona zasedal meseca januarja 1988. Po razgovoru Gorbačova s predstavniki senata dan po podpisu sporazuma pa je moč sklepati, da tudi v senatu ne bo prišlo do večjih zapletov, ki bi ogrožale veljavnost sklenjenega sporazuma.
Pred obiskom v ZDA se je Gorbačov v britanskem letalskem oporišču Brize Norton pogovarjal z britansko ministrsko predsednico Margret Thatcherjevo, na povratku v Moskvo pa je v Vzhodnem Berlinu z rezultati obiska v Združenih državah seznanil predstavnike Varšavskega pakta.
Direk/ogi s/ovenskid papirnic so s/ pred kra/kim og/eda/i razne us/anove koroških S/o vencev, med drug/m led/ M/adinski dom S/ovenskega šolskega drug Iva v Ce/ovcu. Tam sla jih spreje/a predsednik S^D Franc/ F/nsp/e/er /n vod/a M/adinskega doma doze F/a/s.
Kmeti jska zbornica: Za siovensčino m denar ja!
Ena najvažnejših nalog Koroške kmetijske zbornice je pomoč članom, med katero spada brez dvoma tudi izobraževalna in posvetovalna dejavnost. Za slovenske kmetice in kmete s strani kmetijske zbornice na tem področju doslej ni nobene ponudbe in je tudi v bližji bodočnosti ne bo!
Na občnem zboru zbornice prejšen teden v Celovcu je namreč predsednik Deutsch-mann - nomen est omen! -zavrnil predlog obeh predstavnikov Skupnosti južnoko-roških kmetov, zborniških svetnikov dipl. inž. Štefana Domeja in Janka Zwittra, ki sta zahtevala izobraževalno in posvetovalno dejavnost za slovenske kmetice in kmete
po novih metodičnih aspektih v institucionalizirani izobraževalni dejavnosti za dvojezično območje v sodelovanju z vsemi slovenskimi organizacijami in Koroško kmetijsko zbornico. Zwitter in Domej sta s tem v zvezi predlagala Dom prosvete v Tinjah kot organizacijsko platformo in zahtevala, da se predlog finančno upošteva tudi v proračunu zbornice za leto 1988.
Po odklonitvi njunega predloga s strani Deutsch-manna - od drugih frakcij se k tem predlogu nihče ni javil... - Zwitter in Domej nista glasovala za proračun, ki predvideva nad 50 milijonov šilingov izdatkov. Proračunski primanjkljaj za leto 1988 znaša 1,9 milijona šilingov.
Novoletni sejem v Kranju!
Ena stalnih sejemskih prireditev je novoletni sejem v Kranju, ki ga letos prirejajo že ose-mindvajsetič. Vsega 178 razstavljalcev nudi interesentom pestro izbiro tekstilne konfekcije, moško in žensko obutev, kmetijsko mehanizacijo, novoletna darila, športno opremo, belo tehniko, gradbeni material, pohištvo in še mariskaj drugega. Omenjeni proizvodi so naprodaj po dosti znižani sejemski ceni. Otrokom so na voljo tudi otroška delavnica, zabavni park in seveda cel kup igrač. Ker je bilo zanimanje vsa leta veliko, mislijo odgovorni tudi na povečanje tega sejma.
Podpora „Obhju"
Zborniška svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter in Štefan Domej sta na zadnji seji kmetijske zbornice vložila tudi resolucijo v zadevi Tovarne celuloze Obir. V njej ugotavljata, da je za okraj Velikovec že zdaj pereče vprašanje delovnih mest in visokega deleža brezposelnih. Še posebej pa bi to situacijo poslabšalo zaprtje tovarne Obir. Tak sklep namreč ne bi prizadel samo zaposlenih pri Obirju, temveč bi ogrožal obstoj več sto družin v tej regiji. V primerjavi s podporami iz javnih sredstev drugim podjetjem iste stroke bi negativna odločitev v primeru Tovarne celuloze Obir pomenila tudi kršitev principa enakosti. Zato sta v resoluciji Zwitter in Domej od Koroškega deželnega zbora zahtevala, da Obirju odobri subvencijo ter da zahteva od pristojnih mest privolitev za predloženi projekt.
S strani socialističnih zborniških svetnikov je resolucijo podprl Maček, predsednik Deutschmann pa je izjavil, daje v tem smislu glasoval tudi že pri seji županov velikovškega okra-ja-
Dobra novica za vse, ki prodajajo les Tovarni celuloze Obir, pa je prišla iz poslovodstva same tovarne: s 14. decembrom 1987 so namreč preklicali prekinitev nakupa lesa. Poslovodstvo Obirja zagotavlja, da bodo od tega dne dalje spet kupovali les od tistih dobaviteljev, ki so doslej stalno prodajali svoj les tovarni.
Priznanja in zahvaie zasiužnim pedagogom
Pred kratkim je Erwin Fruhbauer v zastopstvu deželnega šolskega referenta koroške deželne vlade Leopolda Wagnerja 36 učiteljem okraja Celovec-dežela izrekel svoje priznanje in zahvalo za njihovo vzorno učno in vzgojno delo. Med učitelji, ki so prejeli priznanja, so tudi številni učitelji, ki se aktivno zavzemajo za ohranjevanje skupnega dvojezičnega pouka, oz. aktivno sodelujejo pri nastajanju pripomočkov za ta pouk: Tatjana Pavčič (gl. š. Borovlje), Gabrijela Partl (lj. š. Bistrica), Hilda Leimisch (lj. š. Borovlje), Terezija Iskra (lj. š. Kotmara vas), Erich Užnik, Veronika Kro-piunik (lj. š. Bilčovs), Brigita
Hamrusch (lj. š. Žihpolje), Hanzi Tolmaier (lj. š. Med-gorje), Anton Hribernik (lj. š. Sele/Fara).
***
Šolske oblasti pa so te dni organizirale poseben sprejem za vse pedagoge, ki s koncem leta stopijo v pokoj. Ob tej priliki želimo Leopoldu Cvel-fu, bivšemu glavnošolkemu ravnatelju v Železni Kapli, in Kristijanu Zeichnu, bivšemu ljudskošolskemu ravnatelju na Kostanjah, še veliko življenjskega zadovoljstva. Oba sta se uveljavila kot dobra šolnika in zagovornika dobrega sožitja obeh narodnosti na južnem Koroškem.
Posojilnica Pliberk hoče delovati v miru!
Poročj/o o občnem zboru pbbcršAc po.soj/7n/7e objavljeno v zadružnem //.st;/. A/ ga je Zveza .s/ovensA/A zadrug pri/oži/a /aAo našemu /Atu AaAor rudi ..našemu /edn/An", je povzroči/o /ner/ našimi bra/ei do.s/i pozornosti. V našem uredništvu .so .se A ar vr.sAA te/e/on.sAi A//c/, neAateri F/iber-ča/n .so ;'zraz/7/ .svoje razočaranje /a ogorčenje nar/ poroči-/ont. Za poroč//o, A/ srno ga dobi/; or/ Z.SZ /n A/ je podpisano s ,,A/aA" sever/a t-.tcA/usAo nismo or/govorn/, /or/aprav s7ev/7čno,s/ /e/; pozivov nas je pr/ver//a r/o sA/epa, r/a o neAa-terd; or/pr//A vprašanjih povpra.sv/rno prer/ser/n/Aa pAberšAe posoj//n/ce Lipeja /so/en/Aa.
SV: Si bil tudi ti razočaran nad poročilom o vašem občnem zboru, oziroma kaj ni pravilno prikazano?
Ko/enik. Seveda sem bi/ ogorčen, saj sem pnčaAova/, da do pisec zap/sa/ resnico.
Toda /ega o omenjenem č/anAtv ne morem /rdi/i. ZaAaj ne pove resnice, da so se neAa/eri „super" zadružniki že daij časa pr;)3rav/ja/i, da bi me „odžaga/i" Ao/ predsednika prav na /em zadnjem občnem zboru. A ne za/o, Aer bi bi/ AaA /a/o/, Aer ne bi v zadnji man-da/ni dobi pošteno de/a/, /em-več Aer jim oči/no moj „ nos" ne ugaja. Saj s/varnib argumen-/ov niso ime/i. Toda /aAAo rečem, da za svoje zaArb/no
poče/je oci/no niso ime/i zas/ombe med zadružniki, a/i
pa vsaj niso ime/i Aoga, Ai bi bi/ ime/ ug/ed pri vseh zadružnikih.
SV: Kakšen „nos" bi bil moral imeti, da bi bil določenim všeč, oziroma v čem je bilo rovarjanje proti tebi?
Ko/enik; Prav sramo/no je, da so bi/i neka/eri „zadružniki" pri /em vo/i/nem boju /ako zagnani, da so skuša/i vp/iva/i ce/o na č/ane Nadzornega odbora ZSZ. Od /ega so bo/e/i, da bi prek/ica/ sk/ep o začasni ods/avi/vi Kapuna. Name pa so skuša/i pri/iska/i, da bi da/ pismeno iz/avo o prek/icu /ega sk/epa - po/em pa da bi bi/i vsi zame. Seveda /em izsi/jeva-njem nisem k/oni/, za/o pa se je zače/a gonja pro/i meni, oziroma skuša/i so naj/i pro/ikan-dida/a. Toda /udi /o jim ni uspe/o. Kako /udi, saj sk/ep NO ZSZ in moja kandida/ura za predsedniško mes/o p/iber-ške posoji/nice po zdravi pame/i nima/a nič skupnega.
SV: Tudi iz tvojih besed je slišati razočaranje o poročanju glede števila glasov, s katerimi si bil izvoljen za predsednika...
Ko/enik.' Seveda, saj so neka/eri demagogi skuša/i z igro s š/evi/kami drugačemi-s/ečega edino/e pon/ža/i. Dejansko je bi/o pri občnem zboru navzočih /20 č/anov z vsega 767 de/eži. za pred/aga-nega predsednika je bi/o 675 g/asov-de/ežev, pro/i pa /89 g/asov-de/ežev in ne, kakor je pisa/o v „n/" 220. Dve g/asov-nici s skupno /remi de/eži pa s/a bi/i neve/javni. Pri vsem /em je seveda /reba upoš/eva/i /udi še način g/aso vanja, saj se pri /ajnid vo/i/vah š/ejejo de/eži, prijavnih pa roke.
SV: Pa tvoje želje za naprej?
Ko/enik. Zadružniki so od/o-či/i, kdo bo predsedo va/ Poso-ji/nici-Bank P/iberk v nas/ednji dobi. Vsi, ki so skuša/i rovari/i pro/i meni, s /em pa /udi pro/i ug/edu naše posoji/nice, saj sem bi/že /udi dos/ej predsednik, so dobi/i nezaupnico. Za bodoče pa si že/im v bis/vu samo /o, da bi /ahko mirno de/a/i naprej - v prid naši narodni skupnos/i, v prid našemu zadružniš/vu.
Koma/ 2 meseca po atentatu na Mfagnerja /e v založbi Aiekto izš/a knjiga z naslovom „Macht-kos? — primer Rieser; destva, mnneja, interpretacije". Avtor knjige je dr. Reinhard Kacianka. Že v času nastajanja pub/ikacije sta prizadeti strani poskrbeti za brup v prepričanju, da nastaja pub/ikacija, naprejena proti enemu aii drugemu. Želja
Me Krop — ne voda
avtorja pa je bita, da bi bita knjiga objektivna. Zato se ni povezat s prizadetima, temveč se je zadovoljit z objavami najrazličnejših časopisov. Prav zaradi tega pa je bit avtor že na sami predstavitvi deiežen mnogih kritik, saj se ni mogoče znebiti vtisa, da publikacija, ki je nastaia v tako kratkem času, „ni ne krop ne voda". iM. P.
G!eda!ci obmoLkniM ob ^koroški inkviziciji"
Onemelost, ogročenje in zgražanje na eni in skrite agresije na drugi strani so bile reakcije mimoidočih na četrtkovo „demonstracijo" v Celovcu. To je bila namreč demonstracija posebne vrste, ki ni več spominjala na tradicionalne oblike izražanja protesta in nezadovoljstva. Bila je to uprizoritev „nemškokoroške inkvizicije",	velenemškega
stremljenja po čisti nemški koroški domovini. Pri tej demonstrativni uprizoritvi v koroških „gvantih", v oblekah ku-kluks-klana, s transparenti z „domovinozvesti-mi" parolami, mešanico pesmi Horsta Wessla in koroške himne in prav dobro znanimi izjavami „Jorga von Barenthal" so bili mimoidoči konfronti-rani s prav tem, kar sami dostikrat izražajo, oziroma „uprizarjajo". Razlika je bila samo, da so bili tokrat akterji slovensko in nem-škogovoreči Korošci, ki se
branijo proti trostrankar-skem sporazumu in ločevanju šolarjev na južnem Koroškem. Med ljudmi ob cesti je bila opazna skoraj popolna zmeda, saj na prvi pogled ni bilo mogoče ugotoviti, kdo demonstrira proti komu ali čemu. Le tako si lahko razlagamo tudi, da so tokrat, nasproti vsem izkušnjam, ljudje sami od sebe segali po informacijah. In če smo bili še pri zadnji demonstraciji, ko so protestirale matere z otroki, priče hudim agresijam, ki so se izražale v psovkah, je tokrat ostalo ob cesti z nekaterimi malimi izjemami, ko je neki pasant ob pesmi Horsta Wessla salutiral, izrazito mirno. Mogoče je to tudi znak, da se ljudem ob tovrstnih demonstracijah, ko naenkrat vidijo lastno početje v drugi luči, odprejo oči in začno razmišljati. Če je z akcijo to uspelo, je zastavljen cilj dosežen.
M. P.
DtESE WOCHE !M ^
Trennungsbesch!uB nicht gefaiien: Nun GroB-Demonstration in Wien!
Das Gipfelgesprach zwi-schen Vertretern der Karntner Slowenen und Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky am ver-gangenen Freitag in Wien hat zu keiner Rucknahme des auf der Ebene der Bundespartei-obmanner gefaBten Beschlus-ses iiber die Trennung der Schiller in den zweisprachigen Volksschulen Siidkarntens sei-tens des Regierungschefs ge-fiihrt. Kanzler Vranitzky kiin-digte jedoch an, daB in weite-ren Gesprachen mit den Slowe-nen eine konsensualen Losung der Schulfrage angestrebt wird. Eine endgiiltige Ent-scheidung erwartet Vranitzky fiir das Friihjahr 1988.
Zentralverbandsobmann Dipl. Ing. Feliks Wieserbeton-te, daB die Slowenen keine Losung akzeptieren werden, die eine Trennung der Kinder
'schon in der Volksschule vor-sehe und verlangte ferner eine zweisprachige Qualifikation des sogenannten Zweitlehrers. Es gelte daher weiter, gegen den nicht zuriickgenommenen Drei-Parteien-BeschluB mit al-ler Vehemenz aufzutreten und mit legalen demonstrativen Aktionen und einer weiteren Mobilisierung der osterreichi-schen und auch internationalen Offentlichkeit das Zustande-kommen einer Trennungsbe-schlusses zu verhindern. Schon am 19. Dezember wird es daher in Wien eine gesamtoster-reichische Demonstration gegen das Trennungsmodell ge-ben, wobei die nationale und internationale Offentlichkeit auf die Trennungsbestrebun-gen aufmerksam gemacht wer-den wird. Es werden mehrere tausend Teilnehmer erwartet.
Zeiistoff Obir: Zufuhrsperre aufgehoben — nun GroB-Demonstration
Die Geschaftsfiihrung der Zellstoffabrik Obir hat auf-grund der solidarischen Hal-tung der Holzlieferanten zum Investitionsprojekt beschlos-sen, die Zufuhrsperre fiir Stammlieferanten aufzuhe-ben. Die Holzzufuhr wurde ab 14. Dezember 1987 wieder geoffnet, die notwendigen Zufuhrscheine wurden aus-gegeben.
Im tibrigen kam es am Dienstag zu einer groBange-legten Demonstration, die vom Arbeiter- und Angestell-tenbetriebsrat der Zellstof-fabrik Obir organisiert wur-de, an der aber auch die Geschaftsfuhrung und politische Vertreter der Nachbarge-meinden teilnahmen. Zuerst wurde beim Amt der Karntner Landesregierung eine Protestnote an die Regie-rungsmitglieder ubergeben, worauf die Demonstrationst-einehmer mit einem Sonder-zug ihre Protestfahrt in Rich-tung Wien fortsetzten. In Wien kam es zu einem Pro-testzug von der Oper zum Bundeskanzleramt, wo als AbschluB der Kundgebung auch den Regierungsmitglie-dern eine Protestnote ubergeben wurde und diese aufge-fordert wurden, dem Projekt der Zellstoffabrik Obir die geforderte Unterstutzung im Interesse der Erhaltung der ganzen Region zu gewahren.
Sprachiosigkeit der Passanten
„Die deutschkarntner In-quisition" am vergangenen Donnerstag in Klagenfurt war eine gar nicht traditionel-le Form des Protestes slowe-nisch- und deutschsprachiger Karntner gegen die Trennung der Schiller. Aus den Reak-tionen der Passanten war eine vollige Verwirrung zu erken-nen, denn es war auf den er-sten Blick kaum zu erkennen, wer gegen wen oder fiir was demonstriert. Sprachiosigkeit einerseits und stille Ag-gression andererseits, und ein reges Interesse fiir die verteil-ten Informationen waren zu erkennen. Haben einige mit Schrecken ihr Spiegelbild wiedererkannt?
Protestaktion in Saizburg
E/ne von Ge/en Organ/saf/onen und Personen unfersft/fzfe Profesfreso/uf/or/ tvurde dem Pras/denfen des Landesscdu/-ra/es /n Sa/zburg ubergeben. l/or dem Gebaude versamme/fe s/cb /n e/ner sponfanen Kundgebung e/ne grodere Men-scbenmenge. Das Gebaude des bandesscbu/rafes tvurde m/f der Hausnummer „ Mozartov Trg 10" gescmuckf, Transparente wurden aufges/e/// und Reden gegen das Karntner Pad-agogenmode// geda/ten. D/e Man/testanfen wo//ten dadurcb auf d/e demokrat/sebe, vorurte/7sfre/e Akzeptanz ders/ou/en/-seben Spracbe a/s Te/7 der b/stor/seb gewacbsenen l//'e/fa/t unserer Demokrat/e b/nwe/sen. Šebarte Ab/ebnung des Karntner Padagogenmode//s kam /n a//en Rednerbe/tragen zum Ausdruck. A/o/s bettner vom Sa/zburger Kom/tee zur l/erte/d/gung der zM/e/spracb/gen Scbu/e spracb von e/ner „ Karntner Zungenbescbne/dung
Lehrer-Protest gegen Prasenz von Staatspoiizei-Beamten
Am 6. Dezember 1987 fant eine gesamtdsterreichische Leh-rerkonferenz in Klagenfurt/Celovec statt, zu der das iiberpar-teiliche Komitee zur Verteidigung der zweisprachigen Schule einlud. Es ging um einen Informationsaustausch zur derzeiti-gen Situation der Zweisprachigkeit in Karnten, die Teilnehmer der osterreichweiten Lehrerkonferenz stellen mit Entset-zen fest, daB die Staatspolizei wiederho!te Male versuchte, Druck auf die einzelnen Teilnehmer auszuiiben. Mit Verwun-derung nahmen die Teilnehmer aus den Bundeslandern zur Kenntnis, daB den Karntner Slowenen so ein Verhalten nicht unbekannt ist. Bei Konferenzen dieser Art ist es allgemein nicht iiblich, daB die Staatspolizei die Konferenz iiberwacht. Die Teilnehmer der Lehrerkonferenz protestieren gegen die wiederholten Einschiichterungsversuche der Staatspolizei als Vertreter der offiziellen, verantwortlichen, politischen Krafte.
Die Teilnehmer der Lehrerkonferenz
Keine Kammermttte! fiir s!owenische Biidungsarbeit
Seitens der Kammer fin Land- und Forstwirtschaft in Karnten wird es im Budget 1988, welches von der Voll-versammlung am Mittwoch vergangener Woche mit Mehrheit beschlossen wurde, keine finanzielle Unterstutzung der Initiativen im Bil-dungs- und Beratungsbereich fiir die slowenischen Bauerin-nen und Bauern in Karnten geben! Ein entsprechendes Ansuchen, eingebracht von den Kammerraten der Ge-nreinschaft der Stidkarntner Bauern/Skupnost južnokoroš-kih kmetov Dipl. Ing. Stefan Domej und Janko Zwitter, wurde von Kammerprasident
Valentin Deutschmann abge-lehnt.
Von Zwitter und Domej wurde in der Debatte zum Budget ausgefiihrt, daB es durch die MiBachtung der slowenischen Sprache als Me-dium der beruflichen Ausbil-dung zu einem verstiirkten Sprach- und Identitiitsverlust der slowenischsprechenden bauerlichen Bevolkerung kommt. Die Vertreter der Gemeinschaft der Siidkiirnt-ner Bauern forderten daher eine Bildungs- und Bera-tungstatigkeit nach neuen methodischen Gesichtspunk-ten in Form einer institutio-nalisierten Biidungsarbeit fiir
den gemischtsprachigen Raum in Zusammenarbeit mit allen slowenischen Orga-nisationen und der Landwirt-schaftskammer liir Karnten. Als organisatorische Platt-form wurde das Bildungs-heim Tainach angeboten, wo-bei auch die notwendigen Mittel im Budget 1988 bean-tragt wurden. Die AuBerung Deutschmanns, wonach eine derartige finanzielle Unter-stiitzung eine Kettenreaktion anderer Bildungseinrichtun-gen und -institutionen ausla-sen wurde, ging ins Leere, handelt es sich doch im konkreten Fali um die Forderung der slowenischen Volksgrup-pe in Karnten.
TV AVSTR! JA 1
9.05 Srečni Luka; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.55 Nova Gvineja -dokumentacija; 12.15 Zunanjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Dvojnik - lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Perrine; 17.30 Moja mala Robbe Laura; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Sissy - film; 21.55 Tedaj; 22.00 Tri zgodbe sadeža - tri srhljive zgodbe; 23.30 Aktualno; 0.25 Poročila.

9.05	Bavarske svetske zgodbe; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Pes iz Baskevilia; 11.55 Ritmi; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am. dam des; 16.55 Poročila za otroke;
17.05	Janoševa sanjska ura; 17.35 Black Beauty;
18.00	Mi; 18.30 Svetloba v temo; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Teleas - zabavna igra; 21.45 Lotostudio; 21.551 -2-X; 22.22 Divja kri - film; 23.40 Aktualno; 23.45 Equ-alizer - detektivka; 0.35 Poročila.
E3
9.05	Alpe-Jadran magazin; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Sissy-film; 12.10Notranjepolitič-ni report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero;
17.30	Impresije iz Nove Zelandije; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Svetloba v temo;
19.15	Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Primer za dva - kriminalka; 21.20 Vstopite - četrt ure ORF-a; 22.35 Jolly Joker; 22.20 Šport; 22.45 Caravaggio; 0.25 Zarota Caravaggijev.
9.05	Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Balduin, plavalec na suhem - film; 12.00 Pot do druge republike; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 14.25 Zmota srca - film; 15.55 Pastirska pesem;
16.00	Pinoccio; 16.25 Okoli sveta; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Šport-abc; 17.30 Pika Nogavička;
18.00	Mi; 18.30 Šport; 19.00 Veselo v soboto;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Ladja sanj - zabavne zgodbe: 21.50 Yes minister; 22.15 Beg v smrt - film; 23.40 Danes ponoči; 0.40 Aktualno.

9.05	Vzhodna dokumentacija - mali brat Slovaška;
9.05	Pustolovoščina Amaconas; 10.35 Tedenski obzornik; 11.00 Ura tiska; 12.00 Orientacija; 12.30 Hello Austria. hello Vienna; 13.00 Mi; 13.30 Mali hrabri Jo - film; 15.30 Skrivnostne zgodbe klovnov - 3. del; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Otroci Bul-lerbuja; 16.50 Ene. dve ali tri; 17.35 Helmi - otroški prometni klub; 17.40 X-Large; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 X-Large; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Dolina upanja - 2. in zadnji del; 22.00 Spektrum.

9.05	Skrivnost belega bivola: 9.50 Jelenji hrošč;
10.00	čuda iz angleških vrtov; 10.30 Zmota srca -film; 12.00 Visoki zbor - oddaja o delu parlamenta;
13.00	Primer za ljudskega tožilca: 13.30 Aktualno:
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke;
17.05	Zgodbe slik; 17.35 Otroci pekla; 18.00 Mi;
18.30	Svetloba v temo; 19.15 Otroci pripovedujejo;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Miami Vice; 22.00 Božični zvoki; 22.40 Govorite tiho, držite se nazaj.

9.05	Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 Čuda iz angleških vrtov; 10.30 Nora kura - film; 12.10 Šport v ponedeljek; 13.05 Mi; 13.35 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 čebelica Maja; 17.30 Tudi veselje mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Svetloba v temo;
19.15	Otroci pripovedujejo...; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.00 Poglej in zadeni; 21.07 Dallas: 21.55 Superflip - igra s publiko; 22.22 čikago; 0.00 Fligh Chaparral - vestern.
TV AVSTR! JA 2
12.30 Smučanje za svetovni pokal - slalom za moške: 12.55 2. tek; 16.00 VVurlitzer; 17.00 Komunikacija in družba; 17.30 Dežela in ljudje: 18.00 Bavarske svetske zgodbe; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Bitje srca - film; 21.40 Novo v kinu; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Vzhodna dokumentacija - mali brat Slovaška; 23.10 Knjiga meseca; 23.30 Aktualno; 23.35 Jourfixe; 0.35 Poročila.
16.00	Wurlitzer; 17.15 Sama zrcala v pragozdu -model pomoči deželam v razvoju; 18.00 Alpe-Jadran-magacin; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report;
21.05	Dynasty-Denverjev elan; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; poročila.
16.00	Wur!itzer; 16.40 Pustolovščine Sherlock Holmesa; 17.30 4000 let v trenutkih - ..izraelske impresije"; 18.00 2X7- tedenski pregled TV programa;
18.30	Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal;
20.15	Zrcalne podobe; 21.00 O jedi, kopanju in spanju; 21.20 Znanje specialno; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Propadli nasprotniki - film; 23.50 Aktualno; 23.55 Božični dopust -film; 1.25 Poročila.
9.20 Smučanje za svetovni pokal - veleslalom za moške 1. tek; 11.25 Smučanje za svetovni pokal -slalom za ženske 1. tek; 12.25 2. tek; 12.55 2. tek za moške (iz Kranjske gore); 13.45 Svetovno prvenstvo v šahu 1987; 14.15 Gulti - vesele šolske ure v preteklosti; 15.15 Vaša glasbena želja; 16.00 Visoki zbor - oddaja o delu parlamenta; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Trailer; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 čas v sliki; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Dolina upanja.
9.05	Risanke; 9.10 Postanje sanj; 9.40 Sto mojstrovin; 9.50 Lili Novy - Pesnica dveh svetov; 10.30 Tedaj; 10.40 Glasbene dragocenosti; 12.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Me-spe-cialno; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 Avstrija v sliki v nedeljo; 18.45 6 iz 45 - žrebanje lota; 19.00 Čas v sliki; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Stavim, da...-zabavna oddaja; 22.05 Schalom; 22.10 Nora kura - film; 23.50 Aktualno;
23.55	Čikago 1930; 0.45 Poročila.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Telekoleg-fizika; 18.00 Lin-denstraBe; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwaldu; 21.00 Studio lota; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling -gospodarksi magacin; 21.50 Stranski pogledi;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Kot divje mačke - film;
23.55	Aktualno; 0.00 Orkester; 0.25 Poročila.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Orientacija; 18.00 Srečni Luka; 18.30 Avstrija k sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno: 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Komaj verjetno - zabavna oddaja;
21.00	Poglej in zadeni; 21.07 Zvezda za eno noč -..kandidati kviza v eni noči"; 21.55 Stranski pogledi:
22.00	Čas v sliki; 22.22 Klub 2; poročila.
TV LJUBLJANA 1
9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M) 1. tek; 11.00 Integrali; 11.40 Skrivnosti srca: Ljubosumnost in Trinidad; 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M) 2. tek; 14.25-23.45 Teletekst; 14.40 Videostrani; 14.55 Mozaik; 15.35 Angleščina XXVII; 16.05 Francoščina X; 16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M), posnetek; 17.20 Kljukčeve dogodivščine; 17.35 Utonilo je sonce; 18.15 Aids; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zelena soba; 21.40 Dnevnik.
10.00	Šolska TV: glasbena vzgoja, kulturna dediščina; 10.55 Velika rdeča divizija; 15.40-23.10Tele-tekst; 15.55 Videostrani; 16.10 Mozaik-šolska TV;
17.05	Čriček išče sonce; 17.30 Pisma iz TV klobuka; 17.45 Bilo je...; 18.15 Čas, ki živi: Bosančki; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05 Vegetina kuhinja;
21.15	Kalemegdanska razmišljanja: Grofje celjski in Honyadiji; 22.30 Manjšine - bogastvo Evrope.
10.00	Tednik; 11.00 Mednarodna obzorja; 11.40 Gosta Berling; 15.25-0.30 Teletekst; 15.40 Videostrani; 15.55 Tednik; 16.55 Mednarodna obzorja; 17.35 Pravljica o carju Saltanu; 17.50 Super stara mama; 18.15 Tisoč udarcev; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov;
19.30	Dnevnik; 19.55 Korak pred drugimi; 20.25 Planet Zemlja: Solarno morje; 21.25 Sever in jug;
22.15	Dnevnik: 22.30 Minnie in Moskowicz; 0.20 Videostrani.
7.30-23.20 Teletekst; 7.45 Videostrani; 7.55 Radovedni taček; 8.10 Pamet je boljša kot žamet; 8.15 Kljukčeve dogodivščine; 8.30 Utonilo je sonce; 9.10 Čriček išče sonce; 9.35 Pravljica o carju Saltanu; 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (M) 1. tek; 11.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Ž) posnetek; 11.45 Mesta: Titograd; 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju (Ž) 2. tek; 13.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju -veleslalom (M) 2. tek; 14.00 Ex!ibris M&M.
8.00-23.55 Teletekst; 8.15 Videostrani; 8.25 Živ žav; 9.20 Super stara mama; 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M) 1. tek; 11.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (2) 1. tek; 11.30 Vrnitev v paradiž; 12.25 Svetovni pokat v alpskem smučanju - veleslalom (Ž) 2. tek; 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M) 2. tek; 14.00 Planet Zemlja: Solarno morje; 14.25 Glasbena oddaja; 15.15 Videostrani; 15.30 Hiša;
17.00	Wi!) Penny; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani.
10.00	Zrcalo tedna; 10.20 Ciklus Axe!a Cortija: Kam in nazaj: Dobrodošli na Dunaju; 16.35-23.05 Teletekst; 16.50 Videostrani; 17.05 Mozaik; 17.25 Radovedni taček; 17.40 Pamet je boljša kot žamet; 17.45 Znak; 18.15 Glasbeni ropot; 18.45 Risanka;
18.55	Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12!z TVsporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Usodna križanja - 5. del; 21.10 Omizje; 22.50 Videostrani.
10.00	Šolska TV: Kemija, naravoslovje; obrambna vzgoja; 11.00 Jezikovni utrinki; 11.05 Angleščina XXVIII; Francoščina XI; 15.55-23.40 Teletekst; 16.10 Videostrani; 16.25 Mozaik-ŠolskaTV; 17.25 Poročila; 17.30 Periskop; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik in poročilo s konference SZDL Slovenije; 20.35 Gledališka predstava; Integrali; Dnevnik; Videostrani.

sei
17.00 Dnevnik; 17 * ževalna oddaja; 1 * črke - kviz; 19.00* Dnevnik; 20.00 danes, jutri; 21 . tišine - posnetek lf*ol:
9.1
(*eče
17.10 Dnevnik; 17 3 žinski magacin " 'al Risanka; 18.40 Št^e dar; 19.10 Risanki glasba; 21.00 Pore!* 22.35 Knjige in mis
:3 *vni
17.10 Dnevnik; 1? 'ča: ja; 1.8.00 Znanost; '*<a črke - kviz; 19.00* *bas Dnevnik; 20.00 Z ber Včeraj, danes, jul Brat avtor, en film.
14.40 Jugoslavija, '*5 šajo smrt - mladi* Č.4I dano-drama; l7.*'Pre Šibenik 87; 18.40* bri: 19.30 Dnevnik; 20."asl viran čas; 21.45 Pd**Fi 22.50 Športna soM
8.55 Poročila; 9.*^ * jt 12.00 Opoldanski* *00 za Davisov pokal ** ^5 19.30 Dnevnik; 20 ^ mentarna serija; 7* Id Maupassantove
dokumentarna od<**4i Poezija.
17.10 Dnevnik; 17.* 6jt. oddaja; 17.45 Otro***8 program; 18.55 P** *r športu; 19.30 Dneyg politična oddaja; ^ "**k danes, jutri; 21.OS Srt Znanost.
17.30	Angleščina ,0o
18.30	Mostovi -^* Dnevnik; 20.00 K^ *jja teto življenja nam 0 yt Manjšine - bogas** '2
vključitev; 21.50 Za"ar
21. december:
S!ovenca v koroški kmetijski zbornici
Sreda, 16.12.
Narodno-zabavna
glasba
Četrtek, 17.12.
Rož-Podjurta-Zila
Nedelja, 20.12.
Pred 150-imi leti seje rodil skladatelj Anton Foerster - komponist priljubljene opere ..Gorenjski slavček"
Petek, 18.12.
Domača in ledinska imena (dr. A. Feinig)
Sobota, 19.12.
Duhovni nagovor (žpk. F. Zergoi)
Voščila (M. Hartmann)
Ponedeljek, 21.12.
Slovenca v koroški kmetijski zbornici: Janko Zvvitter in Štefan Domej
Torek, 22.12.
Rim - reportaža
Leto dni sta v njej, mlada južnpkoroška kmeta kot predstavnika slovenskega kmečkega življa: Janko Zwitter iz Zahomca in dipl. inž. Štefan Domej iz Rinko!. Eden iz Žile, drugi iz Podjune. Vmes je Rož. Oba s svojo dejavnostjo posegata v te predele.
Po letu dni je čas za bilanco. Po največjem dosedanjem uspehu Liste južnokoroških kmetov je treba ugotoviti, kaj sta dosegla v Koroški kmetijski zbornici, s kakšnimi težavami se borita, in v koliko njune mladostne energije gredo v korak s potrebami realne kmetijske politike v strokovni kmečki organizaciji. Sedaj oba odgovarjata za razvoj, nosita odgovornost. Janko Zwitter in Štefan Domej dajeta obračun.
SLOVENSM
VEM
Naročam ^ da mi ga po^
Ime in priimek
naslov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino (250 šiling slavijo) redno plačeval(a) in prosim, da mi

(kraj in datum)

RAMO LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEVtZtJt
I7"serija;18.00lzobra-;1^a; 18.40 številke in .00^.10 Risanka; 19.30 ) ^er; 21.30 Včeraj, l.4^i večer: Dumanske k dolskega gledališča.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz*naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljakželja; 18.15 Naš gost.

1?aoddaja; 18.00 Družina oddaja; 18.30 -kviz; 19.00 Koležnik; 20.00 Narodna Dokumentarni večer;
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Danes smo izbrati; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 19.35 Lahko noč, otroci.
17 'čas - otroška odda-st; 'ka; 18.40 Številke in )0 "Čavna glasba; 19.30 3 bena oddaja; 20.45 ju'1'ani film; 22.35 En
ja, "5.10 Mravlje prina-dif 6.40 Vzemi, pa ti bo 71 'Predstava s festivala 0! briška nadaljevanka; !(Žs!onu; 20.55 Rezer-Pb 0 Feljton; 22.20 Jazz;
I.Mjutri in igrani film;
ki^00Goteborg:Tenis I'"5 Oddaja iz kulture; 2D'ba!zumov-doku-:^ldanes, jutri; 21.15 4^0 Liki revolucije -)d<*Vlal! koncert; 23.05
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 V slogu glasbene romantike: Smetana, Grieg in Dvorak; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba.
4.30	Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
18.30	S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 23.05 Literarni nokturno.
5.00 Poročita; 5.30 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice.
-^bjteznami-otroška <Ž8.00 Beograjski TV !ndirekt - oddaja o 'gumenti - zunanje-Ž"cert; 20.45 Včeraj, ' ameriški film; 22.35
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka: 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križem-kraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 15.00 Radio danes, radio jutri.
Giovanni Boccaccio in Stane Sever
Četrtek, 17. 12. 1987, TV LJ1,17.45 — V tem tednu se spominjamo dveh velikih umetnikov: slovenskega igralca Staneta Severja in italijanskega pisatelja Giovannija Boccaccia. Zato je oddaja „Bilo je..." namenjena spominu obeh znamenitih mož. Najprej bomo obudili spomin na nekaj velikih in pomembnih vlog igralca Staneta Severja, v katerih je do danes ostal v nepozabnem spominu. Med številnimi liki, ki jih je ustvaril, je tudi drobna vloga Boccaccia, ki jo je izoblikoval v televizijski nadaljevanki „Dekameron". S to njegovo vlogo in z odlomki iz dramatizacije novele „0 študentu in gospe" pa se bomo spomnili tudi velikega italijanskega renesančnega pisatelja Giovannija Boccaccia.
Trpinčenje otrok ni iznajdba stoi.
Petek, 18.12.1987, TV LJ1,18.15-Trpinčenje otrok ni iznajdba 20. stoletja, ampak je staro kot človeštvo. Sicer je vzgoja s tepežem pogosto naletela na kritiko, vendar se je zamisel o zaščiti nebogljenih pojavila dokaj pozno: v Angliji npr. v začetku 18. stoletja, v Kanadi pa so pred več kot sto leti sprejeli zakon o zaščiti otrok. Evropa se je razširjenosti in grozovitosti tega početja zavedla šele v 60. letih tega stoletja. Zadnja oddaja, ki so jo pripravili v uredništvu zagrebške televizije, govori o pravnem, psihosocialnem in medicinskem reševanju tega problema.
Od začetkov do neizogibnega konca
Petek, 18.12.1987, TV LJ1, 20.25 — Energija s Sonca poganja velikansko kroženje zraka in vode. Svetolobo uporabljajo rastline kot temelj globalne prehranjevalne verige, ki ustvarja energijo, od katere je odvisno skoraj vse življenje na Zemlji. Nove raziskave kažejo, da je Sonce odločilnega pomena tudi pri drugih zemeljskih pojavih. Ko spoznavamo, kako vpliva na Zemljo, začenjamo spoznavati tudi strukturo in mehaniko samega Sonca. „Solarno morje" povede gledalca na pot skozi prostor in čas. Pokaže mu Sonce v vsej njegovi lepoti in mu pove zgodbo o njegovem razvoju od začetkov do neizogibnega konca.
'a DO Francoščina XI; "/ideogodba; 19.30 Za kakšno kvali-
rebanje lota; 20.35 21.05 Disko fotk-
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 19.35 Lahko noč, otroci; 23.05 Literarni nokturno.
Gorski kristal na Dachsteinu
Torek, 22.12.1987, TV Al, 20.15 - ..Gorski kristal" Adalberta Stifterja začenja dva dni pred svetim večerom. Opisuje čudežno rešitev dveh otrok, ki sta se v snežnem metežu zgubila v gorah in jih iščejo vsi vaščani. Sedanji film „Dežela gora" se pravtako loteva iste tematike. Posebnost tega filma pa je v tem, da se režiser vrača s posnetki na originalna prizorišča Adalberta Stifterja, namreč na goro Dachstein.
Tri epizode o obrazih groze
Sreda, 16. 12. 1987, TV1, 22.00 - ..Trije obrazi groze" se imenujejo tri epizode po pripovedih Leva Tolstoja, Antona Čehova in Guyja de Maupassanta. Slika prikazuje grozo ženske iz pripovedi ..Telefon" po Maupassantu.
Čehi in Siovaki
Sreda, 16. 12. 1987, TV A2, 22.22 - V okviru oddaje ..Dokumentacija vzhoda" bo tokrat govora o Slovakih. Ti štejejo 5 milijonov članov in zanje dostikrat slišimo, da so mali bratje Čehov in da so v njihovi senci, vendar njihova dejanja zaslužijo dosti več pozornosti drugih narodov.
Caravaggio zarota
Petek, 18. 12. 1987, TV Al, 0.25 — Peter Watson, novinar, se je leta 1979 posvetil raziskavam o ukradenih umetninah. Da bi dosegel čim večje uspehe, je menjal identiteto in bil več kot tri leta na sledi „mafiji umetnin". O tem bo govora tudi v oddaji ..Mojstrska dela". Pred dokumentarno oddajo pa je na sporedu fim ..Caravaggio".
Pesnica Liii Novy
Nedelja, 20. 12. 1987, TV A2, 9.50 - Lili Novy (1885-1958) je podoba ženske osebnosti. Rojena v Gradcu je bila z nemškim jezikom ravno tako povezana kot s slovenskim. Pripravila je pot moderni slovenski liriki.
.^'vestnik" in prosim, "^naslednji nastov:


dinarjev - za Jugo-''' ^un in položnico.


(podpis)
Naročite in širite Slovenski vestnik!
Spoštovana bratka, spoštovani bratec Stoven-skega vestnika! V roki imate nov«, sodobno števitko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obtika, vsebina, novi, botj ročni format in še marsikaj drugega ugajato. Z novo koncepcijo hoče Stovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpot-nite naročitnico in jo poštjite na nastov: Stovenski vestnik, Tarviser Stratte tb, 9020 Cetovec/ Ktagenfurt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezptačno!
RAD!0 MAFMBOR - PROGRAM MM 2
Od ponedeljka do sobote: Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program 6.00-6.30 Križem -kražem
6.30-7.00 Glasbena skrinja
7.0(1-10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-
glasbeni
spomini
12.00-	14.00 Aktualno
14.00-	16.00 Glasbeni vrtiljak
16.00-	19.0(1 Vabimo na kavo
19.00-	19.30 Križem-kražem 19.3(1-20.00 Lovely
mušic
20.00-	22.00 Hit corner
22.00-	24.00 Specialitete
MM2
Informativne oddaje:
(od ponedeljka do sobotp)
6.35 vreme za pomorščake (v slovenščini, angleščini, nemščini ali italijanščini)
8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30 in 13.30 poročila v nem.
12.00	in 16.00 poročila v angl.
14.00	in 18.00 poročila v franc.
22.15 informativna oddaja v nemščini in angleščini Prometne informacije od 7. do 19. ure vsako uro ob četrtintričetrt	i
Informativne oddaje:
(ob nedeljah)
9.30.	11.30,13.30 v nemščini Prometne informacije od 7.
do 19. ure vsako uro ob četrtintričetrt
Ob nedeljah Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program
6.00-	6.30 Križem - kražem -narodnozabavna glasba
6.30-	7.00 Glasbena skrinja
7.00-	10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories - glasbeni spomini
12.00-	14.00 Glasbeni vrtiljak
14.00-	17.00 Popoldne z MM 2
17.00-	18.00 Hit Corner-ura za glasbene uspešnice
18.00-	18.30 Križem - kražem
18.30-	19.30 Country
19.30-	20.30 TOP TEN - mednarodna lestvca
20.30-	22.00 Happy Pop-vedre melodije
22.00-	24.00 Glasba na tekočem traku
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda	Kutturna taberna	DOLGA NOČ ALBERTA EHRENSTEINA (nem.)	Kutturno društvo
16.12. 20.00	Pri Joktnu, Cetovec	Recita) Fritza Kohtesa po knjigi K. M. Gaussa	Pri Joktnu
Sreda	v prostorih	„KAKŠNO ŠOLO NAM VSILJUJEJO TRI	Stovensko prosvetno
16.12.	tjudske šote	STRANKE?" informira: univ. asis.	društvo Herman
19.00	na Kotu	dr. Mirko VVakounig	Vetik
Sreda	Ktubski prostori	OTVORITEV KLUBSKE KNJIŽNICE	KSŠŠD
16.12.	Mondscheing. 11, Spored: Književniki in kantavtorji		
20.00	1070 Dunaj	iz Ljubtjane in Jani Oswatd.	
Četrtek	univerza	ELLA (Herbert Achternbusch)	proUNtKUM
17.12. 20.30	Cetovec	igra: Joachim Bauer, režija: VictorOtter,	
četrtek	Otroški vrtec,	..KAKŠNO ŠOLO NAM VSILJUJEJO	Stovensko prosvetno
17.12.	Škofiče	TR! STRANKE?"	društvo ..Edinost"
19.30		informira: Dr. Susanne Dermutz s čelov, univerze Škofiče	
Četrtek	društvena soba	..KAKŠNO ŠOLO NAM VSILJUJEJO	Stovensko prosvetno
17.12.	v Zadrugi v	TR! STRANKE?	društvo v
20.00	Šentjanžu	informira: univ. asis. dr. Mirko VVakounig	Šentjanžu
Četrtek	srednja dvorana	KONCERT MPZ Jakobus PETELiN GALLUS	Mešani pevski
17.12.	DomaGtasbe	Na sporedu: Pesmi J. Petetina Gattusa, ktasična	zbor „Jakob Petetin
19.30	v Cetovcu	titeratura, pesmi cerkvenega teta, stovenske pesmi. Vodi: Jože Ropitz.	Gattus"
Sobota	farna cerkev	PASTIRSKA IGRA - Andrej Šuster Drabosnjak	KKZ
19.12. 19.00	v šentitju	(ponovitev)	
Nedetja	farna cerkev	PASTiRSKA !GRA-Andrej Šuster Drabosnjak	KKZ
20.12. 14.30 in 19.00	v Šentitju	(ponovitev)	
Nedelja	pri Kovaču	BOŽ!ČN!CA-domačini za domače	Stovensko prosvetno
20.12.	naObirskem	Sodetujejo: Obirski ženski oktet, bratje Smrtnik,	društvo Vatentin
19.00		moški pevski zbor, dektiški tercet in Breti	Potanšek na Obirskem
od 22.12. do 26.12.	prosvete v Tinjah	BOŽIČ ZA STAREJŠE IN OSAMELE LJUDI	Sodatitas
Sobota	Kutturnidom	DRUŠTVENI PLES	Stovensko prosvetno
26.12. 19.30	naBrnci	igra: Ansambet Drava iz Borovetj, sodeiuje: Votkstanzgruppe Furnitz, srečetov.	društvo Dobrač
Četrtek	Občinska hiša	SiLVESTROVANJE	Stovenska prosvetna
31.12.	v Borovtjah	!gra: Ptaninskisekstet.	društva iz Borovetj,
20.00		Rezervacija miz: Methior Verdet, tet.: 042 27/21 392.	Stovenjega Ptajberka, Šentjanža in iz Sete/Kota
Nedeija	Kutturnidom	NOVOLETN! KONCERT	Stovensko prosvetno
3.1.1988 14.30	v Šentprimožu	Sodetujejo: MePZ Danica, Vokatni ansambet Danica, Mtajši mtadinski zbor Danica, MoPZ	društvo Danica
od 3.1.	Katotiški dom	IZOBRAŽEVALNI DNEVI-za dekleta in fante	Sodatitas
do 6.1.	prosvete v Tinjah	naših kmetij, za mtajše žene in može, za vse interesente Spremtjevatcatečaja: dipt. inž. Štefan Domej, Rinkote in Martin Pande), Tinje. Prijave: najkasneje do 30.12. Prispevek: 1000 šit. (znižano 900 šit.)	
Sobota	Dom sindikata	37.SLOVENSK!PLES	Stovenska prosvetna
9.1. 20.00	v Cetovcu	igrata: ansambta AGROPOP (Ljubtjana) in ŠtK (Vetenje). Društva in organizacije tahko rezervirajo mize. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih društvih, v stovenskih knjigarnah in v pisarni SPZ.	zveza
		RAZSTAVE	
do10.1.?988
Gaterie 61	DiALOGi - Razstava grafik umetnikov s Koroške, Siovenije in
Bahnhofstr. 24, Cetovec	Furianije-Juiijske krajine (Jože Ciuha, Giseibert Hoke, Andrej Jemec,
Kiki Kogeinik, Cornetius Kotig. Lojze Logar, Vatentin Oman, Kiavdij Patčič, Jože Spaca), Lojze Spacat, Franko Vecchiet, Giuseppe Zigaina).
do 23. decembra
Kuiturna taberna Pri Joktnu Renata Bovhan - stike na ptatnu in keramike Cetovec
Kuiturna taberna Pri Jokinu Cetovec	PLANiNE V SLiK! - fotografski natečaj Stovenskega ptaninskega društva v Cetovcu
Kunstierhaus Cetovec	Retrospektiva de! Egona Wuchererja do31.12.
Kunstierhaus - Kieine Gaierie A!exander Kandut - o črtah in obtikah Cetovec	do 22.12.	
Knjigarna Magnet Vetikovec	Božična razstava
Gaierie Carinthia Cetovec	Hans Staudacher- Novejša deta na ptatnu
Karntner Landesgaterie Arnotd Ciementschitsch - razstava ob 100. rojstva umetnika Cetovec	do 31.1.
SLOVENSKI
izdajateij in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
VESTNIK
Beseda o Drabosnjaku
Po odrski uprizoritvi Pastirske igre Andreja Šusterja Drabosnjaka sta Slavistični inštitut celovške univeze in KKZ v Celovcu priredila simpozij o koroškem bukovni-ku, katerega 220 -letnico rojstva bomo slavili 'naslednje leto. Po uvodnih besedah dr.Gerharda Newek!owskega je dr. Bratko Kreft v imenu SAZU poudaril pomen 1. znanstvenega simpozija o Andreju Šusterju Drabosnjaku.
_ Dvorni svetnik dr.
Pavle Zablatnik, eden najboljših poznavalcev Drabosnjakovih del, je spregovoril o Drabosnjaku kot dramatiku in nadrobno predstavil igro o Kristusovem trpljenju ali Pasijonu, Pastirsko ali božično igro in Igro o zgubljenem sinu. Dr. Janko Zerzer je prebral referat dr. Nika Kureta o Drabosnjakovih izgubljenih igrah -Igri o Egiptovskem Jožefu, Igri o bogatem možu in Igri o Amanu in Esteri.
Dr. Bruno Hartman je spregovoril o uprizarjanju Drabosnjakovih iger na poklicnem odru, saj je prav on povzdignil Izgubljenega sina in Pastirsko igro na oder poklicnega gledališča. Zato je ravno dr. Hartman spregovoril o mnogih težavah, s katerimi se je soočal kot dramaturg Drabosnjakovih del.
Dr. Jurij Fikfak se je posvetil recepciji Drabo-snjakovega dela, pri čemer je njegov prispevek sprožil živahno diskusijo, saj so nekateri strokovnjaki, ki jih je Fikfak citiral, medtem močno spremenili svoje mnenje.
Dr. Herta Lausegger je pravtako iz izkušenj navedla jezikovne značilnosti Drabosnjakovih besedil. V celoti je simpozij o Drabosnjaku naletel na velik odziv. Slišati je bilo, da bo Mohorjeva izdala Dra-bosnjakova dela v knjiž-nji obliki.	^ p
Dr. Herta Lausegger česf/fa dr. Pav/efu Zab/afn<ku za njegov 75. ž;'v//'enjsk/ jub/7e/.
Dunajski siavisti v Ljubijani
Pred nedavnim so se študentje slavističnega oddelka dunajske univerze pod vodstvom akad. prof. dr. Mareša mudili v Ljubljani. Ekskurzije, ki je bila prvi javni obisk dunajskih slavistov, se je udeležil tudi akad. prof. dr. Katičič.
Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Bratko Kreft je v akademiji sprejel dunajske goste ter jim na kratko razložil strukturo in razvoj ustanove. O delovanju posameznih inštitutov so nato poročali France Bernik (za slov. literaturo), France Jakopin (za slov. jezik), Darko Dolinar (za literarno teorijo), Zmaga Kumer (za slov. narodopisje) in Primož
Ramovž (za muzikološki inst.). Udeleženci ekskurzije so obiskali tudi Slovensko Matico, kjer sta njen predsednik Bogo Grafenauer ter podpredsednik Primož Simoniti poročala o zgodovini Matice in njenem programu.
Namen izleta je bil, da študentje dunajskega slavističnega inštituta spoznajo Ljubljano kot glavno mesto in kulturno središče Slovencev. Velik del programa je bil zato tudi posvečen obisku kulturnih spomenikov, narodnega gledališča ter ogledu najizrazitejših
dokumentov Plečnikove umetnosti in ustvarjalnosti. Za realizacijo zadnjega gre zasluga pred-
vsem Damjanu Prelov-šku, ki je Plečnika predstavil tudi kot šele danes na novo odkritega in svetovno priznanega ustvarjalca.
Ekskurzija je Dunajčane zelo navdušila, za v bodoče pričakujejo povraten obisk s strani gostiteljev. Zahvale za požrtvovalno pripravo gredo dr. Katji Sturm-Schnabl, lektorici slov. literature na dunajski slavistiki, Borisu Gombaču, direktorju narodnega muzeja v Ljubljani, Stanetu Grandarju, znanstvenemu sodelavcu SAZU ter Damjanu Pre-lovšku, največjemu poznavalcu Plečnika in njegovega življenjskega
Hlapec Jernej -
Za pomemben dogodek je treba šteti operno izvedbo Hlapca Jerneja in njegove pravice skladatelja Nikole Hercigo-nje, saj ta uprizoritev močno odmeva tako rekoč po vsej Jugoslaviji. Koncertno delo, ki ga je Hercigonja uglasbil po Cankarjevem Hlapcu Jerneju, je doživelo svojo odrsko postavitev v mariborski operi,kjer je bila premiera 26. novembra, režijsko pa jo je pripravil Franjo Potočnik. Opernemu zboru in solistom sta priskočila na pomoč še Akademski zbor Boris Kraiger in otroški zbor Osnovne šole Bojan Ilich, kar pomeni, da je uprizoritev Hlapca Jerneja kar spektakularno
odrsko dejanje. Glasbeno je predstavo vodil dirigent Stane Jurgec.
Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica je v Hercigonjevi glasbeni zamisli neke vrste oratorij, torej koncertno glasbeno delo. V tej obliki je tudi doživelo svojo krstno izvedbo v Beogradu leta 1984. Nikola Hercigonja je hrvaški skladatelj, rojen leta 1911, njegovo skladateljsko izhodišče pa je narodna glasba. To je potrdil že v operi Gorski venec in v številnih drugih skladbah, zdaj pa znova v Hlapcu Jerneju.
V mariborski operi so potemtakem pripravili odrsko izvedbo tega
opera
prvenstveno koncertnega dela. Naloga ni bila najlažja, saj je dogajanja malo, celotna pripovedna teža pa je strnjena ob znanem Jernejevem socialnem spopadu s svojim okoljem. Mariborski ustvarjalci pa so si pomagali s sceno in drugimi izraznimi sredstvi, na primer s projekcijami slik, da so dosegli ustrezno razgibanost predstave in da je predstava zadržala občinstvo s svojo zanimivostjo in jasno pripovedjo.
Odmevi, ki so po premieri segli celo do beograjskega tiska, pravijo, da je to ena najboljših predstav mariborske opere.
Vili Vuk
/Va pros/av/ 60-/e7n/'ce SPD „Za/y'a" so sode/o va/e t/se sekc//e y'ob/7e)nega društva /n po/raza/e st/o/o bogato ku/turno de/'avnost.
Mogočna manifestacija ob oO-ietnici ^Zarje^
Nabito potna dvorana, primeren in odiično izveden spored, vse to je jubilejni proslavi 80-Ietnice SPD „Zarja" v Železni Kapli pretekli petek v farni dvorani dalo pečat slavnostnega vzdušja. Predsednika Miha Travnik je ob tej priložnosti pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med njimi župana iz Železne Kaple dr. Hallerja, župana iz Kranja tov. Torkarja, bivšega predsednika deželnega zbora Gutenbrunnerja, kanclerja krške škofije monsg. Krištofa, predstavnike obeh osrednjih kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev ter sosednjih in pobratenih društev s Koroške in Slovenije.
Čeprav so spored oblikovale vse kulturne skupine „Zarje" (pevska zbora, tamburaši, folklore, recitatorji in ansambel Korenika), kar že samo po sebi daje pisano podobo, je vendarle šlo za premišljeno in vsklajeno podajanje posameznih točk, ki so se harmonično prelivale iz ene v drugo. Tu se je spet uveljavil režiser Polde Zun-der, ki je spretno uresničil to zahtevno nalogo. Tako je bil spored mogočna kulturna manifestacija, v kateri je prišla do izraza naša kultura v vseh njenih oblikah, pa tudi jasna izpoved, da naši rojaki v Železni Kapli ne bodo dopustili, da bi tam slovenska beseda zamrla.
To je prišlo do izraza tudi v
SPD „Zaga" je ob svojem job;7eju preje/a štev;7ne čestitke /n priznanja, med njimi tudi od Zveze združenj borcev S/oven/je.
slavnostnem govoru predsednika Travnika ter v pozdravnem govoru tajnika SPZ dr. Janka Malleja. Slednji je še posebej naglasil, da prav društvo v Železni Kapli upravičuje našo borbo proti ukinitvi skupne dvojezične šole, kakor tudi proti nameri, da bi iz politično strateških nagibov ustavili obratovanje tovarne Obir.
V Železni Kapli pa je bilo tudi jasno povedano, da hočemo biti koroški Slovenci zdrav člen povezovanja med obema narodoma sosedoma ter med Koroško in Slovenijo. Predstavniki matičnega naroda pa so izrazili zaskrbljenost glede trenutne situaci-
je, kar zadeva vprašanja šolstva ter upanje, da do načrtovane delitve ne bo prišlo.
Ob zaključku se je predsednik Miha Travnik zahvalil vsem, ki so doprinesli k tako uspešni proslavi, mi pa naj k temu dodajamo naše iskrene čestitke vsem vodjem sekcij, vodjema folklore Travdi Uršič in Zdravku Haderlapu, članom ansambla Korenika, recitatorjem in tamburašem, ki so oblikovali spored.
Brošura, ki jo je SPD ..Zarja" izdalo ob svojem jubileju pa daje obširen pregled dela društva v minulih 80. letih. Gradivo je zbral in uredil mag. Jože Blajs.
Med štev/7n/m obč;7isfyom so b/7/ tud/ števi/n; častni gost/e, ki so s svojo prisotnostjo potrditi ku/turno pos/anstvo „Zag'e" v občini, naši narodni skupnosti in tudi v deže/nem meri/u. Stika spodaj; /Vajm/ajši fo/k/oristi so s svojim nastopom navdušiti občinstvo, hkrati pa potrditi, da /ahko „Zaga" s ponosom stopa v 9. desetietje svoje dejavnosti.
Branje v Šentjanžu
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je po uspešnem nastopu v Šmihelu, pretekli petek organiziralo branje svojih članov tudi v Šentjanžu v Rožu.
V dvorani pri Tišlerju se je zbralo lepo število ljudi, predvsem mladine, ki je z zanimanjem prisluhnila besedi naših pesnikov in pisateljev. Prof. Štefan Pinter je pisatelje pozdravil v imenu domačega prosvetnega društva, potem pa nastopajoče književnike posamič predstavil občinstvu. Člani glasbene šole pa so prispevali prijetno glasbo.
Literarni večer, na katerem so iz svojih del brali Luka Sienčnik, Franc Merkač, Kristjan Močilnik, Tonči Haderlap, Janko Messner in Andrej Kokot, je znova pokazal, da se naši rojaki zelo zanimajo, kaj pišejo naši besedni umetniki.
DSPA bo z literarnimi nastopi svojih članov nadaljevalo tudi v bodoče, v načrtu pa ima tudi obisk pri Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani.
Pog/ed na razstavo.
P. Zablatnik 75-ietnik
Dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik (slika) je te dni praznoval svoj 75. rojstni dan. Veseli smo, da bivši, dolgoletni ravnatelj slovenske gimnazije, svoj življenjski jubilej lahko obhaja zdrav in čil.
Ko je pred leti odšel v zasluženi pokoj, se je z vso vnemo posvetil svojemu znanstveno-raziskovalnemu delu. Jubilant ima velike zasluge na področju raziskav slovenskih narodnih običajev na Koroškem, posebno pa se je izkazal kot raziskovalec del koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka; o njem je napisal številne razprave, za seboj pa ima tudi več knjižnih izdaj, ki so sad njegovih znanstvenih izsledkov.
Pavle Zablatnik se udejstvuje tudi v kulturnem življenju, več let je bil predsednik Krščanske kulturne zveze ter predsednik kulturnega društva v Celovcu. Za njegovo delo ga je KKZ odlikovala s Tischlerjevo nagrado.
Pavletu Zablatniku želimo vse najboljše, predvsem zdravja, da bi lahko še dolgo opravljal svoje poslanstvo kot kulturnik in duhovnik.
Razstava panjskih četnic iz Slovenije
30 dobro ohranjenih panjskih čelnic iz slovenske Štajerske si do konca meseca decembra lahko ogledate v filiali Landerbank nasproti koroške	deželne vlade.
Koroška sekcija Avstrijsko-jugoslovanskega društva je namreč v sodelovanju s celjskim pokrajinskim muzejem prejšnjo	sredo	številni
publiki predstavila to zanimivo razstavo.
Razstavljene ljudske umetnine so iz obdobja od 1838 do 1901. Celjski muzej pa se lahko pohvali, da je zbral nad 370 panjskih čelnic iz obdobja 1801 do 1939. Prof. Milena Moškon je ob otvoritvi razstave podrobno predstavila nastanek in razvoj te slovenske posebnosti (ki jo je za južno Koroško pred leti predstavila z lastno zbirko Slovenska prosvetna zveza). Motivi na razstavljenih panjskih čelnicah so vzeti iz starega in novega testamenta, ljudskega izročila in upodabljajo smešne
in tragične dogodke iz življenja (npr. svetnice, Pegam in Lampergar, gostilničar, ki s prikolico vozi svoj trebuh...).
Vzroki in pogoji nastanka te ljudske umetnosti še niso popolnoma razčiščeni, vsekakor domnevajo, da pisanih panjskih čelnic v 17. stoletju še niso poznali. Konec 18. stoletja je opaziti prve začetke. Najstarejša čelnica je datirana z letom 1758. Višek je umetnost dosegla v letih 1820-1880, po prvi svetovni vojni pa je izumrla; industrijske barve v primerjavi s prejšnjimi zemeljskimi niso več tako odporne in tudi vsebinsko je stvar zvodenela.
Predsednik društva WiHi Sereinig je med častnimi gosti med drugimi pozdravil gen. konzula SFRJ v Celovcu Boruta Miklavčiča in bivšega predsednika kor. deželnega zbora Josefa Gut-tenbrunnerja.
DEV!ZE/VALUTE
Deviznitečaji14.12.1987
Nakup Prodaja
us $	11.383	11.483
can $	8.69	8.79
angl. E	20.98	21.24
ir!	18.59	18.85
str	863.60	866.00
bfr	33.51	33.71
ff	206.31	208.19
hf!	624.46	627.34
dm	702.53	705.37
lit	0.946	0.964
dkr	182.00	183.40
nkr	179.37	180.83
skr	192.09	195.11
fmk	284.00	286.40
esc	8.44	8.80
ptas	10.33	10.49
yen	8.959	8.989
Vatutnitečaji14. 12.1987		
din	0.60	0.90
us $	11.20	11.80
can $	8.50	9.10
angl. E	20.55	21.75
irl	18.10	19.30
str	853.00	873.00
bfr	32.80	34.00
ff	202.50	212.50
hf!	617.00	633.00
dm	695.10	711.40
lit	0.925	0.985
dkr	178.50	185.50
nkr	175.50	183.50
skr	188.00	196.00
fmk	278.00	290.00
esc	8.10	9.50
ptas	10.10	10.90
yen	8.75	9.05
Pravočasno pred božičem: Prvenec ansambia „Drava"
„Pan/a re/"se /menu/'e prva /case/a ansamb/a „ Drava", /dso jo č/an/ s/rup/ne prec/sZav/7/ pre/e/č// Zec/en v nenavac/n/b pro-s/or/b, namreč vjazz-b/ubu KamoZ v Ce/ovcu. /\Ze/co///co nenavaden prosfor za predsfav/fev base/e, /d vsebu/'e 72 s/oven-s/c/b pesm/, b/craZ/ pa fnd/ ne, saj je v aAt/vnem ž/v//'enja ansamb/a samega prav /z/d prve /rase/e prav/abo nevsakdanje c/ož/veZ/e.
KaseZa, k/ jo je /zda/ /nza/ož/7 ansambe/,, Drava" v sode/o vanju oz. ob podpor/ S/ovenske prosvefne zveze, nud/ preg/ed skoz/ usZvaga/nosZ ansamb/a, b/craZ/ pa je /ud/ opozor/7o r/a našo boga/o ku/Zurno ded/šč/no. Pa še /o.* kase/a je /zš/a pravočasno pred bož/čem ko/ /epo dar/7o za //'ub//e//e s/ovenske g/asbe.
DELO V iNOZEMSTVU
/zš/a je knj/ga, k/ vas obš/rno /n/orm/ra o de/ovn/b dovo/jenj/b, o p/ačab, de/ovn/b /n s/anovanjsk/b razmerah, o v/zab, po/n/b s/rošk/b, k//'m/ /Zd. Dob/Ze /ud/ nas/ove pod/eZ/j, k/ po/rebu/e/o de/ovno s/7o v Evrop/, ZDA,	Kan a d/,
Zabodn/ /nd/j/, /4vs/ra//j7 /n na Da//'nem vzbodu. /Vod/jo vam de/o npr. v kov/nars/vu, o//'n/ /ndus/r/-j/, vr/nars/vu, po/rebujejo vozn/Tce, Zur/sZ/cne vod/če,
zapos///e se /abko v bo/e-//b /n res/a vrac/jab, ko/au-pa/r, na /uksusn/b kr/za/je-nj/b.
Če se za /o zan/maZe, nam p/š/Ze/ Brezp/ačne /nZormac/je dob/Ze, če pošZ/e/e že Zran/c/rano kuver/o na nas/ov; CE/VTRALb/DS Box 46, S-7 42 SZockbo/m Čvedska.
P.S.; De/ovn/b mes/ ne posredujemo/

4 18 19 23 26 31 (15)
brez jamstva!
XIX X21 221 211
brez jamstva!
+	A	B	C	D	E !	- G h	T r
1 2	G)						
	G)						
3	e					G)	
4					G	)	
5					G		G)
6	3					e	G)
Tl							G)
8					G	3	e
H. G. 7"renAwa/der js//ka zgoraj je Ze dn/ praznova/ svoj 60. rojs/n/ dan. Znan/ časop/sn/ Zo/ograZ je v Zem /e/u pos/a/ /ud/ s/a/n/ sode/a-vec „S/ovenskega ves/n/ka" /n s svoj/m/ proZes/ona/n/m/ posne/k/ obogaZ/7 naš //s/. Uredn/šZvo	„ S/o venskega
ves/n/ka" s/av//encu /skreno česZ/Za. /Va še mnoga /e/a dobrega sode/o vanja/
Križanka z aforizmom
VODORAVNO:	1.
srbski pripovednik in dramatik, avtor „Neči-ste krvi" in „Koštane" (Borislav), 2. morska ožina med polotokom Gelibolu (Evropa) in
Rešitev iz zadnje števiike
		'c	'Af			'L	'F	%	
	'7*	*	4)		/		r		
		o	Af	<4		*r	/	K	
'V	O	/v	/			'F		/	"L
'a		/	7				o	V	4
a		Z'/	A				/v	F	7
Malo Azijo, široka od 1 do 6 kilometrov (v antiki Helespont), 3. ljudski zdravnik, mazač, ranar - odposlanec, kurir, 4. prizorišče na odru - žensko ime, 5. listnato drevo s- trdim lesom -egipčanski sončni bog, 6. švedsko ime finskega imena Inari (prvo in zadnjo črko zamenjajte z E/ - avtomobilska oznaka Nizozemske, 7. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost, 8. oštevilčeni deli zakona; tudi deli verige -sodobni bosanski slikar, ki je uspel tudi v tujini (Safet).
NAVPIČNO: A. dve
črki, ki se v angleščini izgovarjata „š" - sedem-
najsta in četrta črka slovenske abecede, B-C-D-E: brano po vodo-vravniti vrsticah aforizem avtorja te križanke, F. starorimski naravoslovec, avtor dela „De rerum natura" (Tit Lukrecij) - izgovorjava črke M, G. osebni zaimek moškega spola -oranje (star izraz in hkrati eden najkrajših slovenskih samostalnikov, saj ima samo dve črki) - začetnici „Ljub-ljanskega zvona", H. eden od vodnih športov, 1. človek, ki deluje podtalno, J. kraj v bližini Prijedora (iz črk A, E, L in C).
sestavi) Jože Petelin
TEDEN3K! HOROSKOP
LEV(23. 7.-23. 8.)
Vaša agresivnost se je spremenila v usodno čakanje vsega, kar vam prinaša čas. Z izjemnim darom za pravičnost ste rešili vrsto skoraj usodnih zapletov. DEViCA(24.8.-23. 9.)
Veliko neizrečenega je že bilo v vašem življenju. In prav bi bilo, da se tudi vi enkrat za vselej stabilizirate. Sanje o imaginarni sreči zaenkrat opustite! Vaša srečna številka je pet. TEHTNICA(24. 9.-23.10.)
Velikokrat se boste še vprašali, če je bilo vse, kar ste počeli doslej, res tako uravnovešeno, kot naj bi vam zagotavljalo vaše nebesno znamenje. Držite se zemeljskih zakonitosti in veliko težav vam bo prihranjenih!
ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
Spet se boste izmazali. Grozila vam je neprijetna situacija, pa ste jo s svojo bistro-vidnostjo še pravi čas spregledali. Vaša srečna številka je petindvajset.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Vaše veselje bo v vsakem primeru poplačano, zato ker ste v svojih namerah iskreni in ste pripravljeni pomagati tudi drugim ljudem. Vaša srečna številka je devetindvajset.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Malo premislite, kaj počnete! Vse, kar ste si s težavo ustvarili, se lahko v hipu tudi podre. Za krivdo pa lahko dolžite samega
sebe.
Vaša srečna številka je devetintrideset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Že dolgo ste lepo spravljeni v plenicah in imajo vas vsi radi. Zato bodite previdni, da se komu, ki vas ceni, preveč ne zamerite. Vaša srečna številka je devetindevetdeset.
RIBI (19.2.-20.3.)
Če boste nadaljevali tako kot doslej, se boste ujeli v lastno mrežo. Zaupajte prijatelju, lahko tudi prijateljici, in vaših težav skorajda ne bo.
Vaša srečna številka je ena.
OVEN (21.3.-20.4.)
Počasi se boste morali navaditi na drugačno življenje, kot ste ga bili vajeni doslej. Vaš optimizem je vaša velika opora in zaupajte mu.
Vaša srečna številka je devetnajst.
BIK (21.4.-21.5.)
Imate posebno srečo, da so se komplikacije Zasukale v vaše dobro. Vaša trmoglavost je očitna, toda ne zanemarite tudi svojega pravega poguma!
Vaša srečna številka je dvaindvajset.
DVOJČKA (22. 5.-21.6.)
Narobe je samo to, da ste velikokrat odvisni od drugih ljudi. Tudi vaša dvojna naprava vam pogosto škodi, čeprav mislite. da ste nezmotljivi. Vaša srečna številke je nič.
RAK (22. 6.-22. 7.)
Najlepši počitek za vas bi bilo potovanje v tujino. Ker poleg vsega še posebej ljubite morje, bi vam morda morski zrak spet vrnil ravnotežje. Vaša srečna številka je sedemnajst.
OSTERREtCH !-AVSTRMA !

Or/r/oy7; z gorr;//;;; /;;;.s7o-vom, /a' /o je pr/prav;7 m jo vo^/ N. Porb.sč'/;, je zc/o r/oAra, <7a rre rečem - oJ/rčao. V^e je ze/o jajao m <7o7:amea-brcHO, verjelo m zgoc/ovm-.sCc, /e ;;cAaj me je mej predvajanjem dragega nada/jeva-nja ze/o mod/o. 71d serr; jezen. Za Aaj gre?
Po fcA.s;;;, Ara/erega je verjetno tado Aot oddajo prtpra-vd že omenjen;' gospod, naj 6/ po končan; prv; ^vetovn; vojn; ^/ovenc; .s/a;pao .s* gjo dngoj/ovan;'/; n; n; govora, y;'cer pa je bda to A;raA/'ev;'na .S7/.S, ;'n o A/rvat;'/; ntsem s/Zs?;/ ntče.sar, A'ar me neogtdno spo-mtnja na nePega 7/rvata pr; OT?E) napad/;', oz/roma oda-p;'ra/; novo tvorbo, dneno-vano 7/ e;; t.S' e/; d ,s; e rre /c/; ;n ce/o oA':;p;'ra/;' Ce/ovec, Ved-Atovec, .sAratda nažo 7/oro.s'Ato. Da na tem ozem/jt; ž;'v; .s/o-ven^Ar; ž;'ve/j že od pamdveAta — n;'t; be.sedtce.
Naj ma/o razjasntm v.so zadevo ^ prave ytran;', v vednost v.sem dst/m, At; j;'m po Pončan; oddaj; morda n; bdo ja.s;;o, a/; so .S7ovene; po /etn /9/g res oPnptra/; /7 o ros A o a/; ne. Pa /epo po vrst;;
Po jranco.sAo-prn.sA; vojn;', zdrnž/tv; Pa/;je ;'n r;a.s;anAn nemžAega cesarstva so s; evropsAe sde pr;'zadeva/e vzpostavd; novo ravnotežje. Z gospodarsAtm ;n predvsem vojašAtm vzponom Nemčtje ;'n z napada/no nemsAo znna-njo poddAo se je sredtšče Evrope prese/do /z Partza v Perdn. Pt.smarcA jAaterega Gerdard Pranse v svoj; Anjtg; optsnje Aot vraževernega požernda ;'n nasdn/Aaj, sedo/j pa njegov; nns/edn;A;, so že/ed' nemsA; ;ndnstr;j; odpret; pot do snrovtn ;n jo nve/jnvd; Aot vedAo sdo. g sA/epanjem razntd zavezntstev so posAn-sad' zavarovat; nemšAe meje ;'n
nve/javd; nemsAo vo/jo v meddržavntd	odnostd.
Zarad; tega se je že /eta 7g77 zddza/a s taAratno zlvstro-ogrsAo, dve /et; Aasneje se z Pastjo ;'n nasta/a je „zveza tred cesarjev". Vendar je samo dve /et; po tem nasta/a vedAa gospodnrsAn Artza, A; je traja/a od ?g75-7g, predvsem z vstajo v Dosn; ;'n 77er-cegov/n; t'n Po/gar;j;. Po nen-spesn; srdsA; /ntervenc/j; v podporo nporn/Aom je Pnstja v /et;'d Jg77—7g razdda tnrsA; odpor ;'n s; odpr/a pot prot; Car/gradn. Peta 7g7<§ so v gan /dejana podp/sad' taAo /meno-van; rasAo-tarsA; m;'r, A; je predvtdeva/ nastaneA vedAo-do/garsAe države, vendar so na nemsAo podado /stega /eta sAdcnd' v Perdna Aongres, Aaferega so se nde/ež;7e vse za Pa/Ann za/nteres/rane s;7e sAapno z VedAo Pr/tnn/jo /n Pranc/jo. Pos/ed;'ca Aongresa je d;/a, da so d;d' Past pr;'s;'-/jen; nd/nž;'t; svoje zadteve, sA/enjene s -San g rejeno v;7n mtrom, zlvstro-ogrsAa pa naj d; aprav/ja/a Posno ;n 77crccgov/no. P tem je Nem-čtja oArepda svoj vpdv na Pa/-Aana ;'n stor;7a prv; AoroA v svoj; podt/A; - Drang nacd Osten. Pa/Aan je posta/ sod smodn/Aa. Po avstro-ogrsA; aneAstj; Posne ;'n //ercegovtne /eta 790/? so se odnos; se pos/ndsnd.
2g. jantja 7974 je nvstro-ogrsAega presto/onas/edn;'Aa nadvojvodo Prnnca Perd;'-nanda v Sarajeva amort/ sta-
dent Gavrdo Pr/nctp (?g92— 797g) ;'n s tem sprož;'/ vrsto d;p/omatsA;d manevrov, A; so napos/ed pr/vedd' do vojne. Per se je Perdn zda/ sesaf/a avstrtjsAega /mpertja, sestav-/jenega ;'z mnog/d narodnost/, v pr/mera, če zlvstr;ja ne do ;'zAor;'st;7a možnost/, A/ j/ ga je nad// amor, je /e-ta pod pr/tZ-sAom 2& ja/;ja /stega /eta napoveda/a 5rd;j; vojno.
/S vstr/jc; so svoje nemsAe drate adogad' Aot mar/onete. Naj omen/m samo /zpr/čano dejstvo, da je d;7 taArafn/ avs-tro-ogrsA/ cesar Prane ./ožej taAo senZ/en, da je ves čas govor// o „proA/et;'d Pras/d, A/ so začed' to vojno", čeprav so ma njegov/ generad zatrjevad, da so t; Praš/ sedaj nj/dov/ zavezn/A/, Aar starema cesarja n/t/ najmanj n/ s/o v g/avo. (G. 7daa.se.' Gentj; na samem, str.; 746-47).
PresAočt/ dom st/r/ /eta grozote /n nada/jeva/ z /etom 797g, Ao se je 77. novembra v vagona v Comp/ensAem gozda, Ajer je b;7 stad jranco-sAega pove//'stva, Aonča/a ta mor/ja. V /mena vsed zavez-n/Aov je prem/rje podp/sa/ /rancosA/ marša/ Pocd. g tem je b;7o tad/ Aonec dadsdaršAe monard/je. PaAratn/ cesar Pare/ 7 je odše/ z draž/no neAam v Ntzjo zlvstr/jo, vendar Aam, do do/je vede/ g. PortZscb, Aot pa jaz. Nasta/a je nova repad/ZAa, z /menom, Aaterega sem že omenZ/, njen prv/ predstavn/A pa je b;7 precej nemsAo asmerjen. Potem
so se Aar vrstZ/e m/rovne pogodbe, versajsAapasanžer-mensAa pa rapa/sAa. Z drago omenjeno, sA/enjeno 79. septembra 7979 med antanto /n repad/ZAo Avstr/jo Aot nas/ed-n/co razpad/e /S vstro-ogrsAe, je nasta/a Gedos/ovašAa, g/av-n/na s/ovensA/d deže/ sAapno s drvafsA/m/ /n Posno /n 77er-cegov/no pa se je sAapaj z ve/ZAo grd/jo zveza/a v Ara/je-v/no g77g. dagos/ovansAa država je nasta/a 7. decembra /9/g vendar vprašanje Poro-šAe n/ d;7o arejeno. PaAo smo jo doAončno /zgad/d s sra-motn/m p/ed/sc/tom /eta 7 929, je znano. P/ed/sc/t namreč n/ poteAa/ taAo, Aot d/ rad/ to še danes poAaza/t sveta nemšAo asmerjen/ /1 vstr/jc/, marveč pod pr/sdo /n od odpuščanja /z s/ažd, od pr/Ar/t/d /n odArZ-t/d grožnjad. Pot s/mdo/ za svobodno /zd/ro so nam /adAo še danes vas E/de/Zče, po Ar/v/c/ pozad/jena /n odrt-njena vas. Vendar se je naše/ neAdo, A/ je sprev/de/ ama-zano Zgro d/p/omac/je - /n to je b;7 genera/ A/a/.ster. Od/očno je dote/ osvodod/t/ našo severno mejo. Zato je tad/ pr/še/ v Ce/ovec, vendar ne Aot oAapator, g. Port/scd/ Namreč dos/ej navedena dejstva so jasna /n sama po sed/ govor/jo o tem, Ado je v resn/ct ves čas oAap/ra/ s/o-vensAo zem/jo /n j/ vsdjeva/ nemšAo m/se/nost. Ce ne verjamete, preder/te AaAšno Anj/go o borb/ s/ovensAega naroda od Napo/eona naprej.
(Pgenera/a, A/ se je pogamno dor;7 za prav/ce s/ovensAega /jadstva /n A/ je še/e sedaj, po fo/ZAo /et/d dod;7 svoj spome-n/A, nebom večgovor//. Vsem nam je znan Aonec, A/ je, verjem/te g. Port/scd, ze/o trpeA /n do/eč, vendar je b;7 že vnaprej domenjen v d/p/omatsA/d Arog/d brez vednost/ /jadstva. Prav zarad/ tega me je v s/cer ze/o dodr/ oddaj/ jez;7o, da smo označen/ Aot agresorja
A/en/m, da g. Port/scd vse to ze/o dobro ve, pa vendar noče vedet/. Eog/čno je, da vsaA svojo domov/no pr/Aa-zaje v naj/epš/ /ač/, vendar taAa avtor/teta, Aot je g. Port/scd, ne d/ sme/n odstopat/ od zgodov/nsA/d dejstev, /n če ste že v svoj/ oddaj/ do/oč;7Z mesto PorošA/ po prv/ sve-tovn/ vojn/, d/ jo obravnava/; odjeAt/vno s težavam/ njen/d pred/va/cev, ne pa da te op/sn-jete Aot /jad/, A/ so vs/ prep/a-šen; zarad/ pr/doda sosednje vojsAe, v tem pr/mera tad/ g/ovencev. G. Port/scd verjetno ne ve, AaAo so Aončad' t/ „oAnpatorj/" s stran/ „prep/a-šen/b /n nedo/žn/d" nemšAa-tarjev /z Ce/ovca /n Ve/ZAov-ca, ad' pa noče vedet/, gamo še neAaj; ste vsa ta dejstva res pozab;'//, a/; pa postajate sen;7-n/, g. Port/scd? Pa A/jad vsema /ep pozdrav, saj je oddaja res zan/m/va.
P. g.; PaAršnoAo/Z spodd/-janje ted Zzpr/čan/b zgodov/n-sA/d dejstev ne sprejemam, n/t/ se ne dom spašča/ v po/e-m/Ao o vsem tem. Ce pa se vseeno najde AaAšna preveč nemšAo asmerjeno razgreta g/ava, naj ma sporoč/m, da sprejemam odgovor samo /n /zA/jačno v s/ovensAem jezZ-Aa. /čaj;/, če že že/Zte sprav/t/ nas g/ovence v geto /n nas /očevat/, potem m/ ne tvez/te o tej tem/ v nemšč/n/, da se raza-memo/
- KAROLINA KOLMANtČ- „
!zzvene!a je pesem
„Ja, kot je moja mama meni."
Previdno sta se najprej napotila proti kuhinji. Od tu sta zaznala že neko premikanje.
Ana je odprla vrata in se razveselila, rekoč:
„Pridi, Martin, saj so že vstali."
„Kar mirno me tikaj. Menda nismo včeraj zaman pili. Sorodniki smo in konec."
„Bog, če pa ne gre z jezika. Saj smo bili pred dnevi še pravi tujci."
„Kaj morem, ko pa imamo tako nagle otroke, da se v enem tednu odločijo. Jaz te bom kar tikal, Pepca, ker si bratovščine tik pred vožnjo res ne morem privoščiti."
„To se dobro sliši. Kaj bomo slepomišili. Mislim, da bom Vero tudi uspela prepričati in ji bom druga mama. tako, zdaj pa le za mizo. Kosilo čaka."
Ani se je sicer težko odlepilo z jezika, ko je vprašala:
„Komu si danes kuhala? Saj smo vso noč jedli?"
Vrata na stopnišču so se odprla. Andrej se je prikazal, ves skuštran, zabuhlih vek in rdečih oči.
„Fant, pod mrzel tuš z glavo, saj gledaš kot semafor. Potem
pa na pot", je opozarjal oče.
„Kosilo se ohlaja", je priganjala Pepca.
Starša sta sedla za mizo. Čez nekaj minut se je pridružil tudi Andrej. Izpod prhe je prišel ves svež in čil in začudeno je vprašal:
„A bomo samo Jančarji kobili?"
„Tudi en član Novakov bo med vami. Vsi ostali Novaki so potonili v spanju."
„Bova smela vsaj Vero zbuditi in ji reči zbogom?" je vzdihnila mati.
„ Menda je še tvoja hčer in ne kakšna kraljica", se je pošalil oče.
Kosilo, za katerega so prej še vsi trdili, da ni potrebno, je vendar vsem teknilo. Pred koncem so se pridružili še zadnji zaspanci.
„Tako sta se prepletli družini Jančar - Novak. Sestra, kako zveni v ušesu; glasbeno, mislim?"
..Zaenkrat bi imela oba priimka", jo je malce užaljeno opomnil Emil. Zbrali so se že ob avtomobilu. Mati in hčer sta se krepko solzili, oče je pripomnil:
..Nehajta, sicer nas bo odplavilo. Za nedeljo smo se
21
domenili; pri nas", je še spomnil oče Martin.
„To že, a brez mene. V sredo namreč zopet odpotujem", je resno povedal Peter.
Žena ga je razočarano pogledala. Razumel je to nemo radovednost.
„Moram, dopust poteče."
Jančarji so razumeli, da so odveč in Novaki jih niso zadrževali.
Tisto sredino jutro je ležalo svinčeno nad družino. Očetov kovček je stal napet in zaprt v veži. Njega še ni bilo iz kopalnice. Neka čudna napetost je visela v zraku, polna retoričnih vprašanj, očitkov, prošenj. Najbolj upravičeno bi privrelo skozi materine ustnice. Prikazal se je, nasmejan, veder in diskretno nadišavljen. Tedaj si ga je Vera natančno ogledala in morala si je priznati: ta petin-petdesetletnik je prikupen, visok in mikaven človek, le z rahlo potlačenim nosom. Za to postavo, urejen in pravilen obraz in uglajeno vedenje bi se navdušilo tudi kakšno dekle. Ni vedela, kje se je likal, doma ali ga je obrusila tujina.
Pri zajtrku so malo govorili. Emil je že prej odšel delat. Mož in žena sta prihranila besede
slovesa ali očitkov za čas, ko bo snaha odšla.
Tašča si je dala opravka z narezkom in pecivom, s katerim naj bi snaha pogostila svoj šolski kolektiv. Skrbno je še enkrat pregledala pladnje in nekako nestrpno nakazovala Veri, naj se odpelje. Vera je negotovo stopila k tastu, se skrbno izmotala tikanju, mu segla v roko in začela:
„Srečno pot! In iskrena hvala za darilo. Kombinacija z avtobusom in letalom gotovo ni najugodnejša."
„Ne skrbi. Vse bo v redu. Prihodnjič bom prišel zopet z avtom."
„Upam, da ne bomo zelo dolgo čakali. Srečno!"
Sedla je v star, že dokaj obrabljen tiček in zavila na cesto proti šoli.
Nekaj kolegov ji je čestitalo precej zjutraj, drugi so verjetno čakali na skupnp ravnateljevo voščilo. Tovarišica Irena, ki so se ji Novaki nekoč vsedli za vrat zaradi Emila, pa je umaknila pogled in nestrpno prekladala dnevnike. Vera je vprašala ravnatelja:
„Nekaj malega imam za odmor?"
„Smo se zmenili, bomo ostali kar ob koncu pouka. Toliko časa se že najde."
„To mi je všeč. Saj v odmoru komaj sedemo in že se oglasi zvonec."
Odzvonilo je šesto uro. V
zbornici na mizi so kuharice okusno naložile jedi, po katerih so se oči poželjivo sprehajale.
„Vaša mlada kolegica nas je s poroko presenetila. Vem, da se vsi pridružujete mojim besedam: Naj ji bo harmonija v življenju kot v glasbi. Čestitamo."
Bil je tako zagnan, da se plaz besedi sploh ne bi pretrgal. Izza vrat sta se prikazala Ivan in Marinka s šopkom rož in z zavitkom, povezanim z rožnatim trakom.
Vero je že nagovor prevzel, ob darilu pa so se ji oči orosile. Po zdravici so posedli. Marinki je kaj kmalu zdrsnilo z jezika:
„Pri Novakovih imajo vsega preveč. Zdaj se je zbirka daril še pomnožila. Ampak to je samo tvoje in verjemi, človek potrebuje kaj drobnega čisto zase. In temu je namenjeno."
„Skušala bom to tako razumeti."
Počasi, skoraj svečano, je odvezovala. Oči so se ustavile ob raznih rožnatih ovitkih plošč „Muzika milijona."
„Hvala, kolegi! Kako zelo sem si želela te klasike. Pa še to. Mislim, da me lahko vsi tikate. Toliko sem že menda vaša. Prosim tudi vas, tovariš ravnatelj."
„Zelo rad. Kdo ne bi pil z vami bratovščine?" se zahah-Ija ravnatelj.
j <7;v/jc p;//; o ;/;;y;č)
Marjan Oraže je zmaga), z njim pa tudi Koroška
Mladinski dom SŠD je doživel krstno predstavo v boksu: Koroška boksarska zveza je izvedla primerjalno tekmo med Koroško in Štajersko . Značilno za ta večer je bilo, da Franci Wieser spet ni imel nasprotnika, tako da je moral tudi tokrat „stati" ob strani (škoda, le kako naj si pridobi izkušnje, če pav Avstriji očitno nima nasprotnika), na drugi strani pa je treba zapisati, daje bil Marjan Oraže, drugi slovenski boksar v vrstah koroškega moštva, v odlični formi. Poznalo se je, da dnevno trenira dobre štiri ure,kar se odraža seveda tudi v njegovih dosti kvalitetnih tekmah. Svojo tekmo z Erwi-nom Thierom je že v 1. rundi
zaradi prevelike tehnične premoči odločil v svoj prid.
Koroška reprezantanca je zmagala s 5:4, k temu pa so prispevali poleg Oražeta še Laundl, Kopic in Jolly Idi Jabber. Zadnji, ki hoče postati profesionalni boksar, je z odlično tehniko in pestrim repertoarjem udarcev prisilil svojega nasprotnika k vdaji v tretji rundi.
K mitingu pa morda še toliko: Koroška je zmagala predvsem zaradi napačne odločitve sodnikov, ki so priznali Raduloviču zmago nad Jamarjem. Ostali dvoboji pa so razočarali, saj niso bili na visokem nivoju.
Jo//y /d/ Jabber (desno), /d bode poštah' profes/ona/ec, je v fref/'/' rund; premaga/ svojega nasprofn/ka /Vassega Sad/ja.
9. zimski spominski pohod na Javornik
IDRIJA - V spomin na tragične dogodke pred 43. leti, ko je 23. decembra 1944 v ledenem zimskem jutru pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj, bosta planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade v sodelovanju z garnizonom JLA iz Ajdovščine in člani radio kluba Idrija pripravila 9. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m) nad Črnim vrhom nad Idrijo, ki bo v nedeljo, 20. decembra 1987 in bo posvečen tudi letošnjemu praznovanju dneva JLA.
Odbojka: Visok poraz in zmaga
Odbojkarsko moštvo ŠK Dob/Aich je svojo zadnjo tekmo v okviru prvenstva koroške lige presenetljivo jasno zgubilo. Dobljani so tokrat nastopili v St. Stefanu, kjer so. se pomerili z najhujšim tekmecem za naslov koroškega prvaka, moštvom iz Wolfsberga. Dobljani so razočarali, saj so zgubili vse tri nize. Tekmo so torej zgubili z 0:3 in s tem skoraj docela zapravili možnosti za ponovno osvojitev naslova prvaka.
***
V	koroški dijaški ligi tekmujejo tudi dekleta 3. in 4. razreda Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
V	dosedanjem tekmovanju so trikrat premagale ekipo glavne šole I. iz Otoč / Weit-mannsdorfa, vedno z rezultatom 2:0 in se uvrstile v kvalifikacijsko tekmovanje zmagovalcev 11 skupin.
Ekipo vodi mag. Magda Errenst, v njej pa tekmujejo dijakinje:	Isabell Ebner,
Anja Kapun, Tatjana Malte, Barbara Maurer iz četrtega ter Brigita Blajs, Monika Matschnik, Justi Pisjak, Mirjam Stornik in Martina Trau-nik iz tretjega razreda.
Marta Oraže tudi
SŠZ/Cartrans ! -Wietersdorf 5:3!
letos osvojita tretje mesto!
Marta Oraže
Udeležba slovenskih namiznoteniških igralcev in igralk pri koroškem prvenstvu posameznikov je bila letos dosti slabša kot lani, kljub temu pa so osvojili dve bronasti kolajni. In sicer je Marta Oraže, igralka DSG Sele/Zell, tudi letos v ženski skupini osvojila tretje mesto, v mešani dvojici pa je bila skupaj s koroškim moškim prvakom Wernerjem Lettkemannom pravtako tretja. Če še upoštevamo, da je v ženski skupini osvojila naslov prvakinje Carmen Traunig, ki igra za žensko ekipo iz Sel v državni B ligi, bi lahko vsaj
nekoliko k osvojenim odličjem prišteli tudi njeno uvrstitev.
Sicer pa so imeli sodelujoči igralci slovenskih moštev ali nekoliko ponesrečene nastope (Franc-Jožef Smrtnik in Mirko Oraže), ali pa so (Andrej Mohar) že v prvih kolih dobili z žrebom premočne nasprotnike. Dodati pa je treba seveda tudi, da tako izgledni igralci kot Marko Kupper, Marjan Velik in Marko Šmrtnik zaradi službenih obveznosti oz. bolezni sploh niso nastopili.
V zaključku jesenske tekmovalne sezone v spodnji ligi-vzhod so šahisti SŠZ/Cartrans I. Polanšek, Gallob in drugi premagali kofavorita WSG Wietersdorf I s 5:3 in se uvrstili na odlično 5. mesto. Rezultati: J. Polanšek 0,5, L. Gallob 0,5, G. Živkovič 1, F. Rulitz 1,1. Ferm 1, H. Rulitz 0,1. Lukan 1, X. Floti 0.
Šah - spodnja )iga
1.	ASK Celovec tt	6	4	2	0	35,5
2.	Pošta Celovec U	6	3	2	1	29,5
3.	Atus Borovlje ]	6	4	t	1	29
4.	SG Wolfsberg ]	6	4	2	0	28,5
5.	SŠZ/Cartrans t	6	4	0	2	24,5
6.	VST Velikovec I 6 3 0 3 24,5
7.	WSGWictersdorf[ 6 2 0 4 24
8.	SV KDR/Finanz I 6 1 3 2 22
9.	Vorw. Možberk I 6 12 3 19,5
10.	Cplovec-vzhodll	6 0 2 4 18
11.	Celovec-vzhodU	6 0 2 4 18
12.	Šentandražl	6 0 2 4 15
Zaključek jesenskega NT-prvenstva
Jesenski del koroškega namiznoteniškega prvenstva je končan. Za slovenska moštva velja, da so se skoraj brez izjem uveljavila oziroma da so dosegla pričakovane uvrstitve. Tako je zdaj prvo moštvo NTK Celovec dokončno osvojilo prvo mesto v 2. razredu, saj je tekmec KAC zmagal v StraBburgu le s 6:4 in tako zaostaja za NTK po razmerju dobljenih in zgubljenih iger.
Tudi prva ekipa iz Sel je v spodnji ligi, drugem najvi-šjem razredu na Koroškem, dobro tekmovala. V prvi sezoni so se Tone Novak, Zdravko Smrtnik in Mirko Oraže (le v zadnjih tekmah je namesto Novaka igral Jugoslovan Ramovš) uvrstili na odlično drugo mesto, v vsem prvenstvu pa zgubili le s prva-
NT-Spodnja iiga
1.	KAC
2.	DSG Sele
3.	DSG Borovlje
4.	SC Volkend.
5.	Labot
6.	DSG Vrba
7.	Mostič
8.	Landskron
9.	Bckštanj Ul.Sechodcn
981055:1617
97)149:23)5
961243:3313 942340:3610 9 2 4 3 42:39 8 9 2 4 3 39:44 8 923437:45 7 9 ) 3 5 33:49 5 9 2 16 27:49 5 910821:52 2
kom KAC. Razveseljivo dobra je tudi uvrstitev Zdravka Smrtnika na lestvici posameznih igralcev, saj z razmerjem 15:4 zaseda tretje mesto.
Na drugem mestu 1. razreda najdemo drugo ekipo iz Sel, le v drugem in tretjem razredu Selanom ni šlo čisto po želji, saj po jesenskem prvenstvu zasedajo 4. oziroma 5. mesto.
Odločeno pa je tudi koroško prvenstvo ženskih ekip, v katerem sta za Sele igrali Marti Oraže in Zdenka Zaj-kovič. To soboto sta v Vrbi podlegli samo ekipi SC Vol-kendorfa in si tako zagotoviti drugo mesto. Če še prištejemo, da je ženska ekipa iz Sel tudi na drugem mestu državne B lige, je to velik uspeh selske namiznoteniške sekcije.
SAK-p!es
26. decembra ob 20.uri v hoteiu „Obir" v Žetezni Kapti
v nedeljo,
3.1.1988
Tradicionatna mednarodna tjudska smučarska tekma za
„KARAVANŠKEGA MEDVEDA
Kraj: Sele-Zgoi nji Kot (pri Francu)
Stari: ob 11. uri (prijave so možne do pričetka tekme) Tekmovalci: Vsak, kije starejši od 10 let
Potek: Na startu tekmovalec vzame smuči na ramo in se poda po lepo steptanti poti. Na koncu te poti (označeno) naveže smuči in se spusti po celcu čez prostrane travnike nazaj proti startu - kjer je sedaj končni cilj. (vzpon + smuk = rezultat).
Skupine: 1. dekleta 10-15 let, 11. fantje 10-15 let, 111. ženske 16-30 let,
IV fantje 16-25 let, V. moški 26-40 let,
VI. ženske nad 30 let in moški nad 40 let Odlikovanja: V vsaki skupini dobi 1. zlato, 2. srebrno, 3. bronasto kolajno. Vsi dobitniki zlatih kolajn, se v posebni igri pomerijo za ..medveda". Vsi tekmovalci, ki so dosegli cilj, dobijo spominsko kolajno „karavanškega medveda" in diplomo!
Najboljši dneva bo posebej nagrajen!
M)adinski s)a)om za ,,KEKCA"
Tekmovalne skupine: 1. dekleta in fantje do X) let
H. dekleta in fantje od 11-15 let Odlikovanja: V vsaki skupini dobi 1. „Kekca", 2. pokal, 3. zlato, 4. srebrno, 5. bronasto kolajno.
Vsak, ki je sodeloval pri slalomu, dobi spominsko kolajno ..karavanškega medveda" in diplomo.
Startnina: Za ..medveda" 50 šil./za ..Kekca" 20 šil. za mladino od 10-15 let, ki sodeluje na obeh tekmah, je Startnina 50 šil.
Vsak tekmuje na svojo odgovornost!
Organizator: Slovensko planinsko društvo, Celovec