LETNIK 13__ŠTEVILKA 11 2IRI, NOVEMBER 1974 Poslovni uspeh devetmesečnega poslovanja Zaključili smo tretje četrtletje in ugotovili uspeh tega obdobja. Ce se ozremo na podatke v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, lahko ugotovimo, da smo v temeljni organizaciji združenega dela Proizvodnja dosegli za 32 % več celotnega dohodka ter za 15 °/o več dohodka. Prav tako pa so zelo porastle pogodbene in zakonske obveznosti, nekoliko pa tudi osebni dohodki. Amortizacije nad predpisanimi minimalnimi stopnjami smo v tem obdobju obračunali v primerjavi z letom poprej za 21 % več. Glede na to, da so se zvišali tudi materialni stroški v precejšnji meri, je nujno, da bomo morali v zadnjem trome-sečju vsestransko upoštevati dejstvo, da je potrebno storiti vse tako pri povečanju produktivnosti, kakor tudi pri znižanju materialnih stroškov, da bomo dosegli uspeh, ki si ga želimo. V temeljni organizaciji združenega dela Prodaja se je celotni dohodek povečal za 10 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, dohodek pa kar za 32 %. Kakor v temeljni organizaciji združenega dela proizvodnje, so tudi tu porastli materialni stroški, pogodbene in zakonske obveznosti ter v manjši meri tudi osebni dohodki. Na ostanek dohodka, ki ni preveč zadovoljiv je v veliki meri vplivalo precejšnje znižanje obutve med letom, predvsem v prvem tromesečju. Zaloge so po količini padle tako v temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja, kakor tudi v temeljni organi- zaciji združenega dela prodaja, vrednostno pa po stanju 30. septembra 1974 na nivoju organizacije združenega dela že dosegajo lanskoletno raven. Zato bomo morali tudi na tem področju poskrbeti za znižanje zalog, kar upamo, da bomo glede na to, da je glavna prodajna sezona na domačem tržišču še pred nami, tudi uspeli. Res je, da je zadnje tromesečje najuspešnejše, res pa je tudi, da je eno tromesečje kratka doba za dosego bistveno izboljšanega rezultata, prav zato pa ne smemo odlašati z odločitvami, temveč skušati vse probleme in težave sproti odpravljati. Kot že omenjeno, bo potrebno vložiti na vseh področjih maksimalne napore za dosego lepšega uspeha. Ana Strlič ob 80-letnici obstoja podjetja podeljuje skupni delavski svet OZD Konus delovni organizaciji: Alpina, Žiri posebno priznanje za uspešno, dolgoletno poslovno sodelovanje z našo delovno organizacijo predsednik skupnega DS: Ivan Umnik, ing. generalni direktor: Jure Pokorn, dipl. ing. chem. "O""* tarfustrtjski tnmb SLOV. KONJICE Modeli, kvaliteta in spoštovanje rokov POSLOVODSKA KONFERENCA, ki je bila od 15. do 19. oktobra 1974 v Portoroiu, je zelo obširno obravnavala poslovni program. Ocenjevali smo poslovanje v pretekli sezoni, pripravtjali naročila za novo sezono in se dogovarjali o politiki TOZD Prodaja. POSLOVNI USPEH ZELO ODVISEN OD KVALITETE Na začetku sezone pomlad-poletje 1974 smo si postavili nalogo, da zmanjšamo zaloge tako v prodajalnah, kot v skladišču tovarne. Na kraju sezone smo ugotovili, da so zaloge manjše, kot so bile v istem obdobju lani, torej prizadevanja niso bila zaman. Res smo imeli v itoj sezoni precej znižanja, vendar je bila ta obutev v glavnem iz lanskega leta in še starejša. Oblikovanje modelov in kvaliteta obutve v sezoni pomlad-poletje 1974 je bila kar v redu, z izjemo nekaj modelov, ki so bili izdelani iz neprimernega materiala nekateri artikli pa so prekasno prišli iz proizvodnje (moški in ženski nizki). 2al se že opaža pri jesenskih modelih, da proizvodnja premalo skrbi za kvaliteto in da ne upošteva postavljenih rokov. Na to seveda vplivajo zamude pri nabavi materialov ali slaba kvaliteta materialov. Poslovodje so tak način dela ostro kritizirali. PRIHODNJA KOLEKCIJA NAJ BO TEMELJITO PRIPRAVLJENA Naročanje je obsegalo Alpina kolekcijo in modele tujih dobaviteljev, ki naj dopolnijo našo kolekcijo. To so moški in ženski nizki čevlji, sandale in natikači ter vsa otroška obutev, plastična in gumijasta obutev ter copate. Kolekcija je zelo obširna in zahteva dosti zbranosti pri delu. Poslovodje so menili, da je naša kolekcija dovolj obširna, posebno so bili zadovoljni, da so bili modeli prod-istavl(jeni v vseh variantah, ikot se bodo izdelovali. Po- stavljena pa je bila zahteva, da naj bi bila v prihodnje kolekcija temeljiteje pripravljena, da ne bi bilo potrebno še na konferenci odbirati modelov. To velja za domačo in predvsem za tujo kolekcijo. DOSLEDNOST — POGOJ ZA USPEH Poslovanje TOZD PRODAJA doslej še ni bilo tako izvedljivo kot bi sicer moralo biti, zato je potrebno, da se s statutom TOZD Prodaja in ostalimi pravilniki določijo vse dolžnosti in pravice oziroma se vzpostavi odnos med TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja in da se začrtani odnosi tudi realizirajo. Prevladalo je mnenje, da bo poslovanje na osnovi temeljnih organizacij moralo doseči določene pozitivne rezultate za obe TOZD, in torej tudi za celotno podjetje. Vse to pa je možno doseči seveda le z doslednim izvajanjem postavljenih nalog. Helena Rejc v Slovenskih Konjicah, dne 20. septembra 1974 Na poslovodski konferenci so se dogovarjali tudi o politiki temeljne organizacije Prodaja ff Mašita delavne shupnasti tavarmc abutve alpina rtt*t O problemih proizvodnje tokrat razpravlja vodja proizvodnje ing. Jože Bogataj Koliko časa bomo samo govorili Kako iivažamo Priprave za gradnjo proizvodnih in skladiščnih prostorov Pripravljamo se za gradnjo proizvodne in skladiščne hale. Lokacija nove hale je predvidena na severni strani tovarniških zgradb vzporedno s tovarniško mizarsko delavnico. Dimenzije novega objekta bodo: 40 m širine in 105 m dolžine s površino 4200 m2. Nova hala je predvidena za proizvodnjo plastike in skladišč gotovih izdelkov. Konstrukcija hale nad temelji bo jeklena. Parapetni zidovi bodo pozidani s »siporex« bloki. Načrti za novo halo so že naročeni pri projektivnem biroju »TEHNIK« Skofja Loka. Začel se je tudi postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije in zemljišča. S pripravljalnimi deli za gradnjo nove hale naj bi začeli že letos. Ce bo seveda pripravljena vsa dokumentacija za gradnjo in če bodo dopuščale vremenske razmere. Vzporedno s pripravami za gradnjo v 2ireh se pripravljamo tudi za gradnjo novega proizvodnega obrata »ALPINA« na Colu. Pri projektivnem biroju SGP »PRIMORJE« iz Ajdovščine so tudi že izdelali načrta razen instalacijskih, kateri pa so tudi že naročeni. Prav tako je naročena lokacijska dokumentacija. Konstrukcija nove hale bo nad temelji montažna iz armiranobetonskih elementov — sistem SGP »PRIMORJE« Ajdovščina. Površina proizvodnih in pomožnih prostorov bo znašala 1166 m!. Začet je tudi postopek za nakup zemljišča, ki bo potrebno za gradnjo nove hale. Pred pričetkom gradnje bo treba rešiti tudi problem z oskrbo vode, kar pa bo verjetno zahtevalo precej finančnih sredstev. Gradnja se bo predvidoma pričela konec letošnjega leta pod pogojem, da bo rešeno dovoljenje za gradnjo. Rajko šublc Obiskali smo zagrebški velesejem Na osnovi izkušenj v letu 1973 smo si za letošnje leto zadali naslednje naloge: — izboljšati moramo kvaliteto izdelkov, — v nobenem primeru ne smemo kasni ti z izdelavo obutve za posamezne sezone in dogovorjene roke, — povečati moramo proizvodnjo za 5 % z istim številom zaposlenih ali bolje povedano, povečati moramo produktivnost in s tem doseči, da se bo naše delo bolje izplačalo. Sedaj, ko smo zakoračili v zadnjo četrtino letošnjega leta, so nam že poznani nekateri rezultati, na osnovi katerih lahko ocenjujemo, kaj od postavljenih ciljev smo uresničili in za katere obstaja možnost, da jih do konca leta realiziramo v skladu s postavljenimi nalogami. ALI RES NE ZNAMO DELATI BOLJŠE? Kvaliteta je zanesljivo ena od glavnih postavk, osnovno vodilo poleg rokov izdobav in količine izdelkov. Ce sedaj pogledamo nazaj v preteklo tričetrtlctje moramo priznati, da ravno na področju kvalitete močno zaostajamo, da se kvaliteta ni izboljšala. Posebno problematična je bila pri izdelavi izvoza za SSSR. Pri izdelavi modelov za prodajno mrežo dosegamo pri izdelavi boljšo kvaliteto, vendar ne moremo biti zadovoljni, ker po drugi strani ugotavljamo da je še vodno preveč modelov, ki se pri nošnji ne izkažejo. Vse preveč se trgajo zgornji deli, odlepljajo podplati, lušči barva, lomijo podplati in podobno. ROKE NAM PODALJŠUJEJO POLIZDELKI Bolje kakor lani pa spoštujemo roke sezone in izvoza. Sezona za pomlad-poletje je bila zaključena 5. aprila, kar je izredno dobro, nekaj težav je bilo z roki za izvoz, vendar se je proizvodnja kljub težavam, ki smo jih imeli s kvaliteto, potrudila, tako da nismo mudili in smo dosegli planirano količino. Več težav smo imeli tudi pri izdelavi nizke obutve za sezono jesen — zima, ker nam je manjkalo podplatov. Poleg pomanjkanja podplatov pa so nam povzročili težave izredno majhni zgornji deli. Tista obutev, od katere smo največ pričakovali, je mudila in kvalitetno slabo izpadla. KOLIČINSKI DOSEG PROIZVODNJE JE ZA DEVET MESECEV TEGA LETA NASLEDNJI: Izdelali smo 768.449 parov obutve, kar predstavlja 66,8 % letnega plana. Ce to količino primerjamo z odstotki za devet mesecev ugotovimo da smo 10,9 % pod postavljenim planom. Ta odstotek nam pove, da postavljenega načrta vsaj količinsko ne bomo dosegli, čeprav obstaja možnost, |da znižamo odstotek primanjkljaja. Boljši pa je rezultat s finančne strani, saj trenutno zaostajamo za planom samo 4,4 Pred nami pa je sezona zimske obutve, ki predstavlja visoko ceno, tako da bomo finančni plan zanesljivo dosegli. KJE JE ODGOVORNOST, ZAVEST... Iz vsega lahko sklepamo, da z rezultati proizvodnje nikakor ne moremo biti zado- Skupni plan izvoza, ki smo ga sprejeli v višini 6,500.000 — dolarjev, smo do konca meseca septembra izpolnili v višini 59 %. S tem smo dosegli plan vzhodnega izvoza za 58 %, zahodnega pa za 60 %. Ker je v naročilu SSSR zajota večja količina ženskih škornjev, za katere je predpisan dobavni rok v 4. kvar-talu, lahko že danes ugotovimo da bomo plan vzhodnega izvoza do konca leta izpolnili. Nasprotno pa lahko ugotovimo, da plana zahodnega izvoza ne bomo dosegli, predvsem zaradi likvidacije firm RIEKER in EHRL, ki sta bili naša kupca. Ne moremo pa preko dejstva, da voljni. Izdelali smo premalo obutve, kvaliteta je neprimerna, roki izdelave so večkrat zamujeni. Vse to nam narekuje, da se pri odločanju za novo sezono in sedaj tudi za novo leto 1975 vprašamo, kaj in koliko časa bomo še lahko tako delali. Predpostavka, da je kriva za tako stanje družbena ureditev je neutemeljena. Krivda je v premajhni delovni zavesti, prav tako pa tudi merila za nagrajevanje, ki vključujejo samo količina ne pa tudi kvalitete dela. Vse to nam torej narekuje temeljito spremembo sistema za nagrajevanje, ki bo temeljil predvsem na kvaliteti in količini ustvarjenega dela ter na ta način spodbujal k boljši kvaliteti in večji produktivnosti. so nam nekatera naročila odpadla, oz. se zmanjšala po naši krivdi, zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, t. j. predvsem dobavnih rokov in neodgovarjajoče kvalitete. Za priliodnje leto pa lahko računamo predvsem na povečanje izvoza smučarskih čevljev, ker se bo naš proizvodni program razširil za 3 nove serije smučarskih šal. Računamo, da bo naše novo predstavništvo v Združenih državah Amerike znatno pripomoglo k povečanju prodaje na tem tržišču. Izvozna služba Po sklepu izvršilnega odbora delavskega sveta Alpine, smo si 21. septembra letos samoupravljavci Alpine in še nekateri drugi člani kolektiva ogledali zagrebški mednarodni velesejem. Ta dan je bila na sejmu prava gneča. Med množico obiskovalcev smo videli tudi člana predsedstva SFRJ tov. Edvarda Kardelja. Sejem se iz leta v leto širi. Poleg domačih proizvajalcev, katerih je bilo preko tisoč, je razstavljalo mnogo tujih držav, kot so: ZSSR, CSSR, Poljska, Madžarska ZR Nemčija, Bolgarija, Italija in še nekatere države v razvoju. Domači proizvajalci so razstavljali veliko zanimivih stvari, kot so izdelki jugoslovanske kovinsko-predelovalne, elektronske industrije. Stroji Naraščajoče izgube švicarskega koncema Bally Preteklo poslovno leto je bilo za švicarski obutveni koncem, ki zaposluje 13.234 oseb (1972: 14.000), le deloma zadovoljivo. Potem ko se je proizvodnja čevljev že v letu 1972 znižala za 7,7%, je bilo nazadovanje v letu 1973 s 14 % na 10,23 milij. parov še očitnejše. Skupno se je promet koncema vrednostno povečal za 7,6 % na 679,5 milij. za predelavo lesa, tekstilni izdelki, prehrambeni izdelki, razni kmetijski stroji, kateri do sedaj še niso bili na prodaj. Tudi tuji razstavljavci so prikazali veliko zanimivih stvari, predvsem so bili zanimivi stroji za gradbeništvo, transportni pripomočki in še mnogo drugih stvari, ki jih ni moč opisati. Moram pa poudariti, da tistega kar smo si posebno želeli, nismo videli, to so čevljarski izdelki in pripomočki. Saj ti so razstavljeni na spomladanskem sejmu usnja in obutve. Vendar, kljub temu mislim, da je bil ogled za vse koristen, saj mora človek vedno spoznavati kaj novega, da širi svoja spoznanja, s čimer bogati tudi svoje delo. Janez Uršlč sfr., medtem ko je znašal porast v predhodnem letu 12,4 °/o. Promet v Evropi se je dvignil le za 5,1 % na 501 milij. sfr. Na prodajnem področju je grosistični promet nazadoval za 2,1 % na 143 milij. sfr., medtem ko se je pri trgovini na malo povečal promet za 10,6% na 333,4 milij. sfr. Izvoz se je zmanjšal od 2,8 na 2,6 milij. parov, vrednostno pa od 127,4 na 121 milij. sfr. (TS) Vir: Finanz und Wirtschaft 51, 3. 7. 1974 Izdelava smučarskih čevljev se je povsem spremenila Samoupravna kronika Od 15. 9.—15. 10. 1974 17. 9. Odbor za izobraževanje Sprejeta merila za podeljevanje štipendij za izredno šolanje. 18.9. Izvršilni odbor Sklenjeno, da se da v javno obravnavo osnutek statuta TOZD »ALPINA — PROIZVODNJA« Ziri in osnutek pravilnika o delu delegacije na skupščini občine Skofja Loka. V javno obravnavo se da tudi predlog odbora za izobraževanje o novih višinah štipendij, vendar ne takoj, ampak hkrati s spremembami pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. Sprejet sklep, da se za člane samoupravnih organov organizira strokovna ekskurzija v Zagreb in odobreno plačilo stroškov te ekskurzije. Potrjeno poročilo o poslovnem potovanju v SSSR. 19. 9. Delavska kontrola Obravnavani problemi kontrolne službe, priprave proizvodnje, vzrokov, zaradi katerih je prišlo do kurjenja zgornjih delov. 25. 9. Odbor za izobraževanje Ugotovljeno, da se je na razpis za Višjo čevljarsko šolo v Zagrebu javilo nekaj kandidatov, vendar oddelek v Kranju ne bo organiziran. Odobreno šolanje 2 študentoma na ekonomski fakulteti, nekaterim drugim pa študijski dopust. 4. 10. Izvršilni odbor Pregledan osnutek pravilnika o pisarniškem poslovanju in sklenjeno, da se da v javno obravnavo. Sprejet nov predlog določb 0 dopustih, ki jih bo vseboval samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Vodji TOZD Proizvodnja odobreno poslovno potovanje v SSSR. Sklenjeno, da se o podpisu samoupravnega sporazuma razgovarja še z ostalimi delovnimi organizacijami v Zi-reh in se najde skupno rešitev. Za delegata v delavski svet Osnovne šole »padlih prvo-borcev« Ziri imenovana Mara Gregorač in Milan Močnik. 7. 10. Odbor za osebno odgovornost Obravnavane kršitve delovnih obveznosti zaradi prodaje blaga, za katere prodajalna ni registrirana, zaradi sprejema prodajalke v delovno razmere brez zdravniškega spričevala in nepooblaščenega podpisovanja. 12. 10. Odbor za osebno odgovornost Obravnavane kršitve delovne dolžnosti zaradi vinjenosti na delovnem mestu. 1 20. 9. Odbor za delovna razmerja Pregledane vložene prošnje za zaposlitev. Na osnovi potreb po delavcih 5 prošenj rešenih pozitivno, ostale prošnje zavrnjene ali odložene za reševanje na prihodnji seji. Obravnavane tudi odpovedi dela dveh delavcev in ugotovljeno, da iz podjetja izstopata samovoljno. Potrjena razporeditev delavk Jože Gregorač in Marije Vidmar, ter sprejeta informacija o nekaterih drugih kadrovskih vprašanjih. Zimsko obutev že prodajamo Septembra in oktobra smo začeli prodajati jesensko obutev. Ze takoj se je pokazalo, da smo v nekaterih skupinah naročili modele, ki so na tržišču najbolj iskani, prodaja drugih pa teče počasneje. Tudi zamuda rokov izdelave pri nekaterih sicer dobro prodajnih skupinah nam zmanjšuje prodajo. Potrošnike prav gotovo ne zanima, zakaj ni 'iskane obutve; če ne dobijo pri nas, gredo drugam, kjer to dobijo pod najbolj ugodnimi pogoji. Žensko nizko obutev kar uspešno prodajamo. Do konca septembra smo prodali približno tretjino naročene količine. Najbolje smo prodajali skupino šest, v kateri so modeli za mlade potrošnike. Prodaja moške nizke obutve je počasna; celotno količino nam izdeluje kooperant, ki je sicor dober proizvajalec, pri letošnjih modelih pa je preveč reklamacij zaradi slabega lepljenja. Model za mlade kupce Čeprav se zimska sezona še ni začela, smo že v teh mesecih prodajali ženske škornje, zato lahko pričakujemo da bo kolekcija na tržišču lepo sprejeta. Prodajo pa bodo zavirali tisti modeli, pri katerih so napake zaradi različnih barv gornjega usnja. Silva Bajt VALORIZACIJA NADOMESTIL PO PREDPISIH O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU SKUPNI DELAVSKI SVET, DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA, DELAVSKI SVET TOZD PRODAJA IN SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB so na seji dne 9. 9. 1974 sprejeli naslednji sklep Od 1. 8. 1974 dalje se povečajo (valorizirajo) nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v enaki višini, kot po sklepu Izvršilnega odbora Skupščine skupnosti zavarovancev za nadomestila nad 30 dni: > o) J! o u ni - N « _ ■O.S » f 1! r3 n »i o S > Z'?E_Q do 1.500,00 + 120,00 5,22 1.501,00 do 2.000,00 + 90,00 3,91 2.001,00 do 2.500,00 + 60,00 2,61 2.501,00 do 3.000,00 + 30,00 1,30 Zavarovanci, ki prejemajo nadomestilo nad 3.000,00 din mesečno, niso upravičeni prejemati povišanje (valorizacijo) nadomestil. Sklep o valorizaciji je sprejet zaradi podražitve nekaterih osnovnih živil dne 22. 7. 1974 in velja za nadomestila osebnih dohodkov za prvih 30 dni nezmožnosti za delo, ki jih izplačujemo v breme naših sredstev. Jelica Dlklič Sindikat-sindikat-sindikat Kako bo sindikat vplival na življenje delavcev 7. in 8. novembra bo v Celju kongres slovenskih sindikatov, ki naj bi odgovoril na to vprašanje. Kako zagotoviti, da bo uresničena Ustava, njena demokratična načela, kako naj sindikalne organizacije pri tem pomagajo. lino osnovnm načel kongresa je: ničesar, kar je pomembnega za delavce, ne sme mimo sindikata Drugo, kar je do sedaj edinstveno; prvič vsebino kongresnih sklepov sprejemajo delavci pred kongresom, ki bo na kongresu te sklepe le razglasil. Zato je javna razprava tako široka. Nova organiziranost sindikalne organizacije po temeljnih organizacijah naj bi pripomogla k resničnemu uspehu. V naši organizaciji združenega dela naj bi po predlogu imeli 5 osnovnih organizacij: v TOZD Proizvodnja, v TOZD Prodaja, skupnih službah, v obratu v Gorenji vasi in v obratu na Colu. Konferenca delegatov teh organizacij naj bi usklajevala delo organizacije sindikata v Alpini, predsedstvo konference pa bi načela neposredno izvajalo. Znotraj temeljnih organizacij bi bile poleg tega organi-zirne sindikalne skupine, ki bi lahko bolj neposredno reševale življenjska vprašanja. Bomo dosegli uspehe? Razprave, ki so tekle v kolektivu v preteklih tednih, so pokazale, da imajo delavci izredno izostren občutek za delo sindikata. Kjerkoli so sodelovali člani IO sindikalne organizacije, povsod so občutili, kako pomembne bodo postale naloge sindikata, kakšna bo njegova odgovornost. Uspehi pa seveda ne bodo odvisni le od vodstva. Vsi smo člani sindikata in na nek način lahko vplivamo, da bo njegovo delo res tako, kot sedaj delavci pričakujejo. Pojasnilo o organiziranosti delavcev Delavci so včlanjeni v sindikat v organizacijah združenega dela, kjer delajo (tu plačujejo članarino). V okolju kjer živijo, pa se morejo povezovati z delavci sorodnih dejavnosti in delavci občine. Sindikalna organizacija OZD, kjer delavci plačujejo članarino, je tako dolžna odvajati tisti del članarine, ki pripada občini, občinskim sindikalnim svetom občin, kjer se delavci tudi vključujejo v sindikalno dejavnost. Sindikalna organizacija Alpine Nesreča v Babini Gredi nas je prizadela Vse nas v podjetju, še posebno pa delavce v avtopro-metu, je hudo pretresla novica o prometni nesreči, v kateri je bil huje poškodovan naš sodelavec Tone KOLENC. 8. oktobra je v bližini kraja Babina greda trčil v naš tovornjak prikoličar iraške registracije. Prišlo je do verižnega trčenja, kajti pred našim tovornjakom je stal nek drug tovornjak. Strahovito trčenje je zmlelo kabino, v kateri sta bila naš šofer in nabavni referent Tone Ko-lenc. Ponesrečenega Toneta so takoj odpeljali v bolnišnico v Vinkovce, naslednji teden pa v Ljubljano. Njegovo zdravljenje bo gotovo trajalo še nekaj časa, toda vedro pravi: »Dobro, da ni bilo še kaj hujšega«. Tudi mi, ki smo videli razbito kabino menimo, še sreča, da ni bilo huje. Upamo, da bo kmalu okreval in se vrnil v našo delovno sredino. Res. Dobro, da ni bilo huje. Veliko, veliko kilometrov so že prevozili naši šoferji saj se dnevno odpravljajo na dolge vožnje po vsej državi in tudi izven nje. Promet na cestah je vsak dan gostejši (poglejmo samo v Zireh), zato je nesreč tudi vsak dan več. Tudi zima s svojo zasneženo in poledenelo cesto preizkuša sposobnosti in prisebnost voznikov. Naši šoferji so do sedaj imeli še -kar srečo. Tudi tokrat naš šofer ni bil kriv. Upam, da bodo naši šoferji in ostali, ki se podajajo na pot vozili srečno. Vodja avtoprometa Sindikat ne spi To je morda mnenje posameznika, člana odbora sindikalne organizacije. Prav gotovo je bolj pomembno, če delavci res čutijo, da se nekaj dogaja, da sindikalna organizacija dela. Zato le nekaj bežnih informacij. Vsi vemo, da so bili in so še v razpravi mnogi samoupravni akti, ki naj bi pomagali usmerjati družbeno življenje in delo naše organizacije združenega dela. Družbeno-politične organizacije, posebno pa sindikat so v razpravi pripravile mnoge spreminjevalne in dopolnilne predloge teh aktov. Skoda je le, da razprava o teh vprašanjih ni bila širša. Drugo, kar velja omeniti, je dejstvo, da sindikalna organizacija na čelu z izvršilnim odborom skuša vplivati na organe samoupravljanja tudi neposredno o vprašanjih kot so: kadrovska, socialna in zdravstvena. Vprašanje delovnih pogojev je za sindikat ena osnovnih nalog. Koliko smo na posameznih področjih uspeli, presodite sami. Po kongresu slovenskih sindikatov nas nedvomno čakajo še pomembne naloge. Družbeni plan razvoja občine SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA JE NA SVOJI SEJI 25. 9. 1974 SKLENILA, DA SE DA V JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE SKOFJA LOKA ZA OBDOBJE 1975—1980. RAZPRAVA BO TEKLA DO 10. 11. 1974. JAVNO RAZPRAVO JE NA ZASEDANJU VSEH ZBOROV ZAČEL PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE TOVARIŠ JOŽE STANO-NIK IN OBRAVNAVAL OPREDELITEV PLANIRANJA, IZHODIŠČA V DOSEDANJEM RAZVOJU, OSNOVNE CILJE RAZVOJA 1975—1980 IN UKREPE ZA IZVAJANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA. IZ TEGA NJEGOVEGA GOVORA POVZEMAMO ZADNJI DVE POGLAVJI. Osnovni cilj razvoja 1975—1980 Dosedanja dinamika življenja in dela v občini nam je v praksi izpostavila nekatere probleme, ki smo jih dolžni z vsemi prizadevanji odpravljati, za celovit razvoj v prihodnje. To naj bodo naši cilji in prve naloge, ki jih morajo izvajati neprestano v vsakem planskem obdobju: izboljšanje življenjskih razmer, delovnih pogojev, odpravljanje neupravičenih socialnih razlik, razvoj človekove osebnosti, resnični samoupravni položaj delavca, kjer bo lahko odločal o nalogah in uspehu v združenem delu. široko postavljeni cilji zato terjajo nekatera pojasnila. POVEZOVANJE BREZ MONOPOLOV... Na osnovah letos sprejete ustave, uresničevati vlogo sa- moupravljavca v njegovi neodtujljivi pravici demokratičnega odločanja na vseh ravneh družbenega življenja. Za dosego tega smotra moramo uvesti tako stopnjo zavesti in metode informiranja, da se bodo samoupravljavci odločali smotrno, zavestno v cilju medsebojnega sodelovanja, v ožjih delovnih in življenjskih okoljih, kakor tudi v širšem smislu, za dosego čimboljših rezultatov dela. Zlasti moramo zaostriti odgovornost, zlasti pa moramo zavreti težnje po monopolu in osebno obarvana družbeno škodljiva stremljenja. Samoupravni akti vseh sredin morajo biti izdelani v rokih, odgovorno in skladno z ustavo. SAMOUPRAVA MORA OMOGOČITI BOLJŠE ŽIVLJENJE Samoupravno odločanje v TOZD, KS in samoupravnih interesnih skupnostih mora imeti skupne cilje in se medsebojno prekrivati tako, da v odločanju zajamemo interese v združenem delu in interese občana v njegovih vsakdanjih potrebah, zlasti tam, kjer zasledujemo cilje izboljšanja življenjskih razmer za zdravo človekovo okolje in boljše pogoje dela. IZBOUSATI POSLOVANJE IN VZPOREDNE DEJAVNOSTI... Dvigati produktivnost dela, obračanje kapitala in donosnost naložb je eden od poglavitnih ciljev programa. Zato je zlasti potrebno izboljševati splošno in strokovno znanje vseh občanov, ustvarjati boljše delovne pogoje, posodobiti tehnologijo in opremo, zagotavljati redno preskrbo s surovinami, energetskimi viri, ustvarjati kvalitetne tržne pogoje, uvajati vzpodbudne oblike nagrajevanja, odgovorno in humano reševati probleme zaposlenih, zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na delovne učinke itd. Planske težnje kažejo, da bo razmerje med zaposlenimi ženskami in moškimi še naprej približno enako, zato bo pomemben nadaljnji razvoj varstva in šolstva. Zlasti slabo je urejeno varstvo najmlajših in pošolsko varstvo, ki sedaj še nima potrebne vzgojne kvalitete. V vseh novih investicijah bomo morali dosledno upoštevati tudi kategorijo socialnih investicij standarda. Kot dejstvo moramo sprejeti ugotovitve da nas novo delovno mesto, upoštevaje vse spremljajoče potrebe šolstva, zdravstva, var- stva, komunalne opreme, bivanja itd., stane po ocenah 35 do 40 S milijonov. Z akumulacijo, ki ostane delovni organizaciji in občini se to vrne v 18 letih in se moramo zato prvenstveno odločati za modernizacijo opreme in tehnologije. IN KAKO BO Z ZAPOSLOVANJEM Zaposlovanje se mora iz sedanje povprečne stopnje 5,2 odstotka zmanjšati na 2,4 odstotka letne stopnje. Ta cilj narekuje mnogo dejavnikov in kot najpomembnejši: večja produktivnost, modernizacija opreme in tehnologije, spremljajoči stroški v socialni standard, cilj zaustaviti razsloje-vanje podeželja, nizek prirastek prebivalstva itd. CE ŽELIMO DOSEČI USPEH, SE MORAMO IZOBRAŽEVATI V občini se že na sedanjem nivoju razvitosti kaže občuten kadrovski primanjkljaj. Njegove razsežnosti lahko postanejo v prihodnje občutne ovire v nadaljnjem razvoju. Posebno strokovno znanje je v sedanjih pogojih prvi tvorec napredka. V zadnjih letih smo z vso resnostjo opozorjeni, da je primanjkljaj strokovnih kadrov vedno večji. Klasični poklici doživljajo velike spremembe, ki jih prinaša nova tehnologija. S sistemom strokovnega šolstva niti s stimulativnim nagrajevanjem ne sledimo razvoju, ki je neobhoden. Samoupravno sporazumevanje v nagrajevanju bo moralo postati bolj prilagodljivo, predvsem pa odpreti možnosti bolje nagrajevati kvaliteto dela. Uravni-lovske težnje v samoupravnem sistemu niso sprejemljive. Hočem pa posebej podčrtati, da se bomo morali dosledno boriti za odpravo socialnih razlik, zlasti v startnih elementih, to je v celotnem procesu izobraževanja. Zato program namenja vzgoji in izobraževanju velik in pomemben delež. V OBČINI RAZVOJ V VEC CENTRIH Razvoj občine načrtovalci načrtujejo v več centrih, kar naj bi omogočilo nadaljnji uravnovešen razvoj. Cilju, zaustaviti odseljevanje s podeželja bomo morali podrediti naš prostorski načrt in z vzpodbudnimi elementi gospodarske politike povrniti interes, zlasti mlajšim, za delo na kmetijah. Rezultati take, pred leti sprejete orientacije se danes kažejo pozitivno, saj se naše podeželje široko odpira v primarni in terciarni dejavnosti. V zdravem podeželskem okolju moramo napraviti življenje lepše in bolj zanimivo, temu pa podrediti želje za koncentracijo naselij okrog industrijskih objektov. Seveda bomo zato morali zagotoviti občutno večja sredstva za komunalne naložbe. Z vključevanjem živega dela, kapitala, prostorskih in produkcijskih prednosti si moramo prizadevati, da bomo ustvarili čim več, smotrno pa moramo izkoriščati surovine prostor, energetske Alpina — lokacijski moment Smo sredi priprav za srednjeročno planiranje našega družbenoekonomskega razvoja. V vseh dokumentih je družbeni plan posebno poudarjen, kajti pomeni celovito družbeno ekonomsko predvidevanje razvoja. Družbeni načrt naše delovne organizacije bo imel nekaj več ekonomskih kategorij, ker smo proizvodna dejavnost, pridobitna za družbo. Morali bomo upoštevati napovedi in vse elemente, da ne bomo v nadaljnjih letih zaostali. Mimo enotnih kazalcev bomo načrtovali tudi vlogo delovne organizacije v razvoju Krajevne skupnosti in celo občine. Zlasti ne smemo prezreti okoliščine v katerih poslujemo, delamo in živimo. Malokdaj ali skoraj nikoli se ne zamislimo, kako močno vpliva na nas lokacijski moment. Geografska oddaljenost od dobrih in osrednjih prometnih poti nam neprestano otežuje dela in povečuje stro- ške poslovanja. Večji del industrije je ob dobrih prometnih zvezah (železnice, ceste, pristanišča). Momenti, ki vplivajo na izbiro lokacije so: transport, surovine, delovna moč, strateške lokacije. V našem primeru je vodilni faktor delovna moč in tradicija. Tradicija brez dvoma nima sedaj več posebnega pomena. Naš proizvodni program je tak, da moramo vse sestavne dele — surovine pripeljati predvsem od daleč. Izdelke moramo zopet pripeljati do osnovnih prometnih žil ali celo do potrošniških mest. Naše kalkulacije sicer vsebujejo med ostalimi postavkami tudi transport, nikakor pa ne s tem v zvezi izgubljenega časa. Lokacijska oddaljenost od prometnih križišč in žil je za nas posebni dodatni strošek. In ne samo, da smo v precej odročnem kraju, tudi prometne zveze so zelo slabe (ozka vijugasta cesta do Škofje Loke, slabo vzdrževani makadam do Logatca, Idrije, Vrhnike). Ko gledamo bližnjo bodočnost, ne smemo pozabiti na to, kakšna so in bodo naša pota v svet. Smo delovna organizacija, ki trguje po vsej državi, takorekoč s celim svetom. Tako slabe zveze, kot so sedaj nam ob vsem ne vlivajo potrebnega optimizma. Kdo od nas bi mogel evidentirati, ko govorimo o težjem lokacijskem momentu, koliko časa moramo zapraviti, da opravimo vse potrebne in nepotrebne prevoze, polne in polovične vožnje, številni sestanki v oddaljenih krajih (tudi če je to Ljubljana ali ostala industrijska središča), številna pota na račun bank, carin, administrativnih potreb, skratka koliko časa in kilometrov. In ne samo pota kot prevozi, pomemben je zapravljeni čas, ki ga je v našem primeru veliko več kot npr. pri naši direktni konkurenci. Govorimo o produktivnosti, govorimo o velikih notranjih rezervah; mislim, da bi tu lahko našli veliko. Ne moremo seveda lokacije spremeniti, upoštevati pa moramo stroške pota, izgubljenega časa in vse to reducirati na najmanjšo možno mejo. Lokacijski moment je opažen tudi pri razpisih. Kako so redke in izjemne ponudbe delovne moči za naš primer. Ko bomo načrtovali prihodnost in družbeni razvoj Zi-rov, ne smemo pozabiti, da smo v neenakopravnem polo- žaju. Boriti se bomo morali za čimboljše prometne zveze, ker če ne moremo vplivati na lokacijo, potem vplivajmo vsaj na povezavo. Kaj bi nam pomenil primeren dostop do osrednje slovenske ceste. V poslovnem oziru pa še vedno ostaja jasno dejstvo, da mo- Stanovanjski blok, v katerem ima tudi solidarnostni sklad le svoja stanovanja Škof jo Loka 1975-1980 je v razpravi vire, delovni čas, osnovna sredstva in druga sredstva. Posebej naglašam, da smo se dolžni obnašati tako vsi, ali gre za produkcijo ali potro-šno sfero. V SLOGI JE MOC ... Z odprtostjo in povezovanjem proizvodne in neproizvodne sfere v interese občine, regije, republike in še širše v zveznem in mednarodnih merilih, moramo zagotoviti menjavo proizvodov in živega dela. Odprtost in kvalitativne prednosti morajo glede na naše možnosti zagotavljati mesto na domačem in svetovnem trgu. Ta odprtost in povezovanje pa ne more prenesti nikakršnih osebnih interesov in stremljenj, neosno-vanega tekmovanja neeko-nomskih in nesamoupravnih interesov. Zato je tembolj pomembno odločati se ob dobrih rezultatih, odgovorno, na podlagi analiz. KAKO BO Z RUDNIKOM Srednjeročni program le nakazuje problematiko razvoja rudnika urana Zirovski vrh. Izkoriščanje postaja v tem planskem obdobju dejstvo. Vrsta nepoznanih dejavnikov onemogoča, da bi določneje prikazali njegove razsežnosti. Zato predlagam, da postane rudnik z vsemi spremljajočimi momenti (varstvo okolja, zaposlovanje, kadri, objekti standarda in so-ciale itd.) dodatni program, ki se bo vključeval v sprejoti srednjeročni program občine. UKREPI ZA IZVAJANJE SREDNJ HKUCNtUA PROGRAMA V občini Skofja Loka sprejemamo za uresničitev srednjeročnega programa 1973 do 1980 politiko hitrega družbe-no-ekonomskega razvoja uvajanja moderne organizacije dela, moderne tehnologije, s strokovno bolj usposobljenim, zdravim in kulturno razgledanim delavcem in občanom na osnovi tesnega povezovanja gospodarske in negospodarske sfere. Da bi dosegu ta cilj, sprejemamo zlasti: 1. Politiko odprtosti, skladnejšega in bolj uravnovešenega razvoja v pogojih nadaljnjega uveljavljanja tržnih zakonitosti in odnosov in medsebojnega sodelovanja vseh naprednih sil v občini. Z ukrepi moramo zagotavljati skladno rast vseh elementov razvoja tako gospodarskega, kot socialnega in zagotoviti čim večjo učinkovitost vloženih sredstev in dela. 2. Usmeritev gospodarstva bo v hitrem prilagajanju domačemu in tujemu trgu z večjim poudarkom v izvozu ob največji možni uporabi domačih surovinskih virov. 3. Štednjo z živim delom in materialnimi bogastvi osvojiti kot eno prvih nalog. S smotrnim zaposlovanjem, do 2,4 odstotka v poprečju letno, smotrno porabo surovin, energetskih virov, živega dela, smotrno in dolgoročno izrabo prostora in zdravega človekovega okolja, ohranjati produkcijske in prirodne možnosti prihodnjim generacijam. 4. Na podlagi rezultatov dela uveljavljati hitro rast osebnih dohodkov in uvajati spodbudne oblike nagrajevanja, zlasti ključnih in fizično zahtevnih delovnih opravil. Osebni dohodki bodo rasli skladno s stvarno rastjo družbenega proizvoda. 5. TOZD, krajevne skupnosti in vsi družbeni dejavniki v občini bodo vodili aktivno politiko povezovanja v regiji republiki in zvezi, v večje samoupravne celote z jasnimi razvojnimi koncepti. Z aktivno politiko bomo dajali pobude za povezovanja v vse samoupravne sredine, kjer bomo lahko uveljavili samoupravne ekonomske interese. Upoštevali bomo izhodišča in načela nove ustave in jo dosledno izvajali v naši samoupravni praksi. Dosledno bomo uveljavljali politiko samoupravnega demokratičnega odločanja. Tu bodo družbenopolitične organizacije še posebej pazljive, vse subjektivne sredine pa sprejele kot svojo najpomembnejšo nalogo v procesu nadaljnjega razvoja samouprave. 6. S politiko večje družbene pomoči, vzpodbud in olajšav, bomo skrbeli, da se razvijejo tiste dejavnosti, za katere imamo naravne prednosti in spremljajoče, ki so v interesu občana in delovnega človeka (kmetijstvo, gozdarstvo, promet, turizem, uslužnostne dejavnosti itd.). Zasebno delo bomo vključevali v združeno delo. 7. Z ukrepi in vzpodbudnimi akcijami zagotoviti, da se bodo vse dejavnosti proizvodne in neproizvodne sfere skladno razvijale na podlagi enakopravnosti in medsebojnih dogovorov. Ne smemo dopustiti enostranskih interesov na račun drugih ter smo dolžni zagotavljati skladnost in selektivnost, sicer jo bo napravila ekonomika sama z večjimi posledicami za kolektiv in širšo skupnost. 8. Voditi politiko široke skrbi za izobrazbeno rast občanov in delavcev od pogojev varstva, osnovnega, strokovnega, srednjega, višjega, do visokega šolstva. Večjo skrb je treba posvetiti že zaposlenim delavcem, saj tvorijo trenutni potencial, na katerem sloni nadaljnji razvoj. Najprej moramo podpirati tiste smeri izobraževanja, ki so v interesu našega gospodarstva in negospodarstva in temu podrediti tudi strokovno usmerjanje. Ustvarjali bomo pogoje za priseljevanje posebno visakostrokov-nega kadra v občino. V procesu izobraževanja mora imeti pomembno mesto izobraževanje za samoupravljalske naloge v združenem delu. Večjo skrb bomo posvečali ostarelim in za delo nezmožnim občanom ter jim zagotavljali enako socialno in zdravstveno varstvo, kot aktivnemu prebivalstvu. 9. Vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v občini sprejemamo obvezo izvajati in spremljati srednjeročni program občine. Zagotovili bomo dinamično spremljanje plana in dopolnjevanje v vseh bistvenih elementih, ki bi lahko pozitivno vplivali na njegovo realizacijo v postavljenem obdobju. KAKO BOMO IZVAJALI SKbDNJEROCNIPLAN Skupščina bo s svojimi izvršnimi organi obravnavala realizacijo plana in potrebne ukrepe za njegovo uresničitev. Predlagali bomo dogovor o izvajanju in odgovornosti za izvedbo srednjeročnega plana za obdobje 1975 do 1980. Občinska skupščina je že v juliju leta 1973 imenovala komisijo za izdelavo srednjeročnega plana zavedajoč se velike potrebe po skladni rasti vseh sfer naše družbe. Tako je danes dan našemu najvišjemu samoupravnemu organu v občini obsežen in dragocen dokument, ki naj bo demokratično javno obravnavan, z namenom, da strnemo vse sile za njegovo kvalitetno rast. »Družbeni plan razvoja občine« bo moral biti dinamičen dokument, ki bo zasledoval vse tokove in izpopolnjeval v metodah za dosego ciljev, če bo to potrebno. Odpira nam široko paleto vprašanj, mimo katerih smo stopali manj zavestno ali jih smatrali za manj pomembne. V javni razpravi se ozrimo nanje. Naš občinski plan je izdelan približno leto dni prej, kot je rok za izdelavo planov v občinah do zveze. To iz razloga, ker smo sami čutili to potrebo. Prednost, ki jo danes imamo, je tolikšna, da jo lahko izrabimo za še hitrejšo rast in napredek. Ta moment kaže prenesti v vse delovne samoupravne srodine, katerim naj načrt služi kot osnova za izdelavo njihovih lastnih planov razvoja in dela. ramo za iste rezultate, kot jih ima konkurenca ali ostala dobro locirana industrija delati veliko več, ravno zaradi svoje geografske lege. In naš družbeni načrt bomo smatrali za dobrega, če bo odprl tudi prometne možnosti. Sele tedaj bomo lahko cenili teoretična izhodišča za enakomerni razvoj naše republike in ugotavljali, da je realen. Ostane nam vsem skupaj velika dolžnost, da se borimo skupaj in posebno, predvsem pa naši delegati za ureditev prometnih možnosti, ki bi res dale delovnim organizacijam kraja in celotnemu kraju pomembnejše mesto v razvoju naše družbe. I. Rejc, dipl. oec. Dopisujte v Delo-življenje! Kako bomo gradili stanovanja Tudi v Alpini imamo še precej nerešenih stanovanjskih prošenj, zato moramo temu problemu posvetiti večjo pozornost. Najprej moramo izdelati srednjeročni in dolgoročni program stanovanjske gradnje. Komisija je s tem delom že začela in da bo to delo uspešno, pričakujemo pomoč tudi ostalih članov kolektiva. Prav taka skupna akcija bo anketa, s katero bomo delno ugotovili sedanje stanovanjske razmere mlajših delavcev. Pri anketi bi sodelovali člani kolektiva do 30 let starosti, katerih pretežna večina je še samskih in bodo v bližnji prihodnosti ustvarili družine in potrebovali stanovanje. Teh je veliko, zato bo tudi stanovanjska problematika vedno večja. Dve možnosti sta, da pride član kolektiva do stanovanja: — da si zgradi lastno hišo — da dobi stanovanje v bloku. Urbanisti težijo k temu da bi zazidali čim manj zelenih površin in dajejo prednost blokovni gradnji. K temu pa nas silijo tudi cene, saj je vedno teže pričeti z lastno gradnjo. Kako bomo torej gradili v Zireh? Alpina bo v letošnjem letu izločila 6,5 odstotka sredstev (od bruto OD) v stanovanjski sklad. Od tega bo ostalo v Alpini 4,10 %, 1,56 °/o bomo dali v občinski solidarnostni sklad, 0,84 % pa v občinski sklad zbora vlagateljev. Ali bomo lahko vplivali na delitev teh sredstev? Sredstva solidarnostnega sklada so namenjena za Ziri glede na naše potrebe. Čimveč bo prosilcev za stanovanje, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev stanovanja, več stanovanj v Žireh bo zgrajenih s temi sredstvi. Sredstva iz sklada zbora vlagateljev lahko koristimo le kot kredite za stanovanjsko gradnjo in bi bilo smotrno, da to v prihodnosti izkoristimo. Sredstva, s katorimi pa sami neposredno odločamo, pa so do sedaj zbrana že v višini okrog 220 starih milijonov. Te lahko takoj koristimo. Težava je le v tem, da prepotrebnih stanovanj še ni zgrajenih in je šele pred nedavnim GP »Tehnik« iz Škofje Loke pričel graditi nov blok. Investitor pa je stanovanjsko podjetje Lokainvest, ki je za- dolženo, da financira gradnjo stanovanj za tržišče. Blok, ki bo 12-stanovanjski se torej že gradi in je treba podpisati še pogodbo o nakupu stanovanj. Cena bo gotovo precej visoka — kakšnih 500 starih tisočakov za 1 m2 stanovanjske površine. Odločiti se morama koliko stanovanj bomo odkupili, do pomladi, ko bomo spet delili sredstva. Za stanovanjsko individualno gradnjo pa moramo imeti zbranih približno 100 starih milijonov. Zadnji čas pa je, da ne bi samo tovarna kupovala stanovanj v bloku, ampak da bi tudi posamezniki pristopili k temu nakupu. Posebno mladi ljudje in mlade družine naj se odločijo za stanovanjsko varčevanje. Banka omogoča vsem, da varčujejo za nakup stanovanja, za gradnjo nove hiše ali za obnovo. Na privarčevane zneske pa daje banka ugodne stanovanjske kredite, ki omogočajo varčevalcem nakup ali gradnjo stanovanja. Tudi v Alpini bodo v bodoče imeli prednost pri dodeljevanju kreditov tisti delavci, ki bodo že sami namensko varčevali v banki. Da bo stvar bolj razumljiva, lahko ugotovite nekaj pogojev za varčevanje iz spodnje tabele. Banka pa vam bo rada dala tovrstne informacije. Z vso resnostjo se skupno lotimo reševanja stanovanjskega vprašanja in uspeh ne bo izostal. Posojilo tzroženo 2 odstotkom od ._Dobo vračamo posojilo_ Vorče- P'^ortevonega 10 P°P™inl mesečni za poprečni mesečni volno denarja (brez dohodek na družin koga I dohodek na družinskega doba obresti) člana do 1,200 din člana nad 1.200 din z rednimi z enkrat- za zidavo In zo nakup zo zidavo In za nakup mesečnim nlm po- nakup d nji In stc»,ov<»ija nakup druiln- shuovanjo pologi logom ske stan. hil v etaini ske stan.hiie v etainl In rekonstruk- lastnini in rekonstmk- lastnini _____EilS___tii£__ 2 leti 80 % 120 % 6 lej 9 let 4 leta 7 let 3 leta 130 % 160 % 9 let )2 let 6 let 9 let 4 leta 140 % 200 % 12 let 15 let 8 let II let 5 let 200 % 250 % 15 let 18 let | 10 let 13 |et Stane Car DRAGI TOVARIŠ TITO! Ponosni in srečni smo, da ti lahko prav na 30. obletnico osvoboditve Beograda iz svobodoljubnih Zi-rov, s proslave krajevnega praznika, v spomin na osvoboditev našega kraja pred enaintridesetimi leti in začetkov partizanskega šolstva ter v počastitev 30-letnice ustanovitve Jurišnega bataljona XXXI. divizije — sporočamo naše prisrčne pozdrave. Prav dejstvo, da smo danes zbrani borci in aktivisti narodnoosvobodilne vojne in obnove porušene domovine, sedanji aktivisti in mladina, nas obvezuje, da se vsi, vsak po svoje zavemo svojih obveznosti do domovine in revolucije. Danes, ko še bolj pospešeno razvijamo samoupravljanje, ko resnično kot člani temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in ostalih samoupravnih skupnosti, kot delegati skupščin, člani organizacij — Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze borcev, Zveze sindikatov, Zveze socialistične mladine in drugih, NOSIMO za celoten razvoj še bolj kot kdajkoli SKUPNO ODGOVORNOST, so odkritost, tovariška medsebojna opozorila, kritika in pomoč, krepitev in negovanje tovarištva, požrtvovalnosti in zavesti skupne odgovornosti vseh generacij ZNOVA NUJEN element medsebojnih odnosov. Zavedamo se, da prav samoupravni demokratični odnosi že sami po sebi zahtevajo in napovedujejo boj vsem negativnim pojavom. Zato iskreno želimo, da naše proslave ne bi bile samo besede in oddolžitve žrtvam, temveč spodbuda za nove napore in zavest, da od nas vseh zavisi, kako živimo in kako hitro se bomo približevali socialističnim ciljem, kajti revolucija teče in revolucionar, če je revolucionar, mora to ostati do konca, mi mladi pa se zavedamo, da stopamo v našo skupno bojno vrsto nepretrgane in nepremagljive armade borcev za osvobajanje narodov, za brezrazredno družbo in za osvobojenega človeka. Pri teh naših skupnih prizadevanjih in delu želimo čimveč uspehov ter te, dragi tovariš Tito, iz svobodoljubnih Zirov še enkrat iskreno pozdravljamo, z borbenim pozdravom: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ziri, 20. oktobra 1974 Udeleženci proslave Proslavljali smo več pomembnih jubilejev V Zireh smo oktobra praznovali pomembne jubileje: 30. obletnico organiziranja jurišnega bataljona XXXI. divizije, 30. obletnico ustanovitve partizanskega šolstva, 31. obletnico izvolitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem in lMet-nico ustanovitve Krajevne skupnosti Ziri ter krajevni prazniik Zirov. V soboto, 19. oktobra popoldne je svet krajevne skupnosti in Zveza borcev NOB Ziri sprejela in pogostila borce Jurišnega bataljona in svojce padlih borcev tega bataljona. Ob 18. uri je bila v mali dvorani v Zadružnem domu otvoritev razstave likovnih del slikarja Toneta Plemlja in Toneta Svetine, iki razstavlja skulpture iz tematike NOB. Razstavo je pripravilo DPD »SVOBODA« Ziri. Bila je odprta teden dni. Zvečer je bilo v kinodvora-ni tekmovanje — preizkus znanja o narodnoosvobodilnem boju v ikaterom so sodelovali mladi iz Zirov: dve ekipi iz Osnovne šole »padlih pr-voborcev«, ekipa ALPINE, ekipa ETIKETE, ekipa KLA-DIVARJA ter ekipa Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra. Isti dan, to je v soboto, je Občinski odbor Zveze vojaških rezervnih starešin Skofja Loka organiziral taktično — orientacijsko tekmovanje. Sodelovale so ekipe ZVRS Skofja Loka, ZVRS Ziri, PO Skofja Loka, JNA in postaje milice Skofja Loka ter izbrane vrste tabornikov, pionirjev, dijakov in ZSMS, sikupaj 19 ekip. V nedeljo se je proslavljanje začelo z budnico pihalne godbe ALPINE. Ob 9. uri je bila seja sveta Krajevne skupnosti Ziri. 10-letno delo in razvoj krajevne skupnosti je orisal predsednik sveta Franci Pertovt, pozdravni govor pa je imel podpredsednik občinske skupščine dr. Branko Berčič. Ob 11. uri je bila glavna proslava. Po pozdravu in nagovoru predsednika krajevne skupnosti, je govoril narodni heroj, komandant glavnega štaba SLO za Slovenijo generalpodpolkovnik Rudolf Hiribernik-Svarun. Nekdanja komandanta jurišnega bataljona Ivan Leban in Franc Kovačevič-Tarzan sta svojim nekdanjim soborcem in svojcem padlih in po vojni umrlih borcev izročila spominske plakete. Spominske plakete so prejele tudi domicilne občine, krajevna organizacija ZB NOV in krajevna skupnost Ziri. Predsednik KO SZDL Ziri Janko Jurca pa je v imenu socialistične zveze podelil priznanja partizanskim učiteljicam. Sledil je pester kulturni program, v katerem so nastopali: godba na pihala ALPINA, moški pevski zbor žirov-skih podjetij in recitatorji Osnovne šole »padlih prvo-borcev«. Na zaključku je mladinka Majda Jereb prečitala pismo tovarišu TITU, ki smo ga poslali udeleženci proslave ob 30-letnici osvoboditve Beograda. Ob teh spominskih svečano- stih smo ponovno poudarili pomembno vlogo, ki so jo imele Ziri med NOB, saj so imeli borci v našem kraju močno oporo. Ponovno so se srečali nekdanji borci in aktivisti in obudili spomin na tiste težke, pa vendar nepozabne dni. S. Dolenc Po osrednji svečanosti so se borci, aktivisti in ostali gostje zbrali v jedilnici Alpine. Na sliki: Vesel pogovor partizanskih učiteljic. Nekdanji koniandant Ivan Leban izroča spominsko plaketo borcu jurišnega bataljona Otvoritev razstave del Toneta Svetine in Toneta Plemlja. Tov. Svetina pravi o svojih delih: »Vseh važnih momentov našega boja se ne da ohraniti z besedo, zato jih skušam s skulpturo.« Tovariš Vinko Govekar je prejel priznanje za prizadevanja v šolstvu med NOB. V Zireh smo Letošnje praznovanje krajevnega praznika žirov je bilo posvečeno 30-letnici ustanovitve jurišnega bataljona 31. divizije, ki je bil prav tu ustanovljen pred tremi desetletji. slavili Jurišni bataljon XXXI. divizije Osrednjo svečanost je spremljalo veliko občanov. V ospredju borci in aktivisti. vavca, Franc Gros iz Vira, Janez Maček iz Bukovega vrha, Josip Borič iz Derečanov in Martin Pu-šar, doma nekje z Dolenjskega. Kmalu je ranam podlegel tudi najmlajši borec Franc Prek, iz Ko-privnika pri Zireh. Bataljon se vrne čez Vipavsko dolino in že se bije z Nemci v Trnovskem gozdu. Oddiha ni, in že mora nazaj v Dolomite. Sredi zadnje in najhujše ofenzive dobi povelje za odhod na Kras. Ob požganih domačijah se od bataljona poslavlja Vida Tomšič in vojaški predstavnik SZ Tibačen-ko. Tokrat je bataljon drugič na Krasu. Tu se dnevno bori s krvoločnimi četniki, ki jih je kot listja in trave. Bolj se bliža njihov konec, bolj so krvoločni. Požene jih v beg pri štjaku, zdesetka njihovo kolono v Se-lah pri Vojščici. Tu pade najboljši komandir Emil Kodelja iz Solkana in mladi telegrafist Vinko Pernuš iz Bašlja. Pod Za-klancem prebije pet tesno zaprtih obročev, ki so jih okrog njega sklenili četniki. Tu podleže groznemu mučenju ujeti ranjenec, najstarejši borec Janez Skomavec iz Krnice. 5. aprila zvečer napade močno utrjeno postojanko kozakov v Gorjan-skem. Zjutraj je Gorjan-sko svobodno. Tu pade mitraljezec Viktor Vre-zec, iz Stranj pri Postojni, hudim ranam pa pod- Na sobotnem preverjanju znanja mladih o NOB je o Juriinem bataljonu govoril polkovnik Kastelic To je bila enota mladih prostovoljcev, ki so prišli iz Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter štabnih enot divizije. Bila je enota do zob oboroženih članov partije in SKOJ, ki so bili vedno pripravljeni tvegati vse. Enota, ki je imela svoj smučarski vod, edino žensko bolničarko Pavlo Komelovo in pozneje mlado Poljakinjo Ha-lino. Enota, katere borci so poleg hrabrosti morali imeti visoko razvite človeške in moralne vrline, tovarištvo, skromnost, samoodpovedova-nje, ljubezen do ljudi in predvsem vero v boj, za katerega so se že zelo mladi odločili. Poleg vojaških spretnosti so morali obvladati sredstva za zveze, topografijo, vožnjo z vozili in obvladati so morali nemški in italijanski jezik. Bataljon je tedaj prekrižal Gorenjsko in Primorsko. Bil je tudi tam, kamor čestokrat niso mogle brigade. Petkrat je prekoračil nekdanjo mejo in postal strah in trepet belih vojščakov v postojankah v Dolomitih. Pojavil se je tam, kjer so ga najmanj pričakovali. Podpredsednik SO govori na slavnostni seji ob 104etnici krajevne skupnosti Udaril je iznenada in uničil kar je bilo pred njim. Tako kot je tajinstveno prišel v Dolomite, je od tam tudi odšel. Domačije na Dobrače-vi so bile borcem drugi dom in izhodišče za pohode in borbe. Pri gostoljubnih domačinih smo se borci počutili kot doma. Tu je bilo ljudstvo in vojska eno. Bataljon se je podajal v idrijske hribe in uničeval sovražne kolone. Pred novim letom se je spopadel z močno sovražnikovo kolono na sektorju Otalež — Jazne. Boril se je v visokem snegu v Ma-sorah, Oblakovem vrhu in nazadnje pognal v beg močno kolono, ki je prodiral proti Vojskem. Tu v Kočevšu je padel najboljši mitraljezec Stanko Sorl iz Tržiške Bistrice, medtem, ko je hudim ranam kasneje podlegel borec Lenart Kralj. Na silvestrovo je pognal v beg 350 nemških vojakov, ki so se utaborili na šentviški planoti. Spominska plaketa — delo akademskega slikarja Jake Torkarja. 16. januarja je pri Lipi na Krasu napadel kolono 7. bataljona nemške SS divizije Princ Eugen, ter jo uničil. Onesposobil je nad 130 vojakov, od katerih jih je 72 obležalo mrtvih. Preostali del kolone se je s poveljnikom na čelu pognal v beg. V tem hudem in neenakem boju so padli najboljši: Jože Hodnik iz Logatca, Jože Nastran izpod Kr- leže komandir oddelka Ciril Mažgon. Prijazni in gostoljubni kraševci povabijo zvečer borce na miting v osvobojeno Gor-jansko. Dajo nam vse, kar so v tistih hudih časih imeli. Sledijo poslednji boji in že je bataljon na ob- robju Trsta. 1. maja se mimo Kontovela in Bar-kovelj pomika v središče mesta. Tu praznuje svoj delavski praznik. Te dni so se borci ponovno srečali s svojimi nekdanjimi in današnjimi gostitelji Zirovci. Zdravko Vidrih Govori generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. Pokongresno razmišljanje o delu in problemih mladih Mladina-ogledalo družbe, v kateri živimo V spomin Francu Bogataju Nepričakovano smo se poslovili od našega delavca Franca Bogataja. Kratka in zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz naših vrst ob komaj dopolnjenem 48. letu starosti. V podjetju je bil zaposlen skoraj 23 let. Prvič se je zaposlil januarja 1949. Delal je v oddelku za zblto izdelavo obutve do konca januarja 1954. Ponovno pa se je zaposlil v podjetju v novembru 1956. leta. Najprej je delal v osnovni proizvodnji, prav kmalu pa Je bil premeščen v mizarsko delavnico. Tu je delal vse do zadnjega, ko je pred dobrim pol leta moral prenehati zaradi bolezni. Franc je bil delaven in discipliniran delavec. Vestno je izvrševal vse delovne naloge. Njegovi predpostavljeni in sodelavci smo ga cenili prav zaradi njegove vestnosti in delavnosti. Tak nam bo ostal v trajnem spominu. Alkoholizem -družbeno zlo Število alkoholikov dan za dnem narašča: v Jugoslaviji imamo že preko 900.000 takih bolnikov in samo v naši republiki 80.000. Ce izgubi alkoholik samo dva delovna meseca v letu zaradi bolezni ali drugih izostankov z dela, gre v naši državi samo zaradi alkoholizma letno v izgubo 1.800.000 delovnih mesecev. Statistični podatki kažejo, da pri nas 13% vseh, sicer zdravih moških, boluje za alkoholizmom. Te naravnost zastrašujoče številke nas silijo, da začnemo o tej bolezni resneje razmišljati in čimbolj učinkovito ukrepati. Znane so težke posledice, ki jih povzroča alkoholizem: propadanje osebnosti alkoholikov, trpinčenje družine, slabi in nekritični odnosi do delovnih obvez in do dela nasploh itd. Dolga leta so ta problem reševali z metodami oprošča-nja na podlagi obljub bolnikov, skratka z vsestransko ra-zumevajočim in čustvenim pristopom, ki pa je osnovni problem puščal ob strani. Posledice so se na različne načine poravnale z dogovori, za nadomestilo neopravičenih izostankov so sledile nadure ali letni dopusti. Tako opravičevanje je privedlo samo do še večjega porasta števila alkoholikov. S takim ravnanjem alkoholikom samo škodujemo in posredno botrujemo mnogim posledicam. V svetu, kjer je delovna in ostala zakonodaja različna od naše, v takih primerih enostavno segajo po odpovedi delovnega razmerja. Človeku pa je vendarle treba pomagati, to nalogo nam nalaga vsa naša družbena ureditev in iz nje izhajajoči samoupravni akti, katere je potrebno pone- kod še dopolniti. Treba je doseči, da bo zaradi kršitve delovne obveznosti za alkoholika sprožen ustrezni postopek. Pri tem je treba ukrepati vzgojno z upoštevanjem vseh elementov, tako, da alkoholik ne bi imel druge izbire kot — zdravljenje alkoholomanije. Po preteku zdravljenja je potrebno doseči za zdravljenega alkoholika ponovno vključitev v delovni proces. Ce bi po takem zdravljenju delavec ponovno kršil delovne obveze ter se prepustil ponovnemu uživanju alkohola, naj bi mu izrekli zaradi ponovne lažje kršitve delovne obveznosti zadnji javni opomin. Izključitve iz delovne skupnosti pa naj bi se poslužili le v primeru, če ne bi imeli več nobene druge možnosti. Na ta način, menim, bi nam uspelo premakniti problem alkoholizma z mrtve točke. Ce nam bo to uspelo, bomo dosegli boljše ekonomske uspehe in pomagali zdravljenem alkoholiku, da bo zaživel vrednejše in bogatejše življenje. V naši delovni organizaciji imamo dosedaj vključenih v (Nadaljevanje na 10. strani) Z 9. kongresom se formalno končuje obdobje reorganizacije slovenske mladinske organizacije. V šestih letih, odkar je bil zadnji kongres, so mladi oblikovali številne predloge, da bi nova mladinska organizacija postala odraz večine mladih ljudi, da bi z vsebino in oblikami svojega delovanja vzpodbujala, izražala in socialistično usmerjala raznovrstne interese in ustvarjalnost mladine. Prvi rezultati prizadevanj so tu: vrnilo se je zaupanje tiste mladine, ki sprva ni našla pravega mesta v njej, zaupanje delavske mladine. Delavska mladina je postala enakovreden in tudi odločilen dejavnik pri reševanju vprašanj družbeno-ekonomskega vprašanja in politične vloge mladih delavcev in drugih zaposlenih ljudi. Študenti in delavci v isti organizaciji Z organiziranjem študentske mladine znotraj mladinske organizacije je Zveza Socialistične mladine Slovenije združila mlade ljudi za enotno akcijo na vseh področjih družbenega življenja. Jasni so tudi odnosi med mladinsko organizacijo SZDLJ in zvezo sindikatov, gre za tesnejšo povezanost in skupna prizadevanja vseh subjektivnih sil pri uresničevanju družbenih ciljev, za vključevanje in večjo aktivnost mladine v SZDL v okviru krajevne samouprave pa tudi v celotnem socialističnem samoupravnem sistemu, za hitrejše reševanje problemov mladih ljudi ter tako vseh družbenih problemov. Naša pot je popolnoma jasna Dokumenti 9. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije jasno opredeljujejo potrebo po temeljni povezavi nove organizacije s programskimi izhodišči Zveze komunistov, nujnost idejne jasnosti v organiziranju in boju za marksistično usmeritev vseh dejanj in ravnanj mladih ljudi. Končno je 9. kongres tudi odraz odločnosti, da bomo po začrtani poti zgradili naše socialistične, samoupravne odnose ter si prizadevali skupaj z naprednimi družbenimi silami, da bomo začrtane usmeritve tudi dosledno izpeljali. Sodelujmo z Zvezo komunistov Mislim, da o nalogah mladih po 9. kongresu največ povedo besede iz pozdravnega govora predsednika CK ZKS Franceta Popita kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije: Komunisti si ne želimo političnega skrbništva nad mlado generacijo. Mladina je ustvarjalen in napreden de- javnik naše družbe in zato ji takšno varuštvo ni potrebno. Toda zavest mladih se ne oblikuje izven našega časa in prostora ali brez vplivov sedanjih družbenih odnosov. Nasprotno: naša mladina je ogledalo gospodarske, socialne in idejno politične strukture naše družbe. Mladina močneje, neposredneje in bolj občuteno izraža vse tisto, kar se dogaja v naši družbi. Zato mora Zveza komunistov postavljati vprašanja, ki tarejo mlade v središču družbene pozornosti... Osnovni pomen vašega idejnopolitičnega usposabljanja in organizacijskega povezovanja naj bo usposobitev za učinkovito akcijo za odpravo starega in preživelega in za graditev novega, boljšega, bolj človeškega. Ena sama uspešna akcija v prid gospodarskemu in družbenemu napredku je več vredna kot tisoč še tako lepo do-nečih, vendar neuresničenih sklepov. Vaša naloga je, da na podlagi znanj in spoznanj, z vašim mladostnim nezadovoljstvom nad razmerami stopate v vrste borcev za družbeni napredek, v množično revolucionarno akcijo za osvoboditev človeka in njegovega dela ter tako s svojim delom poskrbimo, da ostane množična pobuda delavskega razreda in vseh delovnih ljudi materialna moč razvoja socialistične samoupravne družbe. Vaša naloga je, da vztrajno delate in se Od srede septembra do srede oktobra smo zaposlili 6 novih delavcev, 9 delavcev pa je prenehalo z delom. Delo so nastopili Brigita Grošelj in Vera Burjek v šivalnici lahke obutve in Maks Hoj kar, kot nočni čuvaj in kurjač v obratu Alpina Gorenja vas. V prodajalnah prodajne mreže so nastopili delo: Nevenka Stevovič v Kra-gujevcu, Branka Stančič v Banja Luki in Anica Simonič v Skofji Loki II. Iz dela pa so izstopili Rudolf Pišek in Stanislav Stano-nik, odd. ALPLAS, Tončka Vavken, sekalnica, Franc Bogataj, vzdrževalni obrati, Štefka Cankar, montaža lah- organizirate tako, da bo sleherni mlad človek pri nas socialistično in patriotsko usmerjen, da se bo ne glede na svoje trenutno svetovnonazorsko prepričanje povezoval z organizacijami socialistične mladine, da bo v njej dobival odgovore na dvome, da ga boste pritegnili s širše družbene akcije, mladinske in druge predvsem pa, da se bo uveljavil kot borec za uresničevanje nove ustave, za nove odnose med ljudmi in narodi, za gospodarski in duhovni napredek naše družbe. Družba v kateri živite, samoupravna narava naših odnosov in uveljavitev delavskega razreda kot nosilca napredka, vam ponuja zgodovinsko priložnost, da dosežete svoje življenjske cilje in uresničite svoje poklicne in družbene naloge, priložnost, kakršne drugod po svetu ni. Kako pa v ALPINI Želim, da 9. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, njegove ugotovitve in načrti prodrejo tudi med alpinsko mladino in prekinejo tisto lagodno zimsko spanje, ki traja pri nas že več let. Kongresni dokumenti govorijo o povezavi delavske, študentske in kmečke mladine, pri nas pa nam ni uspejo povezati niti mladino znotraj naše organizacije. Naj bo ta članek skromen prispevek k našemu skupnemu razmišljanju in delu. Marinka Kolenc ke obutve, Doroteja Miklav-čič, obrat Gorenja vas in Pavle Petkovič iz Slavonskega Broda. Joža Gregorač je bila premeščena iz obrata Col v šivalnico težke obutve, na izpraznjeno mesto na Colu pa je bila premeščena Marija Vidmar. Vseh zaposlenih delavcev je 1574, po posameznih obratih pa je število zaposlenih naslednje: obrat 2iri 1048 obrat Gorenja vas 190 obrat Col 79 prodajna mreža 257 A. F. Pavlu Petkoviču, poslovodji prodajalne II iz Slavonskega Broda in Štefki Cankar, priučeni delavki v montaži lahke obutve, želimo ob odhodu v pokoj vse najlepše in vrsto let trdnega zdravja. Poročili so se: Joža Gregorač, Bojan Starman, Tilka Podobnik, Cilka Mlinar, Jure Gregurovič, Silva Koren, Sonja Ipavec in Nada Benčina. Vsem naše prisrčne čestitke! Kadrovske novice Obisk predstavnikov občine Logatec Našo delovno organizacijo so dne 2. 10. 1974 obiskali najvišji predstavniki Skupščine občine Logatec: tov. Dušan de Gleria — predsednik SO, tov. Milan Pekarovič — predsednik 10 SO, tov. Jože Rupnik, dipl. ing. — načelnik oddelka za gospodarstvo, tov. Tone Peternel — načelnik za finance, tov. Ivo Oš ter — predsednik DS KLI in tov. Silvo Tratnik — sekretar DO KLI Logatec. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo vseh vrst obutve, vzporedne dejavnosti in se predvsem zanimali za poslovanje Alpine, perspektivne načrte, vlogo Alpine v kraju, za reševanje raznih problemov, ki tarejo gospodarstvo. Posebno izčrpen je bil razgovor o ustavnih dopolnilih, notranji zakonodaji, odnosih in nagrajevanju v delovni organizaciji. Ena od osrednjih tem je bila tudi cesta Ziri—Logatec, ki je ena zadnjih republiškega pomena, ki nima asfalta. Za primeren dostop na hitro cesto pa je za 2iri ključnega pomena. Sodelovanje in izmenjava izkušenj je eden glavnih načinov za uspešnejšo in odprto pot v prihodnost. I.Rejc, dipl. oec. Sredstva za gradnjo VVZ in telovadnice pri osnovni šoli Padlih prvoborcev Žiri se stekajo Marca 1975 gradimo Septembra letos so se pričele pospešene priprave za gradnjo objektov pri osnovni šoli Ziri. Preskrbeti je bilo potrebno različna soglasja — npr. soglasje Elektro-Ljublja-na o priključitvi na električno omrežje, PTT soglasje, soglasje o priključitvi na vodovod in kanalizacijo, soglasje o zaklonišču v primeru vojne, analizo o preiskavi tal glede nosilnosti in talne vode itd. Skratka — potrebnih je bilo preko štirideset različnih soglasij, preiskav in analiz, kar je zelo hitro opravil nadzorni organ Lokainvesta ing. Alojzij Ferjan v sodelovanju z načelnikom za družbene službe in občo upravo SO Skofja Loka oec. Cirilom Jelovškom. Dokumentacija je tako pripravljena, ovir za lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje ni več (ugotovljena so sporna lastništva zemljišč v neposredni bližini šole), v de- Viri sredstev — Sredstva sklada otroškega varstva — Sredstva samoprispevka KS Ziri — predvideni saldo 31. 12. 1974 računana 100% realizacija samoprispevka — Premostitveni kredit SGP TEHNIK (rok odplačila 2 leti) — Kredit republiške Telesno-kulturne skupnosti (kredit še ni odobren, ker je vloga ravnokar odposlana) SKUPAJ din 3.800.000,00 2.600.000,00 2.000.000,00 L300.000,00 9.700.000,00 Potrebna sredstva (cene v 1. 1974): din — Telovadnica z opremo in povečanimi garderobami (1125 m2) 5.000.000,00 — VVZ s kuhinjo in gospodarskim delom šole (679 m2) 3.800.000,00 — Trafopostaja 300.000,00 I/, obeh tabel je razvidno, da bo razpoložljivih sredstev nekoliko več kot potrebnih sredstev (če bo odobren kredit RTKS-a). Da planiramo nekaj več sredstev je seveda razumljivo, saj bo v letu gradnje inflacija presežek prav gotovo pobrala. Predvideni dotok samoprispevka v naslednjih letih v KS Žiri: 1975 1.390.000,00 din 1976 1.525.000,00 din 1977 ___ 1.670.000,00 din SKUPAJ 4.585.000,00 din Iz tabele je razvidno, koliko sredstev bo ostalo za II. etapo gradnje. Seveda je od tega zneska treba odšteti obroke, ki jih bomo vračali za najete kredite — (okrog 3.000.000,00 din). moNAGum mm ...>!. riokow t>..i„„ t ,1 SSSj(|«!K iN JEHK* lu so glavni projekti, ki morajo biti predani do 8. 1. 1975. Izgotovljena je tudi finančna konstrukcija predvidenih sredstev. Opozoriti moram vse bralce, da so cene m2 v gradbeništvu zelo nestabilne in iz dneva v dan višje. Sedanje se gibljejo med 3.500,00 in 5.000,00 din na m2. Tabela, kjer se prikazujejo potrebna sredstva za gradnjo je zato samo približna, saj se ne da ugotoviti, kolikšen bo porast cen v letu gradnje. Vsem tistim, ki se kakorkoli ukvarjajo z gradnjami, bo ta negotovost razumljiva. Na skupnem sestanku investitorja, predvidenega izvajalca in nadzornega organa dne 26. 9. 1974 so bili postavljeni okvirni roki gradnje. Pričetek gradnje obeh objektov bo ma rec, april 1975 (odvisno odj vremenskih razmer). Tako bi telovadnico odprli januarja 1976 VVZ pa avgusta 1976. Uredniški odbor me je zaprosil za objavo dolžnikov samoprispevka, zato objavljam še naslednje podatke (podatki računovodstev): Nepokrite obveznosti do samoprispevka v KS Žiri (stanje 14. 10. 1974) ALPINA (1 % od bruto OD za 1.1973) POLIKS (1 % od bruto OD za 1.1973) KLADIVAR (1 % od bruto za 1.71, 72, 73 SKUPAJ din 337.650,00 29.516,60 __76.766,65 443.933,25 Pripominjam, da smo se s predstavniki podjetij, ki so navedena, že pogovarjali o tem problemu. Tako računovodstva, kot vodstva podjetij zatrjujejo, da bodo obveznosti do konca 1. 1974 poravna- ne, prav tako pa tudi tekoče obveznosti iz 1. 1974. V primeru, da podjetja svojih obveznosti iz 1.1974 ne bi izpolnila, bi to prav gotovo zavrlo gradnjo, kar bi bilo ob tej stopnji inflacije usodno! Slobodan Poljanšek Prazni stolčki so čakali Teden otroka. V oktobru je bil in z namenom, da se bolj posvetimo otrokom, delamo z njimi in za njih, o njih razmišljamo. V tirovskem vrtcu so v tem tednu pripravili program: ura pravljic za vse predšolske otroke v naši krajevni skupnosti, izlet, ki pa ga zaradi slabega vremena ni bilo, in drugo. Starše, ki imajo otroke v vrtcu pa so povabili, da preživijo eno uro s svojimi otroki in spoznajo, kako tam živijo, se igrajo in tudi učijo. Določen je bil dan in ura med deveto in deseto. Sla sem. Prišla je še ena mamica. In nato sva — samo dve — spremljali otroke pri telovadnih in spretnostnih igrah, pri spoznavanju prirode in novih predmetov, čeprav je še mnogo lepo pripravljenih stolčkov čakalo na mamice in očete, čeprav se je mnogo otrok oziralo proti vratom in oči so vpraševale: »Ali moje mamice res ne bo?« Ura, ki smo jo prebili skupaj je hitro minila in prav zanimivo je bilo. Premišljevala sem, zakaj sva bili samo dve? Ali ni časa? Ni zanimanja za to, kaj delajo otroci? Ni zanimanja, kako se z njimi trudijo tovarišice vzgojiteljice, ki bi z večjim obiskom dobile zadoščenje za svoj trud. Tako pa ... Vem, mnogo je zadržkov, mnogo razlogov in zato ne kritiziram. Samo v premislek — teden otroka je samo enkrat letno! M. J. SKUPAJ 9.100.000,00 Vedno več otrok želi v vrtec 7. novim šolskim letom 1974-75 je vzgojno varstveni zavod Ziri povečal zmogljivosti za en oddelek, da smo lahko ugodili prošnjam vseh staršev. Ker obstoječi vrtec ni mogel sprejeti vseh vpisanih otrok, smo bili primorani poiskali ustrezen prostor, kjer se je naselila starejša skupina, ki ima 29 otrok, vodi pa jo tovarišica Nataša Demšar. To je v stanovanju nad trgovino pri »LUSTIKU«, rešitev pa je le začasna — do zgraditve novega vrtca. Stanovanje smo prilagodili starosti otrok in otroci se v »novem vrtcu«, kakor sami pravijo, dobro počutijo. Metka Bogataj Gripa nam grozi Ali nam tudi letos grozi gripa? To vprašanje si zastavljajo prebivalci in zdravstveni stro-konvnjaki po vsej deželi. Odgovor je na žalost le eden. DA, tudi letos nam gripa grozi in to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevarnost je več. Letošnja hladna in deževna jesen je nastopila zelo zgodaj. Daljni vzhod in južno poloblo je zajela cpidemiia gripe že v septembru. Prejšnjo zimo je pri nas zbolelo za gripo le malo ljudi, ker ni bilo prave epidemije in zato je večina prebivalstva naravno neodporna proti tej bolezni. Znano je, da je gripa nalezljiva, virusna bolezen, ki se naglo razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če ni komplikacij. Pri otrocih je najpogostejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih — starejših osebah se posebej bojimo pljučnice. Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkrili že 1933. leta in ga dobro proučili, doslej niso našli nikakršnih vzročnih zdravil za gripo, niti iz skupine kemičnih sredstev, niti iz skupine antibiotikov. Bolnik mora v posteljo že ob prvih znakih bolezni. Bolezen moramo preležati. Samemu sebi in okolici so nevarni »junaki«, ki se hvalijo, da so Alkohol... (Nadaljevanje z 8. strani) normalen delovni proces osem zdravljenih alkoholikov, dva pa sta še na zdravljenju. Po ozdravljenju se mora vsak alkoholik vključiti v klub zdravljenih alkoholikov, katerega namen je pomagati alkoholiku pri abstinenci in vključevanju v družinsko in družbeno življenje ter delovni proces. Vsi naši zdravljeni alkoholiki obiskujejo klub v Skofji Loki. Zaradi precejšnje oddaljenosti je njihovo sodelovanje precej onemogočeno, zato se je pokazala potreba po organizaciji kluba v Zireh. Prostor in organizacija sama ne predstavljata nikakršnega problema zataknilo pa se je pri izbiri strokovnega teama, ki naj bi bil organizator in vodja tedenskih sestankov z alkoholiki in njihovimi svojci. Pomagal naj bi skupno s člani kluba reševati probleme, s katerimi se alkoholik srečuje na delovnem mestu in v družini. S pomočjo ozdravljenih alkoholikov samih, ki so za organizacijo kluba zelo zainteresirani in s pomočjo strokovnega teama, ki vodi klub v Skofji Loki, bomo tudi ta problem rešili, zato upamo, da bo klub zdravljenih alkoholikov v Zireh kmalu zaživel. Marta Traven »gripo preboleli stoje«. Zdravniki jih neredko srečujemo po nekaj tednih s pljučnico, vnetjem rebrne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem pljuč. Koristne so večje doze C vitamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na lastno pest. Posebej nevarno je uživanje alkohola. Ta lahko zabriše znake gripe ali njenih komplikacij ter zmanjša naravne obrambne moči organizma. Ce temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet z zdravnikom. Otroci, stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji obvezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila. Gripa je posebej nevarna, ker nastopi v obliki velikih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem mestu desettisoči. To povzroča velike zdravstvene, družbene in ekonomske škode. Zadnja leta se uspešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektivno zaščito pred gripo v primeru epidemije zelo zmanjša število obolelih in s tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovoru z organizacijami združenega dela. Tudi v našem kraju cepimo že več let z dobrim zdravstvenim in gospodarskim uspehom. Cim boljša je udeležba na cepljenju, so boljši rezultati cepljenja, ker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti kolektiva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva. Po priporočilu svetovne zdravtsvene organizacije je potrebno predvsem zaščititi stare osebe, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe s poapnenjem žil, zvišanim krvnim pritiskom in z oslabelostjo srčne mišice, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom in tuberkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Ne smemo pozabiti del prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in ki je nujno potreben za normalno življenje v deželi. To so predvsem zdravstvena in prometna služba, služba javne varnosti. delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgovinah, ter ima poleg preventivno-zdravstvenega pomena tudi velik gospodarski pomen, ker terenski delavci, vodovodni delavci, inkasanti, prosvetni delavci; zunanji delavci v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, kumalni dejavnosti in drugi. Posebej je pomembno, da pred gripo zavarujemo vse tiste katerih bolezen in odsotnost z dela bi ogrozila poirzvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vaško prebivalstvo doslej najmanj zaščiteno, največ obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepimo tudi čimveč vaščanov. Ce hočemo doseči dober uspeh zaščitnega cepljenja, moramo pričeti s cepljenjem že v začetku novembra, ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj razširja od decembra do februarja. Posebej ogrožene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej. V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. Cepivo, ki ga imamo v zalogi za letošnje cepljenje je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa tipa A in B in ne povzroča reakcij ali nevšečnosti po cepljenju. Cepivo je pripravno za individualna in masovna cepljenja, bo posebej učinkovito za osebe nad 60 let starosti, osebe, ki bolujejo od tuberkuloze, kroničnih pljučnih bolezni, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi pri osebah, ki imajo zvišan krvi pritisk in arteriosklerozo ter pri nosečnicah v visoki nosečnosti. Proti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, ki imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen ter oseb, ki so alergične na jajca, perutnino in perje. Za cepljenje proti gripi imamo na razpolago sodobno opremo s katero lahko učinkovito, hitro, neboleče in nenevarno pocepimo v kratkem času velike skupine prebivalstva. Opremo smo učinkovito preverili že prejšnja leta, prej pa so jo preverile pri masovnih cepljenjih prebivalstva in vojakov najbolj razvite dežele na svetu. Za kompletno zaščito je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v presledku enega meseca. Po naših zakonitih predpisih cepljcnej proti gripi ni obvezno, vendar ga strokovnjaki zelo pripročajo. Dr. Mario Kociajnčič Predstavljamo vam Prešernovo družbo »Knjiga — najboljši prijatelj«, star rek, ki ga vedno manj upoštevamo. Za knjigo, za dobro knjigo, skoraj ne najdemo več časa. To vsekakor ni prav. Prav zato smo z veseljem sprejeli predlog, naj vam bralcem predstavimo PREŠERNOVO DRUŽBO, ki opravlja neprecenljivo poslonstvo pri širjenju kulturnih dobrin med najširše množice delovnih ljudi. KAJ JE PRAVZAPRAV PREŠERNOVA DRUŽBA — KAKŠNA JE NJENA VLOGA? — Prešernovo druibo je ustanovil Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije leta 1953; — Osnovna naloga Prešernove drulbe je posredovati dobro in zanimivo knjigo najširšemu krogu bralcev; — Prešernova družba ni za-lolba, temveč organizacija aktivistov dobre in socialistično opredeljene knjige; organizacija, ki nadaljuje bogato tradicijo izdajanja mno-iičnih zbirk na Slovenskem; — S skrbnim izborom knjitnih izdaj Prešernova družba razvija predvsem tiste vrednote, ki ipri delovnih ljudeh razširjajo in bogate kulturno razgledanost, njihovo izobraienost in osveščenost ter usposobljenost za resnejšo samoupravno in drulbeno organiziranost; — Prešernova drutba je eden izmed temeljev mnoli-čne kulture in del kulturne akcije, ki sta jo pred tremi leti zasnovala Zveza sindikatov in Socialistična zveza delovnih ljudi Slovenije; — Prešernova drutba si je zadala nalogo, da prodre še posebej v delavske druiine in tako prispeva k temu, da bi čim več zaposlenih, ki doslej ne preberejo niti ene knjige letno, vsaj del prostega časa posvetili čitanju; — Izredno nizko ceno dosega z visoko naklado, subvencijami in polrtvovalmm delom zaupnikov; — Knjižna zbirka je trikrat cenejša, kot so podobne izdaje na knjitnem trgu in tako resnično dosegljiva ilajšir-šim mnoiicam, še posebej v času, ko cene povsod rastejo; — Zaupniki nabirajo naročnike in delujejo neposredno med sodelavci in so resnični aktivisti knjige in njenega poslanstva. IN KAJ SESTAVLJA REDNO KNJIŽNO ZBIRKO ZA LETO 1975? 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1975. Koledar za leto 1975 bo izšel za 30-letnico osvoboditve in bo seveda tej obletnici primerno posvečen, tembolj ker bo hkrati obletnica konca druge svetovne vojne. Bodo pa v njem še drugačni prispevki, tako da bo dovolj zanimiv za vsakogar. 2. Janez Svajcer: KO ČLOVEK ZORI. Zgodba mladega človeka, ki iz nedoraslosti skoči v zakon, v katerem si išče trdnih tal ob ženski, ki ga v marsičem prekaša. Roman je podoba mnogih današnjih mladih ljudi, ki v svoji rasti prelahkotno jemljejo življenje, lahkomiselno se zapletajo na vse strani, dokler se tivljenje ne postavi prednje v vsej svoji trdoti. 3. Tone Svetina: UGASLO OGNJIŠČE. To je zgodba o enem od zadnjih samotarjev gozdovnikov, ki od prve svetovne vojne živi nekako od sveta odtujeno življenje. Toda vojna vihra, ki zajame našo domovino in seveda tudi njene hribe, ga znova potegne v dogajanje. Leta 1941 se poveže s partizani in kmalu za tem tudi pade. 4. Nadežda Konstantinova Krupskaja: SPOMINI NA LENINA. Knjiga se bere kot roman, kar je umljivo, saj je Lenina njegova žena prav gotovo od vseh najbolje poznala in nam ga prikazuje predvsem s tiste strani, s katere ga doslej še nismo tako dobro poznali. 5. MLADA BREDA. To bo izbor naših najlepših pesmi, ki so nam jih nekoč nabirali zbiralci narodnega blaga. Izbor bo prerez skozi to dragoceno izročilo preteklosti, ki žal, počasi odmira. 6. Dr. Frančišek Smerdu: RASTLINE IN NASE ZDRA-VJE. Pisec nam je že znan, saj je nekoč za našo Družbo že napisal knjigo »Naš zdravnik". Zdaj drulba podarja svojim članom še knjigo Zdravilne rastline, ki je bodo prav gotovo mnogi veseli. Vseh šest knjig bodo člani prejeli še v letu 1974, za 55 dinarjev, v platno vezane pa bodo veljale 85 dinarjev. Poverjenika Prešernove družbe v ALPINI tovariša FRANCA ŠIFRARJA gotovo poznate. Postavili smo mu nekaj vprašanj in nanje takole odgovarja: 1. Koliko časa le delate kot poverjenik Prešernove drulbe? v — Poverjenik sem že 12 let. 2. Imate veliko naročnikov? So to samo člani naše delovne skupnosti ali imate naročnike tudi zunaj podjetja? — Letos imam 95 naročnikov in so vsi člani naše delovne skupnosti. 3. Je število naročnikov stalno, ali narašča oz. upada? — Lahko rečem, da v številu naročnikov nI velikega nihanja. Imam jih od 90—110. Ko izidejo knjige, se oglasijo razni zamudniki in tudi tem lahko ustrežemo, ker družba tiska določeno število izvodov več. 4. Se zbirate naročnike za redno knjižno zbirko za leto 1975 in do kdaj? Zbirko, ki ]o danes predstavljate bravcem, interesenti še lahko naročijo pri meni. Seveda čimprej. Hkrati lahko povem, da je izšla nova izdaja Prešernovih Poezij. Uvod In zelo široka pojasnila k pesmim Je napisal naš znani prešernoslovec dr. Anton Slodnjak. Broširano izdajo lahko naročite za 35.— dinarjev, vezano pa za 60.— dinarjev. Šahisti so zelo Zirovski šahisti smo imeli 6. oktobra svoj občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva. Namen občnega zbora je bil prebroditi in združiti vse ži-rovske šahiste, saj vemo, da jih je v Zireh precej, med njimi nekaj zelo dobrih, ki pa niso vključeni v to dejavnost. Z ozirom na to, da smo v Alpini že sedaj imeli šahovski klub, v katerega smo bili včlanjeni samo šahisti Alpine, so bili tudi ostali šahisti mnenja, da kljub združitvi vseh žirovskih šahistov, klub ohrani dosedanji naslov, to- človek nikoli prestar. Zato vabimo vse, ki imate veselje do te igre, da se vključite. S šahovsko igro je res prijetno preganjati dolge zimske večere. Izvolili smo tudi nov 7-član-ski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Za novega predsednika smo izvalili Milana Oblaka, ki ima veliko veselje do šaha in upamo da bo ob pomoči ostalih članov dobro vodil naš klub. Sestavili smo tudi plan dela S. K. za to sezono. Le-ta pa je precej zgoščen, zato Hitropotezno tekmovanje rej šahovski klub Alpina. Razveseljivo je tudi to, da so mnogi starejši ljubitelji šaha pokazali veliko pripravljenost vključiti se v organizirani S. K. Saj za šah ni organizirali 13. oktobra in se ga je udeležilo 24 tekmovalcev. Zmagal je mladinec Janko Demšar z 19,5 točke, drugo in tretje mesto si delita Tone Eniko in Franci Pečelin z 18,5 točkami. 18.10. pa smo bili organizatorji gorenjskega hitropotez-nega tekmovanja za posameznike, za mesec oktober. Za to tekmovanje ima vsak klub omejeno število tekmovalcev, mi imamo pravico nastopiti s petimi igralci, ker smo domačini. Vseh tekmovalcev je bilo 16. Zmagal je Jeseničan Boris Tramte. Naš najboljši je bil Tone Eniko in se je uvrstil na 6. mesto. V mesecu novembru pa nameravamo pričeti s turnirjem za člane in mladince za prvaka Zirov. Na tem turnirju bo tudi prva polovica tekmovalcev dobila IV. kategorijo. Turnir bo trajal vso zimo. Tudi lotos bomo igrali na ekipnem prvenstvu Gorenjske. Sodelovali bomo še na raznih medobčinskih tekmovanjih, m. pr. na republiškem hitropoteznem prvenstvu, usnjarjadi, ki je tudi za nas zelo zanimiva, in še drugi nastopi. To so samo glavne naloge, ki si jih je naš klub postavil za prihodnjo sezono. Tone Gorjup Kdaj naši skakalci spet v Planici? Mladi krenili po poti Polde, Zajca, Giacomelija, Jurmana ... Število mlajših skakalcev — tekmovalcev v Sloveniji upada Iz leta v leto. Zato smo se v škofjeloški občini odločili, da zopet prebudimo to atraktivno smučarsko panogo, kajti tu imajo smučarski skoki že tradicijo, nekateri osnovni skakalni objekti pa so že zgrajeni. upamo, da za šahiste zima ne bo predolga. Naj naštejem samo nekaj predvidenih tekmovanj: vsak mesec on hibropotezni turnir. Za mesec oktober smo ga Tale fotografija je iz naše kuhinje po matici. Objavljamo jo v trezni premislek vsakemu posamezniku z Željo, da bi fotoaparat ne mogel več ujeti takih posnetkov Zakaj je prišlo do nazadovanja pri skakalnem športu? Predvsem zato, iker je bilo delo z mladimi 'le v maloštevilnih klubih profesionalno in kvalitetno, ker ni bilo zadostnega števila strokovno usposobljenih trenerjev in tudi zato, ker smo v Sloveniji šele pred nedavnim začeli sistematično izgrajevati skakalne objekte, po zaporedju, ki ga zahteva razvoj ska-ikalca-tekmovalca — to se pravi od 7 do 10 metrskih skakalnic, na katerih začnejo skakati cicibani, pa do 15 do 20 in 30 metrskih za pionirje in večje za mladince in člane. Iz tega, kar smo našteli, je torej (jasno razvidno, kako bo treba zastaviti delo, da se bodo razmere zboljša-le. Problem sistematičnega dela v škofjeloški občini rešujemo z nastavitvijo profesionalnega trenerja ter nekaj honorarnimi trenerji, ki bodo delali po centrih — sekcijah matičnega skakalnega kluba Ziri. Te sekcije so organizirane v Skofji Loki, Poljanah, Gorenji vasi in Zireh. Da bo delo res strokovno, se bo trenerski kader še dodatno strokovno usposabljal na tečajih in seminarjih. Večina objektov v škofjeloški občini (je zastarel. Treba je obnoviti že obstoječe in zgladiti v vseh eentrih nove, predvsem male 10 do 15 metrske skakalnice, na katerih bodo začeli vaditi cicibani in pionirji, kasneje pa tudi večje. Skakalnice bomo zgradili v bližnji prihodnosti, vendar že letos za začetek nujno potrebujemo 7 do 10 in 15 do 20 metrske skakalnice, na katerih se bo mladina začela učiti skakalne abecede. Da bi lahko skakalci nemoteno vadili vse leto, pa je seveda potrebno, da nekje v občini pokrijemo manjšo skakalnico s plastiiko, tako da bodo fantje na njej trenirali tudi pozno spomladi, poleti in jeseni ter prešli na sneg pripravljeni in si hitro pridobili razred (kategorizacijo) in seveda sodelovali na republiških in državnih prvenstvih. Ce bomo dosegli vse to, potem lahko upamo, da bodo v Planici skakali tudi fantje iz Ztrov, Gorenje vasi. Poljan in Škofje Loke. Od skakalca — pionirja do člana, ki bo postal član državne reprezentance in hkrati branil tudi klubske barve, ni tako daleč. Od 10-letnega pionirja pa do člana je le 8 let. Težko je zdaj govoriti o uspehih. Toda to bi nedvomno morali doseči, če bomo upoštevali vse potrebne potrebe in zakonitosti, ki so prisotne pri razvoju tekmovalca — skakalca. Razumljivo je seveda, da rezultatov ne bo brez razumevanja in pomoči delovnih ljudi vse občine, staršev in klubskih sodelavcev. Vsem tistim črnogledom, ki si zastavljajo vprašanje, ali niso skoki nevaren šport, naj pojasnim, da potrebuje skakalec res pogum, da se prvič spusti po naletu 1 (Kmctrske skakalnice, ko pa premaga prvo tesnobo, ga kar ne moreš ustaviti; skakal bi še in še. Tako se seveda s skoki uri, postaja vse spretnejšr, ko pa malo skakalnico že po- polnoma obvlada, gre na večjo. Padci na skakalnici, ki je pravilno grajena, vzdrževana in pripravljena niso nevarni, ker je teren gladek (na njej ni skal, izboklin ali vboklin) in zato skakalec drsi, prehod iz strmine v iztek, kjer se ustavi pa je blag. Poudariti moram Se, da danes gradijo smučarske skakalnice in ne padalnice, to pa v praksi pomeni, da leti skakalec nizko ob liniji skakalnice in tako skače enako varno daleč ali kratko. In za konec naj vam opišem, kaj smo že storili v tem kratkem času, odkar smo ustanovili v Zireh nov skakalni klub. Organizirali smo močan strokovni kader, ki zajema 'ljudi od Škofje Loke do Zirov. Ti ljudje se ukvarjajo z organizacijo in izvedbo tehničnih zadev. Z nastavitvijo profesionalnega trenerja — zaenkrat opravljam to delo še honorarno — pa smo uspeli, da vadi po sekcijah že okoli 70 skakalcev. Do danes je od teh 70 (to so večinoma otroci od 8 do 12 leta) že 50 skakalo na skakalnicah iz plastične mase in na teh se pripravljamo že tudi za bližnja poletna prvenstva. V zimskem času bomo uvedli skakalne šole v vseh centrih in to na terenih, kjer bodo smučarski tečaji za prvošolce, ob koncu šole pa se bodo vsj tečajniki pomerili v skokih in nam tako dokazali, da je bila naša odločitev pravilna. Prepričan sem, da bomo spomladi vadili že s 100 skakalci. Janez Jurman Vabimo na SEJEM SMUČARSKE OPREME Z1KI — S. novembra 1974 od 8—13. ure v osnovni šoli ŽELEZNIKI — 10. novembra 1974 od 8.—13. ure v osnovni šoli SKOFJA LOKA — 17. novembra 1974 od 8.— 13. ure v stari osnovni šoli GORENJA VAS — 24. novembra 1974 od 8.— 13. ure v osnovni šoli Naprodaj prinesite smučarsko opremo, ki jo ne rabite več: oblačila, obutev, smučke in drugo, ali pridite pogledat, če bo kaj ustreznega za vas. Smučarsko opremo bodo na sejmu po ugodni ceni prodajali tudi: ALPINA, ELAN in TIROLIA iz Avstrije. Nagradna križanka: Spomeniki padlim RIBA, KI SKAČE SLIKARSKE DEVICE PRESTOPNIH QRE5UIK 5TIK, boniww]E mestece JUGOVZHO PNO OD NEAPLJA 21M2ELEU CRM-TU D) ZAČIMBA IVAMA IRMOTA m MRHOVINAR anica likar V CR?KO MESTO V EPIRU O MAJV5KD. DALMACIJI OROPJE IZ NEOLiriUA I PAVEC DAkllCA ,'OVARUA WJTEKI IZ RADGONE KOMUNIST. PARTIJA JUGOSLAVIJE DVOJICA KOŠARA, JERBAS PEZELA V CEWTRALWI AFRIKI KRAJŠE IME REKE MEUAM ometalec dimnikov poras NARAjčŽ u ipaVEC?® ZGODOV. ME5TECE V?VICI ERUA TRE VEN NEMŠKA PISATELJA PRAVLJIC BRATA ' PRiintK vtc wAyaSi! KEM. PRVIMI PO REKIU) HVIŠAUA NOTA .A" M VRSTA KRZKIA REJC HELENA IVANKA KACLlč luka v [jordaniji STARO jžAHODUO -SLOVANSKO PLEME B T PA.VLA OfclAK lUCOS.AUJ TOAHSPORT MIC. EU5PEKT mtohrvb ČLOVEK, KI ARANŽIRA O R POSEBEN POLOŽAJ PRI 5AHU kratica ^ „ TO VARI i MAPIAR5K0 L1U8K0VAL. ŽEN. IME OLONA) ČLOVEK,KI OCENJUJE NADA KOVAClC liR.POLiriK (e&an) REUAVC.R?: P0D2EHLJU POBE. RAZDOBJA B ČAROVNICA IZ 'ODISEJE skupiwa, PRU5CWA PRiPOMOf;. ZA ClšCENlE sokratov TOŽILEC PELO PISATELJAl O PRŽAVNA BLAGAJNA WW tO Q1M3A ftORlA FREPUJM1 NAPA ŽARELI IGLASTO DREVO KALIJ igralec na pupe VZ0RWIK MALIK MLADINEC NARAŠČAJ NIK FRANCIJA ODPRTINE V HI3AH N LJUDMILA ŽAKELJ KAVI M UAP0MESTE14 KAVClC IRENA ANGLEŠKO ŽEN.IME (ANA) HRVATSKI FILOLOG [(ROLO/MAN) Med godbeniki XXXI. divizije REŠITEV KRIŽANKE »NAŠE PRODAJALNE«: PRODAJNA MREŽA TOVARNE OBUTVE, 2IRI, ON, SIR, PA, DOMEN, STOG, OD, PERLA, VAS, PRIPOR, PE-NELOPA, ANETA, KELA, IRAVADA, ZL, NEDO, CIN, SINE, AN, ANICA, RP, NA, OVACIJA, TIVAT, ELO, VA, LA, TICA, RAHITIS, ACETI-LENKA, MAL, SIRE, LTT-VANKA, KILOMETER, EJ, IDEALIZACIJA, INA, CA, DA, OMELIKA, SAK Rešitev smo prejeli blizu 50, izžrebali pa smo naslednje reševalce: 1. nagrado prejme MILENA BOGATAJ, Nova vas 18 2. nagrado prejme MARIJA KRUMPACNIK, Gorenja vas 178 3. nagrado prejme ALOJZ PODOBNIK, stara vas 50 Rešitev današnje križanka pošljite uredništvu »DELO-ŽIVLJENJE«, s pripisom »na. gradna križanka«, do 15. novembra 1974. (Nadaljevanje) Gradnikova brigada jih je zaustavljala, kolikor je le mogla. Tako je prišlo do hudih spopadov, ki so terjali Irtve. Nad Čepovanom so se nepričakovano pojavila tudi letala. Ko pa so se spustila niže, smo videli, da so naša — partizanska, z rdečo peterokrako zvezdo. Obstreljevala in bombardirala so nemške kolone, hkrati pa so jurišali gradni-kovci ter Nemce pregnali iz Cepovana. V tem spopadu je prišlo v naše roke veliko plena: orožja, municije in drugega vojaškega materiala. Mnogo Nemcev je bilo ubitih: letali so vse kritem, vmes pa so letali mrtvi konji s prevrnjenimi vozovi. Nemških čelad je bilo vsepovsod dosti. Po tej zmagi je naša godba spet nastopila in tako smo dali duška veselju nad tem uspehom. Veselje pa je bilo le kratkotrajno. Sovražnik je z velikimi silami pritiskal vedno huje. Zato so se brigade morale počasi umikati, divizijski štab z zaščitno četo pa je šel v Lokev. Spet je bilo treba pospraviti glasbila. Pri tem je bilo late za tiste, ki so imeli manjša, tete pa tistim, ki so imeli velika, kakor boben, basi in bas krilovke. Poleg tega jih je bilo potrebno zakamufli-rati, da se ne bi svetili le od daleč. V napoto je bila posebno harmonika, ki ni bila le velika, temveč tudi teika. Zato so jo tisti z manjšimi instrumenti nosili izmenoma. Iz Lokve so kmalu šli na Male Lažne v Trnovskem gozdu. Hrane je zelo primanjkovalo. Toda po vsakodnevnih poročilih smo vedeli, da IV. armada skozi Dalmacijo te prodira proti Trstu. Vedeli smo tudi, da Angleti in Američani podijo Nemce po italijanskem škornju vedno više. Bili smo prepričani, da je sovratnik v smrtnih krčih, da so to njegovi zadnji napori. To nam je vlivalo pogum in vero v skorajšnji konec. Zavezniška letala so na Mrzlo rupo prinašala in odmetavala orotje, strelivo in nekaj hrane. Godbeniki pa smo iskali te tovore in jih prenašali v brigade, ki so bile nenehno v bojih. Med hudimi boji smo skozi Trnovski gozd krenili v Predmejo. Ranjencev je bilo vedno več. Primanjkovalo je te streliva, sovratnik pa je pritiskal tudi Z Vipavske strani in od Cola. V sovražnih vrstah so bili poleg Nemcev tudi belogardisti, italijanski fašisti in čet-niki. Štab je ugotovil, da je odpor na tem sektorju nemogoč ter odredil, naj se vse enote ponoči umaknejo v gozd Tisovec. Potrebno je bilo zaščititi tudi varen premik divizijske premične bolnišnice, v kateri je bilo tedaj veliko bolnikov oziroma ranjencev. Toda sovražnik je naš premik zasledoval in nas spravil v klešče. Obkoljeno nas je bilo več tisoč s premično bolnišnico vred. Bilo je zelo kritično, kajti ostali smo brez hrane in vode. Prešernova in Vojkova brigada sta bili ta dan na položajih, vendar tedaj sovratnik ni posebno pritiskal. Gotovo je imel kak drug namen. Nekaj nas je bilo v bregu nad štabom divizije ter opazovalo zaskrbljenost oficirjev. (Se nadaljuje) »DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINE 2IRI Ureja ga uredniški odbor: ANA RAMPRE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKELJ RUDOLF POLJANSEK MAJDA JESENKO — odgovorni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov Fotografije: FRANC JESENKO Tisk: Gorenjski tisk Kranj