Prazni H vseh nas f 1 N Zasavje si je nadelo spet slavnostno podobo. Spet je zavihralo na stotine delavskih zastav, spet se bodo oglašale v pomladni dan budnice in streli. Zažareli bodo kresovi. Delavskemu prazniku v pozdrav. Iz vseh krajev dobivamo številna poročila o bogatem praznovanju 1. maja. V Trbovljah je bilo že te dni več športnih prireditev za pokal občinskega sindikalnega sveta, TVD »Partizan* bo pripravil slavnostno akademijo, 30. aprila pa bo tudi koncert moškega pevskega zbora »Zarja«. Dogodek leta bodo za ljubitelje motorizma velike avto-moto dirke na Katarino, ki so na sporedu 2. maja. Zagorje, ki je pred nekaj dnevi že začelo s praznovanjem dneva mladosti, bo tokrat doživelo vrsto najrazličnejših prireditev, na katerih bo prišlo do izraza razgibano življenje organizacij in društev. Rudarji bodo imeli na vseh svojih obratih slovesna zborovanja in na njih obudili spomine na težke čase borb za pravice delavskega razreda, na večer pred praznikom pa bo v domu TVD »Partizana« tudi pisana kulturno-športna akademija. Letošnji 1. maj je za jugoslovanske narode še posebno Pomembnega značaja. Ce se ustavimo samo pri glavnih značilnostih, vidimo, kako pisano je naše družbeno življenje. Na naši razvojni poti je vsekakor zgodovinskega pomena uvedba delavskih svetov, katerih osemletnico bomo obhajali letos. Ti organi v našem družbenem upravljanju pomenijo vsekakor začetek nove dobe, dobe graditve neposredne socialistične demokracije. Danes po osmih letih upravljanja Baših podjetij po delavskih svetih beležimo lahko zares lavidljive uspehe. Danes sl ni mogoče misliti podjetja ali ustanove brez tega družbenega organa. Delovni ljndje dobivajo s tem samoupravnim organom vse širši vpogled V naše gospodarstvo nasploh in posebej za vsako podjetje, * tem pa zavest, da je delovni človek resnični upravljavec družbenih sredstev in lastnik ustvarjenih produktov. Na Zahodu in Vzhodu je mnogo velikih držav, ki so gospodarsko in tehnično bolj razvite kot naša, ki imajo vsestranske, boljše pogoje in materialno osnovo, pa sl vendar •e danes ne upajo iti na tako široko pot demokraoije, čeprav Baš jugoslovanski primer in izkušnje prepričljive dokazuje njegovo vrednost in učinkovitost. Ovira za to je pri njih Predvsem v tem, da pri njih še vedno prevladuje zastarela Biiselnost in podcenjevanje zrelosti in sposobnosti delovnega ljudstva za upravljanje podjetij — po drugi strani pa želja -Fsov' ki moraio biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. t ' ---------------------------------------------------------------:----------J Botranje in zunanje politike Jugoslavije. Mednarodni značaj J« maja Je prav gotovo važen za nadaljnji boj v graditvi •Cclalizma pri nas in v svetu. Kakor pred 68 leti Je prvi maj •bdi danes dan, ko ves napreden svet z delavskim razredom Ba čelu čuti in ve, kakšna velikanska ustvarjalna sila je Btelešena prav v delavskem razredu, če se v boju za človeški Bapredek oborožuje z ideologijo znanstvenega socializma. Se **ko krvavi obračuni nad delavei nekoč niso nikdar mogli Preprečiti prvomajskega praznovanja. Iz leta v leto narašča •b se širi boj sa zmago socializma pri nas in v svetu. Pod-Mranje svetlih perspektiv v nadaljnjem razvoju socializma na osnovi do sedaj doseženih uspehov, ki so vidni v vsakem Pcšsm krajo In v vsakem kolektivu, bo še bolj Izpodbudilo Paše napore sa večjo storilnost, za boljšo organizacijo delov-**ga procesa in za vestnejše upravljanje in delo v vseh družbenih področjih. Prvi maj naj bo tudi v bodoče tisti •Pominskl dan, tista gonilna sila, da bomo vse naloge, kt jih Pred nas postavlja naša socialistična stvarnost, kot zavedni Patriot) naše socialistične domovine tudi vestno in natanko •»vršili. Ta velik praznik delovnih ljudi ne bomo obhajali v zakajenih gostilnah v slabem zraku — temveč zunaj v levi Prirodi naj nam mine ta pomembni dan. Naj živi I. maj 1958! Anton Sutar V TOREK SE JE ZAČEL, V SOBOTO PA KONČAL V LJUBLJANI VII.KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, KI JE PO SVOJEM POMENU PRESEGEL MEJE NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE— VII. KONGRES JE POTRDIL NAŠO PREHODNO POT IN NEOMAJNO VOLJO JUGOSLOVANSKIH DELOVNIH LJUDI ZGRADITI MOČNO SOCIALISTIČNO JUGOSLAVIJO — ZA GENERALNEGA SEKRETARJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE JE BIL Z NEZNANSKIM NAVDUŠENJEM VNOVIČ IZVOLJEN TOVARIŠ TITO ’ Se danes je bela Ljubljana v prazničnem razpoloženju, še vihrajo zastave v spomladanskem vetriču, velilka dvorana na Gospodarskem razstavišču je onemela, toda pred nami je in bo še dolgo podoba velikanske manifestacije moči in enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti, ki ji je bila priča ta prostrana dvorana, Ljubljana, vsa domovina in ves prostrani svet. To je bil kongres naše moči, bo je bil kongres plamteče ljubezni nas jugoslovanskih de- lovnih ljudi do Zveze komunistov, ao socialistične skupnosti, to je bil kongres, ki nam je zakoličil našo nadaljnjo pot, pot našega socialističnega razvoja. V spominu mi bo ostal na videz majhen, vendar pomemben dogodek. Na dan začetka kongresa je bilo v našem mestu nadvse živahno. Ljudje so se ustavljali pred zvočniki, nameščenimi na Delavskem domu, in z zanimanjem sledili otvarjanju kongresa. Opoldne so šolarji šli iz šole. Gruča otrok je obstala nekoliko dalje od zvočnika in poslušala prenos kongresa. Desetleten fantič me je ustavil in dejal: »Ali ne, tovariš, da se ne motim: zdajle govori na kongresu tovariš Tito? Po glasu ga poznam!« Potem je sošolcem nasmejano prikimal, kar je pomenilo: saj sem vedel, nisem se zmotil! Vsa Jugoslavija je tako prisluhnila besedam tovariša Tita in njegovim sodelavcem in vsem delegatom na tem zgodovinskem kongresu. Povedano je bilo vse. kar je bilo treba po- ■ j i —r [IJ\ ■' 1 If " ™ 1 J PROGRAMNa LISTINA Vil KONGRESA BO OSNOVA ZA VSO NASO AKTIVNOST IN BOJ V PRIHODNJE vedati in kar smo želeli zvedeti. JSvedeli smo, da smo v zadnjem razdobju dosegli silne uspehe na vseh področjih našega družbenega življenja, da naše trdo delo ni bilo zaman niti naše odrekanje temu ali onemu. Pred našimi očmi se je ponovno razgrnila pisanost povojnega dogajanja, silna in neomajna prizadevnost in volja naših delovnih ljudi, delati za razvet naše domovine. Povedano pa je bilo tudi vse tisto, kar nas čaka na naši nadaljnji poti, kar bomo morali še storiti za nadaljnjo rast in krepitev socialistične jugoslovanske skupnosti in za zmago socialističnih načel / svetu. Že sam program naše Zveze komunistov, ki so ga narekovale Izkušnje, številne izkušnje, nabrane na že prehojeni poli, nam kaže, kaj želimo in kaj hočemo doseči, ne glede na to, če komur koli v svetu to ni všeč. Program Zveze komunistov je temelj bodoče aktivnosti in boja za socializem, je izraz naših teženj, hotenj in živa priča naše privrženosti internacionalizmu. Zdaj je na nas vseh, da uresničujemo začrtani program, da začnemo izpolnjevati bogata določila in napotke tega važnega kongresa v vsakdan em življenju. Moramo biti odkritosrčni in povedati, da to delo ne bo nič laže, kot dosedanje, vendar nas bo ob tem izvajanju napotkov kongresa spremljala živa m stalna zavest, da smo premagali najhujše težave, da v tem bojti nismo osamljeni, in da so za nami milijoni jugoslovanskih ljudi, naša Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu. Ta zavest nas bo vztrajno silila naprej, naprej za uresničitev naših svetlih idealov Na čelu naše Zveze je ponovno tovariš Tito. Človek, ki mu neomajno zaupamo, ki *>a pozna ne samo naša socialistična skupnost, marveč ves svobodoljuben svet, tovariš, ki se ni nikdar ustrašil trnove poti, po kateri je hudi' vse ži-.-t ier.je ne zase, marveč za delovne ljudi. TOVARIŠ TITO PONOVNO PREDSEDNIK REPUBLIKE Prejšnji četrtek in petek st je v Beogradu sešla na prvo zasedanje novo izvoljena Zvezna ljudska skupščina, ki je najprej izvolila za svojega predsednika Petra Stamboliča, za podpredsednika pa Vladlmira Simiča, dr. Pavla Gregoriča in Franca Leskovška. Poslanci so z nepopisnim navdušenjem vnovič izvolili za predsednika republike tov. Tita. Tovariš Tito je bral na tem zasedanju tudi obsežno poiačilo o delu Zveznega izvršnega sveta od leta ^954 do lete 1957. Zvezna ljudska skupščina, ki je izvolila tudi nov zvezni izvršni svet, katerega podpredsedniki so Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Rodoljub Co-lakovič in Mijalko Todorovič. Sekretar je Veljko Zekovič, člani pa: Ljubo Babič, dr. Marjan Brecelj, Hasan Brkič, Krsta Crvenkovski, Peko Dapče-vič, Stevan Doronski, Ivan Bošnjak, Avdo Humo, Slavko Komar, Ivan Krajačič, Sergej Kraigher, Moma Markovič, Nikola Minčev, Slobodan 'eniŽič, Krsto Popivoda, Milentije Popovič, Koča Popovič, Vladimir Popovič, Dobrivoje Radosavljevič, Djuro Salaj, Svetlslav Stefanovič, Velimir Stojnič in Lidija Sentjurc. Z občinske konference SZDL v Zagorju Za razvoj družbenega upravljanja Tako poročila in razpravo na zadnji občanski konferenci organizacije Socialistične zveze v Zagorju je prevevala osrednja misel: vztrajno delati za razvoj in krepitev družbenega upravljanja. Tako vzbujeno zanimanje najširšega kroga državljanov za družbeno upravljanje mora v prihodnje pokazati lepe uspehe. Ljudski odbor kot celota vseskozi ni deloval tako, kot je bilo pričakovati. Vzrok zato je delno v sestavu, delno pa zaradi materialne osnove, ki ni bila taka kakor so zahtevale potrebe. Preveč je bilo tudi formalnih potrditev sklepov ali ukrepov. Manjkal pa je tudi perspektivni, delovni načrt, ki bi omogočal sistematično delo LO. Tudi sveti LO so doslej vse preveč reševali le trenutne naloge, nekateri pa niso delali niti tega. Tudi delo ostalih organcv družbenega upravljanja v zagorski občini ni bilo najboljše, delno tudi zato, ker so bili ti organi vse pre- TOV RUDI BREGAR JE IZVOLJEN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ZAGORJU. več prepuščeni sami sebi. Tako niso mogli v celoti zaživeti potrošniški Sveti, šolski odbori, hišni sveti itd. Tovariš Rudi Bregar, sekretar ObK ZK, je v razpravi govoril o polovičarstvu, o nedoslednosti in površnosti, ki se začenja pri gospodarstvu, se vleče skozi LO Ih se konča v svetu ali organu podjetja. Poudaril je, da s to prakso ne gre nadaljevati, in naglasili, da je treba iti naprej po poti čistih računov in odkr.-tega razpravljanja o težavah !n problemih. Prav tako nujno pa je, da prav vsi delajo za krepitev komune kot osnovne celice našega družbenega razvoja. Mladini in mladi generaciji v Zagorju, ki sedaj dorašča, in njeni organizaciji pa je zaradi izredno uspešnega dela izrekel polno priznanje. Okrajni sekretar Zveze komunistov, tovariš France Kimovec — Žiga, pa je v razpravi Nekatera podjetja v Radečah so že izvedla voliitve v svoje delavske svete. Povsod so dobro izpadle in tudi sestav novih samoupravnih organov je skoraj v vseh primerih zadovoljiv- ' Izvoljenih je bilo tudi precej žena in mladine, kar se v prejšnjih letih hi zgodilo. Radeška Papirnica In ziidanmo-ška Cementarna bosta volitve izvedli prihodnji teden, V Papirnici je kandidatna lista zelo dobro sestavljena. Polovica kandidatov je mlajša od 30 let, deset pa jih je celo mlajših od 25 let. Tudi žena ne manjka. Lahko smo prepričani, da bodo mnogi izmed teh mladih ljudi izvoljeni, ker jim člani delavskega kolektiva zelo zaupajo. Podobno je v Cementarni, kjer volije zastopnike za centralni delavski svet trboveljske Cementarne. V zvezi z volitvami v nove najprej govoril o VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Potem pa je razpravljal o mladinskem in ženskem vprašanju Predvsem je naglasil, da je žensko vprašanje tudi družbeno vprašanje. Socialistična zveza oi morala kot politična organizacija posvečati več pozornosti političnemu osveščanju žena. To pa je tudi eno od osrednjih vprašanj, ki se bo pojavilo, brž ko se bodo razvile stanovanjske skupnosti, hišni sveti, potrošn’-ški sveti in drugi organi družbenega upravljanja. Danes je na primer popolnoma normalno, d* delimo delo na moško in žensko delo. To pa nikakor ni in ne more biti perspektiva socializma. To je določena mentaliteta, katere nosilec pa so včasih tudi žene same. Delegati so z zanimanjem sledili izvajanjem tovariša Kimovca. Na konferenci so izvolili nov 39-članskl plenum občinskega odbora SZDL, delegate za okrajno konferenco in odbor sklada za razdeljevanje finančnih sredstev društvom in organizacijam. (ma> delavske svete je bilo v rade-ških podjetjih precej živahnih razprav, ki so se nanašale na vprašanje proizvodnje in na odnose med ljudmi v kolektivu-Zlasti je bilo mnogo slišati o samoupravljanju v podjetju »Peta*. Tu so delavci opozorili na nekatere napake, ki jih bodo morali odgovorni ljudje v tovarni rešiti. Delavski svet v tem podjetju se bo moral v svojem delu pokazati zelo elastičen in samozavesten, da bo lahko pridobil zaupanje kolektiva. Prav pa bi bilo, da bi v takih primerih tudi občinski sindikalni svet pomagal, da zmagalo v podjetju prava in zdrava načela. Na splošno lahko trdimo, da je bil na področju samoupravljanja v radeški občini dosežen znatni napredek, ki ga je mogoče iz dneva v dan bolj opa- . žiti. —J— Volitve v delavske svete v Radečah Z občinske konference SZDL v Radečah Kmetijstvo in družbeno upravljanje v ospredju Minulo nedeljo je bila v v Radečah občinska konferenca SZDL. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Janez Železnik se je v svojem izčrpnem poročilu dotaknil vseh področij družbenega dogajanja v občini kakor tudi v okraju in republiki. Ugotovljeno je, da je bila politična razgibanost v občini v preteklem letu po zaslugi Socia- v vprašanju kooperacije kmetijskih proizvajalcev in zadruge. Drobnega proizvajalca je treba prepričati, da je zadruga ustanova, katere glavni namen je pomagati posamezniku k napredku, od česar bo imela korist tudi skupnost. Naloga zadrug pa je, kaiko pridobiti vse kmetovalce za skupno delo, od katerega bodo imeli korist sami in z njimi tudi družba. Delegati so nadalje mnogo govorili o družbenem upravljanju ki pa je prvenstveno odvisno od zavesti aktivnosti ljudi, ki v tem upravljanju sodelujejo. Nekateri organi družbenega upravljanja so že dosegli uspehe v svojem dedu, so pa še vedno tudi taki, ki po ivpji krivdi životarijo in skupnost od njih nima ničesar. Precej so tudi razpravljali o šolstvu in zdravstvu. Šolstvo v občini je spričo pomanjkanja učnih prostorov več kot problematično — stvari u st bodo z novo šolsko reformo še bolj poostrile. Dolžnost sleherne družbene enote v občini je, da sodeluje pri reševanju vprašanja pomanjkanja šolskih prostorov. Podobno j tudi z zdravstvom. Sedanje zdravstvene ustanova v občiini so občutno premajhne in le s težavo zmagujejo svoje delo. Lahko trdimo, da je prišlo na konferenci na dnevni red res obilo aktualnih problemov, za reševanje katerih je potrebno sodelovanje vse javnosti v radeški občini. Konference se je udeležila tudi poslanika v republiškem zboru tov. Mirna Zupančičeva, ki je v razpravi osvetlila še nekatera vprašanja in dala vrsto predlogov za bodoče delo SZDL v občini. —Ik listične zveze izredno močna jr. STANOVANJSKA ZADRUGA V VIDMU-KRSKEM GRAD VEC STANOVANJSKIH HIŠIC. VAZNO JE POVEDATI, DA BODO HIŠICE MNOGO BOLJ POCENI, KER SE GRADITELJI ZAVEDAJO, DA MORAJO Z RAZMEROMA MAJHNIMj SREDSTVI ZGRADITI CIMVEC zaradi tega tudi uspehi niso izostali. Akoravno je ostalo še mnogo vprašanj nerešenih, je bil vendar dosežen lep napredek v komunalni dejavnosti, kmetijstvu, družbenem upravljanju, zlasti še v delavskem samoupravljanju, in društveni aktivnosti v občini. SZDL in* tudi ostale subjektivne sile pa čaka rešitev številnih vprašanj, ki ovirajo še hitrejši družbeni vn gospodarski napredek v občini. Zlasti je tu mišljeno kmetijstvo In družbeno upravljanje, o čemer so delegati v razpravi prvenstveno govorili. Iz razprave bi sklepali, da KZ v občini v pospeševanju kmetijstva m kmetijske proizvodnje še ni30 zavzele tistega mesta, ki jim po njihovih nalogah in pomenu gre. Kmetijski proizvajalci ti žele konkretnega dela zadrug zlasti tam, kjer se že leta in leta ugotavlja zaostalost, ki Je glavna ovira za hitrejši razvoj kmetijstva in njegove proizvodnje, ki so zanjo dane v občini vee možnosti za povečanle Spričo velike razdrobljenosti kmetijskih posestev je nujno napraviti odločne korake naprej Kako študirati program in statut Zveze komunistov Jugoslavije Pred dnevi je bil v Trbovljah plenum OK ZKS, na katerem so razčlenili minule volitve v zvezno in republiško ljudska skupščino. V zvezi s tem so ugotovili, da so volitve pokazale Izredno zavest ^elovnih ljudi Udeleženci plenuma »o razpravljali tudi o posameznih primerih škodljivih tendenc v pripravah na volitve in obsodili primere komuaistov, ki so bili včasih celo nosilci taikih negativnih pojavov, To pa so bili — kot rečeno — samo posamezni primeri, medtem ko je večina komunistov in osialiih delovnih ljudi pokazala v pripravah na volitve Izredno prizadevnost, kar se je nujno odrazilo tudi v volilnem rezultatu, najboljšem v zgodo vini Zasavja. O programu in statutu ZKJ 'e govoril sekretar OK ZKS. France Kimovec - Žiga ki je med drugim dejal, da je program prvj poskus po oktobrski revo- luciji, analizirat# stanje in bodoči razvoj socializma, ne samo pni nas, ampak v celem svetu Nadalje je dejal, da bi bilo napačno, študirati statut ločeno od programa, ker je to dvoje neločljivo in ju je treba tako tudi obravnavati. Do kongresa ZKJ je seveda nemogoče, da bi komunisti podrobno proučili celoten program, zato je potrebno, da se najprej lotijo tistega poglavja, ki se neposredno povezuje z njihovim področjem dela. Pozneje pa bodo morali preštudirati še ostala poglavja, pri čemer bo treba opustiti staro prakso, da so predavali predavaitelji, komunist# pa so bili samo poslušalci. Sicej- pa študij programa in statuta ZKJ ni nobeno kampanjsko delo, ker se bodo morali komunisti zatekati k njima še leta in leta ter črpati iz materiala navodila za svoje konkretno delo. DELEGATI IN GOSTJE NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL V ZAGORJU Dijaki so sadili topole Dijaki višjih razredov gimna- Topol daje prvovrstno surovino zije v Brežicah so se pretekle za izdelavo celuloze in papirja, dni odlikovali z izredno skrb tega nepogrešljivega proizvoda nim delom pri sajenju topolovih v današnji dobi. Ako bodo ta sadik. Posadili so v svojem pro- drevesca, ki so bila posajena, stem času 800 skoro tri metre dobro uspevala, bo to koristno visokih topolovih drevesc vzdolž za kmete iz Krške vasi, Skopic obale Save. Drevesca so posadili in drugih naselij, katerih last so v oddaljenosti 5 m v pasu. dol- omenjene parcele, kakor tudi za gem 5 km od izliva Krke v Sa- bližnjo tovarno paipinja na Vid-vo, v smeri proti Krškem. Tako mu, ki porabi letno velike kopje določeno v načrtu snovanja čine lesa za proizvodnjo papirja topolovih nasadov v Spodnjem Inž. A. š. Posavju , Štafeta mladosti Samo nekaj dni nas še loči od dneva, ko bo tudi skosl naš okraj tekla zvezna štafeta s pozdravi delovnega ljudstva k rojstnemu dnevu tovariša Tita. Pot štafete bo il* 9. maja po trasi bodoče avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, nosili pa jo bodo mladinski brigadirji. Kakor vsako leto bo republiška štafeta tudi letos 8. maja hitela skozi naše Zasavje. Prevzeli jo bomo v Grafi-niči od celjskega okraja in jo na Vačah predali predstavnikom ljubljanskega okraja. Republiški štafeti bomo priključili tudi palico našega okraja s pozdravnim pismom prebivalstva Zasavja. Okrajna štafeta za spodnji del našega okraja pa bo 9. maja opravila pot od Sevnice do Čateža pri Brežicah, kjer se bo pridružila zvezni progi. Štafete s pozdravi naših delovnih ljudi bodo takrat tekle tudi iz vseh drugih večjih krajev izven občinskih središč. Takih stranskih štafetnih poti bo okrog 25, njihova dolžina pa bo znašala 276 km. V vseh štafetah bo teklo več tisoč ljudi, predvsem pa mladine. Veliko število ljudi pa se bo udeležilo štafetnih sprejemov, ki jih bodo v vseh večjih krajih organizirale družbene organizacijo. Podrobno časovnico o štafeti imajo vsa društva »Partizana«, zato nismo šteli za potrebno, da jo ponavljamo tudi v našem listn. Sadike so priznane kol izbrana sorta hitro rastoče drevesne vrste. Ta drevesca bodo dala v nekaj letih velik prirastek v lesu, če jih bodo čuvali in negovali kmetje, ki so lastniki posameznih parcel, na katerih so bila posajena. Lepa akcija, ki jo je organiziral ravnatelj brežiške gimnazije, naj bi se nadaljevala -bodoče vsako leto, da bi tako hitreje izvršili načrt gojitve topolov kot posebno hitro rastoče drevesne vrste. Drugo drevje namreč raste, da doseže najbolj ekonomično maso pri poseku, 80 do 100 let, medtem ko topol doseže to v 20 do ?0 letih, če so tla primerna. Zaradi nizkih in izčrpanih zalog lesa 'v naš-h gozdovih je potrebno, da sadimo take drevesne vrste, ki bodo hitro pripomogle nadomestit: pomanjkanje drugega lesa. Mladi zadružniki iz okolice Trkovelj za svojo izobrazbo V Trbovllah je delovala kmetijska nadaljevalna šola že pred 40 leti in se je obdržala vse do izbruha zadnje vojne. Iz te šole je izšel rod sedanjih naprednih gospodarjev trboveljskih okoliških vasi, k; na svojih posestvih in pri KZ Trbovlje s svojim delom dokazujejo, da Jim je ta šola mnogo koristila. Zato ni čudno, če so člani KZ Trbovlje že več let sem zahtevali, naj se kmetijska gospodarska šola v Trbovljah obnovi. ObLO Trbovlje je tej prošnji prisluhnil in zagotovil v občinskem proračunu za leto 1957 potrebna sredstva, vsi ob- činski organi, zlasti tudi občinsko vodstvo SZDL ter prosvetni organi OLO pa so pomagali, da je KZ Trbovlje v pretečeni zimi mogla kmetijski strokovni tečaj zares izvesti. V prvi letnik tečaja, ki Je trajal od srede decembra do konca marca, se je vpisalo 22 tečajnikov, od teh 9 deklet, vsi drugi so pa bili kmečki fantje, ki bodo ostali doma za gospodarje — a šest izmed njih je že gospodarjev. Z izredno vztrajnostjo so vsi tečajniki obiskovali predavanja — skupno nad 150 učnih ur v ‘30 učnih dneh. Tudi v najhuj- 1 ULE SO LETOSN.ll UDELEŽENCI KMETU SKO-GOSPODARSKE SOLE V TRBOVLJAH V ČLANKU LAHKO PREBERETE, DA SO SE FANTJE IN DEKLETA NAUČILI TOLIKO KORISTNIH STVARI, DA BODO BOLJ KOS ODGOVORNIM NALOGAM NA SVOJIH KMETIJSKIH POSESTVIH šem zimskem metežu so nekateri prišli po več ur daleč * hribov in zvečer po temi spet nazaj. Več kot polovica tečajnikov je napravila letošnjo zimo nad 300 km poti, da bi si pridobila strokovno izobrazbo, nekateri pa nad 400 in 500, da celo nad 700 km! To je požrtvovalnost, ki zasluži priznanje. Osem tečajnikov ni zamudilo nobenega pouka, sedem pa samo enkrat — ko je zapadlo čez noč skoraj meter snega. Toda 14 jih je prišlo tud; takrat! Na tečaju je poučevalo 12 predavateljev. Razen predmetov, ki so obsežen; v programu kmetijskih gospodarskih šol, so dobili tečajniki tudi osnovne pojme o zemljiški knjigi in katastru, o kmetijskem stavbarstvu, o kmetijskem strojništvu, živinozdravstvu. čebelarstvu in podobnem- Kjerkoli je bilo le mogoče, so pouk dopolnjevale praktične vaje (na primer v obrezovanju drevja, precepi je vanju itd.), filmi in diapozitivi,' spoznavanje rastlinskih delov z mikroskopom, praktično preizkušanje kislosti zemlje, praktičen prikaz ustroja živalskega telesa v klavnici, praktičen pouk škropljenja sadnega drevja 'in drugem. Za tečajnike je bilo prirejeno tudi več ekskurzij, na katerih so si ogledovali vzorne hleve — tud# odprte — in lepo plemensko živino raznih pasem, strojno molžo, umetno osemenjevanje, tovarne močnih krmil, vzorne mlekarne, veterinarsko bolnišnico- skladišča krompirja, sadne nasade itd. Praktičen pouk se ho nadaljeval tudi čez poletje — prihodnjo zimo pa Je predvideno nadaljevanje teoretičnega pouka v drugem letniku, Tečajnik; so se organizirali v aktiv mladih zadružnikov pri KZ Trbovlje. Z občinske konference SZDL v Hrastniku Občinska konferenca SZDL v Hrastniku, ki je bila prejšnjo nedeljo v Hrastniku, je prikazala bogato dejavnost osnovnih organizacij Socialistične zveze v občini kakor tudi plodno delo na vseh ostalih področjih družbene dejavnosti. Delo SZDL v Hrastniku je še pobliže osvetlila obširna razprava, ki se je razvila po poročilu predsednika tov. Jožeta Klanjška in sekretarke tov. Fanike Vizovišek. Se pred začetkom konference so delegati in gostje navdušeno pozdravili predlog tovariša Kenka, da se pošlje tovarišu Titu ob njegovi izvolitvi za predsednika Jugoslavije pozdravna brzojavka. Predsednik SZDL Hrastnik je v svojih izvajanjih predvsem podčrtal pomoč organizacije pri zadnjih skupščinskih volitvah, saj je bila občina Hrastnik v okrajnem merilu glede udeležbe in uspeha pri volitvah na drugem mestu. Prav podrobno se je tovariš predsednik dotaknil razvoja družbenega uprav- ..................M««111...... Vsem svojim strankam, vsemu delovnemu ljudstvu čestitam za praznik delovnega ljudstva — 1. maj In želim vsem mnogo sreče tn nadaljnjih delovnih uspehov. FRANC K0VAC1C dimnikarski mojster 8 e n o v o i»»»»»»»»»»»»»«»»•♦••»»»»»»••»»♦♦♦♦»♦♦♦♦' ljanja v občini ter naglasil, da je le-to doseglo lep razmah, zlasti še v večjih podjetjih, in da je bilo pri nedavnih volitvah v delavske svete izvoljeno več žena in mladine. Tako je v novem delavskem svetu hrastniške Steklarne 10 žena in pet mladincev. Tudi v družbenem upravljanju se posamezni delavci uveljavljajo, zlasti aktivne so komisije, ki krepko delajo. Za področje novega rudniškega obraita na Novem Dolu pa so stavili predlog, da se tamkaj izvoli obratni delavski svet. V ostali dejavnosti družbenega upravljanja so posebno aktivni hišni sveti, medtem ko tega ne moremo trditi za potrošniške svete. Vprašanju šolstva in mladine bo treba posvetiti več pozornosti, kar je potrdila obširna razprava o tem problemu Od 6672 volivcev v hrastniški občini Je članov SZDL 5947 državljanov in državljank, 1« 613 volilnih upravičencev stoji še ob strani. Tako sl je SZDL Hrastnik zadala kot eno od glavnih nalog, pridobiti v članstvo Socialistične zveze volivce, ki stanujejo v samskih domovih in je v tem pogledu dosegla lep uspeh, prav tako je bilo na drugih terenih, kjer so nove člane. SZDL sprejemali na slavnosten način. Se več pomoči pa bo moral nuditi osnovnim organizacijam Socialistične zveze občinski ljudski odbor — vso to dejavnost bo treba nadalje povezati z ostalimi društvi in organizacijami, pa bo uspeh še mnogo večji — kakor je podčrtal delegat, ki je zlasti govoril o delu z mladino m društvi. Do izraza je prišla kajpak tudi skrb za delovnega človeka in si je SZDL zadala to vprašanje kot eno od svojih najvažnejših nalog. Razprava je načela med drugim tudi vprašanje tarifnih pravilnikov in ocene delovnih mest v podjetjih. To vprašanje so vzeli ponekod vse preveč lahko in tako se je zgodilo, da so reševali ta problem ne po delovnih sposobnostih človeka na delovnem mestu, pač pa — kakor rečemo — po njegovem obrazu. Da je to krivično, ni treba posebej poudarjati. Mnogo so na konferenci razpravljali še o vzgoji mladine, o raznih komunalnih problemih m vrsti ostalih vprašanj v občini* Na konferenci so med drugim sprejeli sklep, da se hrastniške občina kot celota priključi ljubljanskemu okraju. Ob zaključku konference je po izvolitvi novega odbora in delegatov za okrajno konferenco SZDL spregovoril še član predsedstva OO SZDL Trbovlje, k* je med drugim SZDL občine Hrastnik čestital k uspehom, ki jih je dosegla v svojem delu. zlasti pa pri zadnjih volitvah v republiški in zvezni zbor. Trgovsko podjetje na veliko »Krka« v Brežicah je Imelo 12. april* volitve v nov delavski svet In upravni odbor. Na sliki naJstarejM ilan kolektiva Ivan Barllfi, ki Je tudi član novega 15-članskeg* delavskega sveta sfclsiimm V. V ,£ :ri: ki je bil v Jablanici, na prehodu preko Neretve. »V Jablanico sem prišel okoli osmih zvečer. Več sem tekel, kot hodil,« pripoveduje danes Ibro. »Kraj je bil razrušen. Piri Neretvi je čakalo na prehod preko improviziranega mostu 4000 ranjencev. Slišati je bilo enakomerni trop, trop. Vrhovni štab je bil ves na položaju. Bile so še ogorčene borbe s četniki in Nemci. S hriba Strbine je Tito vso noč opazoval položaj na Neretvi. Ko sem predajal pismo, sem prvič v resnici videl njegov obraz, srce mi je nehote močneje bilo, ko je Tito z mano spregovoril nekaj toplih besed. Vprašal me je, iz katere enote prihajam in kakšen je položaj pri nas. Tu sem videl tudi dobrega starčka s sivo brado, pesnika Vladfmira Nazora, s kolikšno težavo je prenašal ves napor v svojem izmozganem telesu. Z vrhovnim štabom sem prišel preko Strbine, Javornika, Burana in Idbra, kjer sem se znova sešel s svojim štabom divizije. PROZOR ’E PADEL Bogtaševič Hakija — Cmi iz Konjiča, mi je utrinjal stavek za stavkom iz spominov na januarsko bitko za Prozor 1943. leta. »Bili smo na položaju. Povsod okoli nas se je svetlikal sneg, doli v kotlini pa je, kakor v globokem črnem pokrivalu, spalo mestece Prozor. Le kdaj pa kdaj so se po hišah utrnile luči. Napad se je začel okoli osmih zvečer. Skozi vso noč smo silovito udarjali, toda odbijali so nas rafali italijanskih mitraljezov, ki so pošiljali smrt iz dobro zavarovanih bunkerjev, iz doline pa se je oglašala težka artilerija. Bil sem borec Mekinega voda. Neizprosno smo naskakovali bunker pred nami. Ob zori smo se vrnili na položaje. Tu smo ostali vse do mraka, ko nam je bilo prebrano kratko povelje: »Prozor mora pasti!« Bili smo pred težko nalogo. Kako zlomiti odpor Italijanov? Njihovi mitraljezi hi artilerija so neprestano sipali železo. Naš najmanjši premik so spremljali dolgi rafali iz bunkerjev. Znočilo se je, ko je mostarski bataljon dobil ukaz, da se sam prebije med bunkerji in minskimi polji do mesta. Meka je bil ranjen, in našemu vodu je zdaj poveljeval Laca. Prebili smo se mimo HASAN IN BRICO V SPOMINIH NA SUTJESKO vseh nevarnosti do središča mesta. Srečo je imel ves bataljon. Straže in patrulje smo uklonili brez najmanjšega šuma. Zavzeti je bilo treba italijansko komando. Opravili smo s stražo in se znašli v prostorih. Akcija je bila zelo uspešna, brez enega strela. Italijani so se znašli v pasti. Nastala Je zmeda. Niti zamisliti si nismo mogli, da je moč priti mimo takšnih utrdb in minskih polj. , Mladen Balorda in skupina drugih borcev je naskočila tanke, težka artilerija, ki je bila na bližnji njivi, pa je bila prav tako zlomljena. Pod grožnjo so začeli italijanski vojaki streljati na lastne utrdbe. Ne vedoč, kaj se godi, so se tudi te hitro predale. Zažgali smo neko skladišče drv, da bi tako ustvarili še večjo zmedo med črnosrajčniki. K temu pa je po svoje pripomogel tudi Rifa, ki se je z brzostrelko postavil na križišče cest. KONJIC OB NERETVI JE BIL MED VOJNO 14-KRAT BOMBARDIRAN. V NASI DOMOVINI JE BILO SE MNOGO KRAJEV, KI SO DOŽIVELI PODOBNO USODO. NEKOČ ZATIRANI PREBIVALCI, ZDAJ SVOBODNO GRADE LEPŠE ŽIVLJENJE SEBI IN BODOČIM RODOVOM. VEC O NJIHOVEM NAPREDKU PA BOMO SPREGOVORILI V NAŠIH PRIHODNJIH SESTAVKIH S POTI PO BOSNI, HERCEGOVINI IN ČRNI GORI. Pot ostalim partizanom je bila odprta« Kmalu so jih bile polne ulice. BIL SEM TIFUSNI BOLNIK Zaman bi iskali nasmeh na obrazu Ejuba Omeragiča-Brica, ko obuja spomine na Sutjesko, zaman bi se kdo trudil v tem trenutku razveseliti njegovo razbolelo srce. V četrti ofenzivi je bil hudo ranjen. Na nosilih je dosegel Jablanico, kjer je divjala že peta ofenziva. V Idbru so ga položili preko nekega kljuseta in na njem je ostal do prehoda čez planino Ljubinja, kjer se je obnemogel konj zrušil v snegu. Naprej ni šlo drugače kot peš. Pomagal si je z dvema palicama ... V Miljevinu pa ga je zgrabil tifus. Položili so ga v črno, mrzlo sobo, kjer je gostačil neznosen vonj, kjer so preplavljali bolestni kriki drug drugega. Znašel se je med desetimi izmozganimi telesi, sam izčrpan in omotičen. Dokler je mogel, je zrl, kako umirajo njegovi tovariši, kako jih odnašajo na piano, na njihova še ne ohlajena mesta pa polagajo nova le na pol živa trupla. Kdo ve, o čem je bledel v največji vročici? Morda o veliki in strašni borbi, ki neusmiljeno kosi med tujimi glavami, morda je doživljal svoj najznamenitejši juriš iz četrte ofenzive, morda so mu misli pričarale tisti umazan, od črvov ves živ kos konjake mrhovine, s katerim se je pred nekaj dnevi edinole lahko hranil. Prav gotovo pa je bila v teh njegovih blodnjah tudi misel na smrt in '/se tovariše, ki jih je že pokosila. »Nobena beseda ne more opisati grozot talko pretresljivo, tako prepričljivo, kot so v resnici bile,« pravi in hip nato strastno potegne dim svoje Zete. * Ducat mladih glav se je poslovilo od skalnatih previsov in zelene reke. Na čiista srca jim je leglo nekaj velikega, mogočnega in strašnega hkrati. Podoba partizanov s Sutjeske in Neretve ter podoba mrzle vojne- Janko Koprivc Za tistega« ki nesi breme vseh naših naporov Mimo letnega povečanja osebne potrošnje, naj bi se v prihodnje povečal tudi družbeni standard, Z drugo besedo' gre za šole, stanovanja, kulturne domove in podobne komunalne naprave. Stalno ztooljševanje pogojev za življenje in delo de-lavcev, boljše delovne in stanovanjske ter kulture razmera, dviga strokovne, politične in sploh kulturne ravni delavce*,', neposredno vplivajo na naraščanje delovnega učinka. Dosedanje izkušnje kažejo, da -je spričo znatnih decentraliziranih skladov možnost za pretiravanje v obsegu investicij in da se sredstva teh skladov ne uporabljajo vedno v soglasju s cilji plana. Pretirani obseg investicij in predvsem neprimerno uporabljanje teh sredstev more negativno vplivati na stabilizacijo trga im standarda. Zato je potrebno večje nadzorstvo, da o! bili tudi proračunski izdatki v skladu z našimi materialnimi možnostmi. Vse te ukrepe mora spremljati tudi okrepljena aktivnost vseh organov, zlasti ljudskih odborov za izboljšanje v odpravljanju raznih pomanjkljivosti na področju prometa in trgovine. Spisek naših uspehov je velik. Naš prvomajski pozdrav pa naj velja tistemu, ki j« nosil breme vseh naših uspehov in borb, ki se je moral marsikdaj odpovedati svojim intimnim in vsakodnevnim željaim — našemu delovnemu človeku — popotniku na široki cesti socializma! Naj vas ne preseneti, če bomo najprvo pisali o stanovanjski graditvi. Povsem razumljivo je, da je vzlic napredku stanovanjsko vprašanje še vedno osrednj. problem za naše državljane. Stanovanjske razmere go še vedno zelo slabe. Kljub obsežni stanovanjski graditvi v zadnjih letih se namreč vedno bolj slabšajo stanovanjske razmere. S sedanjo stanovanjsko graditvijo ne dohajamo rastočih potreb. Problem stanovanjske graditve in racionalnega vzdrževanja obstoječega stanovanjskega sklada ee je ublažil, odkar je -bil uveden stanovanjski prispevek in so ee ustanovili stanovanjski skladi, pa tudi po uvedbi samoupravljanja v stanovanjskih skupnostih. Pri (tem je nujno, da v vseh občinah na našem območju izdelajo določnejši program za graditev, proučevanje in odstranjevanje čipiteljev ki graditev dna že in jo zavlačujejo, zlasti oa najti način, kako bi k stanovanjski graditvi čimbolj pritegnili pobudo in sredstva delovnega prebivalstva. Letos bomo na področju občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice zgradili okoli 700 stanovanj, nekaj več v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, kakor dirugod, saj je tod stanovanjski sklad res izrabljen. Posebno skrb so posvetili vprašanjem, ki neposredno vplivajo na življenjski standard. Začel se je reševati problem preskrbe industrijskih središč. Prvi uspehi so že vidni. Pa tudi vnaprej ne bomo mirovali. Trgovska mreža je slabo urejena, precej je še slabih lokalov, premalo specializiranih trgovin, po- urejeno trgovino, kombinirano s skladišči. Pritličje stavbe ja namenjeno skladiščem in razstavnim prostorom za gospodinjske stroje,dele za avtomobile, kolesa in tako dalje. Prodajni in upravni prostori pa bodo v prvem nadstropju. Trbovlje pa dobe v kratkem času še novo pekarno nasproti poslopja trgovskega podjetja »Vitaminka« (poleg Pravdiča). Dnevna kapaciteta pekarne bo 8.000 kilogramov različnih vrst kruha in peciva. V poslopju bo tudi slaščičarna. V tej stavbi, katero del bo stolpnica,- bo še 12 lep;h družinskih stanovanj. Cez nekaj dni pa bodo v 56-stanovanjskem bloku v »K — 4«) izročili svojemu namenu tudi mlečno re- RIROM PO ZASAVJU RASTEJO NOVE STANOVANJSKE HIŠE. manjkanje skladišč in prevoznih sredstev. Vse to ovira boljšo preskrbo. Temu vprašanju bodo morali v prihodnje tudi občinski ljudski odbori posvetiti več skrbi. V Trbovljah bodo tako letos dogradili Blagovnice na Ulici 1. junija, ki so jo trboveljske in tudi okoliške gospodinje že dalj časa pogrešale. V njej bodo lete dobile vse, kar potrebujejo. Del sredstev, ki je odšel drugam, v Ljubljano, Zagreb in Celje, bo tako ostal doma. Skladišče si bo nadalje zgradilo trgovsko podjetje »Vitaminka« a hladilnico za sadje, zelenjavo, mleko in maslo, s skupno površino okoli tisoč kvadratnih metrov. Skladišče in prodajne prostore si bo zgradilo prav tako trgovsko podjetje »Železnina« Trbovlje. TVbovlje so bile skoro vse doslej brez specializirane trgovine za železnino. Ko pa so trgovino odprli, so postali prostori premajhni, prav tako primanjkuje tudi skladišč. Na prostoru ob Zavrašku bodo sedaj začeli zidati najbolj sodobno stavracijo trgovskega podjetja »Vitaminka«. V Vidmu-Krškem bodo sezidali dva stanovanjska bloka s trgovskimi lokali. Okrog novega hoteila »Sremič« hočejo v Vid-mu-Krškem ustvariti novo središče meška. Ta dva bloka bosta zametek tega. V samem bloku bo špecerijska in manufaktuma trgovina, prodajalna konfekcije in galanterije, v dirugem bloku pa bo imelo svoj sedež v novem bloku tudi grosistično trgovsko podjetje »Tobak«, Videm-Krško z maloprodajno trgovino, razen tega pa še mesnica, ki bo opremljena s hladilnimi prostori in sodobno urejena trgovina tehničnega materiala s servisom. V vsakem bloku bo še po osem stanovanj. V Brežicah kantjo letos začeti graditi verjetno novo pekarno z dnevno kapaciteto 8.000 kilogramov kruha. Tudi načrti zet novo klavnico so že izdelani, poraja se pa vprašanje, kje dobiti sredstva za gradnjo. V Sevnici gradijo veliko trgovsko hišo, v kateri bo imela prostore tudi Ko- munalna banka. V poslopju pa bo še delikatesna trgovina. Ta bo imela še hladilne naprave. Tudi na Senovem, v Radečah im v Hrastniku bodo zidali stanovanjske bloke, v katerih bodo prostori za trgovska in druga uslužnostna podjetja in njihove prodajalne. Prav tako Imajo v Zagorju precej načrtov za ureditev perečega stanja v trgovini. Razen nekaterih preureditev posameznih prodajaln imajo v načrtu ustanovitev specializirane trgovine za železnino in zgraditev nove pekarne v samem mestu. Letos pa bi bilo nujno postaviti tudi bencinsko črpalko, za katero je lokacija že določena. Razen tega bodo v Vidmu-Krškem letos uredili vodovod in kanalizacijo, v Brežicah novo kopališče na Krki, na Bizeljskem nov zdravstveni dom, v Sevnici adaptirali dom društva za telesno vzgojo »Partizan«, na Senovem nadaljevali z gradnjo vodovoda. V Radečah bodo v tamošnji mlekarni dopolnili manjkajočo opremo. V Hrastniku pa imajo načrte za novo klavnico že prikravljeno, vprašanje pa je, če bodo na voljo Potrebna denarna sredstva. Na Izlakah nad Zagorjem bodo v kratkem dopolnili opremo mlekarne. V Zagorju samem pa bodo nadaljevali z deli na novem Kulturnem domu na Cesti 9. avgusta in izročili svojemu namenu že v kratkem novo poslopje občinskega ljudskega odbora. Pri odpravi -precejšnjega števila težav pa stopa pred nas še neko pereče vprašanje — promet. Vozni park je v slabem stanju. Nujno je, da se letošnje leto bolj odločno lotimo reševanja tega vprašanja. Da izboljša promet je" avtoprevozniško podjetje »Avtoprevoz« iz Zagorja že dobilo nov avtobus tipa »Alfa Romeo«, ki vozi sedaj na tedni progi Trbovlje—Zagorje—Ljubljana. Prav tako pa računajo, da bosta tudi avtoprevoznlŠki podjetji »Prevoz« v Brežicah in »Avtoprevoznišfvo«, Trbovlje povečali kapacitete. Razen številnih drugih investicij, ki jih bomo v letošnjem letu vložili na območju Zasavja, v rekonstrukcije ali novogradnje podjetij, igrajo važno vloga tudi investicije za družbeni standard, ki smo jih zgo-raj navedli in ki so namen j erse tistemu, ki je nosil glavno breme vseh naših uspehov in boirb — našemu delovnemu človeku za njegov lepši jutrišnji dan. M. Lipovšek Po sledeh OB 15-LET NICI SUIJbSKE krvave reke Ducat mladih nog se je vzpenjalo navkreber. Ducat mladih očk je zrlo pod bregove Skalnatih previsov in meglo nad njimi. Ducat glav posluša zgodbo. Ne tisto toplo Izza domačih zapečkov, ki jo v dolgih zimskih dneh predeta dedek in babica. To je mrzla zgodba. Zgodba s vojni in smrti. Takrat ti previsi niso bili tako nemi. Takrat so po teh vrtoglavih stezah ure in ure stopale noge ljudi. Onemelo je petje ptičev. Zamenjalo ga je hrumenje topov in letal, pušk in bolestnih krikov. Zelena reka je bila krvava. Sutjeska je pisala svojo najbolj črno in hkrati najsvetlejšo stran. Mlada ušesa poslušajo. Marsikaj jim ni razumljivo. Zakaj je vojna, zakaj so morali nedolžni ljudje toliko pretrpeti? T° LEPO POSLOPJE SO V KONJICAH NAME-IL1 ZA ZDRAVSTVENI DOM. govore; »Sava je pogrnil.« Neznansko me je stisnilo pri srcu. Saj nisem mogel verjeti, tega legendarnega junaka Save Kovače-v*ča ni več med naini. Se bolj sem stisnil Des-ti, še bolj sem se oklenil svoje jeklene Prijateljice. Ko se je zdanilo in so se med 9. in 10 Uro megle nekoliko razbežale, se je začela Povečana vojna vihra. Sovražnik je opazil nas, mi pa njega. Korak za korakom smo brpredovali. Mitraljeza nisem izpustil iz rok ®Ki za hip ... Z drevja je bilo sklatenega ®koro večina listja. Okoli poldneva sem bil laže ranjen. Mi-traljez, moj dobri mitraljez, je prevzel po-''eijnik in ga odnesel drugemu tovarišu. Tc 'e bil zame moreč trenutek. Storil sem, kar ml je naročil. Umaknil *em »e med ranjenec. Pred začetkom nove se nas je zbralo 150 lažjih ranjencev ®naknlli smo se Sva-bom in prišli na neki r*b, se spat oborožili in postavili povelj-tvp v noči smo se skušali prebiti preko oelengoire. Spol so nas pričakali sovražniki ™ razpršili. 0»tal sem sam za neko .bukvijo, onesve-®e,n do zore. Samcat sem se napotil naprej *|tezi g07cj stopil sem na krvavo pot. polne •Um o.) i r cm n goy a-n j a in negotovosti. Med hoji® *ya se našla z dobrim tovarišem Halidotn ■"Hisilovičem in akupaj sva delila zlo. Tavala ves dan okoli nekega hriba, in na dveh E^ttlh prešla sovražnikovo telefonsko zvezo Jela npju le noč. Se vedno sva hodila ali •* Plazila ^Ob zori »va pr imel a do nckp lase Iz (to-®va ugledala nemško taborišče Kuhinjo BHo (p Knki*o "nn kon) In okoli 20 razpetih BILO JE MEGLENO JUTRO 15 let je minilo od takrat. Današnji dan v krajih, kjer sta besneli četrta in peta ofenziva: Človek, ki je desetletja le dajal, danes tudi sprejema. ’ Varoši so se spremenili v mesta. Idilo koristno mci.ijo tovarniški dimniki in daljnovodi. Ljudje v načrtih za prihodnost in v spomin n na minulost. Cbsje je tu tesno povezano. Našla sva se ob spomeniku narodnega heroja Save. Na Tjentišču. Koščeni Sašic Salu-ko pripoveduje o njegovi zadnji borbi. »V megli smo zvečer prišli do Sutjeske. iVkeJi smo se za roke in prebredli vodo Ko smo bili preko, je kolona obstala. »Mostarski bataljon naprej!« smo dobili povelje: Ko smo prišli na čelo, so začeli komandanti razporejati vojake in mitraljezce, lob. Počila je sovražnikova raketa ... Takoj nato se je odprl ogenj. Slišal sem Tedaj je nebo nenadoma razparala žarka svet-besede naših voditeljev. Najbolj je donel glaig heroja Save: »V strelce napredi« Z vseh stran! se je oglašalo regljanje strojnic, detonacije bomb in pušk. 2e spočetka sem je borba najmočneje razplamtela In trajala talko preko cele noči in skozi dan. °b neki nočni uri sem slišal, kako borci šotorov. Našla sva se v zamotanem položaju Umaknila sva se do neke špilje, in se. tam. kolikor mogoče, dobro skrila. Bila sva v nemškem, obroču. Tu sva ostala več dni. Bila sva tako blizu Švabov, da sva lahko videla, kako so kuharji pripravljali kosilo, kako so prihajali ponj vojaki in kaj so imeli v posameznih dneh za jed. Ali je bil riž ali so bili makaroni. Midva pa nisva imela ničesar, razen koščka štiri do pet'centimetrov dolge sveče, ki sva jo poučila vsak komaj polovico. Menda peti dan ko sva se na moč previdno izmotala iz odprtine, da se nekoliko raz-gibljeva in najeva trave. Proti jutru sva opazila, da je sovražnikova kuhinja prej začela pripravljati zajtrk kot navadno. Ugibala sva: »Ali odhajajo?« Uganila sva. Nemci so odhajali. Ob umikajoči nevarnosti sva se priplazila do prostora, kjer je. bila nemška kuhinja. Stikala sva po izpraznjenih mesnih konzervah, da bi našla vsaj mrvico hrane. V potoku, ki je bil malo dlje, sva zadela na mrtvega, smrdečega konja, se najedla njegovega mesa, malo dlje pa sva epazila vrečo ječmena in se poslužila tudi tega. Ko sva se nekoliko 'opomogla, sva nadaljevala pot proti svojim. Tokrat je bil na očeh človeka, ki me je spremljal, svojtevrsten nasmeh. Morda je uganil moje tiho presenečenje. Pričakoval sem Idilo, s katero se tuji, pa tudi naši turisti toliko ponašajo, tiso idilo, ki včasih že ni več idila, ampak senca življenja. V Lugu, Ceharih, Bačini, Bobrtgoščih, Gornjem in Dolnjem Parprskem sem sicer srečal na prvi pogled bolj staro kot novo vas, Toda hkrati sem spoznal, da ljudje tu nič več ne strme po njej. Njihov kažipot je zdaj dslina, doli v Jablanici, njihovo življenje gre v smeri novih, zidanih sodobnejših hiš. STARO SE UMIKA NOVEMU 2e se priraščajo k starim, v minulost pogreznjenim bajtam. Mnogo jih je in še jih bo. V vaseh, ki so bile nekoč odrezane od sveta tudi po več tednov, se danes že oglaša radio. Električna žica se pne v trinajst zaselkov. Zenske odlagajo dolge, mahadrave hlače, iarvale In kaparane. Možje nosijo konfekcijo, a tudi obleke iz najboljših tkanin. Najlonke tu niso več posebnost. »2ivljenje se je spremenilo za desetkrat na bolje,« pravijo ljudje. Ugotovitev ni pretirana, za ta kratek čas pa vsekakor na moč izpodbudna. Toda tu ostaja še vedno mnogo senc. Tudi te bodo nekoč izginile. Odvisno pač naj-. več od dojemljivosti ljudi in njihovega samega razvoja, ki je v neprestani tiraniji zelo zaostal. Ko sva z mladim predsednikom jabia-niške občine, menda najmlajšim v Bosni in Hercegovini, spregovorila o vseh teh krajih, sem med drugim zapisal v beležnico tudi te njegove besede: »Predvsem bo treba izboljšati preventivno zdravstveno službo in vnesti nov duh v kmetijstvo. Obe kmetijski zadrugi v naši komuni se v tem pozitivno uveljavljata in dosegata čedalje lepše uspehe.« PRVIČ PRI TITU Kdo ve, kaj bi moglo v tistih hudih časih, ko so človekove oči dan na dan zrle v obličje smrti in lakoti, ko pa je bila v njegovi glavi bolj kot kdaj koli prej ukoreninjena neomajna vera v svobodo in bodočnost, bolj razveseliti nekdanjega železniškega delavca Ibra Clliča, partizanskega Sišo, kot srečanje s Titom, njegovim voditeljem. Ostrožac v marčevski četrti sovražnikovi ofenzivi. Velike borbe, ki ne pojenjajo. Partizanski oddelek je zrušil most preko Neretve. Okoli šestih zvečer je dobil Sišo odgovorno nalogo, da odnese pismo v '■Vrhovni štab. PARTIZANSKI BORCI, KI SO NA SUTJESKI ZRLI SMRTI V OCI, SO SE POSTAVILI PRED NAS OBJEKTIV. »NAJ BO, ZA SPOMIN.« Cika Bora težko govori. Smilijo se mu ta mlada, čista srca- V sebi ne najde besed za Vso podobo grozote. Mesec dni je tu trepetala revolucija. Partizani so se borili, čeprav na smrt izmučeni, lačni in ranjeni. Da, tega se dobro spominja. Nič jih ni moglo odvrniti od nadaljnjih dejanj. Morala med njegovimi borci je bila odlična, pa čeprav je bilo vse preteče črno. »Stric, nič več ne bo vojne, kajne?« »Ne, ne bo je,« se nasmehne Boro. Spomni »e svojih treh mrtvih sinov — partizanov, oči 'ha se mu orose. IDILA SE SPREMINJA VOUKI DOGODKI OB PRAZNOVANJU 1. MAJA L. 1919 IN 1920 V ZIDANEM MOSTU »Izpustite naše voditelje!” Po prvi svetovni vojni je bil 1. rftaj leta 1919 posebej proslavljen. Delavska zavest je rasla po industrijskih centrih, pa tudi drugod je bilo delavstvo že organizirano v socialnodemokratski stranki, ki se je tedaj borila za pravice zatiranih in za zboljšanje plač in delovnih pogojev. Posamezni voditelji so navdušili delavske množice in 1. maj je bil njih rdeči prapor, njih simbol. Železničarji, ki so bili tiste čase vključeni v Zvežo železničarjev, v organizacijo socialnodemokratske stranke — in teh je bilo v Zidanem mostu 80% — so imeli tiste borbene dni dobre voditelje. To so bili pokojni Jože PEČNIK, prostorni mojster, pokojni Albert POHAR, vratar pri JDZ, ter še živeči Alojz JAGRIC, strojevodja, ki danes uživa zasluženi pokoj na svoji skromni domačiji na Brunku. Številni lepaki so pozivali tedaj železničarje in ostalo prebivalstvo, zlasti delavstvo iz zidanmoške Cementarne in iz Radeč, naj se udeleže manifestativnega pohoda v vas Vrhovo. Prvega maja leta 1919 je izpred železniške postaje v Zidanem mostu ':renil sprevod, na čelu z rdečo zastavo in godbo, za njo pa je korakala množica 300 ljudi v sedem kilometrov oddaljeno vas Vrhovo. Bili so to moški in ženske. V železničarskih uniformah in v civilu, žuljavih rok in predanih, jasnih nazorov, skratka — bili so proletarci. V Radečah se je sprevod še povečal, ker so se železničarjem pridružili še delavci iz Radeč in Loke. V Vrhovem je zbranim navdušeno govoril voditelj delavstva, železničar Jože Pečnik. Govoril je o pomenu praznovanja 1. maja, o delavskih pravicah, o cilju, ki ga mora delavski razred še doseči, in o mestu, ki naj mu pripada, skratka — govoril je o tem, kar je bilo pozneje šele s krvjo priborjeno in kar je dala malemu človeku šele nova Jugoslavija. Manifestantom so se priključili skoro v celoti tudi Vrhovčani. Po prijetni zabavi so se zborovalci v večernih urah razšli z zavestjo, da je bilo praznovanje lepo, koristno, in da je bil to res lep praznik delavstva. Vse drugače pa je bilo pred 1. majem leta 1920! Solidarnost delavstva je rasla, njihove pravice je tedanja oblast okrnjevala, plače so bile mizerne, in tako je bilo jasno, da mora priti do konfliktov. Zlasti je bilo možno, ker so bili raed tedanjimi železničarji zvesti nacionalisti, ki so bili včlanjeni v »Zvezi jugoslovanskih železničarjev in brodarjev«, ki so imeli po večini vodilne položaje in ki so jim po domače pravili »flo-sarji«. Pristaši klerikalne stranke pa so bili včlanjeni v »Prometni zvezi«. Vendar je bila velika večina železničarjev socialnodemokratska in včlanjena v Zvezi železničarjev. Opolnoči v noči na 15. april 1920 je pričela stavka vseh železničarjev tedanje kraljevine SHS. V Zidanem mostu so iz solidarnosti tri dni stavkali tudi delavci tamkajšnje cementarne. Stavka je trajala nekako dvanajst dni. Tedanji minister za železnice, dr. Anton Korošec, ni hotel uslišati želja in prošenj železničarjev, da bi se jim zvišali prejemki. Z vpoklici v vojsko ter s pomočjo aktivnih zaveznikov — železničarjev je pripeljal prvi vlak v Zidani most šele po osmih dneh. Kdor se mobilizaciji ni hotel odzvati, temu ni bilo obstanka doma. Odšel je v gore ta se pri svojcih skrival. Prvi vlak je imel le 6 vagonov. Poln je bil vojaštva in policije. Nikjer ni bilo ne prometnikov ne drugega službujočega osebja, pa tudi signalnih naprav ni rabil. Na lokomotivi so bili štirje vojaki z nasajenimi bajoneti in s strojnico, v naslednjih vagonih pa je bila cela četa redne vojske ter policije iz Celja. Dan pred tem je žandarmerija v Zidanem mostu aretirala vse tri delavske voditelje in jih zaprla. Ko so ljudje zvedeli, da jih nameravajo odpeljati prav s posebnim vlakom, so se zgrnili okoli železniške postaje. Na peron ni smel nihče. Prišli so ne le železničarji od blizu in daleč, tu so bili tudi skoro vsi delavci iz Cementarne. Množica je sta’ i na cesti v klancu za kolodvorom. Ob pol dveh popoldne je res prišla ta izredna kompozicija vlaka. Vojska je blokirala vse postajne prostore. Razjarjena množica je vpila: »Izpustite naše voditelje!« Kordon vojske je stal na progi z nasajenimi bajoneti in naperjenimi puškami, pripravljen na streljanje. Mali nesporazum ali nezgoda bi lahko povzročila veliko klanje. Delavci in železničarji pa so vztrajali pri svojih zahtevah in se mirno in dostojno z idržall. čeprav so bili razjarjeni in je v njih tlelo. Ko so vse tri aretirance naložili na vlak, je v množicah vzvalovilo. Neki poročnik, ki je ukazoval enoti, ki je stala na progi iz oči v oči množici, je že ukazal vojakom, da se pripravijo na strel. Tedaj je situacijo rešil major Petejani, ki je pred tremi leti umrl v Ljubljani in ki je bil tedaj vojaški komandant postaje, z izjavo, da dokler bo on komandant, ne bo nihče streljal v nedolžne ljudi. Vlak je odpeljal kljub vsem glasnim in tihim protestom. Marsikatera solza se je tedaj utrnila in tudi glasnih kletvic je bilo obilo. Vendar, kakon vse v življenju ne gre gladko, tudi vlak ni mogel dalje kot do prve vlakojavnice v vasi Suhadol. Železničarjem so prihajale na pomoč trume rudarjev iz Hrastnika. S pragovi in kamenjem so zadelali železniško ^rogo — in vlak je moral obstati. Hrabri rudarji so se morali sicer umakniti v gozd, soldateska pa je za njimi streljala na vso moč. Eden izmed rudarjev je bil tedaj smrtno zadet in je obležal med skalami. Po odstranitvi ovir s proge je vlak ponovno odrinil dalje, vozeč s seboj tri železničarje — trpine v Ljubljano, da prejmejo kazen zato, ker so glasno povedali, da žele za pošteno delo pravico in pošteno plačilo. V Trbovljah je bilo na železniški postaji vse črno ljudi, solidarnih z železničarji. Vse iz revirjev je prihrumelo na postajo. Vlak se je moral ustayiti in množica je zahtevala od komandanta izpustitev vseh treh aretirancev -ele ko so rudarji minirali kretnico, je komandant privolil \ izpustitev. Le ena proga je bila tedaj še prosta. Vsi trije voditelji so bili rešeni in Pečnik je povzel besedo ter se množici zahvalil za pomoč. — To je bila velika manifestacija solidarnosti delavstva Vsi trije vodje so se nato napotili peš preko hribov v Zidani most, kjer so se v Velikem Sirju št. 3 pri gospodarju Martinu Golobu zadržali nekaj dni. Našli so gostoljubno streho, odprte roke in bratovsko srce. Hrano so jim donašale njih žene in otroci. Po treh dneh pa jih je izsledila žandarmerija jih ponovno aretirala in odvedla v celjske zapore. Razen teh je žandarmerija aretirala še Karla Lokarja, ki je bil obdolžen, da je šel preko hribov v Hrastnik prosit rudarje pomoči, kateri so se ti tudi odzvali. Kot epilog vsemu je bila v Celju pred okrožnim sodiščem obravnava. Na zatožni klopi so sedeli štirje osumljeni, da so vodili stavkajoče in hujskali zoper javni red in državo Po enodnevni obravnavi, na kateri je bilo zaslišanih več prič, so bili vsi štirje oproščeni krivde in izpuščeni na -vobodo. Primanjkovalo je dokazov za obdolžitve. Uprava JD2 pa je kljub oprostilni razsodbi izvajala konsekvence: Pečnik je bil takoj premeščen v Sisek, Pohar v Zaprešič, Lokar v Brežice, Jagrič pa je bil odpuščen iz službe. Slednji se je za dobo šestih mesecev zaposlil v cementarni, nato pa ga je direkcija železnic zopet namestila kot strojevodjo. 1. maj 1920. leta je bil tako ves v znamenju teh dogodkov. Minister za železnice, dr. Anton Korošec, je izdal odločbo, da železničarji ne smejo proslavljati 1. maja. Grozil je z represalijami in odpustom iz službe. Velike javne proslave 1. maja tedaj torej res ni bilo. Posamezniki pa so vendarle javno pokazali svojo pripadnost. Tako sta brata Rudolf in Anton Jakoš ia večer pred 1. majem v naselju, ki mu v Zidanem mostu pravijo »Majland«, postavila 13 metrov visok mlaj. Na vrhu tega mlaja je vihrala velika rdeča zastava, daleč vidna — v brk tedanjim oblastnikom. Orožniški komandir je zjutraj besnel, ko je to zvedel. Iz oje pisarne je mlaj videl, rohnel in se odpravil s patruljo, da uniči rebelante. Ko pa je prispel preko mosta in jod viadukt, in se napotil navkreber med male lične hišice — mlaja ni bilo r.ikjer več... Niti sledu ni bilo o njem, ker so ga rredtem že posekali in razžagali ... Zidani most je tudi danes delavska trdnjava. Le tako je možno, da ima tamkajšnja organizacija ZK 45 članov, da uspešno delujeta dve organizaciji Socialistične zveze, v katerih je včlanjenih 95 odstotkov vseh volivcev, da je dalo življenje v zadnji vojni 21 železničarjev, da jih je bila ogromna večina v NOV in da šteje krajevna organizacija ZB danes 97 č anov, da uspešno deluje »Svoboda« s 147 člani, LMS s 50 člani, RK s 120 člani itd. Razen tega so v Zidanem mostu še trije sindikati železničarjev, prav • jo tu > železničarska godba na pihala. MOTIV IZ PODLIPOVICE (France Kopitar) Prvi maj so praznovali Leto 193. .. Pust, deževen aprilski dan. Iz oblakov narahlo rosi. Kot svinec težki oblaki se leno vlečejo nad zemljo. Morečo tišino pretrga zvok rudniške sirene. Vroči, prepoteni in raztrgani prihajajo rudarji iz Jame. Pričeli so zvijati cigarete. Kmalu j6 naokrog zasmrdelo po močnem domačem tobaku in orehovem listju. Zbrali so se v gručah in pričeli kramljati. Zadnji je prišel iz jame Boštjan. Visok, močan mož petdesetih let. Imel je goste črne lase, ki so mu na sencih že siveli. Ponosno je stopal mirno tovarišev in jim vračal pozdrave. Da, Boštjan. Kdo ni poznal tega imena? Vsi. V&i so s spoštovanjem gledali na tega ponosnega moža, ki je oporekal celo rudniškemu ravnatelju. Ni bilo štrajka, da ne bi bilo zraven Boštjana. Takrat se je pred vhodom v jamo ustavil lep črn avto. Izstopal je iz njega rudniški ravnatelj s svojim tajnikom. Dal jo poklicati rudarje in jim začel na dolgo in široko razlagati, da je dobil z višjega mesta pismo, da rudarji ne smejo praznovati 1. maj. Mrki obrazi so se bliskali okoli že tako nepriljubljenega ravnatelja. Tedaj se je prerinil v ospredje Boštjan. Golorok, z razpeto srajco in bliskajočimi očmi je stopil pred ravnatelja in delal: .»Prvi maj bomo praznovali!« 2e tako majhen ravnatelj je tedaj zlezel skupaj, tako da so morali zadaj stoječ; stopiti na prste, če so hoteli videti široke krajce njegovega klobuka- »Poslušaj, BoštJan,« mu je začel prigovarjati ravnatelj. »Bodi pameten, ne delaj tega, kar ni dovoljeno. Poglej — ob službo boš! 2eno imaš in štiri otroke. Vrgli te bodo iz rudniškega stanovanja. Kaj boš potlej storil?« Ponosno vzravnan Boštjan je' tiho odšel, n« da bi se ozrl. po blatni cesti proti koloniji. 1. mal 193... Sonce je sijalo na rudniške hiše. Vse je bilo nekam praznično. Delavci so 3 smehom na ustih prihajali , na delo. Nenadoma se je na 'velikem poslopju pokazala velika rdeča zastava. Čez nekaj trenutkov še druga, tretja in četrta. Delavci so obstali in gledali gledali •.. Boštjan se je mirno spustil z velikega kostanja, na-katerega je bil pravkar obesil rdečo zastavo. Miren, ponosen, kakor vedno, je stopal mimo . svoiih tovarišev, s smehom na ustnicah. Zvil si je čik 'n čakal. Nobeden izmed navzočih ni hotel iti v jamo. Vsi so čakali, kaj se bo zgodilo. Novica o tem dogodku se je kot blisk razširila po koloniji in še drugih naseljih. Trumcma so pričele prihajati žene rudarjev z otroki. Velika množica ljudi se je zbrala okrog jame. Takrat se Je pripeljal rudniški ravnatelj. Kričal ie in zmerjal delavce, toda ti so £a gledali, kot da ga ne poznajo. Kmalu zatem je prišel še st.nai-mojster z desetimi orožnik:. Bajoneti So se jim lesketali v soncu. Stopali so trdno in ponosno. Toda to ta motilo rudarjev. Brezskrbno' so hodili tor in dol Pred jamo, žvižgali, kadili in prepevali. Stražmoj-ster je hotel strgati zastave, vendar ga delavci niso pustili^ Rekel le. da bo ukazal streljati na delavce. Ti so se mu smejali In ga vprašali, če ne ve, kaj bi bilo potem z njim. Besni eo orožniki odšli. »Ta Boštjan mi je zmešal račune,« se Je Jesti stražmojster- Prvi maj so rudarji dostojno praznovali. Veseli, da so vendar enkrat uspeli, so se vračali na domove. Tudi Boštjan je z veselim obrazom Aopal proti domu, kjer ga je čakala žena z obroki. Napev »Internacionale« nvu je silil na usta. E. S. POHOD SLANDROVCEV V SVOBODO Po poslednji nemški ofenzivi Je Slandrova brigada operirala na področju Zasavja. Njena naloga je bila, da napada sovražno vojaštvo in njegovo tehniko, hkrati pa si pripravi teren, da z razorožitvijo ali uničenjem nemških posadk zasede revirje. Glavnina brigade je bila razmeščena na pobočju Mrzlice in v Čečah nad Hrastnikom, na bližnjih komunikacijah pa so se držale močne zaseda, k! so opravljale uspešne vojaške akcije. V petek, 4. maja 1945, se je brigada v zgodnjih jutranjih urah premaknila nad Zagorje. Prvi bataljon je zasedel položaje v Spodnjih Zavinah, drugi in tretji bataljon ter štab brigade pa so se razmestili na področju Zgornjih Zavin. Prihod brigade na ta položaj je bil taktičnega pomena. Za osvoboditev revirjev je bil namreč tisti dan ustanovljen operativni štab Slandrove in Zidanškove brigade ter Kamniško-zasavskega odreda in prvega bataljona III. brigade narodne obrambe. Prvo povelje, ki ga je izdal operativni štab, se je glasilo: — Šlandroma brigada mora zasesti Zagorje. . — Zidanškova brigada zavaruje linijo Trojane—Kolovrat—Mlinše—Sv Gora—Jablana ter minira železniško progo v Renkah ali Mošeniku. — Kamniško-zasavski odred zavaruje cesto Trbovlje—Zagorje, ki jo mora minirati, kakor tudi progo na cestnem križišču. Na cesti Sv. Pavel Trbovlje in na sedlu pri Sv. Lenartu mora postaviti močne zasede. Na zgornji Kal pa naj pošlje posebno četo za sprejem materiala, ki ga bodo predvidoma odvrgla zavezniška letala. — Prvi bataljon III. brigade narodne obrambe ostane s posebnimi nalogami v rezervi operativnega štaba. Za izvršitev te naloge so obveščevalci Siandrove brigade navezali stike z zaupniki v Zagorju, ki so takoj vzpostavili zvezo z nemško posadko v dolini Popoldne je že prišel na razgovor nemški parlamentarec iz Zagorja in izjavil, da je večidel vojaštva v postojankah pripravljen, da se preda enotam Jugoslovanske armade. Izjeme so bili le partajevci, verkšuci in vsa gestapovska i, ki jih je vodil komandant major Gricler. Vodstvo brigade, ki sta Ji poveljevala Ivan Mušič-Stefan kot komandant ln Alojz Jevšnik-Lvov kot komisar in je štela 484 mož, ni čakalo, da bi se privrženci majorja Grlclerja omehčali in privolili v predajo našim enotam, temveč se je takoj odločilo, da napade vse sovražnikove objekte v Zagorju, Toplicah in Kisovcu. V bojnem povelju Slandrove brigade Je bilo rečeno, da mora prvi bataljon varovati bok drugemu bataljonu, zavzeti Kisovec in Loke ter preprečiti vsak umik sovražnika iz Zagorja, dru 1 bataljon pa mora zavzeti bunkerje na Gorici in Čilenci, zasesti Toplice, nato pa skupno s prvim bataljonom vkorakati v Zagorje, Tretji bataljon je bil določen za zavarovanje hrbta obeh bataljonov, kar je storil z močnimi zasedami nad Vinami, Kotredežeir in Gambrkom. V soboto, 5. maja ob petih zjutraj. Je drugi bataljon odrinil Iz Zgornjih Zavin na položaj pod vasjo Vine. Tam so Slandrovci kar mimogrede razorožili stražarja pri bunkerju na Čilenci, utrdbo pa zavzeli. V njej je JOŽE štok-korotan partizanski komandii poslužil telefonske zveze, poklical sosednji bunkei, ki je bil nad električno centralo in pozval tamkajšnjo posadko na predajo. Nemci so se tega poziva ustrašili tn strahopetno pobegnili v Zagorje. Tam so se preoblekli in se takoj vrnili na Vine, kjer so se vdali »ašemu bataljonu. Nato so Slandrovci obkolili glavni bunker na Gorici ter pozvali švabsko 1 posadko na predajo. Nemci so brez odpora kapitulirali. Nato so jih naši borci brez težav razorožili ln kot ujetnike poslali v tretji bataljon, ki je bil določen za transport plena in ujetnikov. Pri napredovanju v dno zagorske kotline je drugi bataljon zasedel še tri bunkerje in se utrdil na položaju nad Toplicami in Kisovcem. Od tam Je vojaško in moralno ogrožal nemške sile v dolini. Iz zasedenih bunkerjev so Slandrovci iskali zvezo z vojaštvom, ki je bilo nastanjeno v šoli v Toplicah, v bunkerjih nad Toplicami ln Kisovcem. Po razburljivem telelonskem razgovoru je komandir nemške kompanije privolil v pogajanja, ki naj bi bila v Toplicah. Ivan Krulc-Iztok, komandant bataljona, je s poldrugo četo borcev takoj zasedel bojni položaj nad topliško šolo, komisar bataljona Anton Grašlč-Savo pa je z dvema kurirjema odšel na pogajanja v Toplice. Pogajanja še niso bila končana, ko so nemški vojaki zapustili bunkerje okoli Toplic in Kisovca ter se priključili posadki v šoli v Toplicah, ki je tako štela na 350 mož. Odposlanec Siandrove brigade Savo Je z uspehom vodil pogajanja. S svojo odločnostjo Je uspel, da so Nemci privolili v vse pogoje in se vdali v usodo brezpogojne kapitulacije. Na dogovorjen znak parlamentarca Save je komandant Iztok s 50 Slandrovci, s slovensko zastavo in harmoniko na čelu, sredi belega dne vkorakal v Toplice ter začel razoroževati tamkajšnjo posadko. Ker je bilo razorože-vanje zamudno, Je drugi del bataljona odkorakal v samo Zagorje, kjer zasedel trg, v okolici pa najvažnejše objekte vojaškega tn ekonomskega pomena. Sočasno je tudi prvi bataljon zapustil svoje položaje nad Lokami ln vkorakal v Kisovec. Na vzvišenih točkah je ostala v zasedi le tret}? tata. Medtem ko je druga četa zasedla glavni bunker in samo naselje, je prva r ta odkorakala skozi Toplice v Zagorje. Ker se del nemške posadke iz Zagorja ni hotel vdati Slandrovcem, temveč se Je pod vodstvom majorja Grlclerja umikal proti železniški postaji ob Savi, sta pohiteli za njim prvavčeta prvega bataljona ta okre. Ijen vod drugega bataljona. Udarni vod, ki je prodiral po levi strani ceste, n< imel borb. Težjo nalogo pa ji Imela četa, ki je z napredovanjem po desni rani ceste vrdila stalne borbe z nemškimi zasedami in pobočnicami. Umikajoča se skupina Nemcev, ki je štela nad 200 mož, se je vgnczdila na železniški postaji ln v vse bližnje objekte. Švabi ee namreč tisto popoldne še niso odločili, kam bi se prebijali: proti Litiji ali proti Trbovljam? Verjetno so alutlll, da ne bi bila nobena Izbira dobra, ln prav so Imeli! Pred Litijo bi Jih nakresall Zidanškovci, pred Trbovljami pa bi se morali usekati * odredovcl. Se nadaljuje.) %&*«*•••" '5;- J, ijsi j-« i siril,« »* ■ 1 >S5*!afe- « :* V KR SaSiiMJ NAŠA ANKETA ČEPRAV NE BI HOTELI POSPLOŠITI MNENJ IN SODB O NASI TRGOVINI, SC‘ NAM ODGOVORI 150 GOSPODINJ IZ VSEH OBČIN TRBOVELJSKEGA OKRAJA DALI DOKAJ NAZORNO PODOBO TRENUTNEGA STANJA TE, RECITE, KAR HOČETE, ZELO VAZNE VEJE NAŠEGA GOSPODARSTVA. PROSILI SMO GOSPODINJE, NAJ NAM ODKRITOSRČNO POVEDO DOBRE IN SLABE STRANI TRGOVIN, KJER KUPUJEJO, IN NAJ POHVALIJO, CE JE VREDNO POHVALITI, IN POGRAJAJO, CE JE TREBA POGRAJATI. TO SO STORILE. POLOVICA ANKET JE BILA PISMENA, OSTALA USTNA. PRI PISMENIH IN USTNIH ODGOVORIH SO GOSPODINJE PRISTAVILE, DA BO JAVNO OBRAVNAVANJE KORISTNO ZA NAS VSE. MI SOGLAŠAMO. ~1 (Hekerden pCen Ce hi hoteli objaviti vse odgovore, bi morali imeti celo stran prostora. Zal ga nimamo. Upamo, da nam bo vseeno uspelo povedati jedro tistega, kar so nam povedale gospodinje na zastavljenih sedem vprašanj. Začnimo z izbiro blaga, cenami in odnosi prodajalcev. Trboveljske, zagorske, hrastni-ške in vidamsko-krške gospodinje si žele specializirane trgovine. Izbira blaga je po njihovem mnenju; dobra, zadostna, majhna, pomanjkljiva in celo odločno premajhna. Gospodinja B. L. iz Trbovelj pravi, da bi lahko imeli v Trbovljah že dve blagovnici, če bi odgovorni organi vlagali sredstva tudi v objekte družbenega standarda, ne pa zgolj v industrijo. Moževa plača bi bila. diosti več POTROŠNIK: »IMATE DOVOLJ BLAGA?« čredna, če bi bilo v Trbovljah več prodajaln i bogato izbiro blaga. Tovarišica P. M. iz Stare vasi sodi, da bi moralo podjetje, v cigar poslovalnici kupuje svoje potrebščine, v bodoče graditi skladišča, kajti dostikrat »e jezii, ko prinese domov vlažno sol in sladkor. Gospodinja I. T. iz Brežic, ki kupuje v trgovini pri bencinski črpalki, meni, da je trgovina dobro opremljena, izbira blaga zadovoljiva, uslužbenci prijazni, blago Pa ji dostavljajo celo na dom, kakor želi. Najboljša je po mnenju tamkajšnjih potrošnikov postrežba v špecerijskem delu prodajalne, česar ne more trditi za manufaktumi oddelek. Prodajalke se kar namrdnejo, če blago izbira... Potem pristavlja: »V trgo- bolje oblečeni in močno našminkani tovarišici razne kose blaga. Ta je izbirala, izbirala in slednjič odšla, ne da bi karkoli kupila. Ko je prišla ona na vrsto, je želela kupiti jopico. Prodajalke so jo napotile k blagajničarki, češ da ji bo ona pokazala. Ta pa ji je res ponudila eno, in še to od daleč, ko pa je želela še drugo, ji ni hotela ustreči. Gospodinja je sicer kupila jopico, praga te prodajalne pa od tega časa še ni prestopila, in kot nam zatrjuje v anketnem lističu, ga tudi ne bo. Popolnoma pravilno! Tov. P. iz Loke pri Zidanem mostu pravi o trgovini Kmetijske zadruge tole: »Odnosi med prodajalci in potrošniki niso kdo ve kaj vredni. Kupci so zlasti nezadovoljni s poslovodjo. Ce mu kdo ne ugaja, ga nadere Ce pa se zgodi, da pridejo stranke od drugod, je na mah ves prijazen. To nas odbija, vendar imamo v Loki samo eno trgovino. Kaj hočemo? Nekatere gospodinje se pritožujejo tudi zaradi netočnega tehtanja blaga. Tako nam pravi gospodinja iz Trbovelj, da v prodajalni, kjer kupuje, tehtnica rada odloči — v njeno škodo! Gospodinja iz Brestanice se pritožuje nad potrošniki. Večkrat je že opomnila kakšno žensko, naj nikar ne otipava sadja ali drugih izdelkov. Pa nič ne pomaga. Ali pa tovarišica B. L. iz Vidma-Krške-ga, ki pravi, da nekateri potrošniki niso z ničemer zadovoljni. Gospodinje so v odgovoru na to vprašanje še povedale, da so najbolj vesele tistih prodajalcev, ki naglo, spretno in pošteno postrežejo. VSAK dinar se pozna Kopico pripomb so imele gospodinje o cenah. Tudi pri teh odgovorih so bila mnenja zelo sorodna. Naše gospodinje so za konkurenco. Vsaka je pristavila, da kupuje tam, kjer je najbolj poceni. Tov. G. B. iz Trbovelj nam je v svojem odgovoru navedla, kako se je razveselila nove poslovalnice v K4 in kako razočarala, ko je spoznala, da so malone vsi potrošni predmeti za nekaj Trgovina v ogledal« potrošnikov vini kmetijske zadruge je sicer blago dobro, vendar prodajalke niso kdo ve kaj prijazne. Napak se mi zdi to, da nas na cesti niti ne poznajo ... Gospodinja S. P. iz Sevnice kupuje v poslovalnici 4 v Šmarjah pri Jelšah. Prodajalna ji ustreza, le po boljše manu-faklturno blago gre v Ljubljano ... Ko smo že pri izbiri blaga, se nekoliko ustavimo pri najemanju in vnovčevanju potrošniških kreditov. , MILIJONI SE ODTEKAJO... Dvč tretjini anketiranih gospodinj sta vzeli potrošniški kredit. Največ za pohištvo, raizne vrste blaga in drugih industrijskih izdelkov. Skoro polovica ljudi pa potrošniških čekov ni vnovčilo doma, marveč največ v Ljubljani, Celju, Trbovljah in delno v Zagorju. Tov. M. P. iz Vidma-Krškega pravi, da Potrošniškega kredita zato ni vnovčila doma, ker v njeni trgovini, pa niti v Vidmu-Krškem ni izbire blaga. Tov. T. U. iz Hrastnika pravi: »Ne rečem, da izbira blaga pri nas ni boljša kot pred leti, vendar še zdaleč ne ustreza okusu naših gospodinj. Naš občinski ljudski odbor bo moral ustanoviti več blagovnic, če ne, bodo hraatniški občani nosili milijončke v sosednja mesta. Gospodinja R. O. Iz Zagorja pa pravi: »Vem, da ni mogoče vsega naenkrat, toda zdi se mi, da so pristojni činitelji premalo mislili na potrebe občanov. Ena sama tekstilna trgovina v tako velikem industrijskem kraju, kot je Zagorje, ne more zadoščati. V Brežicah je nekoliko drugače. Gospodinje pravijo, da se je izbira blaga izboljšala, da pa Zagreb je in še bo privlačeval. KER JE BILA BOLJ ,NOBL’ IN NAŠMINKANA...« Odnosi prodajalcev do potrošnikov so se Precej izboljšali. Anketirane gospodinje menijo, da so se ti zlasti mnogo spremenili tadnja Leta. Zanimivo je tudi to, da je nekaj anketiranih gospodinj odšlo kupovat dinarjev dražji kot pri sosedih. Zdaj kupuje spet drugod, kajti vsak dinar se ji pozna. Gospodinja z Dola pri Hrastniku je povedala: »Povsod je potrebna konkurenca, poglejte, na Dolu sta bili v nekdanji Jugo- V VEJ HRASTNI&KJ TRGOVINI JE IZBIRA BLAGA BOLJŠA KOT NEKDAJ. drugam zaradi nepravilnih odnosov prodajalcev d da bo pretežni del praznovanja prenesen na vasi, kar je prav gotovo zelo pohvalno in koristno. Izvedeli smo, da bodo v občini razen centralne še tri druge parade mladosti: na Dolah pri Litiji, na Bregu in v Loki. Posebnost bo pohod partizanskih patrulj na Goreljce s startom od spominske plošče bratov Žužkov na Suhem Dolu nad Zidanim mostom. Društva TVD »Partizan« pripravljajo številna prvenstva ln tekmovanja v lahki atletiki, namiznem tenisu jn streljanju. S tem bodo povezana tudi zborovanja mladine po vaseh. Kegljati in šahisti so že izbrali pisan spored svojih prireditev. Začetek praznovanja bo povezan s kultumo-zabavno prireditvijo »Pokaži, kaj znaš!«, kJer bodo številni talenti iz vse občine pokazali svoja sposobnosti. Nastopile pa t»>do tudi ekipe mladinskih organizacij, ki bodo odgovarjale na vprašanja pred posebno komisijo. Neuradni zaključek praznovanja bo zvečer pred dnevom mladosti v Radečah, kjer bo po veliki paradi »Mladosti« zborovanje v domu »Svobode«, na katerem bo govoril tudi sekretar OK ZKS Trbovlje- tov. France Ki-movec-Ziga. Naslednji dan bo parada »Mladosti« z otvoritvijo novega športnega igrišča z mnogimi tekmovanji in zborovanjem. Tu smo orisali praznovanje mladine samo v splošnem. Ce bi hoteli vse opisati, bi potrebovali precej prostora. Lahko pa še omenimo predstave kina. katere bodo skoro Po vseh vaseh, nadalje obiske pri partizanskih materah, otvoritve novih odbojkarskih igrišč, posebno dejavnost marksističnih krožkov v Radečah in Loki itd. Zanesljivo lahko trdimo, da bo letošnji maj v radeški občini izredno pisan in da bodo imeli Radečami v mestu in po vaseh mnogo možnosti, da sl ogledajo razne prireditve in tudi sami sodelujejo Pri izredni razgibanosti, ki jo odgovorni tovariš; skrbno oricravljajo. NAS FOTOREPORTER JE UJEL TOKRAT ZIDANI MOST ZlSCE Z DRUGE STRANI. — VAZNO ŽELEZNIŠKO KRI- Iz Stare vasi OBČNI ZBOR SZDL. Prejšnjo nedeSJo je imela občni zbor tukajšnja organizacija SZDL. Po plodnih poročilih predsednika, tajnika in ostalih članov odbora se je razvila živahna razprava. Zlasti so se razviti razgovori o ureditvi kulturno-proevetne dvorane. Vrata in orodjarno bodo uredili gasilci, pri prenosu gledališkega odra iz šole v dvorano pa bodo razen gasilcev pomagali vsi ostali. Ker sami nimajo zadostnih sredstev, naprošajo občinski ljudski odbor Brcifce in občinsko gasilsko zvezo za pomoč, da bi končno že uredili zasilno Uultumoprosvetno dvorano, ker v kraju nimajo nobenega drugega primernega prostora in so imeli oillroma bodo morali imeti do ureditve dvorane vse sestanke, predavanja igre itd-v šoli. — Sklenili! so nadalje, da ustanove v kraju kultumo-prosvetno društvo. Ob zaključku so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter dva delegata za občinsko konferenco. BRV V GREGOVCIH. — Ker ni upanja, da bt v Gregovalh v bližnji prihodnosti zgradili most čez Sotlo, so prebivalci z udarniškim delom lin prostovoljno darovanim materialom napravili novo brv čez Sotlo. M .M. Ko sem zapuščal po tromesečni kmetijski šoli na Radni prijazno poslopje internata, sem — odkrito povedano — kar zavidal drugi izmeni, ki je nekako boječe zasedla šolske klopi. Ves prevzet od lepega, kolektivnega tovarištva, ki smo ga preživljali kot ena družina, si nisem mislil, da se še kdaj vsi snidemo. Pa me je iznenadilo vabilo na udeležbo ekskurzijskega potovanja obeh izmen. Zelo rad sem se odzval vabilu in tako smo se spet zbrali na štiridnevni praksi, kjer smo sadili črni ribez in na državnem posestvu v Sevnici sadili in obrezovali sadno drevje v nasadu. Saj ni bilo med nami nikogar, ki ga po teoretičnem učenju ne bi zanimalo še praktično delo. In tako smo končali praktični pouk s krbžnim potovanjem oziroma ekskurzijo, združeno z obiski naših naprednih zadružnih posestev in kmetijskih ol. Iz Sevnice z vlakom do prijaznega Celja, potem pa veselo z modernim avtobusom do zgodovinskega Ptuja, kjer smo si ogledali muzej, vinsko klet in v Turnišču kobilarno. Od tod nas je pot vodila v jeruzalemske gorice, kjer smo poskušali priznanega jeruzalemčana. Od tu smo odšli na pot preko Murske Sobote v Rokičan, kjer smo bili deležni prijaznega sprejema gospodarsko-gospodinjske šole. Postregli so nam z okusno večerjo in udobnim prenočiščem. Ze v ranih dopoldanskih urah nas je upravnik navedene šole peljal v rastlinjak, kjer goje raznovrstne cvetlice, nato pa nam je obrazložil proizvodnjo pšenice, s katero tudi tekmujejo. Pšenica je Italijanka in je že prvič okopana. Tudi hleve smo si ogledali in videli v njih red in čistočo. V Murski Soboti smo si ogledali Tovarno mlečnih izdelkov. Od tod smo pa krenili v Radence — Radgono in prispeli v Maribor, kjer smo prenočili na Kmetijski srednji šoli. Drugi dan smo si ogledali razne stroje In poljedelske priključke, čredniški pašnik in valilnico piščancev. Omeniti še moram, kako lep razgled smo uživali s Kalvarije na Maribor in na tamkajšnje nasade vinske trte. Pot nas je peljala dalje v Radlje, kjer so nam prijažne tečajnice postregle s kosilom. Tudi tu smo videli marsikaj: marijadvorsko govedo nam je odprlo oči, hmeljski nasadi in vrtnastvo so res v dobri oskrbi. Preko Dravograda smo pohiteli v Levec pri Celju, kjer smo spet obiskali vrtnarski obrat, videli hmelj ske nasade itd. Potem pa preko Celja nazaj v preljubo Radno pri Sevnici.— Zaključek kmetijske gospodarske šole bo ostal večini nas, gojencev, v neizbrisnem spominu. Prijaznemu vodstvu šole, ki nas je spremljalo in organiziralo potovanje, na teni mestu hvala, Nas gojence pa naj spremljajo vtisi tega izpodbudnega potovanja pri našem nadaljnjem vsakdanjem delu, saj smo videli, da je v slogi moč. Zato vse naše mlade moči za napredek kmetijstva — ljubezen do naše zemlje pa naj nam pomaga do uspešnega, plodnega dela. F. V. SOLA NA RADNI NAM JE SPET DALA NEKAJ MLADIH LJUDI — KMETOVALCEV, KI BODO V POMOČ NA&IM KMETIJSKIM ZADRUGAM PRI NJIHOVEM ODGOVORNEM DELU. Volitve novih delavskih svetov so za nami. Po vseh naših podjetjih je bilo ta mesec nenavadno živahno. Delavci so se razgreli, saj so sprejemali obračun celokupnega dela svojih podjetij. Vredno je omeniti, da so letos organi delavskega samoupravljanja sestavili precej podrobne politično-gospodarske analize, odkrito povedali, kaj je bilo v minulem letu dobro, kaj slabo, in kaj bo treba v bodoče izboljšati. Marsikje so se pošteno skresali, odkrito povedali, da se v bodoče ne bo smelo prav ničesar odločati mimo organov delavskega samoupravljanja, kajti delavski sveti so oblast v podjetjih in to oblast je treba spoštovati. In prav to odkrito izpovedovanje slabosti bo pripomoglo, da se bo delavsko samoupravljanje v naših podjetjih bolj razvilo in okrepilo v korist celotne skupnosti. Mnogi novoizvoljeni delavski sveti so se že sešli na prva zasedanja in po konstituiranju takoj sprejeli programe svojega dela. Za današnji sestavek pa smo izbrali prvo zasedanje delavskega sveta rudnika Zagorje. , Rudniška čitalnica. Zbrala sta se bivši in novoizvoljeni delavski svet. Med možmi vidim nekaj zelo mladih obrazov... Drnovšek France, dosedanji predsednik delavskega sveta, odpira primopredaj-' no zasedanje in pozdravlja goste: tovariša Franceta Kimovca-Žigo in Rudija Bregarja. Nato predlaga dnevni red zasedanja. Krautbergarjev Ivan predlaga dodatno točko k dnevnemu redu, ki sodi še v pristojnost starega delavskega sveta. Na kratko obrazloži in utemelji svoj predlog. Upravljavci soglašajo. Zdaj vodi zasedanje najstarejši član delavskega sveta tov. Zupančič. Poročilo o poteku volitev novega delavskega sveta podrobno navaja: na kotredeškem obratu so predlagali 30 tovarišev, na kisovškem toliko.. .pa v obratu -Varnost- toliko... Volili so malone vsi delavci... Volišča so bila lepo okrašena, na tem, onem in tretjem volišču so bile volitve zaključene ob osmi, štirinajsti, petnajsti uri... Nato še: novoizvoljeni delavski svet rudnika Zagorje šteje 63 članov, zastopani so vsi obrati in uprava ter ekonomat... Podjedov Jože si sname očala in da poročilo o opravljenih volitvah delovnemu predsedniku ... Sledi razprava o poročilu volitev in po-litično-gospodarski analizi. Kratek oddih, kot je navada na vseh zasedanjih, sejah in sestankih. Nekdo bo moral začeti. S separacije se slišijo udarci. Železni vozički udarjajo drug ob drugega... Začne Zupančičev Gustl, predsednik rudniškega odbora sindikatov: — Tovariši, gradnja stanovanj je spet zastala. Ce ne bomo pohiteli, bo proizvodnja v nevarnosti. — Tovariši pritrjujejo. — ti bo treba tudi obe ambulanti, zamišljeno — nadaljuje Gustl. — m se, da bodo sredstva, ki nam jih je c’ sjni zavod za socialno zavarovanje, zair zn.la ... Res, kako je s to rečjo? Odgovarja pomočnik direktorja: — Dogovarjamo se z zdravnikom iz Šoštanja. ki bo te dni sporočil svojo privolitev. V jeseni pa pride zdravnica, ki je sedaj na stažu v Celju. Ta bo v Kisovcu. Us' kot Boi dal Zdaj je zasedanje oživelo. Upravljavci govore o izpolnjevanju lanskoletnih proizvodnih nalog. Guzajev Edi pove, da so rudarji lani več kot garali. Njega pa skrbijo izostanki od dela, ki so lani dosegli visoko visoko številko. — Ali smemo to dopustiti? vpraša Edi. Nekdo drug odločno pove: -Tone so naša osnova in če bomo izpolnili naš načrt tako kot lani, bomo lahko vsi skupaj segli v roke in si čestitali.-K besedi se priglašajo še drugi. Zavzemajo se za to, da bo treba delavce še bolj vzgajati. Vsak delavec naj ve, da vsak košček materiala nekaj stane. Ce bo hotel zavreči vijak ali prelomiti desko, naj po- misli, da to ni zastonj. Tega vzgojnega dela se ne sme prepuščati zgolj paznikom, marveč naj delavci drug drugega opozarjajo na varčevanje in zdravo ravnanje z materialom. Tako je z vsemi stvarmi. Zastavljenih nalog ne bo moč opraviti, če ves delovni kolektiv ne bo vzel svojega dela za resen opravek. Rudniške naprave so zastarele, separacija komaj zmaguje svoje delo. Vsaka okvara povzroči začasen zastoj... Vsem tistim, ki neupravičeno izostajajo od dela, bo treba jasno, odločno in odkrito povedati, da so člani kolektiva, da je tudi od njih odvisen ugoden razvoj proizvodnje. Vsi morajo prispevati skuo-nosti. Ce bomo to dosegli, bando dosegli tudi proizvodni načrt. Ko govori Kraut-bergar o svojem primeru, odločno pove, da mora delavski svet reševati vse stvari, delo organa delavskega samoupravljanja naj se čuti ob vsakem koraku ... Ko prosi za besedo okrajni sekretar tov. Žiga, se upravljavci nasmehnejo. Seveda mu jo dajo, videti je na njihovih obrazih posebno zadovoljstvo, da jih je obiskal. Tov. Žiga prične: — Pred vašim kolektivom stoje še lepe in svetle perspektive. Vi imate za seboj lepe tradicije, imamo pa tudi kolektive, ki nimajo za seboj zgodovine, ki so mladi in zato lahko in morejo starejši kolektivi mlajšim pomagati. Potem pravi: — Vaša razprava je pokazala, da je delavski ‘ svet oblast, ki jo je treba spoštovati. Ko govori o odnosih, pra- ZAGORJE JE ZADNJA LETA TEMELJITO SPREMENILO SVOJO PODOBO IN V PRIHODNJIH LETIH JO BO SE BOLJ PRAVKAR IZDELUJEJO URBANISTIČNE NAČRTE, KI BODO ZAGOTOVILI MESTU SODOBEN RAZVOJ vi, da je zakon o delovnih razmerjih ponekod še premalo jasen. Ni prav, da so se delavci spoznali zgolj z njegovimi sončnimi stranmi, torej pravicami, ki jih daje zakon, nujno je. da jih seznanimo tudi z dolžnostmi. Delavci so prisluhnili njegovim toplim besedam, saj jim govori z njihovim jezikom. Tov. Žiga nadaljuje. Pravi, da se bo moralo podjetje bolj nasloniti na občino, usmeriti navzven. Ce bi imeli več stanovanj, več urejenih menz in drugih objektov družbenega standarda, bi bila naša plača večja. Ce bomo znali gospodariti tudi s tistim delom plače, ki ne gre v naš žep, potem bomo prednosti kmalu občutili in naše plače bodo imele večjo vrednost. Tovariš sekretar govori še o drugih stvareh, ki zanimajo rudarje... Zdaj je za delovno mizo že novoizvoljeni predsednik. Delavski svet je soglasno izbral za to dolžnost mladega rudarja Milana'Okrogarja. Medtem ko volilna komisija zunaj šteje glasove za predlagane člane upravnega odbora, se razprava nadaljuje. Rudniku manjka rudarjev. Najmanj 180. Treba bo urediti samske domove. Za silo bodo zgradili provizorični samski dom v Borovniku, v Toplicah pa v sedanji rudniški restavraciji. S tem bodo dobili nekaj desetin mladih rudarjev. V čitalnici je že povsem zakajeno, zunaj se jestemnilo. Ja,, kaj pa kongres Zveze komunistov? Naj gre mimo tega rudarskega kolektiva? Ne! Savrašek predlaga okrasitev vseh obratov pa morda še obratne konference oziroma sestanke, na katerih bi spremljali delo kongresa. Končno se zedinijo: najbolje se bodo oddolžiil Partiji, če bodo spremljali kongres, če bodo spoznavali program ZK Tako pravi sekretar mestnega komiteja tova- riš Rudi Bregar in upravljavci mu pritrdijo. Dnevni red je izčrpan. Seveda, še dosti bi lahko govorili, toda pozno je. Nekateri imajo nočni šiht, drugi se morajo spočiti, jutri je delavnik ... Ko odhajamo, nas navdaja občutek, da smo prisostvovali plodnemu zasedanju. Bilc je prvo in že to je imelo delovni značaj. Zanima me, kdaj in kako bodo zdaj obvestili kolektiv o tem prvem zasedanju. France pravi, da ne bodo odlašali, sindikat bo pomagal, posebno pa vsi člani delavskega sveta, vsak na svojem delovišču. Saj bodo kmalu spet obratne konference. Pa še njihov list bo nekaj prinesel... Prvega maja se bodo zbrali na mani-festativno zborovanje. Vsak pred svojim obratom. Možje in mladeniči. Vsi bodo prišli. Tako so sklenili na delavskem sve-, tu. Bodo, zagotovo bodo. Milan Vidic PRAVKAR ZAKLJUČUJEMO V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH LETOŠNJE VOLITVE NOVIH DELAVSKIH SVETOV ZA LETOŠNJE VOLITVE JE ZLASTI ZNAČILNO TO, DA SO SE MARSIKJE MNOGO BOLJ PRIPRAVILI NA TO DELO KOT PREJŠNJA LETA JN SO BILI TUDI OBRAČUNI CELOLETNEGA DELA ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA MNOGO BOI,J TEHTNI KOT PREJ. DELAVCI SO SKRBNO IZBIRALI TOVARIŠE V NOVE ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA. PREDVSEM TAKE. KI BODO VSKLAJEVALI INTERESE PODJETIJ S KOMITNAMl IN r -.R V 1 'O: NA SLIKI: DELAVCI TOVARNE CELULOZE V VIDMU-KRSKEM IZBIR MO NOV DELAVSKI SVET Kaj so delavski sveti V zadnji številk) smo se že v sestavku »Kdo pripravlja seje« pomenili na osnovi podatkov iz ankete komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, kako je s tem. Dejali smo, da je ta anketa opozorila na marsikakšne slabosti v posameznih podjetjih, slabosti, ki so značilne tudi za druga podjetja, katere sicer niso bila vključena vanje. Ne bo odveč, če s« tokrat pomudimo še ob dveh vprašanjih te ankete. In sicer ob prvem, kdo poroča o posameznih problemih, in naslednjem, kaj so delavski sveti obravnavali lani. Na prvo vprašanje odgovarja anketa takole: Največkrat poročajo o posameznih problemih vodilni uslužbenci: direktor, komercialni, računovodja, referenti in šefi posameznih sektorjev. Predsednik delavskega sveta poroča navadno le o splošnih in tekočih problemih, o drugem pa le na splošno, podrobno pa o tem poročajo strokovnjaki s posameznih področij. Na sejah delavskih svetov redno poročajo o delo upravnega odbora. obravnavali lan: in plačah (v 39 podjetjih 79-krai). Razen tega so največkrat razpravljali o premijah in premijskih pravilnikih (48-krat). V 39 anketiranih podjetjih so raz-pravDjali 44-krat o zakiljučnih računih, 37-krat o proizvodih lr> finančnih planih, 36-krat o investicijskih planih, 35-krat o osnovnih sredstvih. 32-krat o pravilih podjetij, o raznih pra vilnlkih in poslovnikih. 30-kral o inventuri, 29-krat o stanovanj skih vprašanjih itd Dvanajstkrat so razpravljali o finančnem in gospodarskem stanju podjetij, 7-krat o problemih prostorov in skladišč, 19-krat o pro blemih proizvodnje, 6-krat o službenih potovanjih v inozemstvo, 5-krat o lastnih ocenah, 8 krat o problemih prehrane in menz, 4-krat o analitični oceni delovnih mest, 2-krat o organizaciji dela. O kongresu deiav skih svetov so razpravljali 20 krat Mnog"krat poročajo o svo jem delu tudi komisije delavskih svetov. In zaključek iz tega? Tale je: Kaj naj rečemo k temu? Prav in potrebno je, da poročajo na sejah delavskega sveta o posameznih problemih vodilni uslužbenci s področja svojih sektorjev. Vendar ge to poročanje ne sme izrodit! v vsiljevanje njihove volje članom delavskega svete, to je poročanje ne sme biti takšno, da bi člani delavskega sveta avtomatično In brez premisleka glasovali za stvari, ki hi jih morali sicer drugače obravnavati In drugače rešiti. Žal se to še dogaja. Skrbimo, da bo odslej drugače. Pretehtajmo vsako stvar, pretehtamo pa Jo lahko, če dobe Slani delavskega sveta gradivo zn selo vnaprej, če ga lahko temeljito pro-učijo In se potem odločijo za ♦lato rešitev, ki Je najbolj ugodna. Delavski sveti v večini primerov nimajo izdelanega programa dela in čestokrat rešujejo probleme kampanjsko in prepozno. To potrjuje tudi sam» vsebina dnevnih redov, na primer: manj razpravljajo o organizacij; dela, o strokovni vzgoji, finančnem stanju podjetij, trošenju amortizacijskih sredstev, obratnih sredstvih itd« mnogo več ali pretežno pa n tarifni politiki, raznih pravilih,^ investicijskih programih, kar j; tudi potrebno, vendar mnoge zelo nujne probleme ob tem zanemarjajo. Da, tako Je marsikje marsikje drugod, ki jih ni zejeln I* anketa In ti podatki naj nam bodo opozorilo za drugačno delo. Kako naj delamo drugače? Tako, da sestavimo program dela. da problemov ne rešujemo kampanjsko In prepozno. Cro-gram dela pa je seveda moč sestaviti. če temeljito proučimo, kaj je treba najprej urediti. u čem razpravljati, kako rešiti Razmislimo o vsem tem in ** prizadevajmo, da bo delo delavskih svetov letos boljše, uspešnejše. In sedaj k naslednjim ugotovitvam, kaj so obrnvnavali delavski sveti lani. O tem je re-\če>no tole: Na svojih sejah so deds-vsld sveti največkrat razpravljali o tarifnih pravilnikih VOLILNA SKRINJICA JE ŽE MALONE POLNA TUDI TA JE ODDAL SVOJ GLAS ZA NOV DELAVSKI SVET ^Zaupajta® mfadim ihoimmmim***®®® Ml je mnenje zastop nlko DS res vedno mnenje, celokupnega delavskega sveta? ILo smo prebirati neko odločbo ObLO Trbovlje, se Je porodilo v nas gornje vprašanje, ki ga je treba poudariti. V praksi razvijanja delavskega samoupravljanja Imamo še vedno različna mnenja, nekaterlkrat celo zelo zmotna. V neki odločbi občinskega ljudskega odbora Trbov- lje smo brat) v obrazložitvi, da Je bilo treba odio- .Tovarna pohištva v Brežicah se s svojimi kvalitctni-m-j izdelki vsak dan bolj uveljavlja na domačem kakor tudi na zunanjem tržišču. Trenutno izvaža nad 70°/o svojih izdelkov v tujino, največ v Etiopijo, Francijo, Anglijo in Zahodno Nemčijo. Kfavzlic sorazmerno močni konkurenci n* zunanjih tržiščih pa> tovarna ne more zadostiti vsem naročilom. Zadnje čase se je ta obrat že znatno razširH, v perspektivnem investicijskem načrtu pa je predvideno še nadaljnje povečanje tovarne, izpopolnitev strelnega parka in organizacija proizvodnje na tekočem traku. Stalno o-cmanjkanje potrebnega materiala, predvsem po spremembe količnika za izvoz, trenutno negativno vplivajo na razvoj tovrstne industrije in zunanje trgovine, pričakovati pa je, da bo tudi t0 vprašanje sko-ro primemo urejeno v skladu s splošnim gospodarskim položajem. Namen delovnega kolektiva podjetja je, čimprej nuditi tudj našemu delovnemu človeku na domačem trgu večjo izbiro kvalitetnih izdelkov po primernih m dosegljivih cenah v' kolikor se ho spremenil kriterij pri’ odobritvi potrošniških kreditov in izboljšala kreditna politika sploh. Nov delavsk) svet v tovarni, v katerega a0 izvolili nad polovico mladih delavcev, je ns svojem prvem zasedanju temeljito proučil tn kritično oceni! položaj ter spre j e,] ustrezne sklepe za nadaljnje uspešnejše upravljanje podjetja. Tako so predvideli izboljšanje organiza- cije dela in spremembe v samem tehnološkem procesu proizvodnje. Z nadaljnjim utrjevanjem delovne discipline bodo vsekakor dosegli tudi dvig isto-rilnostl. Nujno Pa je treba izboljšati tudi medsebojne odnos* tn odstanlt) osebna trenja ki so bolj ali manj neka stara bolezen posameznikov, katerim verjetno ne samo razvijajoče se podjetje, temveč tudi naša splošna družbena ureditev ni preveč pri srcu- Vsekakor se bodo morali takšni posameznik; prej ali slej podrediti večini ki kot dober kolektiv prekn svojih organov delavskega s«, moupravlijanja pravilno gleda In si prizadeva svoje delo tn proizvodnjo v=klad!t| s splošnimi družbenimi interesi. čltl v neki zadevi glede na Izraženo mnenje zastopnika DS. Sodimo, da Je ta utemeljitev zelo ozek pojem. kajti kadar rešujemo vprašanje nekega podjetja — v stvari gre tu za opustitev nekega gostinskega obrata — se ne smemo sklicevati le na mnenje oo-samcznlka. marveč Je nujno, da Iz zap'sn'-ka DS povzamemo stališče tn mnenje celotnega delavskega »veta oziroma delovnega kolektiva. Le tedaj bomo dal! organom samouprave prave mesto. Vsako drugačno stališče pa le poudarja birokratske. tendence reševanja problemov po aparatu ljudskega odbora brez sodelo- vanja celotnega kolektiva, kar ni v skladu i načeli družbenega samouprrjvlja-nja. S tem »e nismo hoteli spuščati v polemiko glede potrebe In pravilnosti orne-nlene odločbe. Naše hotenje Je le, da zagotovimo, da se bodo naši uraiti v svojih odločitvah mnogo bolj naslanjali na organe samoupravljanja ln ne le na posameznike. Družbeno upravljanje v komuni zahteva tesno sodelovanje organov obloitl (ljudskega odbora, svetov, odborov Itd.) z organi samoupravljanji v podjetju, zato Je potrebno, da J* medsebojna zveza širša to »tatnejša. t. k. k. OB PRVEM ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA ZAGORJE TOKE SO NAŠA OSKOVA! Paleta dobrih želja J. KNEZ: VEČNOST Dva Usta z drevesa likovne umetnosti. Lista, ki prijetno Presenečata, ki nam budita občutek za lepoto, ki nam na Syoj način pripovedujeta p Umetnikovem doživetju. Zrl sem v Rijavčevo »Ženo * ruto« in Knezovo »Večnost«. »Poznal sem svet, v katerem •ta nastajali. Milan Rijavec: imeti atelje y njem se je srečalo dvoje Življenj. Kmečko in delavsko. Dbe je po svoje doživel in ju *uaj po svoje daje našim očem. Hodno Dolenjsko in Trbovlje z Tevirji. Milana Rijavca poznamo z JJJesovih dveh razstav v Trbovljah, videli so ga v Ljub-l50ni in vseh večjih industrij-skih centrih; iz srečanj na 5?*ti, ko s slikarskim stojalom ft,ti lovit revirske podobe. Poznamo pa še njegovo dru-®°> že minulo podobo, podobo fašističnega zapornika in par-tlzanskega borca. Pričakoval sem strogo osebni pomenek, doživel pa razgovor o splošnih problemih likovne umetnosti v Trbovljah. Se nekaj časa bo, po slikarjevih besedah, minilo, da se bo zmanjšal prepad med umetniškimi slikami in preprostimi ljudmi, ki so kar nenavadno močno navajeni na osladni kič. Tu je treba v revirjih iskati poti do čimboljšega medsebojnega spoznavanja. Dobra šola so razstave, zlasti tiste, ki so tudi komentirane. V Trbovljah pa bi imeli lahko umetniške razstave pravzaprav večkrat, kot so, S prostori nismo v zadregi, teže pa je z druoim za razstavo potrebnim materialom. Čudno je, da tega v Trbovljah še nimamo. In nehote pride tako vse breme za neko takšno prireditev na ramena slikarja, ki se mora poslužiti vse iznajdljivosti in dolgih ur dragocenega časa. Milan Rijavec nam je s čopičem in barvami posnel lepote dolenjskega Mokronoga in njegovih ljudi, čedalje bolj pa se srečujemo tudi z njegovimi revirskimi platni, ki izpričujejo slikarjevo oživljanje v njihovo življenje. In njegovo najboljše delo? Zamislil se je, ko sem mu zastavil to vprašanje. Razumel , sem ga, da je o tem težko soditi, a je vendar ustregel moji radovednosti. »Mislim, da so »Kozolci« in »Tihožitje s pomorančami«. Na mizo je priromala še druga »turška«, najin pogovor pa je postajal čedalje živahnejši. >. »Presneto, ko bi imel nekoliko več časa,« pravi mimogrede. »Rad mu verjamem. Pedagoško delo na šoli jz naporno. Umetnik pa potrebuje pri svojih snovanjih čimvečjo koncentracijo. Ne more se odreči tudi pomoči pri risarskem krožku, v katerem se je zbrala skupina obetajočih dijakov trboveljske gimnazije, ko vidi s kakšno vnemo te mlade roke prelivajo podobe sveta na papir. »V pomanjkanju časa je vzrok mojemu precejšnjemu zatekanju k pokrajini,« nadaljuje, »čeprav zlasti težim za portreti knapov in drugih preprostih ljudi z vsemi njihovimi značilnostmi, o katerih sem mogel doslej izdelati le ski-cirke.« Mnogo razgovorov navadno končamo s stereotipnima vpra-šanjima: »Vaši načrti?« ali va •Vaše težave?« Milan Rijavec je združil obe v jedrnat stavek: »Vsekakor ustvariti še več-revirskih del in dobiti atelje.« Da, atelje. Nekoč mu je zanj zadoščala soba v stanovanju, Zdaj, ko družina čedalje bolj odrašča, pa to ni več rešitev. Imeti atelje v Trbovljah, je zdaj za Milana Rijavca še pojem. Slikar ima zanj tehten in ekonomičen načrt, ki pa zanj doslej še ni mogel ogreti graditeljev novih hiš. Morda bo poslej bolje. Naj bi bilo. Janez Knez: Privlačijo me revirji Podstrešna soba vodenske osnovne šole. St ne, ki z njih gledajo akvareli Žabjeka, Deklice B., Akta, barvni lesorez Čolni in Kopalke Delovna miza s čopičem, skicami in barvami, omare in slikarsko stojalo na sredi. Akademski slikar Janez Knez z Dobovca občuti stanovanjsko stisko, nim« najboljših pogojev za del . toda iz njegovih oči že od nekdaj žari vztrajnost, ki zna premagovati težave in se zna prilagoditi razmeram. Njegova življenjska pot se začenja na Dobovcu pod Kumom. Po internaciji je v Trbovljah v prvih letih osvoboditve skončal nižjo gimnazijo, stopil na dekorativni oddelek ljubljanske šole za umetnostno obrt, 1951. leta ga pa že srečamo na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Diplomiral je lani, nekaj mesecev preživel v Zagorju, in se končno ustavil v Trbovljah kot profesor risanja na vodenski šoli. »Posvetiti se nameravam revirjem,« je povedal 26-letni slikar, ko se je sonce prvič resneje pomudilo ob stenah njegove sobe, pa vendar še ni bilo dovolj svetlobe, potem ko sva preletela minulost in se pomudila pri prihodnosti. •Zakaj? Preprosto zato, ker sem tu domačin, ker sem, čeprav nekoliko odmaknjen v kmečki svet, vendarle preživel vrsto let zelo blizu žarišča revirjev, ker je bil moj oče rudar in ne nazadnje, ker je ta bogata podoba Zasavja in njegovega rudarja domala še neizkoriščena. Zadnje čase sem že ustvaril nekaj motivov starih Trbovelj. To so po večini akvareli. Se večja vaba zame pa je sam tem mi ne realizem več. Janez Njegova človek. Pri gre le za ampak še za vsem strogi nekaj Knez pridno dela. paleta je preromala že dobršen kos Dolenjske, videla Makedonijo in se poggsto ustavila na Dobovcu. Slikar išče stil brez tujih vplivov. Ustvaril nam j<. že lepo vrsto grafik, barvnih lesorezov, akvarelov in olj Gledali smo jih na razstavah v Trbovljah in Brežicah. Mnoge pa bomo še videli na prvi prihodnji razstavi, ki jo želi pripraviti samostojno v Ljubljani. Razstavna stojala bi rad postavil tudi v kateremkoli večjem podjetju in tako seznanil s svojimi deli naiširšo publiko. Janez Knez bo čez nekaj JANEZ KNEZ mesecev za eno leto odložil slikarski čopič ir oblekel vojaško suknjo, potem pa se bo spet ves predal svojim delovnim strastem. Takrat pa bo potreboval tudi nekoliko več sonca. Pogovor ob knjigah 4 0 brežiški knjižnici, bralcih in njihovih željah Prvo srečanje z brežiškim zakladom natiskane besede je bilo hkrati srečanje s trojico mladih in starih kmečkih žena, ki so tega dne v vsej svoji slikovitosti spet prestopile prag knjižnice. Tako delajo že dolgo, pravijo. Ko pridejo vsak teden v mesto, se zjutraj ogla- (to) Ko so Nemci zaradi izdaje v poletju :94l uničili Krško skupino in v jeseni tega pta še Brežiško četo, na Kozjanskem in v °savju skoraj eno leto ni bilo več nobene Pflrtizansfce skupine. Politično vodstvo slo-Jtanslce in hrvaške Partije se je trudilo, da 1 Po prvih katastrofah, ki so zadele par-teanstuo v- Posavju leta 1941., na tem Zerhlju. spet organiziralo oborožen odpor. . Spomladi 1942 so v Posavje in na Koz-■a,iš/co prišli novi terenski politični de-onci. To sta bila Rudi Rožanc-Slavo, jdi-?a,c ta Celja, in Jože Preskar-llija, doma z Krškega. Oba sta bila poslana iz Za-?taba in sta v poletju 1942 na Kozjanskem n v Posavju dokaj uspefno politično de-nta. v poznbm poletju 1942 sta bila izdala11- Slava je pri Gornji Pohanci zadela r°0la nemške policije, Ilija pa se je sreč-• ° rešil. Njegov tovariš pri terenskem delu e bil poslej Svetozar Cap'orda-Miha, Hr-vat ta Gorskega Kotorja, ki je bil v službi Kozjem. Čeprav je bilo njuno delo •Pešno in sta v Posavju že imela razme-rna številno mrežo zaupnikov, na Koz-talcem v letu 1942 še nikakor niso doti reli pogoji, da bi zrasla samostojna par-tatts/cct skupina. Nemci so na to ozemlje rbno pazili. S tem so si varovali svojo 2 ^Pomembnejšo prometno žilo, balkansko Eniško progo, in v Posavju naseljene e>nš)ce koloniste iz Kočevja, Besarabije, ukovine in Tirolske. ji Ko jc glavno poveljstvo slovenskih par-«n*kih čet uvidelo, da se bo na tem (pjtalju partizansko gibanje samostojno le ‘ko razmahnilo, je štab II. grupe odre-0 Poslal iz Savinjske doline na Kozjan-bataljon partizanov pod poveljstvom n an°o Mazavca-Rista. Ena četa z bata-n n®kim štabom je ostal, pri Medvednici j Bohorju, dJuga Miloševa četa pa je na-h tauala p0t proti Bizeljskemu. Že na po-Pam s.° 90 Nemci razbili, nekaj borcev je e T° in se razkropilo, tisti pa, ki so ostali, Br,lZgu^tti povezavo s štabom bataljona na horju. To skupinico petih ljudi je vodil ^, ef°. in prebivalci se je še danes spomi-tn ° poc* imenom »Srečova četa«. Na ne-tapnein ozemlju so se mogli obdržati le °i da so se povezali z domačimi aktivira' J IHjem, Miho in Brkom. Pozimi 3 V'4'? so taborili na zadnjih izrastkih j,tatarja nad Sromljami. Njihove vrste so tanožiif domači fantje iz vasi okoli Sro-r„,y- ta Opekarne v Brežicah so organizi-n ‘’terenski delavci beg štirih Grkov — l9 * bojnit0uala - t>„, *"C v gozdu nad Sumrekovim grabnom. pri Sromljah na hribu Tro- bi °*ai je bil sicer dobro izbran, vendar latV*afca najmanjša neprevidnost borcev 1” zakrivila, da bi jih Švabi izsledili. ion ^tamljdh je bil sedež švabske »Land-h-.He« in policije, ki je s pogostnimi ob-to ozemlje. Borci se zato niso smeli od svojega taborišča. Niti po bližnjega vodnjaka niso hodili, c. P^x} budno pazila na Oriri®, Kozjanske čete etaveč i e0. Sjno si so si za najnujnejše potrebe talili Tudi z ognjem je bilo treba biti previden. Le kadar je bila megla, kaj toplega poučili in se WrmZakurili- jt ®taj ho je pritiskal mraz. tem počasne-Prji.*0 borcem minevali dnevi, ki so jih *ve °Vati V to taborišče. Njihova edina ter?? : zunanjim svetom sta bila marUira htt{?.Ca Kija in Miha. ki sta vsak dan vri■ a v taborišče nove, ohrabrit j tio- •j.: • S ; * ■ . - v.":-■ RESKARJEV MLIN V RAKONCIH PRI OSREDKU, KJER SO ZARADI DAJE PADU BORCI I. KOZJANSKE OETE PODLE njimi vedno bolj redkobesedna. Poldetu je postajala sumljiva in kt se je nekoliko oddaljila, je dejal svojima tovarišema: •Verjemita mi, da nas bo ta ženska izdala. Predlagam, da jo skrivaj likvidiramo ir pokopljemo.« Grk Nikola je s tem kar soglašal, toda Jožko, ki je bil ožji Srečov rojak in tovariš, se je uprl. Pozno zvečer st jo izročili Agrežu in se ponoči zaskrbljeni vrnili v taborišče. Zadeva z novo partizanko, ki je bila samo 24 ur v taborišču, je v torek i' mirjala vsakega borca. Spala je v šotoru in si je lahko natančno ogledala njihovo orožje in municijo, spoznala je njihove načrte, na tihem pa jih je skrbelo, če ni morda od Sreča izvlekla še kakšnih tajnosti. »Ce nas izda, smo izgubljeni,« so borci stikali glave. Srečo je zaskrbljeno hodil po taborišču, čeprav je trdno uval na Vidino vrnitev. Ravnal je preveč samovoljno, ko ji je dovolil oditi iz taborišča. Njegovi terenski delavci pa so mu zabičali, naj na dekle skrbno pazijo, dokler se ne vrnejo s podatki o njej. Se hujša vznemirjenost se je polotila borcev v sredo, ko se Vida še vedno ni vrnila in tudi od terencev ni bilo nobenih poročil. Sele v četrtek, IS. februarja, je prihitel v taborišče Karel Agrež-Brko in sporočil, da je Vida izdala pgložaj čete. V Brežicah je policija že pripravljala hajko. Zdaj je bila edina rešitev svretno zmane-vriran umik. Brko bo pravočasno zvedel, če nameravajo Nemci še tega dne nadnje. Ce bo položaj nevaren, bo pri cerkvici Sv. Jerneja dal znamenje z dvema zaporednima streloma iz puške. Srečo se je z borci pripravil za pohod. Toda ker od terencev še ni bilo določnejših sporočil o obsegu in taktiki nemške akcije, se ni mogel odločiti, kam naj se umaknejo. Bil je Ljubljančan in se na Bohorju ni znal ravno dobro orientirati. Spraševal je za nasvet borce domačine. Franc Bartole-Polde je svetoval, naj se umaknejo v Dobravo pri Globokem, kjer jih Nemci gotovo ne bodo pričakovali. To-' da Sreču se je zdel ta pohod, pretvegan in se je rajši odločil za bizeljske gozdove. Popoldne je minevalo. Okoli 6. zvečer je Brko sprožil dva strela, dogovorjeno znamenje, da se Nemci bližajo. Vsem borcem je bilo jasno, da bodo najprej udarili proti njihovemu taborišču. Ugibali so, kod na) se umaknejo, da bi se izognili borbi z Nemci, za katere niso vedeli, kako močni so in od kod prihajajo. Sele okoli 8. zvečer so zapustili Trobojnik v smeri prof! Pr:, ki V izvidnici so biti Polde, Sultan in Grk Nikola. Kolona 24 borcev jim je sledila v precejšnji razdalji. Bila je jasna in hladna zimska noč. Luna je razsvetljevala zimsko pokrajino. V nočni tišini se je razločno slišalo enakomerno škripanje snega pod nogami korakajočih borcev. Ko je izvidnica previdno korakala po pobočju hriba proti Preski, je Polde opazil v zmrzlem snegu mošk- stopinje. Brž jih je pokazal Sultanu, ki je menil, •’ t gre tu za sled divjega lovca. Previdno so stopili še nekaj korakov, ledovi čevljev so postali številnejši in nič več niso dvomili, da so tod hodili sovražnikovi vojaki. Ustavili so se, Polde prvi, za njim Sultan in nekoliko desno od njiju Grk Nikola. Polde je v mesečini na razdalji kakšnih 150 metrov opazil temno postavo, ki s je umaknila za drevo. Z levico je pokazal Sultanu, ki je stal za njim. Grk Nikola je, še preden se je mogel umakniti za drevo, dobil rafal strojnice v trebuh. Polde je na telesu občutil nekaj lepečega. »Hudič, meril si mi v prsi,« je siknil in pomeril s puško proti zelencem. Ko je oddal nekaj strelov, je na oni strani streljanje za hip ponehalo. Polde je to izkoristil in se naglo umaknil s poti nazaj v hrib. In to ga ie rešilo. Komaj sto metrov od poti, je skrit za gostim grmovjem, opazoval kakšnih 100 vermanov. Takoj mu je bilo jasno, da gredo na pomoč policiji in da stiskajo obroč okoli izdanega taborišča. Mislil je, da se bo zdaj j smeri, od koder so prišli vermani, lahko prebiti. Kajti on je ostal verjetno še izven obroča. Ni se zmotil, S težko muko se je neopaženo priplazil na vrh Drenovca v gozdove, ki jih ljudje imenujejo Zajčje. Moči so ga zapuščale, rana je še vedno krvavela in strašno ga je mučila žeja. S puško, ki jo je še vedno vlačil s seboj, je prebil na studencu debel led in se okrepil z ledeno-mrzlo vodo. Vedel je, da se je srečno rešil Iz obroča. V dolini, ki jo prebivalci imenujejo Močnik, pa je okron 10. ure zvečer slišal goste rafale strojnic in pokanje vušk. Ko so borci čete slišali strele, ki so bili namenjeni izvidnici, niso več nadaljevali poti proti Preski, misleč, da se samo od tam bliža sovražnik. Ker so slabo poznali teren, so sedaj zavili na nasprotno stran po hribu navzdol in prišli v dolino Močnik. V Rakotici pod Osredkom je pri Preskarjevem mlinu dolina ozka le kakšnih 15 metrov. Tu so borci naleteli na sovražnikovo zasedo, ki je bila postavljena ne obeh bregovih. V tem položaju in proti sovražnikovi premoči so se borci zaman postavljali v bran. Bežali so v mlin, iskali so zavetišče za kamnitimi stenami mlina, to je bila še samo nagonska borba za obstanek, ki jim je le še za nekaj minut podaljšala življenje. Iz tega položaja ni bilo rešitve. V dolini okoli Preskarjevega mlina v Rakonci so kot žrtve zločinske izdaje končali borci Prve Kozjanske čete. Od 29 borcev, kolikor jih je bilo v četi nazadnje, se jih je iz borbe rešilo samp sedem; dva, Ilija in kurir pa sta bila ubita ob sovražnikovem napadu na Bizeljskem. Gestapovska špijonka in izdajalka Vida Jošt živi danes v Avstriji. S. SKALER j \ Ko obiskujemo aktive mladih •admžnikov, ki jih je v našem okraju že kar precej, slišimo pogosto tarnanje, češ da imajo' zadruge premalo razumevanja ta njihovo delo in da jim ne nudijo dovolj pomoči. To je v mnogih primerih — žal — res, Nekaj drobcev dela iz življenja aktivov mladih zadružnikov prepričamo o koristih sodobnega gnojenja, izbranih semen, globokega oranja itd. Toda, ali se vam ne zdi, da je za aktiv mladih zadružnikov premalo, če vedno samo poizkuša? Svoj ob- toda marsikdaj tudi po krivdi i stoj in pomoč zadruge bo opra- aktivov mladih zadružnikov. Trf velja zlasti za tiste, ki se še vedno oprijemljejo starih oblik dela, preživelih in dostikrat ne preveč koristnih. -Vzemimo na primer poizkusnrštfo, ki je prav gotovo potrebno, dokler se ne vičil šele tedaj, ko bo svoja dognanja na poizkusnih parcelah uporabil tudi na večjih površinah. Treba mu je torej usmeriti dejavnost v proizvodnjo. Za svoje delo ne more imeti posebnega programa, ločenega od de- javnosti in nalog zadruge, ampak mora sprejeti njen program za svojega. S tako svojo usmerjenostjo v izvajanje številnih nalog zadruge bodo aktivi mladih zadružnikov postali potrebni in jim ne bo težko opravičiti zahteve tudi po materialnih sredstvih za svoje delo. Sedaj pa, če ste za to, še nekaj o konkretnem delu aktivov mladih zadružnikov v našem okraju. Začeli bi morda z aktivom mladih zadružnikov na Vrhpvem, ki je tesno povezan s kapelsko zadrugo in že tudi žanje uspehe pri svojem delu. Mladi zadružniki so dobili v najem njivo iz splošno družbene posesti, kjer so poizkusili globoko oranje in začeli pridelovati najbolj donosno kulturo. Imajo tudi drevesnico, ki jo urejujejo po sodobnih načelih in se obenem učijo sodobnega sadjarstva. Aktiv mladih zadružnikov v Brestanici se je po pripovedovanju njegovega predsednika že' začel vključevati v dejavnost zadruge in ji je zato postal tudi potTeben. Tako je prevzel na- logo, očistiti sadno drevje v večjih sadovnjakih, kar že lahko prištevamo h konkretnim akcijam, ki bodo rodile tudi gospodarski uspeh. Koristna je bila nadalje pobuda mladih zadružnikov za čiščenje hlevov, od katere so se lahko mnogo naučili tudi sicer izkušeni živinorejci, ki pa so preveč radi zanemarjali higieno v hlevih. Aktiv mladih zadružnikov ima tudi svoj čebelnjak, ob katerem se mladi kmetovalci učijo sodobnega čebelarstva. Na Raki pa, kot pravijo, ni dobrega sodelovanja med zadrugo in aktivom mladih zadružnikov, toda precej tudi po krivdi mladih zadružnikov, ki so premalo resno jemali svoje poslanstvo. Ko se je predsednik aktiva zaposlil v drugem kraju, so dopustili, da je aktiv samo životaril, čeprav bi lahko iz svoje srede izvolili novega predsednika in nadaljevali z delom. Dejavnost dobovskega aktiva mladih zadružnikov se omejuje predvsem na predavanja, kar pa je seveda tudi koristno. Zadrugi v korist moramo zapisat;, da bi njeno vodstvo moralo pokazati več razumevanja za delo aktiva mlad.ih zadružnikov, ki jim bo lahko mnogo koristil pri uresničevanju številnih nalog v zvezi s pospeševanjem kmetijstva. k V tem sestavku • bi morali omeniti tudi zgledno delo sevni-škega aktiva mladih zadružnikov in še mnogih drugih, vendar mi prostor .tega ne dopušča. Na koncu bi rad opozoril samo še na to, da bi bilo vredno razmisliti o pobudi zadnjega posvetovanja v Ljubljani, da bi občinski ljudski odbori odstopili aktivom nekaj zemlje, ki je splošno družbena last, da bi mladi zadružniki na njej tudi proizvajali, ne pa samo poizkušali. Aktivi mladih zadružnikov bi vzeli zemljo v najem in bi potem enakopravno sodelovali z zadrugo v pridelovanju najbolj donosnih kultur. Predpisi jim tudi omogočajo, da najamejo potreben kredit, ki bi ga potem odplačevali iz ustvarjenega dohodka. Tega bi seveda delili z zadrugo, sorazmerno z vloženim trudom. S. uMvIEN KO BO SONCE POSIJALO Z obiska na Otočcu pri Novem mestu Stisk roke in vprašanje: »Kako se kaj imate?« za uvod našega obiska pri graditeljih avtomobilske ceste. Vedno smo dobili isti odgovor: »Dobro nam je, samo sonca pogrešamo ...« Na poti proti Otočcu, sedežu Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, smo srečali referenta za fizkulturp. Jezil se je, ker vreme ni naklonjeno načrtu fizkulturnega življenja v mladinskih naseljih. »Eh,« je dejal, »lepa je Slovenija, samo ko ne bi bila tako mrzla... Ali mislite, da bo sploh kdaj posijalo sonce?« Prispeli smo v grad. Komandanta Glavnega štaba Mičo Novkoviča smo našli v redakciji »Mladosti na Avto-putu«. Z urednikom je bil pravkar v pomenku o prihodnji številki časopisa. Na mizi so ležala pisma, ki so jih pisali brigadirji. Nekateri sestavki so prav dobri, čeprav jih je morda prvič pisala okorna roka brigadirja. Pozdravili smo se in se takoj jeli pomenkovati o življenju na avtomobilski cesti. Pa ni dolgo šlo brez vremena. Smeje se, se je obrnil Mičo k nam in nam dejal: »Prosim, pošljite mi sonca!« Nato pa je razgovor postal spet resen. Povedali so nam, da vsak dan, kadar dežuje, izgubijo nekaj milijonov dinarjev. Brigadirji to prav dobro vedo, zato že komaj čakajo, da bi spet* posijalo sonce. Marsikje so hoteli v dneh, ko ni deževalo, nadomestiti zaradi dežja izgubljene ure, toda vodstva brigad in naselij jim tega niso dovolila. Človek je vreden več kot milijoni ... Mičov obraz je dobil vedrejši izraz zaradi upanja, ki ga je prešinilo: »Saj ne bo več dolgo tako vreme in cesto bomo kljub temu zgradili do roka!« To ni kar tako rekel. Njegove besede imajo osnovo v obvezah brigad, da bodo daleč presegle svoje naloge. Brigadirji vsak dan presegajo normo in že s tem nadomeščajo izgubljene dneve. Zaradi tega ne bo treba delati več kot 6 ur na dan, ker bo avtomobilska cesta vseeno stekla 29. novembra ali pa še prej. Vse je mogoče. Mlade generacije so vedno presenečale z dejanji, ki jih ni bilo mogoče niti slutiti. Tudi tokrat nhs mladina ne bo razočarala! Zapuščali smo grad, ki bo po odhodu Glavnega štaba prenovljen služil potrebam turizma. Takrat bo namreč nedaleč že tekla moderna avtomobilska cesta, ki bo marsikomu prvič odkrila lepote Dolenjske. Ta bo zaradi ceste postala privlačnejša ln bogatejša. Ko stojimo na pragu učne reforme, ki jo nujno terjata čas in naša družba, često ugotavljamo, da za uspešno izvedbo reforme še nimamo ustreznih materialnih pogojev in ne dovolj učnga kadra. Spričo povečanja števila otrok ter zahtev nove šole nimamo še zadosti šol, ne dovolj in primernih učilnic, da o šolskih delavnicah, kuhinjah, telovadnicah niti ne govorimo. Razen usposobljenega učiteljstva pa manjka seveda VOJAKI JLA ČESTITAJO ZA 1. MAJ Vsem znancem, prijateljem in prijateljicam, zlasti dekletom, nadalje vsem športnikom SD »Rudarja« v Trbovljah pošiljajo iskrene čestitke in pozdrave za prvomajsko praznovanje fantje, ki služijo svoj kadrovski rok v Našicah, V. P. 9223, Slavonija, in sider: Miro Skrinar, Ferdo Klančnik, Franc Matko, Jože Kalšek in Jože Kovač, ki želi lep 1. maj tudi osnovni organizaciji LMS in članom kolektiva Strojnega mizarstva v Trbovljah. Vsem staršem, ženam, dekletom, prijateljem in uredništvu »Zasavskega tednika« pošiljamo za delavski praznik 1. maj obilo pozdravov in želimo vsem obilo uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine: Franc Rapšl, Franc Bartol, Stanko Weiss, Marijan Cestnik, Milan Breznikar, Maks Klančar, Albin Zerko in Jože Ivšek iz Trbovelj — nadalje Hrastničani: Franc Veber, Erno Pogačnik in Roman Tavčar (V. p. 3065, Sombor). Zasavski mladinci, ki služimo vojaški rok v Surdulicl (V. P. 7350) v Srbiji, želimo vsem mladincem Zasavja, ki grade cesto Bratstva in Enotnosti, obilo uspehov v njihovem delu. — Podpisani: Vinko Godicelj, Milan Pun-garšek in Leopold Frece. tudi mnogo učil. Pomanjkanje vsega navedenega ovira želen razvoi i® povzroča mnogo skrbi prosvetnim delavcem in tudi prosvetni oblasti. Glede na to je tajništvo sveta zc šolstvo pri OLO Trbovlje že leta 1957 po zaslugi načelnika tov. Mirka Skali na pokrenilo, da se j© imenovala okrajna komisija za učila, ki je zbirala predloge za izdelavo nujnih, cenenih in praktičnih učil, v proračun OLO pa je bil na njegovo prizadevanje vnesen potreben denarni znesek, ki naj bi zagotovil nakup in izdelavo učil. Komisija je svojo nalogo v mejah možnosti opravila. Za sodelovanje je naprosila člane LT pri Industrijski kovinarski šoli v Trbovljah. S svojimi vajenci je le-ta izdelala zelo lična in uporabna računala, ki so kombinirana s stavnico, razen tega pa še več drugih učil. Sredi aprila letošnjega leta je marsikateri državljan obstal sredi ceste in na polju ter opazoval do vrha naložen tovorni a'to. Posebno šolarčki so obstali in vziradoščeni opazovali lepo barvana in lična računala. Tako velikih pisanih računal namreč še niso videli. Vsakdo od njih se je razveselil, misleč. da jih bodo tudi oni lahko uporabili v svoji šoli. Zal jih je bilo le 50, kar pomeni, da st. računala prejeli le dve tretjini šol. Odrasli ljudje pa so se gotovo spomnili na svoja šolska leta. Kdo od odraslih se ni spomnil na sončne dni mladosti! V začetku meseca maja dobe šele še zbirke učil za pouk geometrije. Komisija za učila je nadalje kupila še osem diaprojektorjev in mikroskopov, ki so jih prejele rastoče osemletne šole. to je v vsaki občim po enega. Vsem sodelavcem, ki so pripomogli k akciji, izrekamo v imenu mladine najtoplejšo zahvalo. O.M. OBVESTILO Gospodinjski center v Trbovljah obvešča žene ln dekleta, da se prične 2S. IV. »Singer« Sevalni ln prtkrojevelnl tečaj pod vodstvom strokovnih učiteljic iz Celja. Tečaj bo v domu »Svobode — Zasavje«. Priglasitve sprejema gospodinjski center vsak dan od 7. do 18. ure dopoldne v svojih prostorih. Istočasno sporočamo vsem gospodinjam. dasi lahko za malenkostno odškodnino Izposodijo sesalnik prah in loščilec. Prav tako želimo seznaniti žene in dekleta, da sprejemamo v popravilo ženske nogavice. Gospodinjski center Trbovlje IZDELEK KOVINARSKE INDUSTRIJSKE SOLE V TRBOVLJAH. PRAVZAPRAV IZDELKI, KI SO JlH IZDELALI GOJENCI TE SOLE ZA POTREBE NAŠIH SOL Večji materialni pogoji šol boljši učni uspehi C^biščimo s tovarišico Kozinčevo nekatere obrate družbene prehrane v našem okraju, da bomo videli, kako jkrbimo za delovne ljudi, ki dan za dnem bijejo boj za lepšo Bodočnost. Najprej se ustavimo v Brežicah V tovarni pohištva je zaposleno precej ljudi, ki se od daleč vozijo nr delo in je prav zaradi tega treba posvetiti posebno skrb njihovi prehrani. Nismo bili razočarani. Vodstvo podjetja in sindikalna podružnica ne zanemarjata družbene prehrane. V tovarni ‘■o uredili obratno kuhinjo s potrebno opravo in jedilnico Delavci dobivajo po znižani ceni topel obrok hrane. Vso režijo krije podjetje, ki je s tem pokazalo veliko skrb za človeka. Člani delovnega kolektiva so zadovoljni, ker vidijo, da jim posvečajo dolžno pozornost. Tovarna časopisnega papirja na Vidmi’ je po ustvarjenem dohodku največje podjetje v našem okraju, kar pa ne velja tudi za skrb za delavce. V podjetju sicer imajo bife, kjer ja mogoče dobiti obložene kruhke in osvežilne pijače, vendar cene niso dost nižje kot v drugih gostiščih. V podjetju pravijo, da imajo delavci možnost prehrane v hotelu, toda pri tej svoji trditvi najbrž ne pomislijo, da stane hrana v hotelu 6000 din, kar marsikdo ne zmore. Bilo bi ne samo plemenito, ampak tudi koristno za uspeh podjetja, če bi posvetili prehrani delavcev vsaj toliko pozornosti kot nelAtera manjša podjetja v našem okraju. * Tovarišica Justi Kozinčeva nam ne bo zamerila, če jo bomo zaprosili, da nas vodi še dalje po obratih množične prehrane. Zaustavili smo se pred sevniško Kopitarno, kjer nam je direktor, tov. Lipovšek, postregel s podatki o družbeni prehrani V podjetju dobivajo delavci malico za 40 din in kosilo za vsega 60—70 din. To res ni mnogo in delavci, se radi poslužijo te ugodnosti. To pa seveda vpliva tudi na uspeh podjetja, ki ima gadnje čase veliko manj bolniških izostankov, in to je tisto, kar poplača podjetje za njegovo skrb. Tako kot v Kopitarni, imajo urejeno prehrano tudi v »Jugo-taninu« in v Mizarski produktivni zadrugi. Sicer pa povprašajmo o tem delavca tovariša Kosa, ki se vozi v mriarsko zadrugo iz Šentjanža in je zaradi tega zelo vesel cenenega toplega obroka za malico in takisto izdatnega kosila. Na vpraša. Je tovarišice Juste, strokovnjaka za gospodinjstvo pri Okrajnem zavodu za pospeševanje gospodinjstva, je odgovoril takole: »Denar, ki ga ob koncu meseca dam za malico in kosilo, ni vržen vstran, ker se na delu bolje počutim in mi h- ane ni treba nositi s sabo. To, kar dam za izdatno hrano, se mi pri plati skorajda ne pozna ...« V senovskem rudniku pa — žal — ni tako kot v Sevnici. Na Senovem sicer obstaja rudniška restavracija, ki je lepo urejena, toda oddaljeni rudarji nimajo dosti možnosti, da bi se hranili v njej. Zakaj ne bi prinašali toplih obrokov hrane v jamo? Pravijo, da to ni mogoče, mi pa vemo, da to delajo v marsikaterem zahodnoevropskem rudniku. Ce vsak dan najdejo po* v jamo rudarji, je tudi raznašale! hrane ne bi zgrešili. Ta opomin velja tudi trboveljskemu rudniku, kjer je najmanj 400 rudarjev, ki so vsak dan tudi po 12 ur brez tople hrane. Ali mislite, da to ne vpliva na njihovo delovno kondicijo in seveda tudi ns delovni uspeh? Pa obiščimo še nekatere samske domove v revirjih U> videli bomo precej žalostno sliko. Mladi ljudje si sami — kakor pravimo — »pacajo« hrano, ki sploh ni primerna. To je žalostno Skrb za ljudi Z obiska v obratih družbene prehrane dejstvo, ki je vredno premisleka. Ta ali oni bo morda rekel, d* so ti ljudje pač sami krivi, ker imajo možnost prehrane v 6°" stiščih in v ljudski kuhinji, toda taka trditev ima precej spolzka tla. Hrana v gostiščih je zelo draga, medtem ko ljudska kuhinja obstaja bolj zaradi dobre volje in razumevanja gospodinjskega centra, kot pa zaradi pomoči delovnih kolektivov, katerih delavci se hranijo v njej. Ali je potem čudno, če je v Trbovljah tolik0 obolenj prav zaradi neredne in neprimerne prehrane? Izračunaj" mo škodo, ki jo imamo zaradi tega, pa bomo vid li, da bi s® izplačalo nekaj žrtvovati za rešitev tega problemal Kal pa v Hrastniku? V Steklarni se je mladinska organiza* cija dolgo borila za ureditev družbene prehrane ln je v’ tč:'-1 tudi uspela. V podjetju imajo sedaj menzo kjer je mogo£° dobiti topel obrok hrane po primerni ceni. Zasluga za to gre seveda delovnemu kolektivu, ki ni prezrl problema prehran« mladih delavcev z majhnimi prejemki in jim je rade volje pr>' skočil na pomoč. Tudi Elektrarna v Trbovljah nas ni razočarala Ceprav kuhinja in jedilnica še nista tako urejeni kot treba, pa je ze'° razveseljivo, da v podjetju posvečajo vso skrb delovnim ljudeh}-Najbolj pa nas je presenetilo dejstvo, da prinašajo topel obrt • malice na delovna mesta, seveda v posebnih posodah. Ali ne b* to gesto kazalo posnemati tudi v ostalih podjetjih? Poizkusim01 Najbolj zadovoljni smo bili v radeški Papirnici, u imaj° sodobno urejeno kuhinjo in obednico. Zelo okusna hrana da slutiti, da imajo v podjetju zaposleno kvalificirano kuharic0 iz gospodinjske šole. Pozneje smo ugotovili, da nas slutnja slepila, ker smo povsod naleteli na vzoren red in čistočo. Nism° si mogli kaj, da ne bi rekli: Ko bi bilo vsepovsod tako! Naš obisk, je veljal samo nekaterim obratom družbene Pr°' hrane, kar pa ne pomeni, da tudi v nekaterih drugih podjetji*1 ne skrbijo za ljudi, da bi se čimbolje počutili in < bi lahko dal' čimveč od sebe za boljši uspeh podjetja. Marsikje pa seveda t° stran človeka še vedno zanemarjajo in tem bo zelja naš Pri' hodnji obisk obratov množične prehrane. Na koncu tega sestavka pa moramo reči, da so Zavod z8 pospeševanje gospodinjstva In gospodinjski centri po občina*1 vložili mnogo truda v ureditev obratov množične prehrane in bodo to delali tudi v prihodnje. Prav se*' ;j posebna komisij8 obiskuje vse obrate, da bi ugotovila dejansko stanje kar h° služilo kot osnova za dajanje pomoči in za opozorila, k* jih b° naslovila na vse tiste činitelje, ki sedaj še vedno zanemarjaj0 človeka. -V > S. VSE JE PRISLUHNILO, KO JE TOVARrS ŽURAJ PRIJEL SVOJ »PICOLO« IN IZVABIL IZ NJEGA ŽLAHTNE ZVOKE Vsem J«s zastal dih. Vse o*; so bUe uprte v niiegA, ki Je držal v rokah miniaturno ustno hairmonl-to. Kasneje mi }e pripovedoval, da ie začel igrati pred mnogimi leti. Ves se Je posvetil priljubljeni ergltcl. menda le palec dolgi, ln Izvabi jail (a nje stotero melodij. Ko rje leto« prilila snemalna ekip« radiotelevizije/ lz Ljubljane v Sevnico preizkušat prlglašence za Oddalo »Pokaži, kaj znaš- . Je sedel med poslušalci. Ljudje »o povedali radijski ekipi, da Je virtuoz na svoje glasbilo, In hoče* nočeš, le moral zaigrali . . . Teden dn. kasneje Je prejel povabilo za sodelovanje na tej priljubljeni oddaji. Se bolj vneto se Je pripravljal, vendar se miu Je na večer pred oddajo ponesrečil sinček, in ■ftegovo sodelovanje Je splavalo po vodi. Brigadirji so navdušeno ploskali. Tov. Ludovik Žuraj se Je v Sftdreg smejal ln stiskal v roki »vodo harmoniko. Med našimi bri- gadirji n* avtomobilski cesti,j kamor smo ga povabili zasavski novinarji, da bi aodeloval pri našem ustnem časopisu, je našel hvaležne poslušalce. Spet je igral Mehko, božajoče, pa spet udarno, so zveneli zvoki »pikola« po tern' sobici Ko Je odigral, se Je opravičil. da soba pač ni akustična Brigadirji pa: »Tovariš, zaigraj Sr eno!« In apet Je igral in vsi smo se čudili, da Je sploh mogoče iz talko maihnih orglic Izvabiti tak-čiste tone. Brigadirji so mu bil hvaležni za igranje, na obrazu tov. Zurar« pa smo prebrali, da Je tudi sam zadovoljen, ker )< igral prvim graditeljem avtom o bliske ceste. PEVEC tN POL Nič koliko skritih talentov Ima mo v našem okraju. Talentov, ki neradi govore o sebi In .svojemu znanju. Ko bt naša del avsko-piro-svetna ln druga društva znala v svojih krajih poiskati vse te ljudi! 2al še niso našita poti <1° deae- »Tovariš, zaiprai še enof ti n podobnih, kot so: Zpraj, Babič, Prosen, Jovanovič in drugi, v RžVrlFČah sem obiskal tovariSa hiRVAHJEV i\JNE IZ KAUi'iC »RAD PREPEVAM ZASE IN DRUGIM V VESELJE!« Toneta Brvarja, delavca v papirnici. Skromno ml Je pripovedoval o svojem delu v »Svobodi.. Leta 1964 se je začel ukvarjati s petjem, zdaj, poje sebi za zabavo in drugim za razvedrilo, v opereti »Dijak prosjak«, ki Jo je z velikim uspehom uprizorila rade-ška »Svoboda«, je pel naslovno vlogo. Kar 28-krat so Jo ponovili in dosegi) z niio širom po okraju laskave uspehe. Na avdiciji »Pokaži kaj znaš« sta pela 9k,upaj s tovarišico Felsnerjevo v Trbovljah in dosegi« četrto mesto. Pel pa Je že tudi na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Ljubljani v kvintetu •Kum«. Kasne*«, ko sva se že poslovila ln ko mi Je razodel, da le tudi predsednik prosvetnega društva na Svtbnem, so mt ljudje povedali, da Je tov. Tone pevec n pol ln da ga radi poslušajo Njegov glas Jim ugaja tudi zato ker poje z občutkom in prizadev-iost*o, TOV. DRENOVEC! »SAM SEM IZDELAL HARMONIKO!« Na Senovem so ml rekli: »Pojdi na Mali Kamen. Druga hiša za vaškim koritom Je Drenovčeva France tl bo pokazal avojo harmoniko, in če bo pri volji, tudi zalgrail.« Nekoliko nerodno mu Je bilo, ko sem mu povedal, čemu sem prišel. Vseeno sva se hitro sporazumela Harmoniko Igra že od enajstega leta. Doma Je vsako drugo nedeljo poslušal oddaje .Pokaži kaj znaš« ln letos se J« odločili. Na avdiciji so ga radi sprejeli In svoj«) harmoniko in znanje Je ponesel pokazat tudi v Ljubljano. PoBlušalcI so mu navdušeno ploskali ln zasedel J« v DRKNOVOEV FRANCE * IZ MALEGA KAMNA: »SF. BOM IGRAL!« ostri konkurenci častno mesto Ljubljančanom Je moral tudii povedati, da Je njegova harmonika lasten Izdelek Pred petimi leti se mu Je stara pokvarila Lotil sc je Izdelave nove. Posrečilo se mu Je, in videti mu Je bilo, da Je ponosen na svoj Izdelek. Ob slovesu Je razpotegnil meh svoje harmonike ln prešerni zvoki so pla- nili v sončno spomladansko Jutro . ., Prosenov Čardaš Zagorjani so tisto nedeljo nestrpno CaOcaJil, kdaj bo napovedovalec oddaje »Pokaži, kaj znaš« oznanil Prosenov nastop. Ko so zaslišali prve zvoke njegove violine. so pozabili na okolico. Mladi Prosen Je Igral. Ko smo poslušali njegovo Igranje, smo ml1 ln tudi Ljubljančani takoj spoznali, da sta fant In violine eno Znani violinist Igor Ozim, ki Je prisostvovat tej oddaji. Je že ob prvih zvpkih začudeno dvignil glavo ln z zanimanjem prisluhnil njegovemu Izvajanju. Starejši mojster se Je srečal z mlajšim. Posebno le-Zagorjanom, kot smo kasnele slišal 1, ugajal njegov čardaš, ki Je zares svojevrstna mojstrovina. Upamo, da se bo milad! Proien razvijal ln da bo postal iravl pravcati umetnik BRAVO, TOV. BABICI Brežičanl so prihod mladega Babiča na oder navdušeno pozdravili. Ko Je zapel, je dvorana onemela. Le moj sosed Je delal so sedu; »Fant Ima žameten glas moral b| se Se učltii, saj Ima vse pogoje, da postane resničen pevec. Tov. Babič Je moral svoje pesmi ponavljati tn Brežičanl so mu na koncu klicali: »Bravo. Babiči« Tov. Babič se Je prav tako Izkazal na oddali »Pokaj!, kaj znaš« še posebno pa na oddaji »Izberi popevko«, Takrat Je povedal, da bo ie pel, ker ga petje veseli ln ker čutt. da še nt povedal vseS8' Kot 1e povedal tov. Jovanovič 1 Zagorja, ko Je minulo iied,L sodeloval na oddaji »Pokaži, znaš« v Ljubljani, da mu Je os* lica nepogrešljiv prijatelj. B Se bi lahko naštevali mlade Ji stare ljudi, ki so zares talen*" ki znajo na skoro umetniški 118 čin recitirati, peti, igrati . . . ša društva so poklicana privabi vse te naše ljudi v svoje vr*‘? Um pomagati, da se bodo razv^_ Jall ln postali dobri umetniki amaterji v naš| družbeni dej*v nostl. M. V- TOVARIŠICA PODLESNIKOV^ IZ VIDMA-KRSKEGA: 'vS' NES GREMO K BRIGADIR-?®11 V TREBNJE, KJER JIM NAM®* RA VAM ZAPETI NEKAJ V** DRIH PESMI..« Senovska kronika m mmrn KAKO PREŠEREN IN IGRIV JE OTROŠKI SVET! — TALE POSNETEK SMO UJELI NA FILMSKI TRAK V SEVNlSKEM OTROŠKEM rRTCU, KO SO SE MALČKI LEPO' IGRALI. Živahnejše delo rezervnih oficirjev. — Zadnje čase je opaziti v senovski občimi vse marljivejše delo rezervnih oficirjev. Začeli so s sistematične j Šim strokovnim izpopolnjevanjem svojih članov, in sicer z uvedbo rednih seminarjev, ki so zamišljeni kot enodnevna predavanja iz različnih vrst rodov in služb v vojski. Pred kratkim so že imeli tak enodnevni seminar, na katerem So predavali aktivni oficirji iz bližnje garnizije. Člani so bili s predavanji zelo zadovoljni. Letos bo še več podobnih predavanj, predavatelji pa bodo rezervni oficirji sami. Organizacija razpolaga z lastno knjižnico, v kateri je okrog 160 knjig. Letos nameravajo rezervni oficirji spet dvodnevno ekskurzijo k neki vojaški enoti, kjer se bodo izpopolnili v svoji stroki. •Vouice iz {HrastnMea Praanovaoje 1. maja. Hrast-°*čani bodo 1. maj nadvse slo-proslavila. Na večer pred Pe^zmikom bo mladina prižgala ^sov« na cfcoltSkth hribih, rudarska in steklarska godba ha pihala pa bosta ta večer priredili promenado« koncert. Nia d*n prvega maja zjutraj bosta °be navedeni godbi napravili tnadiooiMUao budnico po hrast-hlikj dolini. Ob 8. urj pa bo •Prevod z godbo na letno telovadišče. l^jer bo prvomajsko •Zborovanje s kulturnim sporedom. Drugega maja bodo Hrastničani pohiteli v hribe. Steklarski kolektiv bo odšel s svojo godbo v Gore. rudniški pa na Kal. Praznovanje Dneva mladosti v Hrastnika bo letos programsko bogatejše kot lani. Trajalo to od 27. aprila pa vse do meseca junija. Razen izletov v partizanske kraje bo občinski komite LMS organiziral večji pohod po partizanskih poteh, ki ga bodo -rodili prvoborci, končal pa se bo na Mr'-''' s kulturnim sporedom in mladinskim rajanjem. Vsa društva in organizacije so že pripravile program tega praznovanja ne samo za center Hrastnik, ampak tudi za vasi. Godba »Svobode II« bo obiskala s svojim koncertom vasi Marno, Turje in Gore, prav t£ka pripravljenost pa je tudi v ostalih društvih in organizacijah. Ker je mladinsko praznovanje postalo že tradicionalno, bodo ob zaključku praznovanja razdelili med športne zmagovalce 9 prehodnih pokalov, ostali pa bodo' predeli priznanje za sodelovanje. — Program, ki ga je predvidel poseben odbor za to praznovanje, je obširen in bomo o njem še poročali- * Štab za gradnjo hrastnjške ceste, ki so ga ustanovili pri občinskem odboru SZDL, se veliko pripravljenost, sal so je že sešel in je razpravljal o sklenili, da bodo igrali kar na začetnih delih na cesti. Začetek prostem. — Tovariiš Jerič in del je začrtan z otvoritvijo VII. predsednik občinskega komiteja kongresa ZKJ v Ljubljani. Za mladine v Hrastniku, kj sta se gradnjo ceste so pokazali vsi udeležila pryega sestanka mla-veliko zanimanje in pripravlje- dine v Krnicah, sta ji obljubila nost sodelovanja. Zat0 upamo, vsestransko pomoč. da bo t0 akcijo, k; je zanjo dala pobudo hrastmiška mladina, v celoti uspela. Mladinska organizacija tudi v Krnicah. Prejšnjo nedeljo so mladinci s Krnic ustanovili svojo mladinsko organizacijo. Mladinske organizacije v kraju že od leta 1947 ni bilo, zato je njena oživitev toliko bolj pomembna. Izvoljen sekretariat aktiva in vodstvo dramske skupine sta že pričela delati, ker nameravajo za praznik mladine pripraviti gledališko igro. Čeravno tamkaj ni primernega prostora za uprizarjanje iger, so mladinci vendar pokazali NEKAJ O PADALSTVU v Spodnjem Zasavju Svoje vrste ?g»ort Je tudi padal-Mvo, Padalstvo se v povojnih letih Pri nas naglo razvija. Čedalje več Pa postaja tudi pri nas športnih Padalcev, ki začenjajo z delom največkrat v svojih krajevnih »ero-klubih, a se pozneje vpisu-toto v pilotske šole, ali pa so pri rekrutovanju potrjeni v enote Jugoslovanskega vojnega padalca. Največ Je seveda takih, ki ustajajo v svojih aero-klubih kot •kttvni člani — padalci ali jadralci. Sedaj pa nekaj o našem aeroklubu iz Spodnjega Zasavja. Aeroklub »Narodna krila« iz Cerkelj J* bil ustanovljen kmalu v povojnih letih. Sedaj ima Se nad ISO članov, med katerimi je oltoll 60 padalcev in jadralcev, ostali so pa modelarji ali samo kot podporni člani. Vsa teta od svojega obstoja klub dobro dela. Lansko leto je prirediš velik aeromitlng, na katerem so sodelovali skoro vsi slovenski aeroklubi, pa tudi nekaj iz sosedne Hrvaške ter Jugoslovansko vojno letalstvo. Cisti dobiček Je bil namenjen za gradnjo hangarja in ureditev letališča. Mimo drugih tečajev prireja aero-klub vsako leto tudi padalske tečaje, za katere pa vlada vsekakor premajhno zanimanje. Predvsem bi bilo potrebno, da se v takšne tečaje vpiše čimveč Radeče Posvet društvenih delavcev.— Pretekli teden je bil v Radečah *** Pobudo občinskega komiteja ^4S posvet vseh predstavnikov Jtotštev in organizacij v občini. Po živahni razpravi so sprejeli ®kiep, da bodo vse društvene v občini pomagale mlatil v času praznovanja dneva Jhladosti in v tekmovanju, ki ga 3« razpisal CK LM6. Zanesljivo Pa lahko trdimo, da se skupno delo že zrcali v izredni aiktlv-nosti miladine, ki je vidna po ’v'®ej občini; pričakovati pa je se bo vBestiren^ta razgiba-P°at še povečal«. Predavanje o slovenskem “•»jiinem Jeziku. — Pred krat-Jjkh je tov. prof. Janez Pešec v d°mu »Svobode« v Radečah toiskovalcem Ljudske univerze Preidaval zanimivo in aktualno ■•hto »O slovenskem knjižnem jeziku«. — Z zelo dobro podaji Predavanjem so bili poslušni izredno zadovoljni. Mladina Zidanega mosta, |e obiskala brigadirje na avtocesti ^Minuli teden so člani osnovne “toenizacije LMS lz Zidanega obiskali trboveljsko-gori-brigado, ki dela na švtomo-in enotno-z obiskom, j.,- Ra hkiraiti izkoristili kot l**®1. »elo zadovoljni, saj so se podrobno seznanili z de-jf®’1 ln življenjem v brigadi, **t&re komandant je njihov rfjfdinec tov. Avgust Ernest! T^Jhb skopo odmerjenemu času ** Sidanmoška mladina navezala J*®®e tovariške stike z našimi ‘»tgadtrji, ki ne bodo kma’u —ik VREME CA8 OD 1. DO 11. MAJA Prve dni maja ho lepo vreme, ****•« Pa dež z ohladitvijo. l*fadalJ«Ji izglrdi: I.e iAma- **®*,,1 dnry{ bodo lepi, v sp.oi-Pa ho nestalno s pogostimi **^avlnami In ohladitvami. ceikti Bratstva f; • Mladinci so bili «1 *o Avto-moto sekcija v Papirnici. — Pod pokroviteljstvom AMD v Radečah je mladinski organizacija oh pomoči sindikalne podružnice v radeški Papirnici ustanovila avto-moto sekcijo, ki je takoj pričela z delom. Pod vodstitom mladega mojstra tov. Martinška več kot trideset delavcev obiskuje šoferski tečaj, ki jim bo dal možnost, da opravijo Izpit za šoferja — amaterja. Iz Brežic Mlečne kuhinje- — Delovanje mlečnih kuhinj v brežiški občini poteka dokaj zadovoljivo, čeprav si nekateri učitelji manj, drugi bolj prizadevajo. Res pa obstajalo objektivne težave, kot na primer pomanjkanje prostorov in podobno, saj se matice za pionirje največkrat kuhajo kar v kuhinji upraviteljev. Toda upatj je, da se bo z dobro voljo im s povečanim razumevanjem odgovornih činiteljev sedanje stanje iizboljša,!o v prid naših otrok, katerim dobro urejena, mlečna kuhinja za njihov telesn.; .razvoj mnogo pomeni. Značilnost brežiške občine so raztresena in oddaljena naselja, katerih otnooi se spričo do-lge poti v šolo in iz nje prepotrebni močne malice, saj jim te doma čestokrat primanjkuje. A. O. Visok obisk na Vidmu Vldem-Krško Je preteklo nedeljo nenadoma obiskal predsednik Ljudske kupščlne FLR1, Peta-r Stambolič s svojo soprogo. Ustavil sc je v novem hotelu »Sremič«, kjer si Je ogledal njegove prostore ter ss zadržal tudi na kosilu. Predsednik Stambolič Je bil prav zadovoljen v hotelu Kmalu na-to je predsednik Petar Stambolič s svojo soprogo odpotoval v Ljubljano Hotel »Sremič« na Vidmu je eno izmrd na.jlepšlh gostišč v naš! republiki. mladine, še posebno pa obvezniki predvojaške vzgoje. Aero-klub »Narodna krila« Je tudi lotos organiziral padalski tečaj v Brežicah. Tečaj bo končan sredi meseca maja, nato pa bodo udeleženci začeli z izvajanjem praktičnih skokov jz aviona. V poletnih mesecih namerava klub prirediti še dva taka tečaja, enega v Brežicah, drugega pa v Vid-mu-Krškem. Mladinci in mladinke — priglasite se že sedaj In postanite člani aero-kluba. Postanite padalci in čuvarji našega neba. Videli boste, da Je padalstvo šport, v katerem boste našli pravo razvedrilo, pri čemer pripominjamo, da so padalci lahko samo popolnoma zdravi ljndje. Mladinci ln mladinke! S svojo ndeležbo v padalskih tečajih boste pospešili razvoj našega športnega padalstva ln letalstva nasploh. Aero-klub »Narodna krila« iz Cerkelj vam bo pri vašem delu vsestransko pomagal. A. G. ČESTITKE Za praznik 1. maja pošiljamo čestitke vsem delavnim ljudem in jim želimo mnogo uspehov v izgradnji naše socialistične domovine. Prav tako pozdravljamo vse svojce, prijatelje in prijateljice ter znance. — Andrej Ferjanič, Anton Kos, Avgust Plaznik, avlonska tehnična služba VP 5607, Zadar. PLIN JE LE ZA HIP PRIVIL Za sedaj lahko zapišemo, da so z delom lepo pričeli, zamerimo jim pa, da je med aktivnimi člani strelske družine še vedno premalo rezervnih oficirjev. Na senovskem rudniku so izvolili nov delavski svet. — Pred kratkim so izvolili na rudniku Senovo nov delavski svet. Udeležba volitev je bila nadvse zadovoljiva, saj so se jih udeležili celo volivci, ki so trenutno v bolniškem stanju. V novd elavski svet, ki šteje 45 članov, so izvolili precej mladih ljudi.m ladih proizvajalcev. reditvami pripravijo na ta pomemben praznik. Prireditve naj bi bile cel teden pred 4. julijem. Tako naj bi bila v tednu pred dnevom borca razna tekmovanja, razstave in podobno. ZB Senovo namerava organizirati razstavo dokumentarnega gradiva iz časov NOV, razne slike, časopise in še drug material, prav tako bodo borci ta praznik posvetili skrbi za svoje člane, vdovam in otrokom padlih borcev ter njihovim preživelim staršem. — Pričakujejo, da bo letošnje praznovanje 4. julija res pisano in vsebinsko bogato. VAZNO OPOZORILO VSEM NAROČNIKOM »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Vsem naročnikom »Zasavskega tednika« sporočamo, da smo opustili zavarovanje naročnikov našega lista, ki so bili zavarovani pri Državnem zavarovalnem zavodu, in sicer naročniki s plačano naročnino za list za primer smrtne nezgode za znesek 10.000 din, za primer trajne invalidnosti po nezgodi pa za znesek 20.000 din. Uprava »Zasavskega tednika« je doslej lačevala za vsakega naročnika zavarovalni znesek 1,50 din. Po novem pa bi morala plačevati za vsakega naročnika po 3 din vsak mesec. Ker pa uprava Usta zaradi ostalih velikih stroškov za izdajo časnika višje, za varovalne pristojbine ne znjore, smo pogodbo z Državnim zavarovalnim zavodom odpovedali. V=ern "aročn*k~~> , vnaprej zahvaljujemo, ker bodo navzlic prenehanju te ugodnosti zanje še nadalje ostali naročniki našega tednika. Uprava »Zasavskega tednika« - Slišal sem govoriti o razpustitvi trboveljskega okraja. Ali je res? J. K., Radeče Res Jel Vem za najdraiji tuji film, pa me zanima kateri je naš najdražji film. B. B. — Brežice »Cesta, dolga leto dni«, v režiji Laurenta De Santnsa z Eleonoro Rossi-Drago, Silvano Mangnani, Tamaro . Miletič, Ivico Pajerom in drugimi. O filmu, ki ga ima ta znani Italijanski režiser za svoje življenjsko delo, smo v našem listu že pisali. »Vj esnik u arijedu« Je poročal o Bearini želji po vrnitvi v splitski Hajduk. AH v»-ste kaj več o tem? Vzemite še enkrat v rok« VUS in pazljivo poglejte na njegov datumi Zakaj je zadnje čase tako malo poročil iz Sevnice? — F. K. — Sevnica Vabimo vas, da vi nadomestite zamujeno. Uvrstite se v družbo naših dopisnikov s terena. Prijatelj trdi, da Je Titograd že vseskozi glavno mesto Črne gore. Jaz pa pravim, dane. Kdo Ima prav? — M. V. — Zagorje Vi! Prosim vas za mnenje o zadnjem sporedu trboveljskih kinematografov, — A. F — Trbovlje. Na račun prihajajo tisti, ki imajo radi za 50 dinarjev sto mrtvih. OKRASITEV HlS ZA 1. MAJ. — Na zadnjem sestanku terenske organizacije SZDL v Sp. Hrastniku so sklenili, da bodo letošnji 1. maj res slovesno praznovali. Za čimlepši videz naselij in za okrasitev hiš so si hišni sveti v Sp. Hrastniku napovedali tekmovanje. Pobudo za tekmovanje je dal hišni svet št. 36. Terenski odbor SZDL bo nagradil 3 najboljše hišne svete v tem tekmovanju. Na dan 1. maja popoldne bo v Sp. Hrastniku ljudska veselica, da bodo člani kolektiva steklarne ln kemične tovarne lahko v veselem razpoloženju obhajali veliki praznik vseh delovnih ljudi. PROIZVODNI USPEHI KOLEKTIVA KEMIČNE TOVARNE. — Ze pri obravnavi kandidatne listo za nov delavski svet v tovarni je bilo opaziti, da se celoten kolektiv zelo zanima za delavsko upravljanje, nič manj pa za uspehe v proizvodnji. Celotna proizvodnja kemične tovarne lansko leto je bila vredna 661.161.000 din in Je za 3T milijonov večja kot leta 1856. Za Investicije v tovarni pa je kolektiv odobril 47 In pol milijona dinarjev. Uspeh v proizvodnji ]e tem pomembnejši, če pomislimo, da so tovarniške naprave že zastarele in Izrabljene, Ih da Je tudi rekonstrukcija in obnova tovarne prav tako ovirala redno proizvodnjo. Kolektiv Je nudil vso pomoč svojemu delavskemu svetu, kar je tudi doprineslo k doseženim uspehom. PLANINSKI DOM NA KALU. — Planinsko društvo v Hrastniku bo letos dogradilo in povečalo planinski dom na Kalu, ki Je namenjen oddihu delavcev, zlasti pa rudarjjev. Pri tej gradnji so člani društva večino del opravili s prostovoljnim delom. Pomagajo pa Jim tudi razna društva, organizacije ln kolektivi. Lani je društvo kupilo tudi televizijski aparat za planinski dom na Kalu in so k temu nakupu precej pomagali rudarji s posebnim prispevkom. Letos Je društvo že organiziralo dva izleta na Pohorje. V soboto Je društvo priredilo planinski ples s kulturnim sporedom. Cisti dobiček prireditve je namenjen za gradnjo planinskega doma ln za opremo mladih alpinistov. MODERNIZACIJA HRABTNI-SKIH KINO DVORAN. — Tudi kinematografi v Hrastniku te modernizirajo. Ni dolgo toga, ko so pričeli vrtet) v kinu »Svobode I« kinemaskopske filme, sedaj pa lahko tudi v Sp. Hrastniku gledajo tovrstne fihee v svojem kinu. S prikazovanjem kinemaskopskih filmov so obiskovale) kinematografov zelo zadovoljni. ki so s svojim delom in sposobnostjo pokazali, da so vredni biti člani te pomembne ustanove. Pretežna večina članov novega delavskega sveta je tudi članov ZK. Največ glasov je dobil rudarski paznik Anton Po-zvek, ki ga rudarji zelo cenijo. Zaradi velikega števila izvoljenih mladih ljudi lahko rečemo, da bo to eden od najbolj pomlajenih delavskih svetov v Spodnjem Posavju. Prav tako pričakujemo, da bodo mladi proizvajalci dali vse svoje moči za napredek podjetja in složno s starejšimi, izkušanimi rudarji uspešno gospodarili na rudniku. Zveza borcev se že pripravlja za praznik 4. julija. — Organizacija ZB na Senovem se je že začela pripravljati, da kar naj-slovesneje praznuje letošnji dan borca. V ta namen se je ZB obrnila na vse ostale organizacije in društva, da se s pri- AMD Videm-Krško med brigadirji na avtocesti Avto-moto društvo Videm-Krško bo priredilo Po navodilih AMZS šoferske tečaje v mladinskih brigadah na avtocesti v naseljih Mačkovec, Kro-novo dn Draga. V ta namen so mladinske brigade obiskali predstavniki AMD in se pogovorili z referenti o pripravah'. Zanimanje za tečaj, ki ga kažejo' mladinci na deloviščih, Je tolikšno, da bo težko zadostiti vsem potrebam. AMD Videm-Krško bo angažiralo ves predavateljski kader in ga poslalo po izmenah v brigade. Avtomoto zvez« Slovenije pa je tudi že preskrbela 15 motorjev za praktične vaje. Mladin-oi so bili že malo razočarani. ker so mislili, da so tečaj« padi* v vodo. Prva predavanja že pričela pred dnevi, se j« nekaj stotin dU so se _ Priglasilo mladincev. Razen teh tečajev bodo če posebni tečaji za traktoriste. V ta namen je Industrija traktorskih motora Beograd na terenu s celo ekipo predavateljev, štirimi traktorji ln vsemi priključki za traktor, ki se ra-v bij o za obdelavo zerr^je-Sotferski in traktorski tečaji bodo bogato izpopolnili zanimivo in živahno življenje v mladinskih brigadah. Veliko priglasitev je tudi za foto- in radioamaterje. Omenjena društva naj pobite, ker 6e mladinske brigade menjajo in bodo ravno prvi mladinci prikrajšani. Priključimo svoje sile neizmernemu elanu mladinskih delovnih brigadi P. M. KOMAJ KOMAJ, SMO UJELI NA NAS FILMSKI TRAK TAKLE MOTIV. POMLAD NAM JO JE HUDO ZAGODLA. Praznovanje v Tržišču Ze petič smo Tržiščant proslavljali svoj krajevni praznik — Zl. april — v spomin na dan, ko je bil pri nas množičen pohod v partizane. Priprave za letošnje praznovanje tega spominskega dne so bile zelo živahne, in to po prehodnem skupnem posvetovanju predstavnikov političnih ln gospodarskih organizacij. Zato tudi uspeh praznovanja ni izostal. Partizanska patrulja ZB je obiskala vse partizanske vdove ln matere ter jih obdarila. Pionirji so položili vence in cvetje na skupni grob padlih partizanov m talcev na trži-štteem pokopališču. Pred spominsko ploščo padlim talcem — železničarjem na železniški postaji ln spomenikom žrtvam fašističnega nasilja na Melkoveu je bila žalna slovesnost. Na večer pred praznikom so zagoreli kresovi na Malkovcu, Telčah, Gabrijelah in v Tržišču. Kulturna prireditev, ki je bila zelo pisana, pa je bila v šoli. Tu je zlasti nastop naših najmlajših napravil na vse prisotne globok vtis. Tildi godben, trio z rudnika Krmelj je sodeloval na tej akademiji ter poskrbel za dobro razpoloženje v veselem delu sporeda. Prav tako Je v počastitev krajevnega praznika strelska družina izvedla tekmovanje. Ponovno smo ugotovili, kako potrebna je v Tržišču dvorana, ker učilnica, čeprav velika, ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, od katerih je moral del sladiti Izvajanju nastopatjočlh kar na hodniku. F. O. VI. jubilejne gorske motodirke v Trbovljah 20 let dela Avto-moto društva Trbovlje Letos, 2. maja, bodo že šestič znane gorske moto-dirke v Trbovljah na progi Dimnik—Katarina. Pri prvih dirkah na tej progi je bil zmagovalec z najboljšim časom dneva Fabio Spesoti iz Kopra, ki je dosegel čas 4:25,6. Izmed domačih je bil tedaj najbolj uspešen Peter Guček. V letu 1955 je dosegel najboljši čag dneva Mirko Bivic iz Trbovelj, leta 1956 in 1957 pa Hrastničan Janez Draksler, ki bo tudi letos branil prehodni pokal, ki si ga je osvoJil še dvakrat. 20 let dela Avto-moto društva Trbovlje je kar lepo število let, daslravno njegovi členi niso bili vseskozi na delu, ampak so zaradi nastalih ne-prilik tudi prenehal j z delom. Leta 1938 se je v Trbovljah se-šla skupina motoristov, med njimi' še danes živeči tovariši Plevčak, Tauzel, Sešlar in še drugi, tor osnovali prvo društvo, kj je imelo prvenstven namen propagirati moto šport, izlete in drugo. Vse to je trajalo do leta 1941. D0 toga časa Je društvo že priredilo razne tečaje za motoriste. V časih narodnoosvobodilne vojne je večina članov sodelovala v njej. Po osvoboditvi leta 1945 se je avto-moto šport razvijal v okviru Ljudske tehnike, vendar ni bilo čutiti med člani pravega športnega življenja vse do leta 1948, ko'so motoristi ustanovili samostojno društvo, ki je imelo vse pogoje za lep napredek In razvoj. SD »Rudar« v Trbovljah je dal takrat društvu na razpolago zaprto igrišče za treninge in so bile leta 1948 moto dirke na tem stadionu. Takrat je avto-moto društvo doseglo že kar lep razmah, toda zaradi notranjih trenj v samem odboru društva in še drugih ljudi, ki so gledali na društvo kot nepotrebno ustanovo, v kateri so se združili samo tisti, ki imajo denar, Je prišlo do razpustitve društva. Ponovno Je avto-moto društvo oživelo šele leta 1951 tor je delovalo kot sekcija SD »Rudarja«, toda tam ni bilo pogojev za razvoj, manjkalo je pravega razumevanja za to vejo športa, kajti šport številka 1 je bil nogomet. Društvo se je tedaj osamosvojilo ter je bil njegov prvi predsednik Milan Lukač. Sele od takrat se jo začelo pravo življenje in delo v avto-moto društvu, kj iz leta v leto dosega boljše uspehe. Ze pet let vodi društvo sedanji predsednik Ivo Korimšek, k; s pomočjo ostalih članov, katerih je preko 150, usmerja delo za zdrav napredek in razvoj avto-moto športa v Trbovljah, V društvu so pričeli s sistematičnim delom za vzgoJo novih kadrov v tem športu, društvo posveča nadalje vso skrb mladini v predvojaškj vzgoji, sedaj poteka v društvu tudi avto-moto tečaj za rezervne oficirje. Letno sta v društvu najmanj po dva tečaja za vzgojo novih kadrov v avto-moto športu, v šestih letih nepretrganega dela je šlo skozi razne tečaje v društvu preko 900 tečajnikov. Zelo važno vlogo so si zadali v društvu s tem, da pritegnejo v svoje vrste predvsem mladino. In v tem je društvo tudi uspelo z raznimi prireditvami, klubskimi ocenjevalnimi »vožnjami, klubskimi izleti in sodelovanju na raznih vojnih proslavah ter avto-moto dirkah tudi izven okraja širom Po Sloveniji, s čimer si le društvo utrdilo svoj sloves. Danes lahko kar s ponosom gleda nazaj na opravljeno delo in tudi v bodočnost, kajti delovni načrt društva Je obširen in bogat. Šeste jubilejne gorske moto-dirke bodo hkrati tudi dirke za prvenstvo Slovenije. Tako se bodo letos 2 maja zbrali na startu vsi najboUšj slovenski dirkači ter gostje iz hrvaške republike in še drugi. Na startu pa se bodo razen ostalih pojavili v konkurenci tudi domači dirkači AMD Trbovlje, in sicer Mirko Bivic, Stane Prošt, Viktor Gosak in Ciril Zupančič. Seveda ne bo manjkal na teh dirkah znani Janez Draksler iz Hrastnika, ki bo dirkal za AMD Videm-Krško. On bo tudi branil naslov za najboljši čas dneva in prehodni pokal. Domači dirkači, člani AMD Trbovlje, pa bodo nastopili v večjem številu, kot smo jih omenili, in sicer v posebni skupini za klubsko prvenstvo. Dirke se bodo pričele, kot smo že omenili, 2. maja ob 14. uri. Start dirkačev bo pri Dimniku — cilJ na Katarini. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo pa je prevzel okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah. Z množično udeležbo na teh dirkah se bomo oddolžil) članom AMD Trbovlje za njihovo požrtvovalno delo ne samo pri vzgoji novih kadrov, temveč tudi za vsakoletne, dobro Pripravljene gorske dirke PRVI MAJ, PRAZNIK PROLETARIATA VSEGA SVETA, SE JE RODIL V KRVI, PRELITI ZA PROLETARSKO SVO-BODO PRED 72 LETI NA TRGU HAYMARKET V CHICAGU KOT DAN SOLIDARNOSTI IZKORIŠČANIH IN PRAZNIK BOJA ZA RAZREDNO OSVOBODITEV DELAVSTVA. PROSLAVLJALI SMO GA Z ZBOROVANJI, STAVKAMI IN DE- MONSTRACIJAMI, IN DANES GA PONEKOD SE PROSLAVLJAJO TAKO. V MNOGIH DEZELAHPA SMO SI DELAVCI ZE IZ-BOJEVALI PRAVICE, KI SO JIH NASI DEDJE IN OČETJE ZAPISALI NA PRVE PRVOMAJSKE PROGLASE. V drugi polovici preteklega Stoletja, zlasti pa v zadnjih de- Moč, ki so jo delavci pokaza- močno zakoreninili oportuni- lile okrog delavskih strank nn-stičn-i vplivi, vendar Je prole- ve množice delavcev. Na teh tariat že prva leta proslavljal proslavah j.e proletariat prvič 1. maj kot praznik boja za raz- organizirano nastopil in doka-redno osvoboditev in ne le -kot zal, da se pričenja zavedati dan boja za uvedbo osemurne- svojih moči, svoj,ih pravic in ga delovnega dne. svojega poslanstva. Prvega maja leta 1890, ko so Revolucionarno navdušenje delavci številnih evropskih in delavskega razreda pa so neameriških dežel prvič proslav- ugodno sprejeli nekateri opor-Ijali svoj praznik, je Engels pi- tunistični elementi v socialno-sal: demokratskih strankah, ki so »Danes, ko pišem te vrstice, odklanjali revolucionarne akci-pregledujeta evropski in a me- to, češ da so škodljive. Svoja riški proletariat svoje prvič stališča so začeli na ves glas mobilizirane borbene sile, mo- razglašati, z njimi pa so hoteli bil-izirane kot ena vojska, pod prodreti tudi v Drugo intern-a-eno zastavo in za on bližnji cionaio. oi-lj: za zakonsko potrditev * ki razreda zelo težak. Delovni čas vah. Al bil omelen, mezde »o bile Zgodovina 1. maja pa se ze-lo nizke, delovni pogoji tež- pravzaprav začne šele s krvavi* Delavci niso imeli no-benih vdmi chikaSkimi dogodki 3. In političnih pravic, buržoazija je 4- mala 1886. preganjata njihove organizaci- Prvega maja 1886 je v Chl- bo odprl oči kapitalistom in veleposestnikom vseh dežel — spoznali bodo, da so proletarci res združeni.« ljo v maju, ker delodajalci nedeljskim proslavam ne bi toliko nasprotovali. Nekateri delegati . , . . „ so se uprli tej zahtevi. Ob kon- Te-ga dne je proletariat Evro- cu Je kongres spr6jel kompro. Pe m Amerike prvič enotno misno res(>iucijo: nastopil- Buržoazijo je zajela Kathe Kollvvdtz: Proletarska pesem je. Razredna nasprotja so bila cagu stavkalo 40 tiso-č delavcev, panika. Avstrijski kapitalisti >>^rvi H s.^uPrLi Praznik zelo ostra. Delavci so si morali naslednjega dne Pa se je stav- so na primer dvigali vloge Iz vseh dežel, s katerim naj de- sleherno pridobitev izbojevati s kajočim pridružilo še 25 tisoč bank i,n pošiljali družine iz avci, manifestirajo enotnost trdim bojem. V borbi za osnov- delavcev. Drugega maja zvečer mest na deželo. Policaj-; so za- svojih zahtev j-n svojo solidarne življenjske in politične pra- je prišlo do spopada. Agenti pira-li socialiste in sindikalne 3 tega m mT z zahtevami po politični svobo- vojne, mobiliziralo proletariat v ce delajva (osemurni delav. delodajalcev so napadli delav- voditelje ter razganjali delav- ^f‘ ^v^t zaradi^ "j™0" di. Ni dovolj poudarjati leta- » hoi volni in buržoa- nlk, splošna in enaka volalna ce, ki s0 zborovali pred tovar- ska zborovanja. goce lzves>i zaraoi pogojev v J pravica, pravica do združeva- no kmetijskih strojev. Padlo le V naslednjih 'letih se je pra- Posamezni državi«, nja) so se krepil« delavske po- 6 delavcev, nad 50 pa jih je znova-nje 1. maja razširilo po S to resolucijo so se strinjali litične stranke in sindikalne bilo ranjenih. vsem svetu in postalo simbol tudi voditelji angleške In nem- n-alneJ politične" zahteve « organizacije. Delavski razred Drugega dne se je na trgu revolucionarne moči delavskega ške socialnodemokratske stran- 1 Je postajal razredno zavedna Haymarket zbralo 30 tisoč de- razreda v boju za končni cilj ke. Nemci so celo obljubili, da V začetku tega stoletja se je ' 1 silla. Delavski razred je posta- iavcev, ki so protestirali proti proletariata — za uničenje iz- bodo organizirali proslave pr- središče -revolucionarnih idej • jal razredno zavedna sila. nasilju. Čeprav So anarhisti koriščevaicev ‘n odpravo -izko- vega maja, potem pa so na to In dejanj, ki se je v prejšnjem Eno glavnih gesel, -ki so v pozivali delavce, naj se oboro- riščamja. obljubo pozabili in leta 1892 stoletju se-li-lo iz Francije v tem obdobju -mobilizirale mno- že, je vendar kazalo, da se bo Prvi mal 1891. V Parizu je organizirali manifestacije prvo Nemčijo in Anglijo ter spet sledili s-o vtisnil' svoj žice delavcev in prebudila v zborovanje mirno končalo. De- zborovalo nad 100 tisoč delav- nedelj-o v maju. To oportuni- nazaj, začelo prenašat,; v Ru- ® r, prvomajskim prosla- l-avci so poslušali govornike, in cev, v severni Franciji so padle stično stališče nemSkih social- sijo. ki j.e -po besedah Kautske- £ N ustanovnem k-on°resu se potem začeli razhajati. Ko prve žrtve. V Fourmiesu so nifa demokratov je otopilo re- ga »sprejela z Zahoda toliko , ._____________ je na trgu ostalo le kakih 500 policaji zverinsko ubili 10 mla- volucionarno ost prvomajskih revolucionarne pobude,« da je ljudi, je policijski inšpektor ukazal policajem, naj jih raž- njih razredno zavest, Je bilo: boj za osemurni delavnik in bbllše delovne pogoje. V ZDA je tedaj delovala sindikalna organizacija^ ki se je imenovala »Vitezi dela«, To je ženejo. Tedaj je eksplodirala bila enotna organizacija de- bomba. Policaji so začel; stre-lavcev vseh strok. Čeprav je Dati, delavci pia so se branili, njeno vodstvo obsojalo stavke, Nastal je strahoten pokol. Nli-vendar je med članstvom vla- hče ne ve, koliko delavcev je dalo -revolucionarno razpolože- padlo, nemogoče pa je ugotoviti, nJe. Delavci so mnogokrat stav- kdo je vrgel bombo. Brevladu-kafe ta nemalo stavk se je je prepričanje, da je bil aten-uspešno končalo. Leta 1872 je ta tor plačan agent delodajal-na primer stavkalo v New Yo-r- cev. ku sto tisoč gradbenih delavcev^ Po zločinu na trgu Haymar-ki so delali nad 14 ur dnevno, ket so v Chicagu-proglasil; ob-J e šeni 1878 so v St. Louisu obo- sedno stanje. V-ojska je zasedla roženi delavoi prevzeli oblast delavske četrti. Veliko delavcev ta se umaknili šele po krvavem so zaprli. Pet delavskih vod-ite-boju z vladnimi četami- V lJev so obsodili na smrt-stavkah od leta 1857 do 1*77 je Leta 1888 je kongres ameriške padlo nad sto delavcev, kakih federacije dela sklenil, da bo tisoč jih je bito ranjenih, 18 ameriško delavsko gibanje vsa-voditeljev stavke pensjnlvanskih ko leto v spomin na ehiikaške rudarjev pa so obsodili na smrt dogodke organiziralo 1. maja in obesili. množične manifestacije m stav- dih delavcev ln delavk. V Cli- Novembra 1881 je nekaj sin- ke za zaščita interesov delav- ehyju so žandarji in policijski dikalnih voditeljev, ki so bdll skega razreda agenti razgnali prvomajski nezadovoljni z delovanjem »Vi- * sprevod in vdrli v kavarno, tezov dela« ustanovilo v Pltts- Leta 1889 je, Druga Interna- kjer so delavoi zborovali. v«č burRu Federacijo strokovnih cionala na svojem ustanovnem delavcev je bilo ranjenih, 3 pa sindikatov, ki se je pet let ka- kongresu, ki je bil od 14. do so aretirali ta jih mučili. V Nemški socialni demokrata so za boJ proti vojni in buržoa- v svoji zaslepljenosti pozdra- ternacionalni pomen praznika, znim vladam, obe,nem pa so tu- vili -to Hitlerjevo odločitev in potrebno Je združiti z njim tu- dd že celi-li rane, ki so jih med- pozvali člane svojih sindikatov, di boj za najosnovnejše nacio- narodnemu delavskemu gibanju naj proslav-ljaJo prvi maj tako, zada-l-i oportunistični socialno- kakor je ukazala vlada. Social- v nacistični paradi. 2e 2. maja pa so nacisti vdrli v domove Zmagov-i-ta oktobrska re-vaiu- sindikatov, zaplenil; sindikalno cija in revolucionarni dogodki, imetje, zaprl,; sindikalne vodi- telje in razpustih sindikate. V zadnjih predvojnih prvomajskih proslavah je proletariat glasno opozarjal na grozečo fašistično nevarnost in pod- s hitro rastjo imperia- Zapiski o prvomajskih proslavah III. -internacionale spomladi že bilaTtudi sama pri- 1919 80 skl€mh: pravi j ena služiti Za- »Komunistična Internacionala pi,rai španske revolucionarje, k; hod-u kot izvor revo- prevzema v svoje roke organi- &0 se bojeval,; proti fašizmu, lucioname moči.« Ob- zaoijo proslavljanja prvega Prvomajski proglas Kominterne, enem s tem zgodovin- maja.« k-i je zadnja leta svojega o-bsto- skim procesom in tudi Istega leta je Lenin dejal: ja le z veliko težavo sledila »Ni se samo pri nas spreme- spremembam v sovjetski zunanji politiki, pa so ustvarjali precejšnjo zmedo v delavskem gibanju. To se je pokazalo zlasti po sovje-tsko-n-emškern paktu, ki ga je Kominterna na vse pretege hvalila še celo tedaj, ko so nacisti že stali v Franciji in ko so avstrijski, -poljski ta češki delavci že okusili strah-ote nacističnega terorja. Kmalu po vojni so v številnih državah (v katerih je. proletariat premagal izkoriščevalske razrede, ali Pa s6 se socialistični elementi tako okrepili, da buržoaziia ni m-ogla več zatreti razvoja), -proglasili prvi maj za državni ■ praznik, za praznik vseh delovnih ljudi. T0 se je leta 1945 zgodilo razen v naši držav-i tud; v vse* vzh-odnoev- smeje preimenovala v Ameriško 20. julija v Parizu, proglasila Rimu so vojaki napadli stavka- proslav dn hudo škodovalo pro- lističnih teženj finančne oliga-r- n-ila slika proslavljanja prvega ropskih državah, leta 1947 na federacijo dela. Na svojem PT- L maj za mednarodni praznik Joče, kar je delavce tako ogor- ietarski solidarnosti. bije ta monopolov pa so se v vem kongresu je Federacija delavskega razreda. Resolucijo, čil®* da so zažgali nekaj vo- Prvi maj leta* 1893 so v Evro- številnih socialnodemokratskih zahtevala, naj v vsej državi s katero je Internacionala po- jašnl-c. Nemški ta angleški de- pi proslavljali manj -revolucio, uvedejo osemurni delovni dan. z vala proletariat sveta, naj lavei pa so praznovali prvo ne- narno kot prejšnja leta.. V Lan- le oportunistične težnje, ki so Na četrtem kongresu novembra proslavlja 1. maj v znamenju del-jo v maju. V Londonu je 1884. leta pa je pozvala vse boja za osemurni delavni dan, zborovalo 300 tisoč delavcev, aind-ikalne organizacije v boj so v mednarodnem delavskem za uvedbo osemurnega delov- gibanju v glavnem navdušeno -lavči stopiK* ria pot bpj£ proti strankah vedno bolj uveljavlja- imperialistu. Osvobojeni proletariat zmagoslavno proslavlja donu se je število manifesten- prišle do izraza tudi na *m- svoj dan, svobodno in odkrito, maja. v vseh deže-lah s0 de- Norveškem in v Indoneziji, leta 1948 v-'Burna, ieta 1949 na Ki- tajskem, V deželah s socialističnimi Prvi maj 1892. V Londonu se tov zmanjšalo za polovico. V sterdamskem kongresu Inter- ne samo v sovjetski Rusiji, am- ^ vladami, kjer so Franciji in Belgiji &0 o-rganizi- nacio-nale. ' i-d. uv«odo uwanuru«ga ueiov- v. giaviiom i«ivuu»ciiu je zpraj0 milijona delavcev nekaj proslav, ki pa niso N-a kongresu v Amsterdamu nega dne, ki naj bi ga uvelja- sprejeli. Oportunistični vodite- Na Duna,^ . ^ dopoldne 33 kile tak° pomembne kot prejš- (avgusta 1904) sžično prišli na ulice stavkam ta skušali spremeniti jetske oblasti ta o bližnji zrna- X A 4n/l.n 1 ra-anM« /1 n Wl Im V* * -Im nnklnvtnli 111TA/1Ua APn-raiiMM n n.—« * 1 rani .. . -5 - —M ra* ni nin.ul ni - že tedaj menili, da bi bilo bo- ncka< brezposelnih. Polj- 1,1 zahtevali uvedbo osemurne- prv-i maj v »matrno demonstra- gi proletairiata.« It * n Xa #In 1 n**n! rtnAel A**1 1 n I 1 * * • n n flP I Alt T>if> rt rm /l.n A -<(a„ .. v\A 1» otrjnn -1 nln I - Jnn __ ... 1886. leta. Zadnje dni aprila leta 1886 so se med delav c; razširil; gla- Ije. če bi delavci proslavljali ^ ^ ___ sovi o splošni prvomajs-ki stav- svoj praznik prvo nedeljo v -tTvk^ ka se'!« ki. Voditelji »Vitezov dela« (te- maju, ker bi se tako Izognili s,KU**h atavlco' 96 3* kanita list: *n r nasiljem delovnega dme. oijp« v nekakšen izletniški dan. P *° Avgusta 1893 je bil v Zurichu Revolucionarji so nasprotovali daj še vedno najmočnejše »ln- ostrim spopadom z delodajalci, cev^je^bi^uibitih^n^i^enih! j^n^ških^iataih^emo^- u^ltevUr^R^Tu^emburg6) d-ikalne organizacije) so stavki Internacionala je sicer njihove Sog;j5a ^ obsodila 200 stavka- tov Aiigust Bebel je na tem in zahtevali, naj proletariat pak tudi v sovjetski Madžarski, pr^ ma^ » ___d„ ...„v praznik, so prvomajske proslave postale simbol ustvarjalne moči delavskega razreda, njegovih uspehov iij svetlih perspektiv. Pa tudi v ostalih de-želah, kJer se proletariat še V tistih revolucionarnih letih Vedno bojuje za uresničenje ;e delavsko gibanje res odločno svojih osnovnih zahtev je bilo nastopilo Proti Izkoriščanju m v povojnem obdobju manj nasilju buržoazije. Delavci so ostrih spopadov kajti delavski z množičnimi revolucionarnimi razred že slcoro v vseh de. nasprotovali, toda delavci za to predloge zavrnila, toda oportu- delodajalci pa so tih več kon^re*u zagovarjal stališče, da proslavlja p-rv.1 maj z boJem za aiecijami prisilili kapitaliste, da žeJah tMnTnita!! niso vedeli. Prvega maja je matično stališče, ki so ga ^a* ««t!o bi v Nemčiji prvomajske pro- svoje politične dn ekonomske ^ popustli. in sprejeli mnoge b^na s^a da se mu buržoaz«a stavkalo 340 tisoč delavcev. To vztrajno zagovarjali, je kmalu je bil uspeh, o katere-m pravi povzročilo precejšnjo škodo. Engels, da je »do temeljev pretresel ameriško celino*. sto vrgli na cesto. slave terjale preveč žrtev, re- pravice. Njim gre zasluga, da Prvomajske proslave v letih zultati pa bi bili majhni. Vod- je amsterdamski kongres spre- Ceprav so se v nekaterih so- 1890 do 1892 so okrepile razre- ja avstrijskih socialnih demo- jel resolucijo o prvem maju, ki _______________ ^ ^ eialnodemokratskih strankah dno zavest proletariata 4n zdru- -krabov Viktor Adler je Bebla je bolj revolucionarna od prejš- polnjena "dolgoletna težnja de nJihove zahteve. V številnih deželah so uzakonili osemurni delovni dan- S tem je bila iz- ostro grajal in se zavzel za nJe, čeprav lahko v njej še ve- enotno prvomajsko akoij0 vse- dno najdemo nekaj starega tariat je zahteval že veliko več: ga proletariata. Kongres je ob oportunističnega duha. koncu odobril dvolično resolu- To je bil zadnj; kongres II. lavskega razreda. Toda prole- popolno svobodo organiziranja, ne upa več nasprotovati s takšnim nasiljem kot pred zadnjo v-ojno. V deželah, kjer so fašistični ln diktatorski režimi prepovedali prvomajske proslave (Spani- naoionalizacijo naj važnejše Mn- ^a> nekatere latinskoameriške oiJo bruseljskega kongresa in internacionale, ki je obšimneje dustrije, iprizmanje pravice ne- dežele itd ) pa proletariat pro-ji dodal: razpravljal o prvomajskih pro- posrednega sodelovanja im kom- slavij a prv-i maj z ogorčenimi spopadi s fašističnimi, veleposestniškimi in drugim; izkoriščevalskimi režimi. »Socialna demokracija vsake slavah. Po njem se je spor med (jrole v gospodarstvu, uvedbo dežele je dolžna, #a s« bor; za oportunističnimi in ma-rksistič- j;,rokega sistema sooialnega za 1. mai kot dela prost dan, ln nimi skupinami v soctalnode- sicer: proslava 1. maja kot mokratskih strankah še bolj varovanja, zvišanje mezd itd. Razen tega so delavci tudi za- dneva boja za osemurni delov- zaostril in marsikaj se je zg-o- hteval-i. naj vlade takoj umak- dane,3 ni dan naj bo istočasno tudi dllo^da so delavci m prvega nejo intervencijske čete iz sov- Osemurni delovni dan manifestacija trdne volje de- maj ni k a dan demonstriral,; ta lavskega raz-reda, da s socialno stavkali kljub prepovedi soci-revolucijo odpravi razredne alnoderniokratsk/h voditeljev, razlike im tako hodi ipo poti, kii vodi do miru v vsaiki deželi \"S: v^zOrichu ^ »J«« «*«»> , -j«' v *™« • nj dežel organ-iziral; mimo; ,, . izogibali so se stavkam m spo- ° _____* „------ v.w41 je postal jetske -republike. stvarnost. Delavci proslavljajo Leto 1919. Francoska vlada je svoj praznik z bojem za večje že 20. aprila poklicala v Pariz ekonomske in politične pravice. * številne vojaške enote. Policija Nizozemski sindikati so na pri- Ob začetku druge svetovne zaprla -nad sto delavskih vo- mer v prvomajskem proglasu nekaterih dtteljev. Pariški delavoi Pa pr- leta 1946 zahtevali industrijsko vega maja le niso delali. Iz demokracijo, zakonsko prizna-poročila pariške prefekturo je nje 'letnega dopuste, zboljšanje razvidno, da je bll-o v spopadih pokojninskega zavarovanja. Le- ukinll; tu- ranjenih 428 policajev. ta 1947 je Splošna federacija Leto 1920. V Angliji je stav- dela Belgije zahtevala razen kalo več milijonov delavcev. zv-išanJa mezd tud; »soodločanje padom pa tud, revolucionarnih dl ^majske proslave Pred ^prvim majem 1915. leta Je Ce-n- za -„p- ®Aaemu-rn' de- ',ra'n,i ko,mite nemške socialno- Samo na zborovanjih v Lond-o- na vseh stopnjah gospodarske ' , . ' , V-,Wi,i rvnmičnA demokratske stranke ;,zdal pro- nu ge Je zbralo nad milijon lju- dejavnosti.« Istega leta so dam- lovni dan je ir-nbljai poučeno g,M> v k^terem je pMval d,e. d;| v FrantMj1 pa je Mavkalo skl sindikati govoril,; o z,boJJ- j i , lavce, naj ne proslavljaj^ prve- 220 tisoč železničarjev, ki so se šanju zakona o plačanem 'let- ga maja. Centralni komite vrnili na delo šele 28. maja. nem dopustu ;n o sodelovanju V naslednj-lh letih se je pre- delavcev v upravljanju gospo-budila Azija. Leta 1924 so bile darstev. Leta 1952 so sindikati na Japonskem množične prvo- Zahodne Nemčije zahtevali v Podob,no »o storili majske demonstracije. Leta svojem prvomajskem proglasu 1925 ta 1927 je na Kitajskem uvedbo štirideseturnega deiov- V prvih letih dvajsetega sto- franCl0£lke socialistične stranke letja so se v Evropi ,in Ameriki je obljubil buržoaziji. da de-tako povečala razredna na- ]avc,j prveiga majia ne bodo de-sprotja (-buržoa-zija se je tedaj monstr-irali. Podobno s0 storili Že pripravljala na vbjno) da so tudi' angleški laburisti. Tako so prvomajske proslave k'1ub naljvečje stranke II. inter- proslavljalo prvi maj več mili- nega tedna. Predsednik bur-opo-rtunlzmu voditeljev ne a e- naclonale zamenjale borb-ena jonoy delavcev ta revnih kme- manskih sindikatov U Ba Sv* rth stma-nk TI. internacionale geS;a prvega maja s taktiko tov. je leta 1954 govoril na prvo- postajale vedno bolj revolucio- razrednega miru ta sodelovanja V letih svetovne gospodarske majskem zborovanju o postopni na-me. z buržoazijo. Le rus,k; socialisti k-rize, ko so delodajalci odpu- uvedbi delavskega upravljanj« Leta 1900 »o se tudi na ulicah (in nekatere skupine revolucio- stili ogromno delavcev in ko so v Burmi, ruskih mest pojavili prvomaj- narn-ih marksistov v zahodno- milijoni od lakote umirali, je Zanimivo je, d-a v skoro vseh sk-i sprevodi. Policaji Sq jih evropskih deželah, zlasti Karel proletariat proslavlja! svoj prvomajskih proglas,ih naedo* Skušali razgnati in v mnogih Liebkne-cht ln Roza Luxem- praznik v ostrih spopadih z te- naln-ih sindikatov zasledimo za- mestih je prišlo do spopadov, burg so hoteli tud; v vojnem kori-ščevalsktm razredom Veliko delavcev so aretirali, obdobju ohraniti revolucionarni skoraj vse, ki »o sodeloval; v pomen prvega -m-aja in dosle-teh sprevodih, so odpustili. Le- dno izvajati taktiko spreminja- li t* ve o postopni uvedbi delavskega samoupravljanja, ki so vsako leto bolj odločne, Hitler je prišel na oblast ja- Takšnih zahtev pa doslej še «1- to dni k-asneJe pa so ruski de- nja imperialistične vojne v dr- nuarJa 1933. Nemško delavsko so zapisali niti v prvomajske lavcl spet demonstrirali, Lenin iavljansko vojno, ki naj bi se gibanje se je znašlo pred fašt- proglase Svetovne sindikata« je skrbno pripravljal prvomaj- končala z zmago proletariata v stično nevarnostjo nepriprav- federacije niti v proglase Med- ske demonstracije. V pismu, ki vseh vojskujočih se državah, ga je aprila 1902 poslal Sever- Prvomajske proslave, ki so n-t zvezi, Je med drugim napi- jih med prvo svetovno vojno sal: , organizirat; ruski socialisti In ljeno, nesposobno za boj. Marca narodne konfederacije svobo-1933 je Hitler z volitvami, ki dnih sindikatov, čeprav so v jih je spremljalo nasli-lje, utr- mnogih državah že ustvarjeni d'il sv-o^-o d-iktaturo. Nekaj te- pogoj; za široko sodelovanje d«- »Potrebno je dodati, da mora revolucionarni elementi v osta- dnov kasneje je spremenil p-rvl ]avcev v upravljanju gospoda** K&the KoIlwitz: Majniška demonstracij« prvi maj postati pri nag de- lih evropskih deželah, so raz- maj v »nacionalni dan dela«, stva. monstracija proti absolutizmu krivale ozadje Imperialistične dan sodelovanja med razredi. J. NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE 2ival pri kmetu je doma, °d nje mnogo koristi ima. Prvo črko ji spremeni in zveš, s čim hrani se v jeseni. Rešitev uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 4. maja opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi za pionirje, Iti ju bomo razdelili med nje po odločitvi žreba. Ko nam boste odgovorili, ne Pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo.obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. REŠITEV nagradne uganke IZ 15. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradne uganke za pionirje, ki srno jo priobčili v predzadnji številki našega Usta, se glasi: JEZ. Žreb Je prisodil nagrado za rešitev uganke pionirki Miri ABRAM, Poljska pot, pošta Sevnica, nadalje Jani LAVTIŽAR, učenki 4. razreda osnovne šole Kolovrat št. 3, pošta Izlake nad Zagorjem ob S-avi. Obenem bomo postali knjižno darrjlo po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev tn Pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO Kinematografi Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 29. aprila do 2. maje amer. film »Dobra zemlja«; 3.-7. maja amer. cin. film »Muster Roberts«; 8. in 9. maja Jug. film »Krvava srajca«; 9.—14. maja cin. amer. film s stereofonskim zvokom »Zlomljeno kopje«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: od 1. maja do 5. maja (razen 2. maja) angl. barvni film »Smrt na cesti«. Kino »Svoboda« Videm — Krško: 1. in 2. maja jug. film »Tri zgodbe«; 3. in 4. maja ital. barvni film »Deček za vse«; 7. in 8. maja amer. barv. vtstavision film »Daljni horizonti«. Kino Brežice: 27. in 28. aprila smer. barv. cin. film »PrKel Je Iz Laramia«; i. maja amer. barv. cin. film »Princ igralcev«; 2. maja ruski barvni film »Slučaj Rjuman-čeva«; 3. maja amer. barvni film »V sren mladih«; 4. maja itaiijan-sk-; ba-rv. film o Schubertu »Simfonija ljubezni«; 6. in 7. maja amer. film »Dobra zemlja«; 8. maja frenc. film »Begunci«. Kino »Partizan« Sevnica: 27. aprila argentinski film »Vojna gaučev«; 3. in 4. maja sovjetski barvni film »Cvrček«; 10. in 41. maja amer barvni film »Beg iz trdnjave«. Mali oglasi Sprejcnemo več poverjenikov in poslovnih agentov za pridobivanje naročnikov na revijo in za nabiranje oglasov v podjetjih. Po- KRVODAJALCI — POZOR! Krvodajalska komisija pri GO Rdečega križa Slovenije prosi vse tiste krvodajalce, ki so darovali kri pet- ali večkrat, ter deset- in večkrat, da sporočijo svojemu občinskemu odboru ,RK ustno ali pismeno do 5. maja 1958, kolikokrat in v katerem kraju jo darovali kri. V priglasitvi naj navedejo razen rojstnih podatkov tudi svoj natančni naslov. Občinski odbori RK naj pošljejo zbrane podatke Zavodu LRS za transfuzijo krvi v Ljubljani do 9. maja t. 1. Podatki so potrebni zaradi razdelitve srebrnih in zlatih značk transfuzijskimi postajami za dan krvodajalcev, ki bo 4. junija t. L Vse za zdravje in blaginjo skupnosti! Okrajni odbor RK Trbovlje. RAZPIS za pripravljalni tečaj za dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije Februarja 1959 se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste ter za otroke padlih borcev in aktivistov. Dosedanje skušnje so pokaz.ale, da ima mnogo kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne Pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato organizira šola DRUGI PRIPRAVLJALNI TEČAJ iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije. Po končanem tečaju bo za vse kandidate izpit iz vseh štirih Predmetov. Vsi interesenti, ki želijo vstopiti v prihodnjem šolskem letu v ESS, naj se priglasijo do 15. maja t. 1. Priglasitve bodo sprejemali samo okrajni odbori Zveze borcev do 15. maja 1958. Obrazce za vpis lahko dobite na okrajnih In občinskih odborih ZB od 25. aprila dalje. RAZPIS Ker se koloradski hrošč kljub skrbnemu zatiranju povečini Pridelovalcev krompirja še vedno širi, predvsem zaradi brezbrižnost,. nekaterih pridelovalcev, zlasti vrtičkarjev, ki na svojih krompirjevih nasadih, posebno na gredicah, pustijo, da se koloradar nemoteno tiincžl in od tod okužuje okolico, in ker Je lastnike takih nasadov največkrat zelo težko ali pa sploh nemogoče ugotoviti,, ObLo Trbovlje na podlagi Temeljnega zakona o varstvu rastlin (Ur. Ust FLRJ, št. 26-54), Uredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ, št. 52-47), Naivodil OLO z dne 19. aprila 195$ štev. 287/1-03/4 ter po predlogu Komisije za proučevanje kmetijstva im Eozdarstv« občine Trbovlje z dne 31. marca 1958 ODREJA: 1. vsak pridelovalec krompirja v občini Trbovlje Je dolžan ledno pregledovati svoje krompirjeve nasade glede okužbe s kolo- Zadskjin hroščem. 2. Ob ugotovljeni okužbi je Lastnik krompirjevega nasada dolžan takoj izvesti. učinkovite zatiralne ukrepe, bodisi sam ali pa po ekipi kmetijske zadruge v kraju. Stroške za zatiralne akcije je uolžan plačati vsak lastnik krompirjevega nasada sam. 3. Da bi kontrolorjem in članom ekip za zatiranje koloradskega hrošča olajšali ugotavljanje lastnikov okuženih krompirjevih hasadov, je vsak pridelovalec krompirja dolžan, da takoj ob sajenju oz. NAJKASNEJE DO 15. MAJA označi svoje krompirjeve napade z napisno tablico, na kateri mora biti izpisan POLNI NASLOV lastnika NASADA, in to tako, da ostane čitljiv skozi vso dobo Krompirjeve rasti. Izjeme so dopustne le za krompirjeve nasade v ograjenih vrtovih pri enostanovanjsklh hišah ter za nasade na ondi rani h (zaokroženih) kmetijskih posestvih. 4. Člani ekip za zatiranje koloradskega hrošča in člani kontrolne “•emisije za nadziranje koloradskega hrošča so dolžni, da lastnike krompirjevih nasadov, ki po navedenem roku ne hi Mil označeni 1 napisno deščico, naznanijo kmetijskemu inšpektorju pri ObLO žarad,i nadaljnjega postopka, ako Jih Je mogoče ugotoviti. V koli-kor pa ugotovitev lastnika nasada ni mogoča, je nahajališče nasadov brez ugotovljenega lastnika priglasiti pri kmetijskemu inšpektorju P"LO, ki bo tedaj, če se na neoznačenih nasadih ugotovi okužba koloradskem hrošču, odredil uničenje nasada brez pravice do buškodnine, oz. na stroške lastnika, ako ga bo mogoče najti po-“beje. Razen tega bodo eventualno pozneje ugotovljeni lastniki uničenih nasadov predlagani v kaznovanje po določilih zgoraj navedenih zakonov. ObLO TRBOVLJE RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri gospodarskem podjetju »KOMUNALA«, Brežice razpisuje natečaj za vodilno delovno mesto tehničnega vodje podjetja POGOJI: gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja z dvo-do petletno prakso. Nastop službe s 1. majem aii najkasneje s 1. Junijem 1958. Plača po tarifnem pravilniku. — Prednost imajo domačini, ki stanujejo v bližini Brežic, ker podjetje nima na razpolago stanovanja., Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: Komunalnemu podjetju »KOMUNALA«, Brežice, RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev oziroma upravnikov gozdarskih organizacij na območju občine Hrastnik razpisuje na Podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih Lunkih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 90. člena Uredbe 0 ustanavljanju podjetij In obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) mesto upravnika podjetja »Sllkoplesk« v Hrastniku. , Ponudniki za razpisano mesto morajo imeti popolno strokovno Izobrazbo, ki jih usposablja za samostojno izvrševanje slikarske in pleskarske obrti. Pravilno kolkovano prošnjo z dokazom o strokovnosti in posedanji zaposlitvi je poslati Občinskemu LO Hrastnik v roku 14 dni po objavi v »Zasavskem tedniku«. RAZPIS dolski odbor Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje razpisuje naslednji delovni mesti: L Strokovnega učitelja. 2- Tajnika šole. Za delovno mesto strokovnega učitelja se zahteva srednja ^vkovua izobrazba — strojni tehnik. Prednost imajo tisti, ki (hajo večletno prakso in so samski, ker bo v letu 1958 zngo-0vljeno samsko stanovanje na šoli. . Za delovno mesto tajnika se zahteva 'srednja strokovna izo-“(■azba. Prednost ima tisti, ki ima stanovanje, ker šola nima “snovanj no razpolago Plača za obe delovni mesti po pravilniku o plačah. Ostalo P° dogovoru. Priglasitve sprejema šolski odbor, in sicer zn delovno mesto "rokovnega učitelja do 1. julija 1958. Za tajnika do 30. aprila 1858. Nagradna križanka 7. -V srce se ml smiliš, tovariš! V teh krajih ne dobiš ničesar za pod zob, in kakor hitro dospemo v Dawson, te bosta pustila na cedilu. Pa naj bo, kakor hočeš! Kako pa ti je ime tovariš?« »Reci mi Dimač.« Bila je osma ura, ko se je zaslišal iz šotora klic za kavo, in okoli devetih sta se gospodarja naposled prikazala. Vodoravno: 1. visoka planota z mnogimi pastirskimi stanovi v predgorju Kamniških Alp (dve besedi), 13. umetniško ime prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 14. breme, 15. figure pri taroku, 16. eden najprizadevnejših slovenskih planincev, po katerem se imenuje stolp na vrhu Triglava, 17. korist, 21. splošno ime za pletenino iz slame, 23. besedica za tvorjenje presežne stopnje, 24. latinski veznik, 26. žensko ime, 27. pridelki posameznih let, 28. oskrbnica vinskih zalog, 31. prebivalec Estonije, 32. ud naroda v starem Laciju (v današnji Italiji), 33. žensko ime, 34. polomljeni, pokvarjeni, 36. de-beljenje telesnega tkiva zaradi bolezni, 39. dragocena posoda kot športna trofeja, 40. kratica za »račun«, 41. žlahten plin, 42. Obri, 43. klica, 45. hudo trpljenje, 46. pritlikava pasja pasma, 48. težkoatlet, 54. poudarjena nikalnica, 55. dve zaporedni črki v abecedi, 57. gora v Zasavju, 58. uvel, posušen, 59. veznik, 61. kemični znak za molibden, 62. kratica za »okrajni ljudski odbor«, 64. izmeriti in zakoličiti smer za bodočo cesto ali železnico, 66. tamkaj, 68. redka planinska žival, 70. števnik v sestavljenkah, 71. nazivi, 74. mnogo, 76. okrajšava za »zgornji«, 77. neresničen, potvorjen, 78. zapoznel, prepozen, 80. toaletna maža, 81. naprava za boljše sprejemanje radijskih valov, 82. želje, 88. elektrotehnična mera, 89. resen; tak, ki mu ni za norčije, 91. celoten, neokrnjen, 92*. kruti rimski cesar. 93. števnik, 94. slovenski zgodovinar, 95. ovit z vrvjo, 96. dežela v Indokini. 97. del statev, 100. vrtni sadež, 101. žig, 102. obmejni finančni uslužbenec, 103. preudarnost, dobra miselna priprava. Navpično: 1. spoštljivo nagovarjati, 2. tanka in trda prozorna tkanina, 3. plazovi, 4. Perzijec, 5. trebušna bolezen, 6. ljubkovalno žensko ime, 7. veznik, 8. ime za skupino športov, 9. afriška ptica, ki ne more letati, 10. vrsta vrbe, 11. pi-pec, 12. ploskovna mera, 16. borišča v cirkusu, 17. kotlina z istoimenskim jezerom ob ju-goslovansko-grški meji, 18. veliko rusko mesto blizu izliva Dona, 19. s trkanjem iztresem, 20. pritrdilnica, 21. poželenje, 22. premikanje po zraku, 23. prodajalec platna, 25. kazalni zaimek, 28. oziralni zaimek, 29. poplah, klic k orožju, 30. glavno mesto prijateljske Burme, 32. dežela pritlikavcev v »Gu-liverjevih potovanjih«, 35. igra s kartami, 37. plakam, 38. prav tako, 44. časovna enota, 47. konec življenja, 48. rdečeglav, 49. središča vrtenja, 50. oziralni zaimek, 51. medmet, 52. kij, bat, 53. ocenjevalke, 55. povodna rastlina, iz katere se pletejo predpražniki, 56. ne dobra, 60. popotnik iz kraja v kraj, 63. izobražen, 65. skladišče orožja, 67. moker, slab (o vremenu), 69. začinjeno, 72. morda, 73. razteleševalec, 75. osuplo pogledati, 79. sorodnik, 82. zmožnost obnavljanja preteklih dogodkov, 83. obdelano na nakovalu, 84. vrsta naših cigar, 85. eden največjih glasbenikov (opera »Figarova svatba«), 86. glina (množ.), 87. trije enaki soglasniki, 89. nikalnica, 90. ime albanskega voditelja Hodže, 92. predlog, 95. domače živali (perutnina), 98. roditelj, 99. tovarna avtomobilov v Mariboru, 100. vprašalni zaimek. »Alo!« je rekel Sprague, rejen gospodič kakih petindvajset let. »Cas je, da gremo na pot, Cok, vi in pa —.« Tu se je vprašujoče ozrl na Dimača. »Sinoči si nisem čisto dobro zapomnil vašega imena.« »Dimač.« Torej dobro, Cok in vi, gospod Dimač, pr&nita z nakladanjem čolna. Cok je pomenljivo pogledal Dimača. »Več kot za poldrugo tono je blaga, pa nama ne bosta prav nič pod pazduho segla. Boš videl.« Prenesti na plečih kar IVI tisoč funtov teže st« metrov daleč, ni bila ravno lahka naloga, in če jo čl®* vek lahko opravlja v divjem vetru in snegu, obut v težke gumijaste škornje, ni čudu, ako je na koneu obnemogel. ZA PRAZNIKE SMO VAM PRIPRAVILI NAGRADNO PRVOMAJSKO KRIŽANKO: PRI REŠEVANJU VAM ŽELIMO OBILO RAZVEDRILA. PRAVILNE REŠITVE POŠLJITE DO 15. MAJA NA UREDNIŠTVO »ZASAVSKEGA TEDNIKA«.; MED IZŽREBANCE BOMO PODELILI 5 DENARNIH NAGRAD: 1. NAGRADA — 2.000 DIN 2. NAGRADA — 1.000 DIN 3. NAGRADA — 1.000 DIN 4. NAGRADA — 500 DIN 5. NAGRADA — 500 DIN nudbe pošlrtlte na oglasni oddelek pod šifro: »Založniško pod- jetje v Sloveniji«. GRADBENO PARCELO ugodno prodam, Natančnejši podatki pri Mariji Zajc, Krško, Gubčeva li PRODAM TEŽKI VOZ v dobrem stanju, z nosilnostjo do 3.000 kg Janez Dimič, Artiče 2. UGODNO PRODAM dobro ohranjeni čevljarski šivalni stroj »Singer«. — Ogled: Obrtniška c. 10, Trbovlje 3. PRODAM le:p globok otroški voziček. — Dimic. Trbovlje. Trg Svobode 4. PRODAM HIŠO, skupno z gospodarskim poslopjem. Zemljišča čez 2 ha. Ugodno za rudarja ali upokojenca. Naslov v upravi našega Usta. MLEKARNA RADEČE razpisuje mesto blagajničarke, vešče tudi vodenja administracije. Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe takoj. Na poti od restavracije »Turl9t« v Trbovljah proti Polaju sem izgubil očala s temnim roženim okvirom. Najditelj naj jih odda proti nagradi; v upravi lista. OBVESTILO Sindikalna podružnica okrajnih cestarjev Trbovlje bo na dan 1. maja razvila zastavo svoje podružnice. Razvitje bo v Gasilskem domu v Sevnici s pričetkom ob 14. uri. Po slavnostnem delu prosta zabava s plesom. Vabljeni! PREKLIC Preklicujem besede, izrečene proti Jožetu Černeliču, rudarju iz Krištandola 3, — Milena Bede-ntk, Hrastnik V1 KAJ BOMO VIDELI PRIHODNJE DNI V KINU V ZGORNJIH TRBOVLJAH? Voren Ingram, tovarna«- dirkalnih avtomobilov, pošlje svojega agenta v Italijo, da bi podkupil nekega znanega konstruktorja. Ker mu to ne uspe, ukrade agent 0’Donovam inženirjeve načrte. Takrat povzroči v revolverskem spopadu požar v tovarni. Ingram Je hotel dobiti 0’Donovana iz Italije, zato ie na zvit način nagovoril člana svoje tekmovalne ekipe Billa Fraserja, naj vzame 0’Donova kot sotekmovalca v tekmi Firence—Locarno. Ker Fra-ser ni vedel za Ingramove spletke. je 0’Donovana sprejel, toda Freserju njegovo dekle na kontrolni postaiii sporoči, kdo je 0’Donovan in da ga ta namerava pred prehodom čez mejo ubiti. Med vožnjo je prišlo do borbe, v kateri Je Fraser ostal zmagovalec, 0’Donovan pa je z avtomobilom zdrvel v prepad . ,. Ta film, ki je posnet v barvah, bo na sporedu v kinu »Svoboda— Trbovlje II« od 1. do 5. maja. Mr Hrt m lili MVC liga Tudi na tujem igrišču prepričljiva zmaga Aluminij (Kidričevo) : Rudar (Trbovlje) 1:4 (0:2) Za rad i zadnjih dogodkov — v mislih imam tu predvsem tekmo Sloboda : Kladivar, ki je bila na protest Celjanov pretekli teden dokončno verificLrana s 3:0 p. f. v korist Kladivarja — smo z zanimanjem pričakovali, kaj bo prinesla prejšnja nedelja, saj se je razlika med vodečim Rudarjem in drugomestnim Kladivarjem s tern zmanjšala na 3 točke. Rudarjeve! so tokrat uspeLt to razliko obdržati. Igra je bila hitra in lepa, kar velja zlasti za Rudarjevo moštvo, saj so fantje zaigrali lepo in kar je še bolj važno — učinkovito. Gostje v Ki- Repuhliška košarkarska liga MARIBOR : RUDAR 65 : 43 (25:2*) Kot smo že poročal', Je »Rudar« svojo prvo tekmo odigral z lanskoletnim republiškim prvakom »Mariborom«. »Rudarjevi« igralci so s svo-Jo igro dokazali, da so prav resen tekmec, saj so bili v prvem delu igre uspešnejši od domačinov ter odšli na oddih z enim košem prednosti. Na žalost pa so morali v drugem delu igre zaradi petih osebnih napak zapustiitd igrišče kar štirje igralci »Rudarjeve« prve ekipe, zaradi česar je domačinom uspelo izenačiti igro, pa tudi znatno povečati razliko zadetkov v svojo korist. Kljub temu pa lahko rečemo, da so »Rudarjeve!« presenetili z dobro in temperamentno igro ter upamo, da bodo v prihodnje prinesli domov razen košev tudi točke. šahovske novice Pred kratkim so v internatu Industrijske rudarske šole v Trbovljah (gostovali šahisti Tehniške srednje šole iz Vidma-Krškega. Po zaniimi triurni borbi so zmagali revirčani z 8:4. Po dvoboju so si gostje ogledali Trbovlje. Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki je bišo v Ljubljani v počastitev vn. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, sta sodelovala tudi dva ša- P h l deset.m igrale, m »e ulil med njim; najboljši : Ivan Kastelic. Lenič in Franc Mrežar, pri domačih pa so bili strelci Sulja-gič 2. Golič im Čurin. V predtekm. so brežiški mladinci premagali svoje sovrstnike trboveljske Svobode z rezultatom dričevim so bilj v znatni premoči in je razmeroma vtseka zmaga popolnoma upravičena. Za Rudarja sta bila uspešna Opresnik (2) in Knavs (2). za goste pa srednji napadalec. Šahovski in strelski dvoboj na Jagnjenici V okviru praznovanja dneva mladosti so se v nedeljo na Jagnjenici pomerili mladinci Svib-nega in Jagmjenice v streljanju in šahu. V šahu Je bil rezultat neodločen, v streljanju pa so zmagali Jagnječani s 362:312 krogi. -ik 3:0. Strelci: Šetinc, Simčič vanovič Zi- Hcdsčs : Ruda: (Senovo) 3:0 (1:0) V nedeljo Je radeška nogometna enajstorica gostovala na Senovem in v ostri prvenstveni tekmi pred več kot 400 gledalci pospravila dve dragoceni točki. Radečam so bili terensko in tehnično bo-ljše moštvo in Je njihova zmaga povsem zaslužena. Najboljši na igrišču sb bili Martinšek, Novak in Ereznikar iz Radeč in desna zveza »Rudarja«. Gole sta dala Mlinar (2) in Ernesti (1). V nedeljo bodo Radečami igrali v Krškem proti »Partizanu« in se tamkajšnji športni javnosti obeta zanimiva tekma. Zvezna rokometna liga Meta trboveljskega Rudarja, prvokategornik Hinko Jazbec mlajši in dru/golkaitegoirniik Mirko Sri-bar. Na turnirju je sodelovalo 41 najboljših brzotpoteznih igralcev, V polfinalu je Sribar zasedel 8. mesto in se taiko uvrstil na 22. — 24. mesto. Jazbec je v svoji skupini zasedel 4. mesto za mojstrskimi kandidati Crepinškom, Trampužem in Stupico z 8,5 točke od 12 močnih, v finalu je zasedel častno 14. mesto s 4,6 točke. Prvak Slovenije je postal Ljubo Crepinšek z 10 točkami. — Izven konkurence je zmagal makedonski mojster Sofrevski z 12 točkami. (n) Brežice : Svoboda (Trbovlje) 4:0 (1:0) Srečanje NK Brežice in NK Svoboda iz Trbovelj v VI. kolu spomladanskega tekmovanja celjske podzveze se je končalo s 4:0 (1:0). Zmaga domačinov je bila zaslužena In so bili ves čas v terenski premoči. Gostje so nasto- Naročile Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavske-ga kraja Dve tekmi — dye točki Prejšnjo nedeljo je Rudar iz Trbovelj igral z jesenskim prvakom Zeljezničarjem iz Beograda, k; bo po vsej verjetnosti tudi letošnji državni prvak. Domačim ni uspelo zadržati hitre in tudi tehnično zelo dobre napadalce gostov, med katerimi je bilo tudi nekaj državnih reprezentantov. Do stanja 12:10 v korist gostov je biila igra skoraj enakovredna, toda proti komcu je ]e prišla do veljave rutima in gostje so povečali razliko tako. da je ba končni rezultat 18:11 (10:8). Gole za Rudarja so dosegi:-. Radej 6, Zupančič 2, First 2 in Berger 1. V Se drugače pa je bilo naslednji ponedeljek v igr} z Radnič-kim iz vailjeva. ki so ga domačo premagali z rezultatom 15:1/1 (8:5) in« taiko osvojili dve točki. Nedvomno pa bi bili rezultat ob večji Vazfltfiivosti napadalcev lahko še večji, sai so gostje razen nekaj izjem pokazali le povprečno Igro. V obeh tekmah se je izkazal vratar Rudarja Lopam, ki je zlasti v drugi tekmi ubrana! nekaj zelo nevarnih strelov. — Tokrat so bili uspešni za .revirčane: Radej 4, First 4. Zupančič in Plevčak po 2 ter Berger, Turk in Za/gar po l. Prvo srečanje z brigadirji v rokometu Brigadirji In dijaki brežiške gimnazije so v tesnem stiku. Dvakrat so se pomenili v rokometu in obakrat so icnelij dijaki »srečno roko«. Prvo srečanje se je končalo z rezultato-m 18:11. Za drugo srečanje pa so se brigadirji bolj pripravili. Ekipo so sestavljali člani novosadske, ba-njaluške ln gorenjske brigade. Kljub temu pa se niso mogli upirati hitrim akcijam dijakov, ki so skoraj vsako žogo, vsak prosti strel realizdraill v gol. Končno stanje — 24:14 za dijake. -k rištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA »■V Riše: J. Spitaler eom), kot je razvidno z etiket na vrečah — 5 kalivostjo 96 odstotkov, čistočo 99-97 odstotkov ter razkuženo (uporabno le za seme!). V Slovenijo so bile uvožene samo zgodnje sorte (s krajšo vegetacijsko dobo — okoli 80 do 90 dud). Prav ta sorta Wi-soonain 270 je določena za področja z vlažnejždm in hladnejšim podnebjem — na sploino vsa SloveniHa, posebno pa za hribovite predele — konkretno ves predel trboveljskega okraja od Kriškega do Zagorja ter višji predeli področij KZ Artiče, Videm, Globoko, Plšece, Cerklje. Velika Dolina itd. Ce hočemo v Spodnjem Posavju doseči zastavljeni kmetijski načrt, ge moramo najprej seznaniti z njgm, z nalogami, ki les niso majhne in ki prav tako zahtevajo od vseh kmetovalcev tesno In tudi ekonomsko sodelovanje v borbi za dvig eenej-že proizvodnje. Le tako se bomo odtrgali od sedanjih proizvodnih rezultatov in v toku 5 let povečali kmetijsko proizvodnjo za 50 odstotkov. Kako bomo to dosegli? Predvsem z dobro voljo in pametno uporabo vseh pridobitev znanosti in tehnike. In znanost in tehnika sta tudi v kme-tistvu pridobila toliko, da ne bi smeli več tarnati nad količinsko in kakovostno proizvodnjo, ki jo imajo sedaj. V tem in še naslednjih člankih bom skušal prikazati nekaj osnovnih nalog in načinov, kako bi začeli z racionalnejšo proizvodnjo. Danes bi se seznanili g hibridno koruzo. Koruza zavzema v posameznih državah velike površine da so vso hibridno koruzo (80 tisoč kilogramov) že pokupili kmetje mariborskega okraja, da je semena umanjkalo pri mnogih kmetijskih zadrugah na Dolenjskem itd. V mnogih krajih, kjer so se zadružniki prepričali o koristnosti kooperacijske proizvodnje, so šli v garantirano proizvodnjo — v sodelovanje v proizvodnji s svojimi KZ in si s tem zagotovili seme, reprodukcijski material — gnojila, zaščitna sredstva itd., strokovno službo, planirani pridelek, delitev čistega dobička in seveda tudi prodajo. Tudi pri nas bomo vse, ki bodo želeli sodelovati v pogodbeni proizvodnji, vključili v gospodarsko, načrtno proizvodnjo. Po republiškem planu razvoja kmetijstva smo prelteli 23 tisoč kilogramov uvožene hibridne koruze, ki je vsa priznana, sortno čista, razkužena s kvaliteto semenskega materiala. Iz Amerike smo prejeli sorto »VVisconsin 270«, potrjeno kot izbrano semensko blago (Wi-sconsin certified Hybrid seed MOTIV IZ SKLENDROVCA (perorlsba) (Gorjanci.) Ta sorta je najzgodnejša in po rasti nižja. Druga sorta, ki smo jo prejeli, je »VVisconsin 355 A«, poznejša (rastna doba ojcoli 10 dni več, ali povprečno 90 dni), ki je bo-hotnedša od sorte VVisconsin 27o ter je namenjena predvsem za nižinske predele spodnjega Posavja. Ta štirikratni hibrid je iz Avstrije (na etiketah vreč piše: Hanrachsche Giiterdirek-tion Bruch a. d- 1 Oesterreich). Tudi to seme je razkuženo proti glivičnim boleznim. Obe sorti se dobita v etiketiranih vrečah po 50 kg, za 1 ha pa se porabi 40 do 45 kg semena. Ker sta sorti po rastnosti in vegetacijski dobi nekoliko različni, priporočamo, da se sorta VVisconsin 270 seje gosteje, in sicer na razdaljo 65 x 53 ali na 1 ha okoli 60 tisoč rastlin. Sorta VVisconsin 355 A pa se seje redkeje in to na razmak 70 x 55 ali na 1 ha nekaj nad 50 tisoč rastlin (52 tisoč). Agrotehnika je takšna kot pri navadni koruzi. Vemo pa, da je za dobre pridelke potrebna pravilna in pravočasna priprava zemlje ter gnojenje prav tako premišljeno in kompletno. Za pridelek nad 60 q bomo morali uporabljati vsaj sledeče doze gnojil na 1 ha (kolikor nam analize zemlje ne pokažejo drugačno stanje in zaloge hranilnih snovi v zemlji): Nitramonkala 250 kg, super-fOsfata 500 kg in kalijeve soli 200 kg. Kjer so kisla tla, je priporočljivo uporabljati zmleti apnenec, ki ga trosimo na vsake 4 leta in to Po 5 tisoč do 10 tisoč kg na hektar, odvisno od stanja kislosti zemlje. Poskusi »o pokazali, da se je pridelek s samo uporabo apnenca povečal tudi za 100 do 200 odstotkov- Na splošno naJ prikažemo plan zasetve s hibridno koruzo za leto 1958. V Sloveniji bomo zasejali 5 tisoč ha površin, na področju naših kmetijskih zadrug pa: ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha Artiče Čatež Raka Krško 29 ha 26 ha 24 ha 80 ha KZ Bizeljsko 50 Globoko 16 Brežice 25 Krška vas 13 Vel. Dolina 28 Dobova 50 Videm 22 Brestanica 30 Pišece 25 Cerklje 14 Kapele 28 Zadružniki Spodniega Posavja, ki so hoteli, sc tudi videli pred kratkim ameriški strokovni film o hibridni koruzi (v Ameriki sejejo 90 odstotkov hibridne koruze) in se seznanili, da je hibridna koruza proizvod križanja odbranih linij koruze, da daje mnogo večji pridelek, ke.r ima združene najboljše lastnosti svojih staršev, da je odpornejša proti suši, boleznim in da je izenačena v rasti. Kmetovalci — sežite po dobrem semenu in se vključite v borbo za racionalnejšo proizvodnjo I Inž- Mile Pleterski CEPLJENJE SADNEGA DREVJA NA KMETIJSKEM POSESTVU V BOSTANJU KPPZ Brežice uspešno opravlja svoje naloge NOVE POTI V RAZVOJU NAŠEGA KMETIJSTVA V enoletnem delu je Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v P 3’žicah kljub začetnim težavam in pionirskemu delu v novi obliki zadružne organizacije izvršila pomembno delo v razvoju zasavskega kmetijstva. Lani je delovala na območju celega okraja Trbovlje, letos Pa je ustanovljena Zadružna poslovna zveza v Sevnici prevzela severni del Zasavja, brežiška zveza pa območje občin Brežice, Videm-"Krško in Senovo, ki so v glavnem kmetijski predeli okraja. V enoletnem delu je brežiška zveza zrastla v pomembno gospodarsko organizacijo z nad 100 zaposlenimi ljudmi, 7 samostojnimi obrati in več važnimi dejavnostmi, od katerih je najpomembnejša kmetijska pospeševalna služba. Vsi obrati proizvodnega in uslužnostnega značaja so, razen Mlekarne v Brežicah, gospodarsko aktivni in pomembni za naše kmetijstvo. Vprašanje mlekarne pa je problem' žično (kakor tudi drugod) predvsem zaradi sorazmerno malih količin odkupljenega mle- ka in večkrat tudi njegove kvalitete, Z izboljšanjem odkupne mreže in z racionalnejšim delom je tudi tu upati na boljše uspehe. Pomembni sklepi za specializacijo kmetijske proizvodnje v obratih kažejo nove poti v gospodarstvu zveze. Tako bodo vinogradniško posestvo v Pišecah preusmerili na vinogradništvo in sadjarstvo, kmetijsko posestvo v Mokricah na plantažno sadjarstvo in vzrejo pohancev, posestvo v Brežicah pa na vrtnarstvo in hmelj. Ta preusmeritev t • vsekakor pozitivno vplivala na dvig kmetijske proizvodnje kakor tudi za zgledovanje vzorne proizvodnje proti kmetijskim zadrugam in individualnim proizvajalcem. POMOČ KMETIJSKIM ZADRUGAM KPPZ Brežice je v okviru svojih možnosti pomagala in sodelovala s 15 članicami — kmetijskimi zadrugami svojega območja. Kmetijska pospeševalna služba zveza pa imr le 1 agronoma in 6 kmetijskih tehnikov, ki Bpričo preusmeritve kmetijstva in splošne obnove pri najboljši volji ne zmorejo vsega dela. Izčrpna razprava o tem vprašanju na nedavnem občnem zboru KPPZ je pokazala na nujno potrebo po kmetijskih strokovnjakih. Tako naj bi vse kmetijsko zadruge imele srednji kmetijski kader , kj bi opravljal delo na svojem območju ob sodelovanju z neizkoriščenimi nižjimi kadri in naprednimi proizvajalci — sama zveza pa bi imela visokokvalificirane ljudi za pospeševalno delo po referatih po-, samezniih proizvodnih področij.’ Tako bi prišli do prave razdelit-! ve kmetijskih strokovnjakov in uspešnega dela v razvoju kmetijstva. KOOPERACIJA Kooperacija pomeni medse bojno sodelovanje, ki naj bo osnova pravega sodelovanja med - Vn-ei.ijakimi proizvajalci in zadrugami. KPPZ Brežice je pri- čela e široko akcijo za razvoj tega načina proizvodnje v kmetijstvu. Doseženo je že nekaj uspehov s takim sodelovanjem, ki obeta hitrejši razvoj kmetijstva, povečanje hektarskih donosov in uspešnejše gospodarjenj« naših kmetovalcev. Tako sodelovanje je osnova za dosego kreditov v kmetijstvu in velika pridobitev v obnovi. Sleherni kmetovalec, ki se bo odločil za tako sodelovanje, bo užival polno pomoč kmetijskih strokovnjakov in imel sam veliko večje koristi, kakor če bi delal na individualni podlagi. — Izvršene so vse priprave za vzrejo belo-mesnartdh svinj — bekonov v teži 90—100 kg, kar je najboljša gospodarska vzreja svinj. Določene minimalne odkupne cene za take prašiče so poroštvo družbe za dvig in rentabilnost proizvodnje. Tudi prehod na pridelovanje hibridne koruze obeta našim kmečkim gospodarstvom večje dohodke in zagotovitev močnejše krmske surovinske baze. NOVI NAČINI DELA V OBNOVI Kmetijski strokovnjaki zveze so v preteklem obdobju pripravili veliko elaboratov za obnovo hmeljišč, vinogradov in sadnih nasadov. V Brežicah so letos uredili 10 ha modemih hmelj-skih nasadov in vlada med kmetijskimi proizvajalci za to novo kulturo veliko zanimanje. Pripravljeni so prav tako elaborati za obnovo 27 1 vinogradov in 4 ba sadovnjakov. Zveza ima lasten laboratorij za preiskavo zemljišč, ki igra pomembno vlogo pri obnovi in v naprednem kmetijskem gospodarstvu. Na kritiko o cenah teh analiz so strokovnjaki dokazali, da je ta izdatek prav majhen v primerjavi s koristmi, ki jih ima investitor od boljšega gospodarjenja in izkoriščanja svoje zemlje. Kmetijska strojna služba v okviru zveze je izpopolnila svoj strojni park, z izjemo nekaterih priključkov, ki pa se pričakujejo te dni. V preteklem letu so s stroji zrigolali nad 20 ha zemljišč in opravili mnogo strojnega dela v kmetijstvu. Pogoji za uspešno delo in za pocenitev takih uslug je pa vsekakor zduževanje kompleksov v večje površine. Predvsem je nujno taka dela pravočasno planirati po obdelovalnih odsekih, tako da bo ta služba lahko pravočasno in kvalitetno izvršila vsa dela. IN PERSPEKTIVNI PLAN RAZVOJA KPPZ Brežice je izdelala v skladu z okrajnim 'perspektivnim planom svoj plan nadaljnjega razvoja kmetijstva. Ta plan, ki je bil dostavljen vsem kmetijskim zadrugam in oblastnim organom, nazorno kaže predvideni napredek kmetijstva. Na občnem zboru zveze je bilo poudarjeno, da je treba skladno s razvojem obnove vinogradov in sadovnjakov skrbeti za trsni in drevesni material, ki bo po sedanjih pokazateljih zagotovljen. Obstoječo trsnlco v Pi-šeoah bodo povečali, drevesnica v Boštanju in Leskovcu pa bo zadostovala za potrebe obnove sadovnjakov. Delegati iz Vidma-Krškega so sprožili pomemben predlog, da bi se v njihovih hribovskih senčnih predelih lotili nasadov višenj, ki so zelo iskane kot surovina v proizvodnji. Po besedah predsednika OZZ Trbovlje, tov. Toneta Zupančiča, je nujno, da pride do tesnega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in proizvajalci, ker e tako bomo lahko dvignili kmetijsko proizvodnjo in z njo standard samih kmetovalcev in vseh ostalih delovnih ljudi. Z uporabo kreditov, agrotehničnih ukrepov, mehanizacijo in specializacijo dela v kmetijstvu je podan pogoj za večje hektarske donosa-Z dvigom kmetijske proizvodnje na aven agrarne proizvodnje v drugih naprednih državah bomo dosegli konkurenčne cene, ki bodo ugodno vplivale na domači trg in ustvarjale vse pogoje za uspešen Izvoz. —«K hrastniSki mladinci bodo popravljali cesto orne zemlje (v Jugoslaviji okoli 2490.000 ha. v KPPZ Brežice okrog 3.300 ha). Za kaj vse se uporabila koruza, je znano, vemo tudi, da »e vse premalo uporablja za silažo in da so iuuH hektarski pridelki koruze še zelo nizki (v OLO Trbovlje do leta 1956 le 15.7 q na hektar, v preteklem leto 22 q na hektar). O vzrokih, zakaj so pridelki tako nizki, je bito v strokovnih čsoopiizlh (»Kmečki glas« in dr.) te večkrat povedano. Moramo peč za visoke pridelke upoštevati agrotehnične ukrepe, med katerkai sta žeto važna: uporaba priznanega, dobrega in razkuženega semena ter zadostno gnojenje (od 600 do 950 kg umetnih gnojil na hektar). Pri upoštevanju agrotehničnih ukrepov bomo lahko dosegli 50 do 60 in celo več kot 70 stotov na en hektar. Pri lanskoletnem tekmovanju so tekmovalci pri koruzi dosegU tudi preko 60 odstotkov (zadružniki iz KZ Kapele) — nekateri v Jugoslaviji tudi preko 90 q na hektar- To 10 dokazi, da lahko dosežemo enake reaoltate tudi na drugih njivah, če upoštevam« napredke* kmetijske znanosti. Naša naloga Je, da pomagamo doseči planirane pridelke. In eden od vatnih ukrepov je ■poraba dobrega semena hibridne koruze, k( te sa(no po sebi daje tudi 3« do 50 odstotkov vučde pridelke kot navadna koruza. Čeprav Je cena hibridne koruzen ISO din za kilogram, Je rentabilnost le vedno znatna in to se lahko vsak kmetovalec prepriča sam pri dejstvu, da seme hmmUJs dve leti. Finančni efekt je boljši in to je tndt najvažnejše. Zato i»i čudno. 2a£ay hotne sejali hibridno /eoruzo ? SOATHA CHRISTIE 25 Hiša na sipini KRIMINALNI B0MAN »Kaj več mi nočete povedati, madame?« »Ne — to je vse. Sedaj bom pa kupila nekaj cvetic in pogledala, kako gre Nick.« »Ah, to je pa res lepo od vas. V ostalem pa se vam zahvaljujem za odkritosrčnost.« Ošinila ga je z ostrim pogledom; hotela je še nekaj pripomniti, a si je premislila in odšla iz sobe. Pri tem, ko sem ji odpiral vrata za slovo, ml je podarila bežen smehljaj. »Da, da, zelo je pametna,« je mrmral moj prijatelj, vendar Hercule Poirot nič manj.« »Kaj mislite s tem?« »Da je J>ilo zelo lepo ln pametno od nje, spoprijateljiti se s premoženjem Jima Lazarusa.« »Povedati vam moram, da se ml vaša pripomba gnusi.« »Mon cher, vedno imate pravo reakcijo na nepravpm mestu. Trenutno ne pride v poštev taktnost. No, če ima gospa Rice vdanega prijatelja, ki ji z bogastvom lahko izpolni vse želje — potem pač ne vidim potrebe, da bi madame Rice umorila svojo najboljšo prijateljico!« »Ah!« sem se začudil. «S’est ca ..., ah’!« »Zakaj niste zadržali hladne plavolaske, da bi ne odšla v sanatorij?« »Zakaj naj bi se izdal, da imam tudi jaz roko pri tej stvari? Ali morda Hercule Poirot preprečuje mali Nick sprejemati svoje prijatelje? Kakšen •mešen domislek! Zdravniki in bolničarke ugovarjajo. Predvsem sitne bolni-Oarke, prepolne odredb, predpisov in zdravniških ukazov!« »Ali se ne bojite, da bi znal le eden ali drugi priti do nje? Ce Nick vztraja na tem?« »Nihče, dragi moj Hastings, ne bo prestopil praga ra«''« mene in vas. Cim prej se spraviva na pot, tem bolje.« Ne da bi se predhodno najavil, Je ta trenutek stopil čez prag v obo Oeorge Callenger, zaripel od jeze in ogorčenja. »Mi hočete vsaj povedati, kaj to pomeni, mr. Poirot?« J,.- nadrl mojega prijatelja. Telefoniral sem v ta prekleti sanatorij, kamor ste zavlekli Nick, povprašal po njunem počutju in kdaj bi jo lahko obiskal. No, ln tedaj sem dobil sporočilo, da so zdravniki vsak obisk prepovedali. Kaj se to pravi? Kar odkrito? je to vaše delo mr. Poirot? Ali pa je Nick zaradi razburjenja resno zbolela?« »Monsieur, zagotavljam vam, da v vsem svojem življenju nisem še Izdelal navodila za bolnišnice in slične ustanove. Kako bi se kaj takega upal? — Zakaj ne pokličete zdravnika — kako se že piše? Aha, Graham ... doktor Graham.« »Sam že poskrbel, mr. Poirot. Odgovoril je, da se Nick počuti tako, kakor je po vsem tem pričakovati — običajne čenče. Poznam se te trike, ker je moj stric zdravnik. Zdravnik za živčne bolezni v Londonu, na Harley Streetu za psychoanalyse ln vso to šaro. Tako vem, kako se sorodnike in prijatelje s sladkimi besedami zadržuje. Vendar v tem primeru vem, da Nick nikakor ni tako bolna, da bi ne mogla koga sprejeti, razen če vi mr. Poirot tičite za tem.« Prijatelj je opazoval mornarja s prizanesljivo dobrohotnostjo tn ni bilo prvič, da je imel Poirot sočutje z zaljubljencem. »No, tedaj me poslušajte, mon aml,« je dejal. »Ce bi se nekomu dovolil obisk, potem se ostalim ne more odbiti. Razumete. Ali vsem ali nikomur. Midva oba, vi in jaz želiva gospodični varnost. Dobro. Zato pravim — nobenemu.« »Potem se uklonim,« je mrmral. »Toda ...« »Pst! O tem ne bova več zgubljala besed, celo pozabila bova, kar sva govorila. Sedaj je namreč potrebna največja previdnost.« Poirot je smeje se odkimal z glavo. »No, in sedaj,« ml je dejal, ko so se zaprla vrata za vihravim kapitanom, »medtem ko se bodo sešit mr. Challenger ln madame it. morda tudi Jim Lazarus v cvetličarni, se hočem v miru odpeljati v sanatorij.« »Da, tam dobiva odgovor na ta tri vprašanja?« »Da, čeprav že vem za odgovor,« je pristavil zvito. »Kako.. .?« •Seveda, Hastings.« »Toda, kdaj ste ga našli?« »Ko sem pospravljal zatrk, mon chere. Nato se mi je zastrmel v obraz. »Nikar me ne mučite že vnaprej!« sem vzkliknil. »Ne, hočem, da slišite odgovor iz njenih ust. Nato — da bi moje misli speljal drugam — mi je ponudil odprto pismo. Bilo je mnenje o vrednosti slike starega Nlckolasa Buckleya, ki je bila cenjena največ na dvajset pfuntov. »S tem je ta točka pojasnjena,« je menil Poirot. »Nobene miši v tej mišji luknji!« sem dejal. Ta moj izrek bi sl bil Poirot še pred leti ob kakšni drugi priložnosti bolj vtisnil v spomin. »Ho, se še spominjate .. .?« se je smejal prijatelj. »Da, res. Nobene miši v oni mišji luknji. Dvajset pfuntov ln mr. ’ azarus Je ponujal petdeset. Precej slaba vrednostna presoja za očitno tako pametnega mladega gospoda!« • * • \ V senatorlju, kt Ja stal na vrhu nekega griča In se je razgledoval daleč čez zaliv, nas je sprejel belo oblečen vratar ter nas popeljal v neki r»aH prostor, kjer se nam je takoj pridružila neka bolniška sestra. Pogled na Poirota ji je zadostoval. Bržkone ji Je dr, Graham natančno opisal mladega detektiva, In v resnici se je opis tako točno ujemal v vsem. da je sestra le s težavo udušlla smehljaj. »Miss Buckley je zelo dobro spala,« je povedala. »Hočete z menoj gor?« Najinega varovanca sva našla v čedni sobici, a skozi široko okno so »• razlivali sončni žarki. Na ozki železni postelji je bila videti Nick kot utrujen otrok. Lica so ji bila bleda, a oči sumljivo rdečkaste. »Dobro je, da sta prišla,« je zašepetala, ko sta stala ob njeni postelji. Poirot je vzel malo dekliško roko med svoje. »Pogum, gospodična. Se vedno ostane nekaj, za kar se splača živeti.« Pri teh besedah Je trznila in njene temnomodre oči so Iskale njegov obraz. »Ali bi ml, gospodična, ne hoteli sedaj povedati, kaj vam sedaj povzroča skrbi. Ali naj sam uganem. Ali vam lahko izrazim svoje nagloblje sočutje, mademotselle?« S V njena bleda lica Je planila rdečica. »Torej veste. Sicer Je pa tako vseeno, kdo in koliko Jih sedaj ve — sedaj ko je vse mimo, sedaj, ko ga ne bom nikoli več videla.« Njen glas so zadušile solze. »Pogum, gospodična.« »Zadnje tedne sem pozabila ves svoj pogum, mr. Poirot. Upala sem ln upala — ln nazadnje proti svojemu prepričanju.« Ne da bi vedel svetovati, sem pogledoval zdaj ei.ega zdaj drugega Razumel nisem niti besede.« (Dalje prihodnjič.) Zadružna hranilnica in posojilnica IB IR E Z II C E Čestita za praznik i. maja ~ ~ vsem svojim cenjenim komitentom ter istočasno želi, da bi kmetijske zadruge v perspektivi zadovoljivo Izvedle svoje poslanstvo pri socialistični preobrazbi našega kmetijstva ob tesni po-moči in sodelovanju Zadružne hranilnice in posojilnice, katera bo s finančnimi sredstvi vsepovsod, vjerkoli bo to narekovala potreba, kreditirala akcije za sodobno obnovo kmetijstva in za raz-vijanje blagovne kmetijske proizvodnje. Gostilna PRI DIMNIKU Delovni kolektiv TOVARNE * * v RADEČAH Čestita vsem prebivalcem trbovel|skega okraja k delavskemu prazniku 1. MAJU. Ob mednarodnem dnevu dela čestita vsem kolektivom In investitorjem ter jim želi še več uspehov v nadaljnji Izgradnji socializma. Kolektiv SGP »ZASAVJE« Trbovlje EDO KAVŠEK nudi svojim cenjenim gostom vse vrste alkoholnih pijač in mrzla jedila. Za obisk se priporoča in čestita vsem za 1. MAJ EDO KAVŠEK DELOVNI KOLEKTIV £lektro TfbovUe Čestita vsem delovnim kolektivom k DOSEŽENIM USPEHOM IN JIM POŠILJA ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA — 1. MAJ! NAJ ŽIVI DELAVSKI PRAZNIKI BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE ZA PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ POŠILJA VSEM DELOVNIM ' OKRAJA TRBOVLJE GRADBENO PODJETJE &at?a Videm-Krsko čestita vsem delovnim ljudem širom po domovini k prazniku delovnih ljudi — 1. NAJU. Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB NOV Okrajni sindikalni svet Okrajni komite LMS Okrajni odbor zveze »SVOBOD« in prosvetnih društev in vse ostale množične organizacije TRBOV 4 Udu NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ! Čestitkam za 1. MAJ se pridružuje tudi ( KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »Preskrba« v ZAGORJU ob Savi ORČINSKI LJUDSKI ODROR OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE EN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU — 1 MAJU. Občinski ljudski odbor Radeče Občinski komite ZK Radeče Občinski odbor SZDL Radeče *n vse množične organizacije Občinski komite LMS Radeče ČESTITAJO , ob delavskem prazniku — 1. MAJU. ............................................................ ..............................................................................ftttttf t »ttttMM Kmetijska proizvajalna poslovna zveza BREŽICE čestita od U tnalu vsem (tmeiifoftim ptoi§va)aieem naleta odtaja Trgovsko izvozno podjetje »Vino Biežice« se vedno bolj uveljavlja v izvozu naših domačih vin. Tako je podjetje lansko leto izvozilo na inozemski trg 250 vagonov vina, in to v Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Holandijo, Belgijo, Češkoslovaško, SSSR, Poljsko in Švico. — V izvozu so bila zajeta vina: >/» visokokvalitetnih, >/a desertnih in 1/a konsumnih vin, in ravno to zadnje je izredno važnega pomena za področje posavskega vinorodnega okoliša, posebno Bizeljskega, v drugi polovici lanskega leta je podjetje »Vino Brežice« doseglo pravo ravnovesje na zunanjem tržišču s celotnim asortimentom, to se pravi, lahko je dalo na trg vse, kar ta zahteva in potrebuje. Stalni krog odjemalcev iz 10 držav, ki si ga je podjetje pridobilo, nam dokaj zgovorno priča o priljubljenosti naših vin, saj je podjetje letošnje leto v prvem tromesečju že izvozilo 200 vagonov vina v tujino. Bilanca lanskega leta je pozitivna in je podjetje lahko dalo letos zadrugam še doplačila. Vina se v inozemstvo izvažajo v železniških cisternah. Prihajajo pa kupci tudi direkt-n-> v Brežice po vino sami s ka- Vino Brežice se uveli avba vse bolj m boli VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA 1. MAJ KOLEKTIV PODJETJA »VINO BREŽICE« jpioni in prikolicami. Tako so prve dni aprila t. 1. prišli v Brežice zastopniki podjetja iz Hamburga, k; so naenkrat naložili 260 hi vina. »Vino Brežice« nudi domača in vina iz ostalih vinorodnih področij Jugoslavije na debelo in drobno. V zalogi ima pristna domača bizeljska vina in vina ostalih posavskih vinogradov. Razen tega tudi'ostala jugoslovanska vina. Da podjetje res uživa sloves v dobrem poslovanju, nam potrjuje dejstvo, da so štajerski vinogradniki državnih posestev Podlehnik, Dravinji vrh, Kapela pri Radgoni in Vinarska zadruga Ormož zaupali svoja kvalitetna vina v izvoz »Vinu Brežice«. Okrog 40 vagonov teh vin je bilo letos že izvoženo. Zadružno vinarstvo Brda se je tudi odločila izvažati svoja vina podjetju »Vino Brežice«. Iz kleti v Brdih so letos že Izvozili nad 20 vagonov vina. Podjetje »Vino Brežice« namerava sporazumno z KZ, ki se ukvarja z odkupom in prodajo vina, urediti in koordinirati njihovo poslovanje tako, da bo leto za letom vlagala določena sredstva v fond za obnovo vinogradništva. DELOVNI KOLEKTIV Foliišl IZt&ovCfa pošilja vsem prebivalcem Zasavja borbene pozdrave ob mednarodnem delavskem prazniku — 1. MAJU. Klavnica V ZAGORJU ..............——..—..ttttt-TttTttttttttttl1111i KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »POTROŠNJA«, Zagorje z vsemi svojimi poslovalnicami čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. MAJU - in se priporoča. NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI 1. MAJI ..................... SPLOŠNA OBRTNA kovinarska ZADRUGA Videm - Krško IZDELUJE RAZNO LADIJSKO, INDUSTRIJSKO IN STAVBNO OPREMO. — CENE SOLIDNE — DOBAVA AŽURNA — IZDELKI KVALITETNI VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA I. MAJ DELOVNI KOLEKTIV čestita vsem delovnim ljudem za mednarodni praznik - 1. MAJ DELOVNI KOLEKTIV {•stila za 1. maj — praznik vsega delovnega ljudstva. Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije Želi še nadaljnjih uspehovl se sile za izgradnjo naše socialistične države Borbeni pozdrav za praznik 1. MAJ pošilja vsem delovnim ljudem KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK Naj živi praznik delovnih ljudi 1. MAJ! ...................................... ................................ .........................................................................................................................; So stinsfea xhcrntca za o tcraf TSrbovije Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM ČESTITA VSEM PRIJATELJEm DOBRE POSTREŽBE K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI 1. MAJU! j* Naše geslo jej MI VAM — VI NAM! šilili TRGOVSKO PODJETJE Potrošnia . TRBOVLJE z vsemi poslovalnicami čestita delovnim ljudem Zasavja k 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku. KOMUNALNO PODJET' »KOMUNALA« - BREŽICE kovinski, vodolnstalaterstvo, kleparstvo in ključavničarstvo; elektro, elektromehanlčna ln tehnična dela, TOBI servis, Radiocenter, sobosllkarstvo in pleskarstvo, gradbena in ostale dejavnost. ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM BREŽIC K 1. MAJU. • P? n ( Mestna pekarna I V BREŽICAH pji.' čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem k mednarod-|g: nemu prazniku — 1. MAJU. m jfg 'M I i i p g m čestitkam OB PRAZNOVANJU 1. MAJA SE PRIDRUŽUJE TUDI KMETIJSKA ZADRUGA zo.j. BREŽICE Kolektiv trgovskega podjeta »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SEROM PO ZASAVJU K 1. MAJU. s uslužnostnimi obrati: DELOVNI KOLEKTIV • rastm TRBOVLJE K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! Steklarna Hrastnik izdeluje danes vrsto steklenih izdelkov, ki smo jih morali prej uvažati. Tudi v bodoče se bo kolektiv boril za čbnboljšo kvaliteto. — Delamo za vso državo — za izvoz, za široko ljudsko potrošnjo, v zadovoljstvo ljudskih množic — vse za čimprejšnjo zgraditev socialistične Jugoslavije! ‘ TRGOVINSKA i J-: ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE z vsem svojim članstvom občine ZAGORJE, TRBOVLJE, HRASTNIK, RADEČE, SEVNICA, SENOVO, VIDEM-KRŠKO in BREŽICE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI Sivet p\a$nik detevnifi Lindi DELOVNI KOLEKTIV emitira tovarne Hrastnik ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE K DOSEŽENIM USPEHOM IN JIM ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ! Najboljši PORTLAND CEMENT vam nudi VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA K DELOVNIM USPEHOM IN JIM ŽELI ŠE NADALJNJIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA! \ 4 KOLEKTIV TRBOVELJSKE CEMENTARNE BO TUDI V BODOČE SKRBEL ZA DOBRO KVALITETO CEMENTA, KI JE SVETOVNO ZNAN, V SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO TISTIH, KI UPORABLJAJO NAS CEMENT. NAJ ŽIVI DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ — PRAZNIK VSEGA 8VETA1 Rudnika rjavega premoga v 3£-a$t!\ju od Savi ■n kolektivom naše domovine k prazniku L MAJA. lirUra je tudi obrat VARNOST, ki Izdeluje naglavne svetilk* a ventilatorje za zaplinjene jame, čistilce jamskih vozičkov: 9« so i« ostale signalne naprave za jame. Priporočamo kvalitetne in cenene lzde" »»eeooeem»♦♦»•••»•»♦•>»•••»*>•*»♦»• LJUDSKA OBLAClLNICA HRASTNIK pri Steklarni in Rošu v Hrastniku se zahvaljuje vsem svojim odjemalcem. — Hkrati pa želi vsem starim in novim obiskovalcem mnogo uspehov ob delavskem prazniku — 1. maju! Vsem svojim gostom čestita k prazniku — 1. maja gostilna JESENŠEK Jože Videm-Krško pri postaji in se priporoča. ČESTITKAM ZA PRAZNOVANJ F 1. MAJA SE PRIDRUŽUJE TUDI ••IMPER1AL” TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV , VIDEM-KRŠKO __________________________________________i Tovarna proizvaja vse vrste sulfitne, nebeljene In beljene celuloze, ovojni papir, časniški papir in srednjefini papir. Letos bo proizvodnja papirja in lesovine znatno večja kot lani. Tudi letošnje leto bo tovarna zadovoljila jugoslovanski trg z roto papirjem. Kolektiv čaka v letošnjem letu vrsta važnih nalog: dograditev oplemenjevalnice za proizvodnjo viskozne celuloze, postavitev četrtega kuhalnika, nakup novega papirnega stroja za izdelovanje novih vrst papirja. Proizvodne naloge, ki se postavljajo pred kolektiv te velike tovarne, so velike, toda vendar le-ta upa, da jih b« > ^kupnimi močmi zadovoljivo rešil. ovomo celuloze In papir!« Videm-Krško čestita vsemu delovnemu ljudstvu za praznik delovnih ljudi vsega sveta l.MJU KINO »SVOBODA« VIDEM se zahvaljuje za obisk vsem obiskovalcem kina na Vidmu ter jim obljublja, da bo tudi v bodoče skrbel za izbor najboljših tilmov in za razvedrilo in zabavo delovnih ljudi. Vsem obiskovalcem čestita za 1. maj. Kino ^•SVOBODA« na Vidmu Prav prijetno razvedrilo in oddih ter dobro postrežbo vam nndl Holel,Sremič4 ki se prav tako pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov za 1. MAJ. Valvasorjeva tiskarna Videm-Krško Izdeluje vsa kirjlgoveška in tiskarska deta hitro Cene solidne. Vsem delovnim ljudem čestita za t. MAJ KOLEKTIV Uredništvo in uprav« »ZASAVSKEGA TEDNIKA« čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije za 1. M A J ¥ dbetavsko ptosvetno društvo Svoboda Trbovlje II - sSa PRIREJA V PROSLAVO PRAZNIKA 1. MAJA V DOMU SVOBODE TRBOVLJE II PEVSKI KONCERT NARODNIH IN UMETNIH PESMI POD VODSTVOM DIRIGENTA PROFESORJA STANETA PONIKVARJA PRIČETEK KONCERTA JE V SREDO, 30. APRILA OB 19. URI VLJUDNO VABLJEN II limiiimmiiHiimimuMmiKNimiiiHimiaiiiiirnmiHoiHminHiffliNmiiiminiiuiiuur AVTOTRGOVINA - Videm-Krško SE. PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 1. MAJ, HKRATI PA OBVEŠČA KUPCE, DA IMA STALNO NA ZALOGI VES AVTOMATERIAL, MOTORNA IN NAVADNA KOLESA. 00** 000 00 tl*"1 00** čestita 1^ delavskemu prazniku — 1. MAJU — maloprodajni mreži in potrošnikom ter vsem ostalim poslovnim prijateljem.