gospodarske, obertniške 4 111 iiaro leh sjaj o vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. GO kr., za pol lela 1 fl. SO kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fi. kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 20. novembra 1861. Senožet kmetijskega gospodarja najveći zaklad. Sol při reji telet. Kje je bogastvo in prernoženje? Tam, kjer je zivmoreja na visoki stopnji. In kje je živinoreja na visoki stopnji? kjer imajo gospodarji dovelj in vet lih senožet. Tukaj Pod napisom: „Čudeže delà sol pri teletih" se bere v 5> Neue landw. Zeitg." následuji sostavek: Ondi \ 7 nskih hlevih se ozreš, da je kmetija v dobrem stanu. se ti kaze. kamor v 7 Čednost in red v hiši, v skednji in hlevu. In, će se pri vsem tem ljudje poprašajo: Ali ste sreeni in zadovoljni, pri- 'vć, ďa 8e v hlevih veliko veliko vod se pogostoma vidi, da se les, ravno tako tudi glina, kamnje in zidovje sploh, posebno pozimi, jako poti; zastran tega se menda ne bo nihče čudil. Vsakdo delujete obilo žita? ti bodo vecidel odgovorili: Zito se ne eplačuje v naših krajih ; zemlja je slaba, in potřebuje obilo na dosti ktera ne izhaja samo d kega penja parce napravi, ampak tudi od gnojá; če bi ne imeli toliko in tako dobrih travnikov kterih toliko dobre klaje nakosimo slabo. 5 bi se nam godilo druzih kamnji nih c dú in ? v Ce priđeš, dragi bravée, v take kraje, kjer Ijudem gnjuskov. In taka soparca se rada lesa enacih reči v hlevih poprijemlje. Komaj je tele 1 ali 2 dni staro, že začne po omenjenih h segati in jih lizati , posebno pa rado liže moker in travnikov primanjkuje, in se detelja le v gorkih in vlažnih ^ma vlažen les. Les popada dostikrat s tako močjo, da bi letih dobro obnaša, pa tudi tukaj poprašaš, kako se jim mislil, da h človek les žreti, in da si more zobe omajati tukaj godi, dobi! boš vès drug odgovor. Ze na dvoriscih boš revščino zapazil in nesnage dovelj, če pa pogledaš v bitek maternera ■ lSJE^B j finisIr ^ItjL' «rif fl • i mW^^E^^RHS■. i, 1J r^LlBViVIIB1 L. - eH^^^^^^HHI^RpBP. ali pa šo celó grizé odkerhniti. Zakaj pa sega tele po enakih rečéh, ker ima na pre hlev, tukaj vidiš nekoliko suhih in medlih repov, ki se g k lad ni na paso gonijo in lačni iz paše nazaj priganjajo. Kako je to, da je vaša živina tako sloka in media? Pa ti bo kmet koj odgovoril: kako bi ne bila suha in media, ker nam travnikov primanjkuje; vsako pešico trave moramo varovati, da dobimo saj nekoliko sená za teleta pozimi. Detelja ne rodí vsako leto, in od gole slame ne bodo krave nikdar debele. Tako govori gospodinja , mož pa, ki zraven nje stoji, pravi: Ravno tako nam tudi stelje primanjkuje; če- ravno imamo precej lepe slame, jo moramo živini pokladati sicer nimamo gnoja, in kjer gnoja primanjkuje, vsega pri« manj kuje. Dobri travniki so pac lepa rec. Oni zmanjsujojo gospodarstvene stroške pri kmetii toliko bolj, kolikor bolj so rodovitni in kolikor več pridelka kmetijstvu donašajo, od kterega se živina brez druge klaje lahko prerediti dá. Stroški pri senožetih nikdar ne presežejo pridelkov; kar se pa po dobri košnji na travnikih pridela , je še vedno več vredno kakor pridelek žita. Dobička, kar ga na dobrih travnikih pridelaš, ti ga ne bote nikdar sejana detelja ali trava donašale. Ne glede na da pridelovanje detelje in trave na njivah ti več stroškov prizadene, ti tudi nikoli toliko koristi ne donese, kakor dober travnik. Ce se ravno kmetijstvo til in tam tudi po klaji, na njivah přiděláni, opomore, se vendar to vse bolj počasi godi, kakor če ima gospodar dobre travnike. Travnikov in senožet ne pomanjkuje skor nikjer, toda večidel so še zlo zlo zanemarjeni. Ako bi se pa travniki pridno in pametno obdelovali, bi gotovo donašali d v a-krat več pridelka gospodarjem. Gospodarji! skerbite za nje. Zboljšujte jih na vse straní. Nupeljujte vodé na nje, če se le dá, — in to se dá večkrat prav lahko storiti. Vsaka kapljica vode je trávníku pomoč. prilo Skerbite za ži vinsko klajo! To je poglavitna ga kmetiistvu, da si pomaga gospodarji! Cič ne dá nič. Ne dajte ? Zdramite se da bi vatu le šker- na noge. ? jančki gnojili senožeti in da bi jih le rôsa močila ! lizati Komaj se je mléka nasesalo, že začne po navadi zopet in po lesu iz novega segati. Ali je morda to njegova serborit'f igra? Vzroka tega počenjanja in lizanja pa nam ni treba nikjer drugod iskati , kakor le samo v natornem teletovem nagonu slan okus. v okusu njegovem. Jezik dobiva po vlažnih rečeh Od kod pa pride ta sol? VT vlažném soparu se naha iz nju pa izhajata amonijak in so m Daj jata voda in gnjilec, litrová kislina. To-Ie je, kar teleta na se vleče in vabi po kterem tako zlo koperní. Zdaj je pač lahko, teletu s kaj boljšim postreči. mu kuhinske solí, potresi ž njo klajo, zmešaj jo z vodo in tele boš s soljo prav lahko na vodo in klajo privadil ; pilo ti bo rado vodó, in po kermi segalo , z eno besedo vadilo se bo jesti. Kdaj se pa tele tega prav za prav loti? Koj perve dní po porodu. Teletov nagib do kuhiuske solí je tako močan da so mi več pól papirja, v kterem sem jim kuhinske solí in po izpraznjenji na tla vergel, željno i kakošna drob za sladcico donašal, pobrale in v hipu požerle, ker se ga je še tinica solí deržala, po kteri teleta in živina sploh neizrečeno rada sega. Da se po ti navadi tudi kmali na prosto pašo in pijačo navadijo, nam ni treba tukaj posebej praviti. Cez 2 do 3 tedne so se teleta po soli že tako razne klaje privadile da pod kravo tako zlo ne tišče, i in vimeua do čistega ne zp Al m p tem tak sol pri teiečji reji čudap ker se tele po nji k vadi ki P )lni lek rojstvu samo žreti in piti pri- 9 in po maternem sescu tako silno ne sega kakor druge, niso solí vajene terno lek P os nda pa le največ zato, ker jim ma klaji 5 ne diší tako. kakor in pij sicer, in jih tako na se ne vleče? Teleta se po ti navadi *av lahko odstavijo in sesati odvadijo, če se le pri soli P bd V 9 m I ne kaj ne p materi ne po mléku rade jedó klajo, ki se jim pokládá, ne hujšajo, ampak se Ju 9 da jih je lepo viditi; se vé, da ne morejo vimena zgubiti, ker g a već nimajo. Teleta se pa tega ravnanja s soljo tako-le privadijo: Kmali po rojstvu, in koj že pervi in drugi dan, se teletu nektere .žerna solí na gobček posujejo, ktere teliček prav rad pólíže. To delo se večkrat ponavlja. Potem se mu dá v nizke jasli nekoliko drobnega sladkega sená, ki se s soljo potrese. Ilavno tako se mu postavi golida z vodo, ki se nekoliko osolí. Ob enem se poskusi tudi z drugo osoljeno pičo. Najpripravniši zato je poparjen oves, kteri je veliko mečji od druzega žita. Ta poparek se pomeša z ovsenim zdro-bom, ki se je skoz kako sito presejal, da debeliši drobci in stročje v golido ne pridejo, in da se Ie goli močnati deli dobijo; to se nekoliko tudi osoli. Teleta pridejo rade h golidi ali jaslam, ližejo od začetka napravljeno rnešanco prav po malem, se je pa kmali poprimejo in jo začnejo jesti, se vé da od začetka le po malem in le igraje; toda kmali jo začno z veseljem jesti. Tukaj je se opornniti, da se jim daje spervega čiste kuhinske soli; pozneje se zná pa tudi slabeja sol, čeravno ni tako okusna, zato jemati, ker so se teleta soli že bolj privadile. Domač zdravnik. (Gotov pripomoćek zoper opeklino). Nedavno sem si zeló opekel nogo na podplatu, nisem pa vedil, kaj bi rabil zoper opeklino. Kar se ćez malo časa spomnim na pripomoćek, Kterega so „Novice" nasvetovale pred nekaj leti. Vzamem, kakor eo one priporočile, mjila (žajfe), namažem onožnike (Schuhfetzen) ž njim in si ovijem opečeno nogo, na kojo se nisem skor čisto nič opreti mogel zbog hudih bolečin. Sperva me je peklo se bolj memo prej, pa kmalo je jelo pečenje pojemati , in v dveh dneh mi je bila noga zdrava. V teh dveh dneh pa nisem več kot trikrat namazal onožnikov z rnjilom. — Naj se posluži tudi kdo drug tega pripoinočka, kadar se opeče, in vidil bo, da mu ne bo brez uspeha. — Hvala vam „Novice" za vas nasvčt! Lo. P-ški. Idrija, sloveče rudarsko mesto na Kranjskem. Iderska stran je dolgo neznana stala ; tudi v starih listinah se od tište ne nahaja posebnega sledů. Samo toliko je gotovo, da ta kraj tudi v prejšnih časih ni bil brez ljudi, ker so se nahajale posamesne kmetije, in da je cerkev Matere Božje, ki se imenuje pri fari v spodnji Idrii, precej davno, saj pred kakimi 500 leti na ondašnjem mestu že bila. Kar pa so bogate jame živosreberne rude ondi znaj-deue, je ta kraj po vsem svetu sloveč. Idersko mesto stojí v globoki dolini, kot v kotlu, na zahodni strani julskih planin, 1053 čevljev nad morjem. Skozi dolino teče od juga proti severju reka ldrica, ki se ondi združi z Nikovo; svet je le za Idrico proti goriški strani bolj odpert, dasiravno je struga zlo ozka ; druge strani so z visokimi hribi zapeřte, proti severju so Koba-love planine z Rožnitn hribcom, proti izhodu sv. Magdalene gora, proti jugozahodu pa Strug z Gladkoskalo in Tičnico. Ceste iu iderske doline gredó le čez visoke gorske sedla; čez Govejek proti Loki, čez Dole proti Verhniki, čez Go-dovič proti Logatcu, in čez Cerniverh proti Vipavi; proti goriški strani ni nobene prave ceste. Veći del iderskega mesta je na levem bregu Idrice sozidan, po oboji strani potoka Nikove. Najbolj očitno stoji grad, na čelu malega griča proti zahodu, prostorno na štiri vogle zidan in s stolpi zaterjen; nižje, nekako v sredi *) Iz novega gospod Hieingerj evega „Domaćega koledarja" za pokušnjo. Vred. mesta, na odpertem tergu se kaže farna cerkev sv. Barbare in sv. Ahacija, po italijanski šegi izdelana, in z lepimi al-tarji olepšana. Od farne cerkve proti gradu je sv. Janeza kapelica, od tište v stran pod hribom sv. Trojice cerkev, visoko nad tisto na Rožnem hribcu pa sv. Antona cerkev; zunaj mesta, na desnem bregu Idrice je pokopališče s kapelico sv. Križa. Rudarske poslopja se vidijo bolj ob kraji mesta proti jugu in izhodu. Poglavitni vhod v rudue jame je pri začetku rova ali štolne sv. Antona, naravnost proti jugu od farne cerkve ; ondi se v posebni hiši rudarji zbirajo za delo. Drugi vhodi so pri peterih predihih ali šahtah, namreč pri šahti sv. Barbare in sv. Terezije, dalje pri Jožefovi in Frančiškovi šahti, najdalje pa pri Ferdinandovi šahti pod sv. Magdalene goro; pri teh predihih se deloma ruda v tunjah iz jaru vzdiguje, deloma jo voda z mašinami epod zemlje vleče. Blizo šahte sv. Terezije je puharija za rudo, pod mestom pa so na levem bregu Idrice stare pećnice ali žgavnice za rudo, ua desnem bregu pa so nove pečuice in fabrika za cinober. Bogata živosreberna ruda ima svoje ležišče večidel na južni strani mesta pod Tičnico; vložena je med ilovnatim škerlovjem, ki ga verhi siv apnenik in temnoten peščenik pokriva, v dnu pa sivotemeu apnenik podslanja. Živo srebro 6e nahaja za 30 sežnjev pod zemljo, in sega do 140 sežnjev v globočino; vgnjeteno je večidel v ilovnato škerlovje, deloma pa tudi v apnenikov drobir z žveplom vred; po takem je ruda sivkasta, rudećkasta in rijavkasta v drobnili in debelih kosih, in le po redkem se živo srebro kaže v kapljah. Da se ta ruda dobi iz zemlje, se delajo jame navpik v globočino, to so predihi ali šahte; druge jame se pre-dirajo više in niže navprek v zemljo, to so rovi ali štolne; iz teh se na vsako stran dalje koplje v rudno ležišče. Veći oddelki tacih rudnih jam, ki se poredoma ločijo od verha v globočino, se irnenujejo polja. Vse iderske rudne jame se zdaj razprostirajo za 800 sežnjev na dolgo, za 300 sežnjev na široko, in za 145 sežnjev na globoko. Stolna sv. Antona se odpira 1074 čevljev nad morjem, 18 čevljev više od monta, ki je čez Idrico narejen. Šahta sv. Barbare je 122 sežnjev globoka, sv. Terezije 128, cesar Franciškova 145, Jožefova 123 in Ferdinandova 52 sežnjev. V globočini se razloči enajstero polje; polje sv. Ahacija je 33 sežnjev globoko, sv. Flori-jana 49, srednje 62, glavno 74, nadvojvodovo 82, vodno 91, Havptmanovo 103, Karolovo 110, sv. Barbare 120 in Frančiškovo 142 sežnjev. Sahte so vse z lesom okovarjene; rovi so iz perva tudi z lesom podslonjeni, poglavitne štolne pa so zdaj vse v jajčasto okrogli podobi podzidane. Iderska živosreberna ruda je bila znajdena leta 1490; tako spričujejo uovi dokazi, drugač se je terdilo za leto 1497. Kakor se sploh pripoveduje, je neki kmet novo leseuo posodo postavil pod studenec, ki je izviral pod sv. Antona hribcom, ondi kjer je zdaj cerkev sv. Trojice; zjutraj pa ta kmet najde neko svitlo tekočo stvar v posodi na duu. Ker te stvari ne pozná, jo nese v Skofjo Loko srebarju kazat, pa ne pové, kje da jo je dobil. Vesel zvediti, da je drago rudo našel, se verne nazaj proti domu; na poti pa ga neki vojak, ki je bil bolj razumen; izpraša za njegovo skrivnost. Ta vojak je bil Andrej Percer, z uemškim pri-imkom Katzanderle zvan, doma iz Grebinja na Koroškern. Tisti je spravil pervo rudarsko društvo skupai, ki je začelo živo srebro dalje iskati. Pervi rudarji so začeli svoje deU ondi, kjer se je bilo pervo živo srebro našlo, pod rožnirri hribcom ; pa kmalo je tukaj dobiček pošel, tedaj so se oberniti na južno stran, in so jeli rov predirati, ki se še kliče s7. Antona štolna. Ker pa so za te rudarje stroški pretežki bili, so jame prodali drugemu družtvu, pri kterem so bili krajnski, koroški iu solnograški deležniki ; Valentin Kutler, ki je bil iz Sol- nograda domá, je pa vodil delo. Ti rudarji so vec časa Kopanje v jami se je preravnalo , nova šahta sv. Barbare poskušali z rovi predreti navprek v zemljo, pa brez pospeha; se je leta 1596 odperla, drugi novi predori na globoko in tedaj so začeli kopati navpik v globočino, pa tudi tukaj več široko so se naredili ; ločenje, puhanje in izpiranje sreberne prida kazalo, da je terdo šlo za stroške in de- rude se je bolje ravnalo, tudi drugačne, bolje služné pečnice lávce. V zadnje v god sv. Ahacija, 22. junija leta 1508, z železnimi verči za žganje odbrane rude so se napravile. let ni nič se zgodi, da se sreča jasno pokaže; rudarji so prišli do Po takem se je pridobek živega srebra zopet pomnožil 5 pa sreberne rude, ter so přivřeli z glasnim kričem iz jame, tudi cena tistega se je povzdignila in zraven prodaja raz-ter veseli klicali: Oj srečo! oj srečo! Za hvalnega spomina širila. Blago je šlo deloma na Benetke, deloma na Nemčijo, voljo so se nove jame imenovale sv. Ahacija šahta in sv. in celó do Nizkozernlje ; pa narejanje cinobra se je sčasoma Ahacija štolna, in rudarsko društvo se je jelo klicati ru- opustilo. Vlada je tudi skerbela za boljsi obstanek rudarjev darstvo sv. Ahacija; tudi se za tega voljo vsako leto ob-haja slovesná procesija v sv. Ahacija dan, ravno tako, 5 zastran place, ziveza, zdravja poduka, in tudi zastran ohra nitve katoliške vere v dneh verskih prenaredb; sv. Barbare kakor sploh v god sv. Telesa. Sv. Ahacija šahta je bila od cerkev je bila leta 1628 vstavljena, ona sv. Antona pa sv. Antona štolne čez vodo proti cerkvi sv. Barbare ? in je leta 1678. (Konec prih.) zdaj zasuta. Po tako srecni prisrodbi » so si rudarji pri cesarji Ma ksimilijanu I. sprosili posebnih pravic; cesar je pa tudi sam sebi prihranil delež pri jamah. Sicer so leta 1590 Benečani Naše slovstvo Domaći koledar slovenski za navadno leto 1862. o vojski s cesarjem priderli do Idrije, ter so se rudarije Spisal P. Hicinger, dekan postojnski. S podobo iderskega polastili; pa so bili kmalo pregnani, in cesar je dalje skerbel mesta. V Ljubljani založil J. Giontini. za pospeh bogate rudarije. Odperla se je še druga šahta, Sedmi tečaj! beremo na licu domaćega koledarja za imenovana sv. Katarine šahta, in cesar je pravice pri tisti leto 1862. To je že samo po sebi přepustil tretjemu rudarskemu druztvu, ki dosti ocitno znamenje, kako sv. Katarini klicalo. Pri tem družtvu so se vdelezili se je tudi po se je priljubil koledar ta našim Slovencom. Pa je res tudi mnogi vreden, da ga radi imajo, ker je za sto in sto stvari imenitni krajnski in koroški gospodje, in delo se je dalje jih človek vsaki dan potřebuje, zanesljiv svetovavec. gnalo na globoko in široko. ki Le Po takem se je v iderski dolini, ki je bila poprej to liko samotna, vse živo gibalo; naselili so se rudarji in de lavci iz bližave in daljave, Slovenci in še bolj Nemci tošnji tečaj obsega zraven vseh teh reči spet prav zani-mive nove sostavke o snovi nebesnih telés, o starih indijanskih mestih in stavbah, o Moskvi in Petrogradu, o Celjovcu o Idrii, o zgodovini staro- in novoslovenskega slovstva; pri i kmalo je nastalo mesto, ki se je za razločka voljo memo djano je tudi nekoliko izgledov za manje opravilne spise itd. spodnje Idrije klicalo nemška Idrija; zidal se je grad, po In tako bo lepo obdarovan romal „domaći slovenski koledar'4 stavila se je tudi cerkev sv. Trojice, in leta 1522 je bil 8pet po vsi slovenski zemlji, gotovo povsod prijazno spre-vpeljan pervi duhovni pastir za rudarje, Jernej Singer po jemljan. Mi pa mu kot svojemu starému prijatlu voščimo bogat pridobek, imeuu. Rudne jame so pa tudi dajale tako da se je na leto izdelalo po 2000 centov živega srebra in po 500 centov cinobra; in to sicer, ker niso znali rude tako srečno pot! Glasonoša. Pred nami je že 7 brojev tega lista, ki na tanko ločiti in prati, ne tako varčno žgati, kakor po- izhaja v Karlovcu in smo ga omenili že v 44. našem listu. slednje čase. zala. Sicer pa se rudarjem dalje vendar ni sama ereča ka Kar je v burnih, Minervi in njenim plodom malo priležnih časih mogoče v listu, ki mu politika ni glavni namen, to Zgodilo se je leta 1525, če ne še poprej, da se je ob se podaja bravcoin v teh brojih: pesmi, sostavki o rodo . â • • i a « • a • » fl fl I • I V fl m * • 1 ft hudem potresu velik del skalovja od Kobalovih planin od ljubju i o razvitku književnosti, posebno o razmerju serbske tergal , ter je reko med gor njo in spodnjo Idrijo zajezil ; in hervaške ali bolje skupno rečeno štokavske literature, o voda je po takem silno zrastla, tako da je segla v mesto načinu pisave hervaške. V podlistku je novela historicna iz h kapelici sv. Janeza, in zalila vse rudne jame; veliko časa Mohačke bitke. Zraven nahaja se množina kratko- Ijudi je prihitelo pomagat, dokler si voda zopet ni nove časnic in zastavic. Jezik je gladek, in za nas Slovence struge prekopala. Leta 1532 je bilo zopet, da so se jame lahko razumljiv; tedaj ga iznova priporočamo serčno in živo ondi, kjer je bila najbogatejša ruda, uderle, in da je zasip tudi mlajšim našim bravcom. —Vsak mesec dodaja se doklada pokopal 70 delavcov; zatoraj so tisti kraj dolgo Slovo i slika*', da nam prinaša posebno kritike o jugosla venskih knjigah in umotvorih. Takega lista nam je res ker » imenovali mertvaško jamo. Tudi voda je rudarjem v globočini napotje delala, ker se je iz podzemeljskih virov skupaj zbirala, ter jame 10 do 24 sežnjev globoko polnila; sicer so bile umetne pa to vse raztepeno po raznih listih; trebalo bi, da se pri « • _ - _ . . « . * » • » « « v r . •• /M * • i «v i • vavo treba, ker dosedanje delà redko so kritike nahajale i mašine napravljene, da so vodo kalale, pa vendar je tište tem listu udelezé tudi Slovenci, ker niso mosle vselej zmagati. V poslednje tudi kupcija z ; v začetku je bila cena godu živim srebrom ni šla vedno po za cent srebra ali cinobra celó nizka, le po 20 gold.-, po tem je prišla na 30, 50, celó na 70 gold.; pa veckrat ni bilo kupcov za blago, večkrat so po prodaji nastopile zgube. Tudi nepokojní časi, vojske s Francozi in s Turki, so dělali po takem bi nam mo rebiti sčasoma ta list pomagal saj nekoliko, da dosežemo ono vzájemnost med ostalimi Jugoslaveni in Slovenci, brez ktere nam ni nikakošne, še ne najslabeje příhodnosti. Druga hrezplačna doklada je „obce koristni poslovni list", ki ob- sega oglase tergovske in obertnijske, česar tudi živo po trebujemo, ker razun tega štokavci takega lista nimajo nadlego; dajati je bilo treba denarjev za davke, in delavcov med vojake. Po takem ni dobro stalo za rudarje, močno so se zadolžili. Za nas Slovence prav važen je glavni list ? pa tudi ^Slovo i 5) slika." Priporočamo ga kakor tudi živo priporočamo verli Naše gore list" vsem našim rodoljubom , kteri že znajo Nadvojvoda Karol, ki je leta 1564 po cesarju Ferdi- ali pa želé bliže se soznaniti z jezičnimi in ostalimi zade dinandu podedoval Stajarsko, Koroško in Krajnsko s Pri vami naših bratov jugoslavenskih. morjem je vedil dragoto iderske rudarije ceniti ; zatoraj je tisto leto 1580 popolnoma prevzel v svoje roke, ter delež-nike odplačal. Izročil pa je vodstvo vse rudarije lastnemu oskerbniku; pervi leta 1580 je bil France Kisel. Kar je rudnik popolnoma přišel v posest vladařstva i se je veliko zgodilo za zboljšanje vodbe iu rudarskega delà. Gospod Andr. Einspielerjeve nStimmen aus Inner os ter- reichV. zvezek. Ravno tako dobro kot prejšni zvezki se nam dopada tudi ta najnovejši 5. zvezek. Nekak čverst duh, ki bravcu dobro dé, veje v vseh spisih, in če tudi ni od konca do Dana je bila rudarska postava, in odločena gorska urednija, kraja vse izvirno, so vendar citati, če tudi dalji, iz druzih y«, 'i* knjig ali časopisov posneti, tako dobro vpleteni, da ee vidi, pel in ee čndil, da tak narod ni bil možem „(M-Deatecfre da so pisatelj i „in euccum et sanguinem" vse sprejeli, kar Poste" se znan, ter se je radoval, daje slovenska Vila pre upotrebujejo za svojo rabo; celó popisi iz že davnejih sej derla pokrov groba; — sedaj pa, ko ta narod, kterem« je deržavnega zbora so z resnično kritiko tako osoljeni nobenega mora dolgočasnosti ne tlaci. > da Pervi článek „Die Hausfeinde der Slaven" v kratkih Nace Kuranda leta 1850 tak izversten diplom podpisal, iz groba vstaja in klice po sv tisti mož s svojimi pravicah, sedaj pa ravno — .. ------- „— ------------~ --- —- ... - v...., i.on ..ivo o c » uji m. puma^avi » „Prešiu , ..Ogterreicherci", čerticah popisuje nemilo osodo Slovencov od nekdaj, kar ee „Triesterci", „Tagespošti" itd. tis i pokrov z vsemi štirimi tiče njihove narodnoeti, pri kteri ee pa dosti očitno božja doli, kar koli more, da bi „die poetische Psyche" tega na roka kaže, da sto in stoletno zatirovanje slovenskega jezika roda ne ušla iz groba, in „dle neugevvonnene Provinz" ne v solah, pisarnicah in javnem življenji ga ni moglo zatreti ; narod nas živí dělala sivih las tistim, ki jih je boginja Germanija izvolila in pod zavetjem cesarjeve besede mu za aposteljne, da bi „kulturo" njeno nesli proti izhodi*, in • V M l .v • V • . • â . '' bode prisijala veselejša příhodnost, čeravno bo se dosti boja na tej poti poteptali slovenski narod, ki bi utegnii pre potreba s protivniki našimi, med kterimi so nam najhuji domaćini velik naši mici nostri in skozi resničnega sostavka. ki zatajujejo mater svojo, sebe in nas. domestici nostri" se glasi načelo tega Ini- ekozi r> Zuwachs au Kraft, Eigenthiimlicbkeit und Schônheit 5) im Reiche des menschlichen Fortschrittes und humaner. Bil dung cc biti. Lejte Slovenci! tako visoko so čislali Drugi sostavek: „Die franzosische Gesellschaft und leta 1850 naš narod po njegovih pesmah r kterega unsere Bahněn" s številkami dokazuje, kolikošna škoda je do let pozneje 7 to je 7 dandanašnji, milujejo kot otroka komaj blebetati" (lallen) začel!! - J 7 J nviiiMj I " ^ ' ' * letela našoderžavo, da so ee njene železnice bivšim ministrom spoznate njih značaj. Le eno more biti ljudje pa li ki je Po tacih delih lahko ali so 7 resnično Bruck-om Francozu prodale na 90 let, pa tudi nam ee je 31. januarja 1859 vožnja podražila , ker za vsako miljo v 1. vozu ee je tarifa od 35 kr. nov. dn. povikšala na 36 kr., v 2. vozu od 26y4 na 27 kr., v 3. vozu pa od pred lagali ali pa lagajo danee. Žalostno je Ie to, da še kdo takim karakterom vcrjamet 17 7. na 18 kr. To zuaša pri vsakem goldinarju čez 3 nov. krajc. brez razloćka vozov, in prerajtano je, da v preteklih dveh letih je francozka družba s temi navdarki si 436.800 pridobila. Dosti bolje bi stalo z Parlamentarni jezik gold. našim sklepa ta sostavek ako deržavnim dnarstvoui nam bila že nekoliko let po- Začeli so se pomenki o slovenskem parlamentarnem jeziku. Moja misel o tem je ta, da med književnim in parlamentarnim jezikom ne sme biti nobeue razlike. Slovan se narod i. mora prej ustava z odgovoruostjo ministersko podeljena bila. tega pravila še terdneje deržati, nego drugi Sostavek ..Das Unterrichtswesen in Innerôsterreich" 55 ker se njegova pisava z govorom najbolj ujema. Vsaka čerka naj se vselej izreka tako, kakor se piše, tedaj tudi Parlamentarni jezik mora se naslanjati na knji- njegova pretresa na dalje učilnice nase in njih ucno osnovo zacasno čerka od ljudskih šol noter do viših. V tem sostavku nasvetuje ževnega, ta je pisatelj po svojih opazkah in po ekušnjah zvedenih mož, dober parlamentarni jezik, je edina potreba, da se kojižev kako naj bi ee učna osnova premeuila, da bi ee nameu nega jezika dobro naučimo in da ga marljivo rabimo v edina in terdna podlaga. Da dobimo- šolstva bolje dosegel. Marsiktero dobro zerno je tù vmes; vsakdanjem življenji. Vse drugo pride samo od sebe. naj bi se ne zaverglo, pa bo dober ead rodilo! Avstrija ni treba, da bi bila le opica unanjih C'egnar. ima mnogo bistrih glav ; deržav ; kar pa se je tudi tam dobro poterdilo , naj ee ue » zanemari pri nae Ceterta nadaljava in le iz take moke bo dober kruh. episa: „ Die Kirche und das Natio nalleben" brani cerkev proti napadom, da cerkev je so vražnica omike in prosvete, ter dokazuje z zgodovinskimi « oziri po širocem svetu, da ona zabavljica je kriva. Mladi hudodeiiiik. Poslovenil A. Zup. Ravno je večer. Tiho je po beli Ljubljani, le doli z mili glasovi čuvajevega roga done. Omenjeni čuvaj rada, in grada" prebiva namreč v visokem stolpu ljubljanske poda N grize Tako mine Sl pod mestn to reč Ko večer pride, mati k jedi kličejo, pa nobenega otroka in kaj \2 ložijo, in jih za svčt poprašaj i po-kako ni viditi. Ker hudodelnik se toliko starosti ni imel, da bi sra 55 55 r, Kje pa je France, kje Ančika?" Ga le ne vidiš za pečjo ležati?" Pojdi k jedi!" recejo oce. odgovorijo mati. velijo oče; toda France se ne gaue. Zdaj zarežijo oče: „Se uii spraviš včn? čakaj, ti hočem pomagati !" » mu bili s hudo kaznijo primorati mogli, obstati hudodelstvo, 10 palic namazati velijo. Že pri četerti deček vpiti začne. Nehajte, hočem vse povedati n Ančike, ker in praví da j iz jeze do • ¥ so jo oce rajsí od njega imeli, potem ko jo je Ko Fraoce zapazi, da oce po palici segajo, přileze zgrabil in jo toliko časa z iz-za peči, včs klavern je, in s komolcom si oči tiščí. tistega popoldne v grapo povabil, ker jih ničesar vidil ni )m po sencih tolkel da več ni glasú od sebe dala. 55 Kaj ti je? pravijo mati, kaj se ti je hudega jo varno zakrije in odide * Zdaj sklene, da je mertva, m kamn pripetilo?" France molčí. Kje pa je Ančika? 55 poprasajo oce moreš vediti i ker sta skupaj odšla?" Je nisem nič vidil u r » urno deček odgovori Ljubljanski gospodje niso za take mlade hudodelnike nobene postave imeli, in naznanijo tedaj to reč ua Dunaj tačasni cesarici Marii Terezii. Prebivavci Kaj me nalagati hočeš , mali pagiovec, mar nista Ijubljanskega mesta z nevoljo čakajo i kaj skupaj odšla." da se bo z Francetom zgodilo. » Ali fantič za to more rečejo rnati ako se Ančika zamudí? tiho bodi, ko bo lačna, bo že prišla a dijo Zdaj pride pisanje iz Dunaja. Kako se gospodje začu ko bereio: Pri tem je ostalo. Noč postane; al Ančike le ni. Drugo mlađemu hudodelniku naj se lepo jabelko, zraven pa sreberna dvajsetica pokaže, in potem vse 55 jutro napoči; je le ni. Zdaj jo začnejo iskati. Vsaki ger- natanko naznani, kaj se bo zgodilo i r § t « • t á # r~w 1 • • • J • • « micek pregledajo, al zastonj. Zdaj hitijo v mesto, iscejo in prašajo, al ni je! Hitro se to zgodi. Ko France lepo dvajsetico zagleda 9 Tako pretečeta dva dni. Vse iskanje in vprašanje je bilo jabelka vzel?" hitro po nji seže. „Zakaj pa nisi mu sodnik rečejo zastonj. Kdo popiše žalost ubogih staršev? Zdaj naznani neki vojak, ki je na obzidji na straži stal, da iz grape neki njilobi smerdeći duh puhti. Hitro poprašajo tudi vojake Ker si za dvajsetico veliko takih jabelk kupiti morem !cc Vse to se natanko cesarici naznani, in se vé. da cela 55 cr 9 ki so poprej tukaj ua straži bili; tudi ti zagotovijo, da so tudi oni oni duh zapazili. Zdaj grejo gledat, kaj da bi pač Ljubljana trenutke šteje, kadaj da pismo nazaj pride. » Ni upa tako piše bistroumna cesarica da bi se to zamoglo biti, in kaj najdejo? Ančiko to dete poboljšalo, zatoraj naj se sodi, kakor odraščen hcer! Mertva in 5 V o" v »s njilobi tukaj leží, varno z vejami in strazarjevo človek!" listjem pokrita, na sencih kervavo znamenje Takrat so bile postave veliko huje ko zdaj, glava za Stražarjeva žena 5 to zvedivši, se straha na tla zgrudi, potem žalostno vpije: Ančika! Ančika! kje pač biva človek w glavo, se je postava tistega casa da Franceta na smert obsodijo. glasila. Tako se zgodi, i ki je zamog Jutro 16. majnika leta 1741 napoči, velika množica el nad nedolžnim otročičem tako grozno se ma- ]jU(ii se po ulicah proti nekdajšnemu „zidanemu mostu" valí ščevati. Stražar pri ubiti hćerki stoji, bled in prepadenih 9 lie 5 groze govoriti ne more. Zdaj pa roko kvisko vzdigne po sredi počasno voz derdra i na kteremu France sedí. 9 Čez eno uro mladi hudodeluež njegove lice rudeče postauejo, on zavpije: „Žena, vzrok imaš brez glave leži. se jokati, ker si v tako kratkem času oba otroka zgubila!" Krog stojeći začuđeno gledajo, kjer ne razumejo njegovih besed. Stražar pa med tem odide, in v stanico stopi. „France Dopisi pojdi sem!" Varaždinu 15. nov. Znano je, da je bil vpije, Včs preplašen deček přileze, z obličjem v tla ober njenim ue upa si ojstri obraz očeta pogledati. povej mi, kdo je Ančiko ubil?^ „France, Nekako preplašen deček ostermi, vendar jezla: ce vem u 55 Jez hervaški jezik pri nas povsod in popolnoma razuu dopiso-vanja z fiuancijnimi oblastuijami in z vojništvom vpeljan. Hervaški je toraj uradni (službeni) jezik, ki se rabi tudi v dopisovanji z vsemi unanjimi uredi, ker drugač bi, ako 55 Ti tega ne veš? Pa česa tolikanj besed, rečejo oče, jim dopisuje v njihovem jeziku. In res, povsod, v Gradcu bi se, postavimo, za Nemce rabil neuredni nemski jezik, lahko zahtevali Talijani in Rusini in Bugari itd., da se 9 obleci prazniško oblačilo in pojdi z manoj! France neverno gled a, vendar koj uboga. Kmali proti Ljubljani odideta. v Beču, v Terstu, celó na Tiroljskem rešijo koj vsaki her vaški dopis. Le risum teneatis amici le na bližnji • # meji 5 v slovenskem mestu, v malem Optuju ne najde Prejšnega lista nismo přejeli. Vred. usmiljenja hervaški dopis, le od tam g a podé nazaj čez goricah. Rajni je bil umen zdravnik, pa tudi izveden v mejo, „mit gebundener marschroute" kot so nas siromake kmetijskih rečéh. Rojen Hervat, je bil tudi slovenščini pri-nekdaj, ko so še rajnki popotni listi in ranjke navade cve- jatel; vse národno je rad podpíral in mile naše zadeve tele, nazaj gonili, če se nismo mogli izpričati s pravim iskreno zagovarjal. Lahka mu zemljica! čistim neškirn „vidirt". ptuj Optuj! tako se je moral po Iz Prošeka v okolici teržaški 10. nov. N. f/ , V kazati nesrečni pomen tvojega imena! Gospod predstojnik veseljem sem citai dopis iz Cernomlja v 43. listu. Z Lepa optujski je res ptujec, ki ne razume kratkega hervatskega hvala gospod dopisniku, da tako iskreno dokazuje stan iu dopisa. Dopis namreč je tale bil: „Slavnomu c. k. uredu u pa potrebe primorskih Slovencov, zlasti pa v teržaški oko Optuju: Pošto se Uršula P. u obsegu grada Varaždina na lici. Dobro dokazuje, da je neobhodno potrebno, da bi iz lazila nebi, s tosa se družinska knjiga iste, onourednirn hajal v Terstu slovensk časopis; tudi jez in vsak pošten naledjnicom od 20. oktobra ove godine broj 5866. amo do- Slovenec to terdi, da nam ga je treba kakor ribi vode. Postavljena c. k. uredu, kao nadležnoj vlasti dotičnice pod °/0 znam jih dobro iz domače in bližnjih vasi delavce, ki v za dalnje povoljno uredovanje vraća a Gospod predstojnik mestu kamnite tla obdelujejo, da si marsikak kupi opoldne optujski odgovori na to tako-Ie: „Dem loblicheu Magistrat za pet soldov kruha, za pet pa iztis časnika laškega 5? Dia der kônigl. Freistadt Varasdin: Mit dern diensthóílichen voleto^, čeravno le vsako peto ali deseto besedo v njem Bemerken zuriick, dass man sehr bedauert, den Gegenstand razume. Ali ne bi rajsi si kupil slovenski časnik wegen Unkenntniss der Sprache nicht der Erlediffun"- » © ZU bi mu tako pri rokah bil in fiihren zu konnen. K. k. Bezirksamt Pettau am 19. okt. jeziku brihtai in izbujal za vernega ako se v domaćem maternem sina svojega naroda. 1861. Der k. k. Bezirksvorsteher : Streiba m. p N to Sopet gosp. dopisnik pravi: „Zdaj še le nas veselo upanje mi postavili tele vprašanja: Ktere jezike zná gosp. pred- navdaja, kadar uam Terst na misel pride. In kako nas ne stojnik? Ako ne zná slovenski, kako bo on s slovenskimi bi to veselilo, ko čujemo in beremo dopisi ravnal? i kako naša rec s po Ker pa razume slovenski in hervaški, močjo čitavnice veselo in čversto napreduje." Pravo! Ali vas kakor nam je gospod ktereg rekel njege zdi. moram tako od go Čudu« kak i d se j • • z nj se to najpred tiče, sam pa ne bo tudi z nami groza obšla, slovenski bratje, ako razgovarjal, se nam bote slišali, da se mora v tukajšne ljudske šole, v ter- lahko k tajuje to vednost, toliko bolj ćuden žaški okolici, čisto na slovenski zemlji laški kot zapovedan enja časa! Povedati pa Va se to jezik vpeljati? Čeravno sami dobro spoznamo, da je dobro ? m ) d i n s k ured dpisal „der Pettauer ako človek pri nas tudi laški zná, vendar ni ljudska šola Unkenntniss". Rekel je, „da te „Unkenutniss" ne more za za to, da bi se v nji jeziki učili, ki se ne naučijo drugim resnico pripoznati, vatske dopise. Ra ke V • t • so ze popred ravno tam re tega pa se ponižno obznanuje tam her se dragi čas krati. Vsaka reč je njemu dopisa ed ak d b Varaždin ne bo sprejel in resil ne enega v neurednem nemškem jeziku pisan i namreč ne sprejemajo dotičnih hervaških dopisov u bo gosp S pravil, dozdaj še ni znano. Skoraj goto ako Kaj bo potrebnim naukom pa zdrava Ie na svojem mestu. Iz Pivke 9. listopada. C. — Ta teden je bilo pismo, v kterem je več spisov bilo za c. kr. okrajno sodnijo v Postojni, na neko znano osebo v Postojno pod slovenskim, počel se pisati z »dJ ? al naj nam veruje i d čisto izpeljanim napisom na pošto v Šempetru (St. Peter) mu bo to ua Pivki dano. Oudotni gospod poštni urednik pa ni vedel, malo koristi! ke „oj", godbami kričati Maribor 10. nov. čitavnice sta se p znamo, da bi bilo bolje, nad taki do Tam stokrát ,,oju 15 V7 današnjem občnem zb naših pravil še dva odbornika takošne ravnanje volila. Po većini fflasov sta drugi k Vi* ? telj duhovneg glavni ij gospod dr. U kje da je Postoj u a iu je poslal pismo v Zagreb, so pa dobro znali, kje da je Postojna, so tedaj imenovano naše pismo naravnost tje poslali. Kolika škoda se utegne skozi ako pisma niso ob pravem zgoditi, vé vsak, kteremu je znano mnogokrat iz tega následuje a seminišča in gospod Ivan M času sodnijarn vložene. Da pa omenjenemu poštnemu go- telj na mestni šoli. Priplača stranskih spodu uredniku ni znano ime „Postojna u 1 kaže drugo pismo članov se je znižala na 4 goldinarje za celo leto. Tudi se tudi s sloveuskim napisom, ker se je on nad ime „v Po • II V II II I «I V I , V , 1 • 1 I« A • f{ • • * II »III f f «I » I • K je odloćilo prihod bče bor nskih stojno" iz svinčnikom članov po „Novicah" razglasiti, ktere s tem naprosimo da „Adelsberg « zapisal. Obadva napisa hranujem jez, ako mi kdo ne verjame in bi se hotel resnice bi nam htele svoje prij pred k temu namenu odpreti. povedanega prepričati s svojimi očmi. Nap so se tudi podd za ucenj k na rečij in za prihodnje „besed naš premilostljivi knez upisa se © ki T in biškop Slomšek*) so p Iz Cernomlja 8. nov. ^ Kakor proti Terstu se tudi proti Gorici z veseljem ozeramo, zakaj med brambovci za obveljavo slovenščine zaslužijo Slovenci goriške strani čitavnico s svojo milo nazočostj Gospod predsednik se skoraj pervo mesto med vsemi. Veselo smo brali, kako so Jim hvaljuje za Njihovo izdatno d prip slovenski poslanci v goriškem deželnem zboru naravnost in po kteri je neprevidne premilostljn m a t e r n e mogoce bil društveno glavnico ustanoviti za odkritoserčno za svoj narod se potegnili in pravice zahte posebne potrebe Po m petju so poprijeli vali, ktere nam gredó, in vse to tako živo in resnobno, da knez in biškop besedo in jezik kterega se d govorili o milini čistega naučiti je so še Talijani, ki so še veči neprijatelji naroda našega kot Nemci. obinolknili in ? njegove zahteve za pravične priznati vsakega izobraženega Slovenca dolžnost, da se znova zbudi morali. Ti iskreni rodoljubi so nam gotovo znamenje ? da ljubezen in spostovanje do materinsci naše gospe in kar se žal tr » podićne niso sramovale slovenski govoriti, bože tukaj zdaj cr di Prip Pred 40 leti se tudi ljudstvo tamošnje, ki si je takove možake za svoje zastopnike izvolilo, ne spi več, ampak da se že dobro za- kar pa nasproti od koroških iu štajarskih Slovencov so prečastiti veda 5 gospod našincom se ovarjati v dom jeziku bodi si terditi ne moremo, ako pomislimo na njihove deželne zbore na sprehajališču bodi si kje drugod, postopati in marljivo napredovati, p štovati, pa tudi se varovati in bojati zbor se navdušen s priporoćevali so zmerno in na e N e m k u t a r j *po- Včs druge dopise v „Novicah^, iz kterih se razvidi, kako se dajo Ijudje po onih krajih še zmirom od ponemćenih predstojnikov za nos voditi. Pri vsem tem nas tudi Če- kaj sladkimi in cr ork bčutki raziđe, lovec s posebno radostjo navdaja. Mi drugi tožimo in jadi- Iz Slovenskih goric na 8taj. D. C nikov dan smo pokopali daleč znanega, bče Vseh Svet- kujemo, tam na Koroškem se pa vedno neumorno delà na književnem polju slovenskem, in da ni tam tako verlih ro- Ijubljenega tr 59 F P • V ranocelnika pri sv. Ani v Slovenskih doljubov i bi ravno naše brate v Gorotanu nemška kultura med vsemi Slovenci najperve požerla. Tudi Maribor je *) Naše „Novice" so tudi Vaše; vsigdar in v vsaki zadevi Vam bojo rade in brez vseh stroškov postregle. Vr. naše veselje. To mesto je od nemške kulture posebno dosti terpelo, vendar si je pri vsem tem svoj značaj slovenski še ohranilo in dandanašnji se prav cversto obnaša. Bog živi vbilo v štali zidan steber razrnšilo in vojaka poškodovalo toraj Mariborce! Na našem Gorenskem mislimo, da je vse v kleti blizo štale pa hlapca omamilo nneto za našo reč. Saj so nam ravno Gorenke rodile skoraj trešilo v boln i drugikrat pa je toda tù se strela bolnikov ni dotaknila. vse pervake sedanje literature Savico, oni imajo Veršac, nase ; Triglav Gorenci imajo Savo in ampak le sèm ter tjè je strop in stene enmalo poškodovala in bleško podobo raja. Dve reči ste pri tej uimi pomina vredne: ena, da v ome Vse to jim Ijubezen do domovine navdaja , kako bi toraj njeni štali je vbila strela dva konja, ki sta skupaj stala ohladneli? Kar Pivko in druzi notranji svet zadene, poka- potem pa, přeskočivši 4 konje, kterim ni nič žalega storila zala nam je lepa zahvalnica, ktera se je s podpisi napol- je vbila še enega; d 9 9 m njena iz Bistrice dr. Toman-u poslala. Kako čversti rodo pa i da na bol • f je strelovod ljubi da so tam 9 pokazali nam v so posebno Razderčani o (ma cr © pa strela ni marala za-nj ali pa on ne za njo Poslednj list Slov. Glasnika" nam d shodu na jezeru. Samo na Stajarskem se ljudje, kakor sli- novico, da bo v Ljublj simo in beremo, se celó malo zavejo. Slovenci! kadaj bomo gledal beli dan • • f » • . « V • « • ■ • ^ . . - J5 Slovenski Zabavnik" k naprej prišli, ce bomo takošni pod gosp. Milic-ovega tiska Kd veselo li za-ga bo biba leze? Ako se ne daj in d ni povedauo, al po takem bomo upamo za svojo pravico potegniti, se nismo tudi vredni, da tudi to kmali zved 9 bi jo zadobili. „Volenti non fit injuria Cl skem se menda tudi malo bolje cr » odi, Na našem Dolen- — Ko so „Novice" unidan razglasile svoj in vseh kakor po Stajerju. Slovencov program, smo radovedni pričakovali, kakošno bojo proti njemu skovali znani protivniki naši iz trojedinega Po Novem mestu vlada se zmirom nekak ptuj veter, v Metliki ravno tako. Vse drugače je pa v našem Černomlju. svojega berloga „Triesterčnega", „Tag;espoštnega" in „Preš Naši mestjani spoznajo, da se z jezikom narodnim tudi nesa", ker s e d a j je spet nastopila dobra žetev za te kosce: narod sam zatira; prepričani so, da samo svoboda in rav- In kmali seje res „Tagespoštar" oglasil ter rekel, da nopravnost narodna nas in celo cesarstvo pogina rešiti za ---------- —. — ---- --------- r-o— ------ — program JU — *— prepričani, da je samo na narodni podlagi poslopje biti, da bi se branili zoper take vrase. „Nas Slovencov ni pravi z ozirom na Novični program je le hinavstvo." Pač bi nas 55 ta moglo le sram more 9 prihodnje sreče in blagostanja sozidati mogoče; zato so oni toliko sila veliko Slovenci z dušo in telesom. Če se znajde med njimi še zmirom en mozicelj, kteremu je trebuh domovina, pustimo nitne, da poslednji „Slov. Prijatelj" pa to nas delà moćne in ime gledamo vsi na en cilj in konec in da delatno vsi mu veselje; kar on odgovori, veter odnese. Ko vam že v lepi ljubezni in zastopnosti. Beríte „Novice", „Zgodnjo Cernomljane hvalim, bi vam rad pohvalil tudi uradnike naše, Danico", „Slov. Glasnika", „Solsk. Tovarša" ali „Slov. al mladi. 9 za Boga ne morem Bog vecni vedi, prav. Ena cvetlica ne naredi še spo- Prijatla u kaj ti fin mi postavimo še „Stimmen aus lunerôster cr » ospodje mislijo. Na Dunaji reich"), po vseh ♦ • r ZI VI ena in ista misel, vsi merijo na eno nam vlada ravnopravnost za vse narode po celem cesarstvu in isto stran. Program „Novic" je tudi naš program je raz? laša in nam obeča lepšo bodočnost; sedanji gospod deržavni minister je rekel pri nastopu svoje službe, da si bo vlada prizadevala, Ijubezen in zaupanje vseh narodov pri- preteklega časa in današnjega in na govore Toman-ove v dobiti, zato jim bo narodno razvitje podperala ne pa zavi- deželnem zboru ljubljanskem in v deržavnem dunajském tudi program vseh Slovencov." Tako piše celovški slovenski list. V obličji take kompakte edinosti in gledé na djanja -------, j » ----** — • - — " • • ~ (/««J'V.«.« I'V j/v. UH . . U GZt v 1 u U III iUUI U J j U Ulj a IJ0IYC 111 IU v uvi€.aMivui uuuHjonvmj rala, in ti naši gospodje še vedno tako postopajo, ko da bi moramo omenjenemu pisunu v „Tagespošti" , ki resoico v živeli v sredi med terdimi Nemci ; slovenščina jim je še zmirom soperna , da nikdar tega, se pa vedno deržé ko smole! nemščine edinozveličavne laž prevrača, naravnost v obraz reči „Wie der Schelm ist 9 so denkt er von Anderen." Slovenski katekizem za realko, predložen po cr osp Iz Ljubljane. 8. dan t. m. je imelo pravoznansko katehetu Lesarju, se tiska sedaj v Blaznikovi tiskarnici. družtvo svojo drugo sejo, ktere se je udeležilo 26 druž Marljivi ud naše kmetijske družbe ljublj. gospod beuikov. Gosp. podpredsednik žl. Strahl je naznanil zboru, Matevž Fine, mestni zdravnik, je poslal te dni vredništvu da je c. k. deželui poglavar gospod dr. Ulepić blagovoljno „Novic" 3 répe iz njive, ki jo ima ljubljanski mesar gosp. sprejel predsedništvo pravoznanske družbe, ki šteje dosihmal Janez Porenta na mahu (morastu). Ena vaga 6 funtov in 5 funtov in 12 lotov, tretja 4 funte in 8 lotov, so lepe 89 udov, med kterimi je 31 utemeljiteljev, ki so vložili v 4 lote druga matico družbeno 890 gld., verh te znašajo letni doneski do vse tri skupaj 15 funtov in 2 lota. Zraven tega sedanjih udov 480 gold. Ko je pervi tajnik gosp. dr. Etbin in bele kakor najlepša loška repa. Da se tako debela in se Costa v kratkem življenjopisu posla vil 25. okt. t. 1. v Be- debeleja repa tudi drugod nahaja, dobro vemo; al pomina rolinu umerlega velikana pravoslovja gosp. Fr. K. žl. Sa- vredno je to, da skor vsa repa na tej njivi je bila tako de- ^^ * y v m # v vigni-a in je vès zbor slovesno svoje spoštovanje do rajnega bela. Ako pomislimo, kakosna neznana susa je bila naznanje dalo, so se začeli pomenki o izdavanji družtvenega letos, in pogledamo te debelke, moramo pac reči Hvala časnika iu sklenjeno je bilo po predlogu tajnikovem, naj se Bogu! da imamo mah, ki nam daje tolike pridelke, in da * * - _ • • V A V v • I tf • • I ' • m ▼ « W i A «. M m. ŽIji _ _ _ _ A _ .. .A mm > v f J ▼ • 1 ■___—. —^ _M _ _ — ^ __ ^ — « « nemudoma začne v Bambergovi tiskarnici v 400 iztisih ti zavoljo tolikega zi veza, ki ga dobivamo iz mahu 9 uaj , ako nas dim njegov včasih žl. Strahl-u naznanjeni prenotacijni in od treh inštaucij raz- nadležje. Koliko dražje bi živeli in si tudi kurili v Ljub skati časnik, v kterega se bota vzela po gosp. predsedniku nikar ne mermramo prevec sojeni primerljej iu pa od gosp. tajnika dr. Eth. Costa-ta izdelani sostavek o kmečkem dednem nasledstvu in razko- Ijani 9 ako bi mahú ne bilo 9 ki je V ze in bode v se boli naš mali Banat. sovanji zemljiš na Kranjskem. Pri tej priliki je bilo pravilno izrečeno, da zbor določuje Ie edino to: ali se vzame ta ali uni sostavek v časnik ali ne; v prenarejanje predloženega sostavka se nima spuščati. Ko je bila kmetijski družbi zahvala izrečena, da je prepustila družtvu dve sobi za nje svetovanj čitavuico in je bilo predsedništvu 500 gold njeno pohišje iu druge potrebe, je bilo v se predsednistvo udinja družtvenega varha z 120 služabnika z 60 ali TO gold, letne plače. dovoljeno za 3uo , naj gold, in pa sklenj Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja, (Iz deržavnega zbora). Po dolgem po o družbah obertnik i n kod 9 je I V U i J većina » kakor jih nova obertnijska postava předpisuje zbornice poslancov sklenila tako-le: Vsi tisti predpisi uaj se prekličejo, ki velevajo obertuikom iu rokodeleom, da se morajo hotè ali nehotè združiti v družtva; sicer pa naj V petek (15 zvečer po osmih se je začela jim je na prost U dano se združiti, će sami ho huda ura v Ljublj 9 ki je terpela blizo do polnoči, da take čejo, za obertnijske in milodarne namene Na versto sta letos celo poletje ne pomnirno. Lilo je toca j šla bliskalo potem prišla Tašekov předl cr e» 9 in třeskalo, da je bilo strah. Dvakrat je trešilo, enkrat v dsta vij ivost d n i k naj se postava osnuje za v cesarskih sodnijah; mi Medjatovo hišo poleg železnice in je ondi tri vojaške konje nister Schmerling misli, naj ee to odloži do skupne posvetovanja sodniškega zakonodavstva in skupne uredbe vimi, bi trebalo, da se na obeh straneh sodnij; zbornica pa skor enoglasno sklene, Tašekov predio dogodi znamenita ar premena , ktera bi pa na strani vladni morala posebnemu odseku v posvet izročiti. mnogo veća or e» predio rote (porotne sodbe), ugovarja gosp. derž. minister to, da Zoper Muhlfeldov biti kot na zborovi. Mi smo pripravljeni za porazumljenje za osnovo postave, po kteri naj se ustanovijo po- po latinském pregovoru: „veuiam damus petimusque vicis- — to se pravi po naše: mi bomo od péli kar smo sim se morajo popred deželni zbori zaslišati ; al zbornica je spet prenapéli (da ne bo dvalizma ali trializma), pa tudi od enoglasno sklenila, naj se Muhlfeldov predio ar » izročí poseb němu odseku v posvet. Gospod minister Schmerling je vlade zahtevamo, da ona odstopi od centralizma, ki potřebuje edinstvo Avstrije. ne zbornici poslancov bral odgovor cesarjev na adreso slavonskega hervaško sprejela to sporoćilo; gosp. deželnega Ogersko. Iz Pesta 15. nov. Mestna gosposka se zbora. Zbornica je molčé je danes v Budo podala, deželnemu poglavavarju naznanje v zbornici gosposki pa je minister Lasser prebral ono pismo °-rof Hartiir ko je po- vzel besedo in omenivši velikih zaslug Hervatov za Avstrijo, deželi kraljuje mir. dati, da se odpové svojemu opravilstvu. Deželni poglavar pa ji je rekel, da mora ostati v svoji službi. Vojaški glavar je med drugim rekel, „da le pražen strah je tega kriv, ako ukaz razposlal vsem vojakom, naj se varujejo se Avstrii vedno zvesti narod sedaj upira edinstvu govor cesarjev je sicer ves resnega, pa vendar tudi ; od-milega Mnogo prejšnih Po celi grof Cor on ini je kar urednikov vsega, duha." Predsednik zbornice potem predloži zboru, naj zakliče bi utegnilo zdraziti ljudstvo, je spet na Ogersko poklicanih, da prevzamejo ces. službe. Francozko. Iz Prage. Nekaj 5 59 Slavo milostnému vladarju vseskozi zvestega hervaško cesar svet ni pri cakoval , se je zgodilo 14. dan t. m. pri nas. Novica, da slavonskega naroda !" Zbornica ponavlja trikrat ta siavoklic. je cesar izvolil Foulda za ministra dnarstva, nosi sedaj Osnovo občinske (srenjske) postave , ki jo je zbornica zvonec po celi deželi. Fould, iskreni prijatel Napoleonu, je poslancov izdelala, je zbornica gosposka le inalo prenare- pisal pismo cesarju, v kterem mu dokazuje živo potrebo, da dila in te prenaredbe zbornici poslancov v posvetovanje iz vok dá samooblastno gospodarstvo z dnarstvom der-poslala. žavnim. Deržavni zbor je sicer določeval dohodke in stroške Govori se, da bo gosp. minister pravosodj a Prato- deržavne; al ccsar si je prideržal oblast, da je sam po bevera vendar le odstopil in da na njegovo dr. Burger, sedaj deželni poglavar teržaški. mesto pride ar © svoji volji ravnal z deržavnim premoženjem. To ne more več tako biti pravi Fould v omenjenem pismu der Dunajski časniki, ki se štejejo med tište, kteri iz žavni zbor mora dnarstvo z vlado vred v rokah imeti 5 gotovih virov zvejo marsikaj » kar se godi v ministerstvu, da so vsi stroški in dohodki očitni pred celim svetom in govorijo te dni od neke nesloge med deržavnim in pa med se nič na drugi poti ne godi; deržavni zbor ne sme skop dnarstvenim ministrom, ktera izvira iz navskriz misli zastran biti z dnarjem, ki je deržavi potreben; al on mora za vse vediti. Fould je nasvetoval na drobno vse, kako naj se go- cesar je poterdil njegove nasvete in brez zaslišanja deržavnega davkov, ki jih je vlada sama zbora za prihodnje leto razpisala ; deržavni minister, pravijo, spođari vprihodnje, hoče ta razpis deržavnemu zboru v poterjenje predložiti, si Fould-a izvolil za ministra denarstva. minister dnarstva pa ta deržavni troškovnik zboru v pre res izročiti. V vsem tem pa je veliko veliko pomisliti, (glada), ker je krompir Angležko. Na več krajih Irskega se bojijo lakote tamošni poglavitni živež ker od ene strani bi se moral sedaj ozji zbor pooblastiti letos v se huje S njil kakor leta 1846, ko je bila krompirjeva za celega y od druge strani pa se ne vé, ali ne bi zbor bolezen najhuja. to in uno premenil. Turško. Novice v ,,Agramericiu poterjujejo nesrećo Doljna Avstrija. Da bi se iz šopronske županije Omer-pašove armade v bojih preteklega mesca pri Pi vi ? ogerske, ki je soseda doljne Avstrije, ne zanesla go v ej a kuga, so na cestah, ki peljejo iz Gackovem, Dugi in Popovem. Omer paša je po dr. Pan Ogerskega v Avstrijo, krazi-u poslal pismo do kneza černogorskega. 0 poznejih postavljene vojaške patrole. Na marski meji pa čujejo doljno- bojih se še nič gotovega ne vé. avstrijanske soseske (občine) same, da se iz Mušave ne pritepe kuga. Hervaško. Iz Zagreba 14. nov. Deželnega zbora ni več. 11. dan t. m., v 103. seji njegovi, je ban besedo povzel in zboru naznanil odgovor kraljevi na adreso zbora. Odgovor, v prijazni besedi pisan, historičnim našega Oznanilo in povabilo Narodna čitavnica, ki ima stanovanje v svojih lastnih dv bo dperl pri Slonu4* (Hotel Elefant) v 1. nadstropj se v t e r t e k 21 dne tega mesca za hram in časnikov itd V d e 1 j đeržavopravnim terjatvam deželnega zbora protistavlja politično potrebo in edinstvo avstrijanskega cesarstva, poter-juje zborovi sklep o razmerah trojedne kraljevine proti Ogrom, premembo začasnega dvornega dikasterija v stano- vino svojo vpisani 24. dné tega mesca zvečer pa bo perv beseda", kl se zaćne ob 7. uri. Vsi gospodje družhciiiki, ki so sami za se ali z rodo so prijazno povablj k tej zaćetni vitno dvorno kancelijo in napravo posebne deželne nadsod-nije, —sklepa zastran vojaške granice in edine rabe hervaškega jezika pa ne poterjuje, Dalmacija se bo zavoljo zedinjenja s Hervatijo in Slavonijo vnovič v dogovor pozvala , berž ko bo razmera Ilervatije in Slavonije proti besedi Vstop za to vesciico dobijo ob plaćanju ojega doneska za pervo četertino leta in pa vpisnine pri gosp dnarničarju J. Y ter gov za odo blizo špitalskega mosta. Odbor narodne čitav v Ljublj 17. nov. 1861 skupni deržavi dogotovljena, itd. Ker pa deželni zbor za Listnica vredništva. Gosp. V. Z. v Luž: Ono mesto je bilo grebški že 7 mescov terpí, bode za zdaj razpuščen in obeta že oddáno, ko smo pismo přejeli zavoljo Vorm. Gosp. M. M. v se kmali sklic novega zbora. Ko je ban prebral kraljevo pismo, jo ukaza! kot pooblastenec cesarjev zapisnik te poslednje seje berž napraviti in podpisati. Ko je bilo to stor- sklenil zbor in poslaucom vošil srečno pot na jeno je njih dom. ,,I zastupnici razidju se mimo, stišćuć si na razstanku bratinske ruke." piše ,,Pozor" Sporoćilo kraljevo je osupnilo deželo, čeravno poterjuje nektere zahteve zborove. ,,Pozor" pravi: ,,Da bi mogoče K: Nismo přejeli. Gosp. Jan. Z u. v Kr: Ze davnej nam za natis poslane reči pridejo v prihodnjem listu gotovo na versto. Današnjemu listu je priložena 19. pola „Povestnice". Kursi na Dunaji 19. novembra. 5% metaliki G7 fl. 70 kr. Narodno posojilo 81 fl. 45 kr. Ažijo srebra 37 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 57 kr. bilo, da se zravná opreka med sklepi vladinimi in zboro Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik