LetO LXXV>, it. 41 *P«»»ione In abbeoament« B . .„^^ * t ^ _ Poštnin* puten« w gotovini Lfabljana, sobota M. februarja 1943-XXI Cena so cent* UKJtONlBlVO iN UFKAVA: UTUBUJAJNA. PUOCINUKVA OUCA • — ZBUBFON: SI-22. SI-23. 21-24, 21-20 ta 21-IZKLJUČNO zastupstvu m ogtuc is Kraljevine Italije ta inozemstva lata Računi pn postno čekovnem tJNIOVF PlBBI-iriTA ITAIJANA 8. A_ fttrLANO LJubljana 10-361 dan opoldne — M—ca a naročnina 11-— Ur. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO. Galsa e Sveitlu oceupate Ulteriori f avcrevcli svilupfri svl fronte tunlslno — 2876 prigionferi — 169 carri armati, 95 autJmezzi blndati, 132 camaoni, 6 aeroplani e gran numero đi auto carri catturati o dlstrutti 11 Onarlier Genen»Ie đel'e Forze Armate amnnnlca in data di 18. febbraio il seguente bcllctifno no. 1000: Lc pzioni looali in corso nel settore centrale del fronte t u n i s i n o hanno avuto al'criorj favorevoli sviluppi. porlando alla oo;upaz:one di Gafsa. rag^iunta fino dal giorno 15 e di Sveitlu. L'aviazione italo-^crrnanica ha portato il su i efficace coneorso con ^ancio di bombe c nvtra^rliamenti a volo radente sn con-eentramenti di truppe e di automezzi. Ne! corso di questi combattiment! sono siati fatti complcssivamente 2876 prigio-nieri e catturati o d;*trutti 169 carri armati. 99 automezzi blindati 36 cannnni semoventi. 66 pezzj di artiplier*a da vario caHbro. 6 aeroplani e gran numero di autocarri. Un attacco sferrato dal nemico nel s e 11 o r e settentrionale e sta to respinto. I porti d i Tripoli e Bengasi sono stati bombardati. Sa] Canale di S i c i ! i a un caccia-tore grermanico ha abbattuto un plurimo-tore britannico. Nella notte sul 18 una formazione di no-stri aereo-siluranti. nonostante le pessime condizionj atmosferiche, attaccava al largo delle coste aUrrine un convoglio nemico seortato: quattro piroscafi, di cui uno da 10 000 tonne*late risultano colniti. due di essj sono sue^sivamente affcndati. Nell'arzlone di nostri aero-silurant: con-tro un convoslio nemico. di cui al Rollet-tino odierno si sono part'colprmente di-stintj i seguenti piloti: Capitano Oscar Pe?na e Giu';o-Ce5are Graz;ani, Tcnenti Carlo Fageioni, Mar'o Bef'eni. Portos Am_ mannato. Sottotenenti Carlo Pr?~*er Otto-ne Sponza. Luigi SaJvafnre. Mpre«c:a'lo Se^to HTcschl, Sergente Maggiore Pietr^ Merlo. GAFSA W SVEITLU ZASEDENA Nadaljnji ugodni razvoj operacij v Tunisu — 2876 ujetnikov — 169 tankov, 95 oklopnih avtomobilov, 102 topova, 6 letal In veliko število motornih vozU zaplenjenih ali uničenih Uspešni nemški protinapadi Napredovanje južna od Novorosljska — Sovjetski napadi pav s 2d zavrnjeni in zadržani Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu in ob spodnjem Kuhanu je b"lo cb nastopajočem južnem vremenu samo bojno delovanje krajevnega pomena. Pri tem so lastni napadi južno od Novorosljska napredovali dalje. Na fronti ob Doneu In na prostoru pri Harkovu je sovražnik zopet na padel z močnejšimi s!laral in je bil zavrnjen deloma v hudih borbah. Številni sovražnikovi sunki južnovzhodno od Orla so se izjalovili. Nasprotn k je bil v protinapadih vržrn nazaj in Je bilo pri tem uničenih mnogo tankov. Letalstvo je napadalo zbirališče oklopnh vozil, topniške postojanke in kolčne sovrazn k", na pohodu ter tako občutno razbremenjevaio oddelke kopne vojske. V na 'ajjevanja močnih napadov jugovzhodno od Dmenskega jezera je utipi sovražnik najtežje izgube ljudi in materi-jala. Kljub najmočnejši podpori oklopnih vozil in bojnih letalcev je bil nasprotnik povsod zavrnjen pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami. Tudi ponovni sovjetski poskusi, da bi južno od Ladoškega jezera in pred Petro-grndom prodrli našo fronto, so se krvavo zrušili. V protinapadu je bla skupina sovražnikovih sil obkoljena in un č.na. Divizija španskih prostovoljcev ima poseben delež pri zavrnitvi Številnih sovjetskih napadov. Nočni napad naših bojn'h letal na mesto in pristanišče Murmansk je imej dober učinek. V pozn'h večernih urah včerajšn;cga dneva je oddelek sovražnih bojnih letal napadel severno-zapadno Nemčijo in metal rušilne ln zaž galne bombe na področje mesta vVIlhrlnishavna. Prebivalstvo, predvsem v ©kol'ških krajih, je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 9 napadajočih bombnikov. ;m sovražni napori na severu Berlin, 19 febr. s. Kakor so javila voj*^ poročila poveljništva nemških oboroženih sil v pretekl'h dneh. se razvijajo ostr» oor-be v po dr č ju južnovzhodno od Ilmenskega jezera. Bitka je izredno težava zarad odjuge, ki je spremenila obširno bojišče v neskončno lužo. Kljub temu sovjetske čete niso zavzele niti pedi ozemlja in jih napad' so se razbil ob nemških črtah Iz .stega vira potrjujejo, da so bile boljševišk-; izgube ogromne Samo v zadn^h treh dnoh je bjlo uničenih 149 sovjetskih ta kov pred nemškim' postojankami pa lež. nad tisoč ruak'h trupel. Sk:ra. prav tak je položaj južno od Lr» d škega jezera in pred Len ngradom. Tudi tu skuša sovraž ik ob silnih nevihtah vdreti v nemške črte in dosega za cene najbolj krvavih ;zgub samo uspehe krajevnega značaja ki jih odpravljajo nemške rezervne čete. sestoječe pretežno iz gre a-d:rjev ;n skupin SS. Rdeči so v tem odseku v zadnjih štirih dneh izgubili 73 tankov. Scvražn k je izgubil na podr čju južo od Ladoškeda jezera od 12. januarja do da_ nes 650 tankov. Visoke sovjetske izgube na vseh boj.ščtfi Berlin, 19. febr. s. iz i-ooblašcencga vira se doznava, da so nemške čete južno od Novorosljska odbile močne sovraž ie napa de. Na področju Donca so v teku o^t-obrambne borbe 7&»*M»i*n© r>d H^rk^va so nemške čete ob podpori letalstva odbile vrsto boljševških napadov ki so bili izvedeni z močnimi oklopnimi ln letalskim silami Sovražnik je izgubil 32 tankov. Severno od Kurska so se izjalovile novo ofenzivne akcije nasprotnika s hudimi izgubami za Sovjete. Na bojišču je bilo uničenih ali onesposobljenih 10 sovražnih tankov. Južno od Ladoškega jezera in pred Leningradom se nadaljujejo hude obrambne borbe Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik obnovi! včeraj svoje močne napade z uporabo močnih oklopnih sil in bojnih letal. Nove sovražne akcije so se izjalovile. Rdeči, so izgubili 14 tangov. Na finskem odseka odbiti sovjetski poskusi Helsinki, 19 febr s Vrhovno finsko povelj ustvo javlja da so finske ćete na ttent Ka relske u Aunuške ož ne v zadnjih 24 urah odbile in razpršile soviet^ke napadame -»dde'kt k so skušal* ob podpor, topn ?tva in metalcev b.mb Dfodret * predr.ie postojanke \a osta lih frontah se ni zgodilo nič pomembnega. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. februarja naslednje 1000. vojno poročilo: Krajevne akcije, ki so v teko v srednjem odseku tuniškega bojišča, so se še nadalje ugouno razvijale in dovedle do zasedbe Gat-se, ki je bila zavzeta že 15. t. ter S\ eitlua. Italijajisko-nemsko letalstvo je učinkovito pripomoglo k uspehu z metanjem bomb in obstreljevanjem s strojnicami v nizkem poletu sovražnih zbirališč čet in avtomobilskih vozil. V teh bojih je bilo skupno* ujetih 2876 j ujrtn kov, zaplenjenih aLi uničenih 169 tan-1 kov, 85 oklopnih vozil, 36 motoriziranih I topov, 60 topov različnega kalibra, 6 letal ! in veliko število motornh vozlL Napad sovražnika v severnem odseku smo i odbili. Pristanišči Tripolis in Bengazi sta bili bombardirani. Nad s.čilsko ožfno je nemško lovsko leta'o Sist.eilo britansko večmotorno letalo. V noči na 18. t. m. je skupina nas h tor-pednih letal navzlic najneu^odnt'jšim vremenskem razmeram napadla v bi ž.nj alžirske obale spremljan sovražni konvoj. Ugotovljeno je, da so bili zadeti 4 parn ki. med njimi en lOOOOtonskl, in da sta se kasneje dva potopila. ■& V akcijd naših torpednih letal proti sovražnemu konvoju, o čemer govori današnje poročilo, so se posebno ollikovali piioi: kapitan Oscar Pegna in kapitan G ulio Ce-sare Graziani. poročnik Carlo Faggioni. Mario Bel!oni in Portos Ammannato, podporočniki Carlo Prister, Cttone Spenzi in Luigi Salvati re. narednlk-vodnik Šesto Mo-schi in narednik Pietro Merlo. Iz nemškega vejnega poročila Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju: V Tunisu se bojno delovanje uspešno nadaljuje. Na morju pred Alž'rom so nemške in italijanske letalske sije pri obstreljevanju mečno zavarovanega zaščitnega konvoja dosegle nadaljnje uspehe. Ena Lahka kri-žarka ln trije veliki prevozni panrki so bili zadeti s torpedi. Z uničenjem ene izmed trgovskih ladij se Lahko računa. ij Mžiris ziecimiran angleški konvoj Zma"8v'te akc je Kr. letalstva v Sredozemlju — Iz konvoja s 3 bile p©t2frl;ene najmanj tri ladje, več na daljnih pa po Nemški narod ne misli na popuščat?*? članek ministra dr. Gobbelsa v reviji „Das Reic!iu Berljn. 19. febr. s. M nister dr. Gbboeis priče" ja svoj tedenski članek v »Das Reich« s polemiko proti anglosaški propagandi, k; je mislila da lahko smatra zadnj* ministrov članek za klic na pomoč nemškemu narodu in za dekaz obup'ega pokžaja Ar je vojaški položaj vprašuje p sec. tako kompromitiran, da se naše prepričanje v končno zmago kak rkoh lahko zmanjša? Res je nadaljuje dr Gcbbels. da smo imeii to zime malo sreče, vet dar je potrebno, da uprštevamo. da v zadniih treh letih dosežene zmage močno odtehTaj trenutne poraze Zelo bedasto b' b:io mislit:, da narod ki se doslej S*3 o: oord s polnostjo vsen možnost ir je kljub temu dosegel znatne uspehe misli na predaje. Nasprotno: odločen je nadaljevati tota'no vo.no in se poslužit najbclj uči-kovitega orožja s katerim razpolaga Bila b- huda zmota nvsliti nasprotno Iz nesreče, ki ga je zadela. ;e narod jrpaj novt sile in nrv pogum. Ne gre za reakcijo na temelju resig-acije. temveč na temelju čustva na .odločnejše o^rbene volje Potrebne nam je 9imo nekaj mesecev priprave Ln rato oo sovražnik ;mel pred seboj nemški narod. k; je Se b:lj odločen za osvojitev kon h zmage. Potem ko p^udari. da nasprotno s tem kar se ie žr večkrat trd lo v preteklo, sti nevarnost resnično preti nemškemu narodu zatriu e P'Bec da r^emći^a v zaveeu tega dejstva d Vr-zu'e da razpo'aga » najvišjo silo 9 katero bo dosegla zmago Ne-pesrednost nevumoet je prebudila v naf ŽlvHen;aki najron ^arod« Natančn' pomen tega dejtva bo sovražik doumel v teku pri. hednjega poletja, ko se bo nemšk* narod, potem ko bodo postale operacije na vzhodni fronti zopet normalne in potem kc bo zbral vse svoje energije odi eno vrgel v protinapad in razpršil naspretnika. Člankar ugotavlja s pomočjo uči kovite prmerjave z vrhunsko dobo Friderikovega vladanja da je vojna velika narodna preizkušnja, k* jc usoda nalaga nemškemu narodu, ter zaključuje: »M: bomo orestai to preizkušnjo, ob kateri se nam spomin oa lagodno in lepo življenje mmega časa z*i) nekaj prazrega m oedastega. kajti naše sile. k) de dolgo niso izčrpane so zdai ogTcmno narastle. In to bo čmprei doKaza-no na najbolj jasen način, ki je mogoč.« Premočrtna zunanja politika Madžarske Budimpešta. 19. febr s. Sestala se je komisija za zunanje zadeve v zbornici poslancev. Ob navzočnosti vseh Canov vlade in predsednika zbornice Je ministrski predsednik in zunanji minister Kal'ay podrobno poročal o zunanji pol'tiki vlade Seja je trajala nad trt ure Zvečer se je predsednik ministrskega sveta uleleži) seje ko-.nlslje za zunanje zadeve v senatu, kjer je ponovil svoje irfave ki jih je podal v zbornici. V parlamentarnih krogih so zelo zadovoljni zaradi izjav ministrskega predsednika, ki so znova potrdile premočrtna načela, ki so v sk'adu z narodnimi interesi ln ki tvorijo blitvo m ari ta rake auna* Operacijsko področje. 19 febr. s. Zaradi pritiska sil Osi v Tunisu je moral poveljnik anglcameriškega ekspedicijskega zbora v Severni Afriki zadnje dn pospešiti oskrbovanje preko morja. Za dosego tega cilja je sovražnik napadel iz Severne Afrike, kakor tudi z Malte z močnimi angleškimi :n amerišk:mi letalskimi silami naša otočna letaska oporišča v upanju, da bo s tem preprečil našim letalom napade na pamike in spremljevalne ladje ki so prihajale iz Gibraltarja in bile na poti prot: alžirskim pri?tan:šcem Nasprotnikov načrt na ie zadel ob našel nastop *er s'edeči ofenzivni po=eg našega letalstva, katerega odlične akcije so trle omenjene v vojnah poročilih št 999 in 1000. Prvi napad je sovražnik izvedel kasno -jiitrai Brž ko sta se dve veliki skupini amenških bombnkov ob spremstvu ka-kfh 40 lovskih trimotomikov približali cl-'jem. so se patrulie naš'h lovcev dv'gnile ter odletele sovra^iku nasprot;. Pilot nekega »Maech« C 202« ie ponovno obstre-Meval s strojnicami enefa izmed sovražnih bombnikov in ie videl da ie letalo :7gim'ln nr^d oblake nato po strmoglavio v pomenih na tla Dr: Sanas^iu Sest članov oo«^dke sovražnega bombnika ki so xl-koč:li s padali, ie b;lo ujetih Enemu -»aR. E ?ooi« 7arvx:iiio sovražno dvomo-fomo lovsko letaTo težke vrste, ki je po nekaj m?r»ntah zasledovan i a strmoelavilo oa tla 4n km fožrto od o^oVa Sanr>;etro viHpi so kako ie letalo bfCfnflO v mo^u TVetie cc^rražnn letalo katerega sta isto--i«;r>n 7ad^Ta dva na5a lovca in mu oo-Warilp motor ie «c!1no r»r'stalo v bMž.inl nuramim^a poe^HVa R o«eb ie bila uieta Mnos; ostali bomhnivi in love* letalstva ;n voi^l^p američkih Zed'o^en'h d'-zav k' ?o sp udoVv/li nan^da. ko bih* učinkovito ib^trpHov^ni s stTo*n*cflgrni Skuni^e sc bile rrm^pnp 'n r>p"kntpra 1p*^1»*<=>»-^~*\ii 5tevtH**li voi^'b eHio^c nr**d \lžlmm omti vrboHn Prv' nanarl na fftvr?>7np ladip ie fzvpdla nat-nil^a npm?k;b hoin?b letal, ki ji ie usne^o kmalu po sončnem zab^n 7 Hr-bT-0 m^Horvmi Rt**! n^tonit? pn R ono +o^~k: pa mik in zadeti r-.pt-.- naHa^in.: os^Tc. Ponoči ie sknoina naših torpednih let*l odletela z nekega otočne^ra onoriš^a n^vrllc zažitratnim ln ruS^nim bombam, ki so lih •sovražna letala nekaj ur pred tem ob na« Dfldu odvr^a Ko so nrernapr,,ie z nep-lmer-lilvo drznostjo to prve težkoco. so nase posadke obvladale izredno neueodno plovbo zaradi stabesra vremena ln s^evlVh neviht ki so diviale nal vsem nižnem Sredozemskem moriu K'hib tem o-Hram le skunina ^oseerla nred 4 uro konovol ob^o-teč z 10 nje politike v vojn Podčrtava se. da *o člani komisije soglasno odobrili ln sprejeli podrobno poročilo ministrskega predsednika Kailaya. bil na poti severozapadno od Bougrie4a na 37. stopinji severne šiiine in 4. stopinji vzhodne dolžine. Torpedna letala, katera so pilotirali šefi posadk kapitan Oscar Pegna in Glulic Grazinani. poročnika Carlo Faggioni in Mario Belloni, podporočnik Carlo Prister a pomožnimi piloti poročnikom Por-tosom Ammannatom in podporočnikoma Ottonom Spenzo ter Luigijem Salvatorom ter z višjim narelnikom Šestom Moschijem in narednikom Piterom Merlom so se z akcijo presenečenja približali na majhno razdaljo ladjam, ki so se prikazovale v megli ter so z drzno odločnostjo sprožili svoja torpeda. Zadeli so istočasno ob 4.02 štiri trgovinske edinlce in sicer 10 OOOtcn ki par-nik, ki se je ustavil in nagnil s požarom na krovu; drug parnik srednje tonaže, ki je bil že prej zadet, se je ustavil s požarom na krovu. TI dve e liniei sta se. kakor so piloti opazovali, naknadno potopili. Nadaljnja dva parnika srednje tonaže sta bila zadeta v po'no. pa njune potopitve ni bilo mogoče kontrolirati zaradi izredno silovite protiletalske obrambe z orožjem vseh kalibrov z oboroženih parni kov in spre ml Je-vailnih bojnih ladij. Kmalu nato so bombniki in nemška torpedna letala zopet napadli v dveh val« viJa preostale elinice konvoja ter zadeli ladje, v bližini rta Silli. Med prvim napadom sta nastali dve eksploziji na nekem l0.000ton-skem parniku in eksplozija na neki 1'.liki spremljevalni križar ki. Ob drugi akciji nemškega letalstva so bili p škod n vani trije trgovinski pomiki, enega od teh je smatrati za potopljenega. Med napadi na konvoj je talijansko letalstvo odletelo nad Alžir in odvrg'o štev Ine bombe na mornariške objekte m naprave v pristanišču. Istočasno je sovražno letalstvo napadlo Sicilijo, zlasti CasteKetrano, kjer je tamkaj'nja obramba zrušila en Štirimotonik, k\ je strmoglavil pn Portu Palo. Nadaljnji napad je izvedla skupina nasprot* n;h lovskih enokri'nikov, ki jc spop 'd!a s patruljo dveh težkih ital iansk h bombnikov pri Cataniii. Naše posadke so zruš le eno sa*ptOi no letalo, katerega pilot je odskoči] s padalom in ga je kmalu nato zajela neka na"a sdHltes nn morju. Preostali sovražniki so bi spreo> LČ.nkovite reakcije bombnkov pnsfjeni opu-st ti nadaljnje napade in se oddaljiti. Bilanca teb akcij se je sskljuČils z močno akti\o za naše letalstvo, ki je ponovno pokaza tO nasprot-n ku. kako hrabro in sposobno ie Zaskrbljenost v aglaameriSkih kr r ^ih Ntickholm, 19. febr. s. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je moral neki ameriški dopisnik iz tuniškega b">ji&ča ki je komentiral slabo prestano prvo preizkušnjo ame-rišluh sil. priznati večjo taktično sposobnost Osi, kakor tudi večjo spretnost in več tega bojnega duha italijansko-nemftkih sil v primeri s severnoameriškimi silami. Dopisniki švedskih listov pnivijo, da je r vseh londonskih krogih vzbudilo }*Jt>t;okr> zaskrbljenost poročilo, da so bili ameriški tanki onesposobljeni za boj že takoj y*> prvih topovskih udarcih. Nastop novega tričlanskega prefekta MIlan, 19. febr. Novi m lanski prefekt ki je posvet 1 prvo misel in skrb, brž ko je prispel žrtvam *n ponesrečencem ob sovražnih napadih, je d^.nes prevzel pokrajno tn se zjutraj p: klor jI padlim za fašist čna Revoluc:jo. Kasno popoldne je obiskal uredništvo »Popola d'Italia« kjer se je p klonil pred k pom Ama Ida Musaolinija ter si nato ogledal uredništvo tn tiskar:o ter občudoval modernost in popoln.st vseh naprav. Počastitev spomina Reze Maltoni Mussollni Forli, 19. febr. s. Ob obletnici smrti Roze Maltoni Mussollni je bila na pokopališču San Cassiano v Pellinu darovana mnša, katere so se udeležili razen Ducejevih mušketirjev, podtajnik Stranke Mario Farne-si. prefekt, zvezni "ajnik, zastopniki ob'a-sti ln direKlor narodnega zavoda za podpiranje učiteljstva. ki se imenuj-1 po Kozi Valtoni Mu&sot'nl. Na piob so mušketirji položili lavorjev venec, cvetlice pa tajnik Stranke, prefekt, leg^onarji, črne M'sjoc in. ljudstvo doline Rabbi. Veliki japonski uspehi na kitajskih bojiščih Zavzetje najvažnejših strateških rostojank kot uvzd v spomladanska oSenzivo proti čangka|Sku Nankln?, 19 febr. s. PorrClo tiskovnega odseka japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem javl;a. da so bile zaključene priprave za pomladansko ofenzivo proti čungkiškim silam v odseku šantunga in Klans'siia. Poročilo dodaie da so Japonci zasedli že vse važne strateške točke v tem področju, da bi obkolili 89. arrra^ni zbor Oungkinsra Poročilo poudarja porrembnost teh operacij in podčrtiva. da so med tem v teku druge of^nziv^e onera^'je ?e od 15 'ebruarf« v odseku pokra in Kian^si, Hu-pej in Junan. S fronte v Klansrs'iu p^r^ča^o. da so japonske edln'ce v podruju šantung:-Fukia ob zori dne 17. porazile mečne sovražne sile in ohviadaH srd't o-'^or. ki ~~ rv' nudile s Stevihnimi mo^naiii in obi'nim avtomatičnim orožjem. ICjub blatu in slabim cestam Japonci ^dt^ z^s1-^! »"e o n~r žene sovražne eVe katerim skušajo pre-rečiti da bi se obnovile. Istr6*a •* ""e japonske edinlce po bombard'ra,nju Sih-'ovkanga, ki je zadnja obrambna črta obavljene čun^kinške 3 ^r^-ade. napadle i-asedle sovrržne peto^anke ob zori i m. Zaradi teh operacij je usoda ostalih -'žnih strateških točk že zdai odločena. Angleži ta Američani ne morejo pomagati Rim 19 febr s >New York T'mea« objavlja c Ktajsk. Cla-ek v ksterera oMaiu Je, da zavezn k: kljub dobri volji ne morejo pomagat. Kitajcem Za pom Č Ki'ajsk-bi bilo treba najprvo zopet odpreti birman. tko cest?. Za aopetae zavsetje ta ceste bi b'lo treba preprečiti izkrcanje japonskih čet ln vojnih potrebščn v Tagnu. Ameriška mornarica je pa vezana v Pacif'ku, angleška pa v Sredozemskem merju Gre za vprašanje, katerega rešitev se nahaja morda v Tunisu kjer pa stvari ne greao tako, kakor bi morale iti. Japonska postaja nepremagljiva Lizbona, 19 febr. s Soproga Cangkaj* Skova je govorila v ameriškem ko-gresu. katerega člani s: se ob tej pni kj pclnošta-vjlno zbrali, in je izjavila da si je Japonska zagotovila nadzorstvo nad vsem potrebnim surovinami za nadaljevanje vojne in da bo kmaiu posta'a nepremagljiva, če j* bodo zavezniki pustili časa, da se lahko z njim okristi. Nanklng, 19. febr. s. General Kawado, šef glavnega stana japonskih sil na Kitajskem, je izjavil udeležencem kitajske vojaške konference, da ima Japonska zjaj vso potrebne naravne vire za nadaljevanje vojne. Govoreč o vojni v Evropi, je general zatrdil, da Os s svojimi podmornicami daja hude udarce zaveznikom. Madžarsko-slovaSki trgovinski sporazum Budimpeita. 18 febr s Madžarska n slov«. ka vlids sta sporazumno sklenil podaljšati do H marca veljavnost trgovinske popodbe ki bi 'apadla 28 feb-uana Slovaška delegacija *o bo t madžarsko delegacijo pogajala o obnovi re« iavne trgovinske pogodbe med obema cbva- Stran 2 »SLOVENSKI It A R O D«, sobota, 20. februarja 1943-XXI Stev. 41 Zvišanje prejemkov nižjim drže lultižbencem Ko jc bila v Službenem listu Ljubljanske po» krajine z dne 16. IX. 1942»XX. št. 331-74 objavljena vzporedbena razpredelnica prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja s prejemki italijanskega osebja skupin A, B m C v državni službi in so nato bile višjim uslužbencem iz* plačane razlike za nazaj v večjih ali manjš h zneskih, so bili nižji uslužbenci v velik.h skrbeh, ker bi sc jim moral: dotakratn; prejemki Io znižati in bi morali presežke za nizaj vra- če čfiti ToJa to kruto določilo je bilo takoj po* pravljeno, tako da presežkov z? nazaj ni bilo treba vrniti, temveč so prizadeti uslužbenci še naprej prejemali nezmanjšane dotakratne prejemke. Zaupajoč v naklonjenost fašistične vlade do prebivalstva Ljubljanske pokrajine in z vero v socialno pravičnost so nižji uslužbenci po Zdnu žen ju ja\nih nameščencev naslovili na Eksce-lenco Visokega komisarja prošnjo s podrobno izdelanim predlogom, k~ko naj se objavljena vzporedbena razpredelnica prejemkov b'všega :ufr*slovanskeea osebja s prejemki italijanskega osebja popravi in dopolni, tako da b se prejemki zvišali tudi \sem nižjim uslužbencem. Prva obletnica tragične smrti Avgusta Prapr^tnika Ljubljana, 20. februarja. ffa današnji dan pred enim letom se je nnglo razširila po vsej Ljubljani in Ljubljanski pokrajni vest, da je bil izvršen v Tavčarjevi ulici atentat na znanega slovenskega industrijca Avgusta Praprotnica. Od ust do ust je šla vest, da je bil na-padenec smrtno nevarno ranjen in da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Tražena smrt moža. ki ga jo sloven-ka javnost dobro prznala kot vodilno slovensko gospodarsko osebnost, je zbudila splošno presenečenje in obžalovanje. Ob svoji smrti je bil pokojni na višku svojih življenJFkih sil. ki j:h je neumorno posvečal razvrru :n napredku našega gospodarstva. Kot takega so ga cenili vsi naši gospodarski krogi in mu zato zaupali vsa važnejša mesta v gcspodarsk:h organizacijah. Pokojni Avgust Praprotnik je bil predsednik Združenja industrijcev in obrtnikov, predsedn k zadruge »Ljubljanski veleseiem* pred?edn;k Avtomobilske-jta kluba in marljiv sodelavec v mnogih drugih ustanovah in organizacijah. Moral je umreti star komaj 50 let. Teroristična morilska krogla ga je pognala v grob v trenutku, ko je bil slovenskemu gospodarstvu zelo potreben. Teroristi tega niso hoteli upoštevati in so ga brezobzirno odstran:li, ker so se zavedali, da bi jim mož. ki je bil v vsem svojem bistvu prot ikomunist, lahko postal nevaren. To je bilo spoznanje, ki je zraslo ob njegovi smrti v slovenski javnosti in ki je odpiralo oči prvim zspeljancem. Ljudje so začeli slutiti prave cilje komunizma in se počasi, toda z vedno večjim odporom odvračati od njega. Izguba Avgusta Praprotnika je bila za vse slovensko gospodarstvo in z njim povezane ustanove težka in boleča Pomagala pa je k razčiščeniu položaja in raz-krinkanju terorizma Bila je signal za organizirani protikomunistični pokre*. ki je nrav do številnih. Praprotrdkovi smrti podobnih primerih, zajel najš:rše plasti Avgust Praprotnik torej ni padel zaman in ga bodo vsi protikomunist'čni borci ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Dve veseli novosti v Drami Goldoni: Mirandolna — Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo! Ljubljana, 20. februarja Carlo Goldoni (1707—1793) je Italijanski najpopularnejši, največkrat igrani in nfirnip rdr>f]q r»j ko^o^^^vpf **"^nrav ni r.iti globok, niti duhovit, čeprav njegova satira ni ostra, temveč krotka; njegove osebe imajo vse nekaj filistrskega in na praktično, pametno koristnost usmerjeno mljcnjo. Naivnost, preprostost, često ^:^,,r,.a omejenost je značilna za njegove znnrm'e n1e<---- ««zjk In dogajanje v n-eg^vih komrdi^ah. Ali Goldoni je nad vse ljub ljudstvu, ker je bil naraven, odkritosrčen glasnik svoje dobe, »slikar in sin narave« (Voltaire), ker je poznal in ljubil ljudske sloje do dna in je pokazal svojo mržnjo in zaničevanje vsem različnim trotom in zajedal cem človeške družbe In Goldoni je znal pisati za oder. ustvarjati igralcem izvrstne uloge, postavljati pred gledalce zmeron. živahen in zanimiv teater Goldoni je bil po vzgledniku Molieru trezno moralizujoč realist, ki je odklonil sirovosti, nespodobnosti in dvoumnosti v komiki, stremeči na vsak način in za vsako ceno zbujati le smeh brez ozira na možnost in verjetnost Njegove komedije niso bedaste burke, temveč iz resničnosti zajete veseloigre, ki naj zabavajo Ie s tem. da kažrjo človeške norosti in grešnosti. strasti in zmote v Čim bolj verjetni obliki in z naravno govorečimi in se kretajočimj ljudmi. Namen p* naj bi bil: grehe bičati, dvigniti človeško miselnost, očistiti čustvovanje, skratka ljudi poboljšati. Ni bil vedno zvest svojemu cilju; včasih je zapadel v Se vladajoči, a edino donosni neokus stare burke in propadle im-provizačne »commeđie dell'arte« — saj le moral vsaj živeti od svoje umetnosti Umrl pa je vendarle v bedi. ker je bil za svoj čas preveč umetnik in premalo špekulant na ljudske instinkte. Italijani spoštujejo Goldonijeve zasluge za ital. dramatiko, a Goldoni je slaven po vsem svetu in tudi pri nas kot pionir moderne komedije V Slovencih so se igrale in se igrajo njegove igrice. Dva gospoda in en sluga. Lažnivec in Miralondina. Ta zadnja je prišla zdaj ponovno na naš oder. Radi smo jo gledali kot zabavna starino, ki naj dokaže, da je nafbolj pametno in koristno tisto staro latinsko geslo ^Podobno se raduje podobnega« alt nemško »Enako se z enakim druži« ali kranjsko-slovensko :>G!iha vkup štriha«. Lepa, premetena krčmarica Mirandolina se okorišča in Ima za norca troje plemi-čev, a po želji rajnega očeta in po lastni praktični pameti ončno vzame zvestegs natakarja za moža Mirandolina pa osmeši posebej zlasti omejenega viteza, ki zaničuje in ponižuje vse ženstvo. a se naposled izkaže tepca v svoji zatel^banosti v duhovito koketno krčmarieo GoMoni ie z vitezom Rioafratto ustvaril Izvrsten neumrljiv moški tip Z vsemi tremi plemič* pa je Goldoni podal nekako splošno fotografijo takratne parasitske. bedasto zapravljive in nostooaške le lovu za ženskami vdane aristokratini'e V odlični režiji Jož Kovica je žela skromna komedija uspeh Vse dejanje se godi na istem prizorišču, ki ga le neznatno spreminjajo: pred vhodom v eleganten hotel. Ta prostor služi pozneie za dvoje različnih sob (Po mojem bi morala zato napisna tabla *Pri lepi krčmarici« v sobah izginiti.) Jan je bil kot vitez v ulogi. k! mu jo po Romeu in Hamletu težko verjamemo Ali storil je kot umetnik ki se povsod krepko uveliavlja za spočetka sirovega mlso-gyna in kasnejšega copatnika vse mogoče da je sijajno uspel. Propadlega markiza umazanca, priskledniku ln smešnega afek tiranca. ki postane malone tat. je izvrstna igral Gregorin, simpatičnega zapravljive* grofa pa prav toplo in naravno Verdonik Zmagovalca v ljubezenski tpkmi. natakarja, podaja Gorinšek s prijetno živahno re gllpf^Vrv rv-r^r« r>r^fHib lo f7Vor1ft(ft nje moških tepcev usmerjenih gledališki* igralk sta postavili naturno Gabrijelčičevf. in Vida Juvanova, kot slugi pa sta brez epot'ke nastopile gojenca Benedičič In Pod gorSek. Glavno naslovne ulogo Miranđoline je odpravila Mira Danilova ne le z vso svojo veliko rutino, temveč tudi s pristno humo-nostjo, neprisiljeno živahnostjo, koketno gracijo in zdravo žensko energijo. Bila je odlična. Scenografu Franzu gre za d?koracijc posebno priznanje. y>V Ljubi*ano jo dajmo!*, veseloigro v treh dejan j h je napisal JoMp Ogrnec. prirodoslovce na dunajskem vseučilišču >n ljubljansko Dramatično društvo io je izdalo kot 8 zvezek svoje »Talije« 'eta 1869 Ne vem. kdaj in kje so io uprzonli prvič toda v A Trstenjnkovem seznamu slovenskih glednhsk h predstav v Čitalnici in deželenem c'edališču v Ljubliam od cdktobra 1867 dalie sem jo našel navedeno 20 marca 1870 prvič uprzorjeno v stirem (po GorclcnO dc/elnem gledališču, drugič šele 22 apr !a 1871. a tretjič celo šele 18 februarja 1877 m četrtič — 8 decembra 1881T Ti datumi so značilni: že od začetka nase dramatike ie držalo kar je povtdal Prennerčin »VeT'k' mož« »Slovenci kako težko verjamete ^voiemu a kako lahko tu i emu človeku?« Danes beremo v Mtcrarm zgodev n: da ie Ogrnčeva veseloigra »po Lmhartovi Županov* Micki prva zrefe>ša slovenska komed;ia« Po Jurčičevih Levstikovih m Erjavčevih potih ie hodil ža' rako zgoda* umrl; prvi slovensk -z virm dramatik Ogrinec V mars-čem z'ast ob sklepanju ženitne Doeodbe Dfl opažamo Ogrn. čevo vzglednvanje na Linhart-R'chterjev 2u panov M'cki Kot kmečk sin ie dobro oozr.at ljudsko življenie in mišljenje a kot izob-aže nec in marli'v prosvetn* delavec tud' dusev nost ;n delovanje domače, posebe*. ljubljanske nteligence Tako nam podaja njegova veseloigra zanimi\ pogled na takratno slovensko družbo m nienc stremljenje navzgor v kultur- in cvfl zacip Kmet n' spoštoval mestnega škr ca in sc »e »lačenbergenem« uradnikom cele advokatom kot postopačem brez grunta ed;n». resničnega trdnega 'metia samo posmehoval tdnr delo na poliu travnku m v gozdu jc nel rakrat na? kmet za človeka vredno C.c pa a*» ie zna' sam iedvg podoisari in le počas- orati ie ven dar želel da bi znal' orroc' ka' več P'>>iTja! r'b te torej v šolo Le za ženske poti>rn?t ie m' slil da rm na* dasta šiv;lia ir kuharica nat* v;šjo usposobljenost kot bodočim gosoodmiarr ;n materam V'kakor na nai b» st žf^kam ne daiale v roke bukve Te bi iih 'e zmešde ir skvarile Kako modra žena Rot'ia pregovor- mož-Srebrna da pown imeli na na^em odru Zelo dobro ee i' vživela Le^arieva v poJotrr.^ko Marico in ;<" 'o'aiala prav simpatično Starčeva je Cena ■transka vloga. k; ustreza namenu da se ;e •dstranil samoeo\-or Mance Prav «men;tno §• 'VfcHavlia Drenovec kot drSnoi: niegova ne-na iffra na koncu ^ deiania ie bila dovršena °pček ie M hlanec Pav'e R^karieva kuhale M*»fa- borila sta vse mogoče zaniu k; sta ne ■nogoča KosTTfa kot notar in Gor'nsek ko* nva noročna rriča sta bila z ma*ko in ffovo--;co nrav dobra. Veseloigra ie WHno ugajala h» prinesla sodelujočim mnogo ploskanja in cvetja. Fr. G. Mestni zelenjadarski teca) Prirejenih bo več predavanj o pridelovanju sft&vja LJubljana, 20. februarja Lansko obdelovanje vojnih vrtov je po V9ej Ljubljani pokazalo najboljšo voljo prebivalstva, da bd pridelali cim več zelenjave in sploh vrtnin ter si z lastnimi pridelki pornag^ali v sedanjih razmerah. 2e lani se je pa tudi pokazalo, da skoraj povsod manjka za vrtnarska dela potrebne strokovne izobrazbe in izkušenj ter zato tudi ni bilo takega uspeha in tako bogatih pridelkov, karksne bi želeli in smeli pričakovati pri ljudeh, ki že Jolgo obdelujejo vrtove. Mestna občina je tudi letos še pomnožila razsežnost za obdelovanje manj premožnim slojem oddanih zemljišč, razen tega je pa župan, general Leon Rupnik, ukazal prireditev cele veste predavanj, ki bodo na i^znih krajih mesta. V ponedeljek 22. t. m. bodo predavanja v Dravljah v prostorih gostilne >pri Miheljnu« na Vodnikovi cesti št. 2ST. V torek 23. t. m. bodo prelavanja v Krekovi gospodinjski šoli v Šiški. V sredo 24. t. m. bodo predavanja v ljud_ ski šoli na Barju. V četrtek 25. t. m. bodo predavanja v telovadnici ljulske šole na Viču. V petek 26. t. m. bodo predavnaja v deškem vzgajališču Selo \- Mostah- V sobot o 27. t. m. bodo predavanja v dvorani na magistratu. Drugi četrtek 4. marca bodo pa predavanja v ljudski šoli za Bežigradom. Vse te dni bolo predavanja o zelenjadar-stvu trajala od 8. do 11. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Predavatelji bodo obravnavali vsa vprašanja, ki so najbolj važna za uspešno pridelovanje zelenjave. Na vseh navedenih krajih in vse dni bo od 8. lo 9. ure predavala mestna kmetijska referentka ga. inž. Angela Mahkota o važnosti zelenjave v vojnem času, o obdelovan u zemlje in njeni pripravi za pomladno setev in saditev, o raznih načinih izboljšanja zem-lie z obdelovanjem, o zalivanju in vrtnarskem orodju. • Drugo uro, torej od 9. do 10. ure bo po- | vsod predaval mestni kmetijski referent j inž. Josip Maček o smotrnem gnojenju s J hlevskim gnojem, o pomenu komposte ln o polnem gnojenju z različnimi meLnimi 1 gnojili, nadaljen pa tudi v važnosti pozna-, vanja onih zclenja^niii vi.,., ki zahtev j-posebno gnojenje. Tretjo uro, torej od 10. do 11. ure bo povsod predaval mestni vrtna: slu oficijal France Pirnat o setvi, saditvi, o razdelitvi gredic, okopavanju ter o vseh delih, ki so med letom potrebna za umno zel en jamarstvo. Popoldne od 14. do 17. ure bo vsakokrat predaval naš znani strokovnjak, višji vrtnarski nadzornik Josip Štrekelj, o kulturi in vrstah ter tudi o obrambi raznih kapus_ nic, stročnic ter čebulnic proti škodljivcem. Poleg njega bo pa predaval o solatnicah, raznih špinačah. paradižnikih, korenju in o raznih cišavnicah nadzornik mestnih nasadov Anton Lap. Slehernemu je s temi predavanji dnna prav lepa prilika, da se nauči najpotrebnejšega, kar mora znati in veleti, če hoče s pridom obdelovati svoj vrtič ali vojni vrt. Tudi najbolj izkušeni vrtnar se bo pri teh predavanjih še marsikaj naučil in izpopolnil svoje do^danSe znanje in izkušnje. Večina predavatelj je našim prijateljem vrtov že znana, saj imamo med njimi prve strokovnjake in najbolj priljubljene predavatelje v tej stroki, zato pa še posebno op zar j amo vse začetnice in začetnike, naj žrtvujejo \-saj en dan za prepotrebni pouk. da njih delo na vrtovih ne bo neplodno in jim jesen ne bo prinesla prevelikih razočaranj. Ce bo!o vsaj en dan pazljivo ponhiftali predavanja in si beležili najvažnejša navodila, bodo imeli veliko korist in tudi veliko veselje z letino. Prepričani smo, da bodo predavanja vzgojila c'.clgo vrsto zelenjadarjev, ki bodo tudi še v n-dmlh časih z veseljem in s pridom izkoriščali pri teh predavanjih prilobljene in preizkušene nauke. Po vitamine na živilski trg Sama posušena zelenjava je škodljiva5 zato moramo ull/ati vsaj ad časa do časa svežo pcvrtn.no Ljubljana, 20. februarja Neki.wen že tožijo, da trpe zaradi pomladne utrujenosti, ki je baje posledica pomanjkanja vitaminov zaradi zimske hrane. Vendar februarja navadno še ni teh pomladnih občutkov, ker telo doslej še ni izčrpalo vse vitaminske zaJoge. Kljub temu ne smemo preveč polcenjevati zelenjave, ki je zdaj nap.odaj na trg~u. Nekatere gospodinje se pozimi izogibajo trga, češ, naprodaj ni nič posebnega. Zadovoljne so s svojimi zalogami. Prav v tem je nevarnost, da zbole zaradi pomanjkanja vitaminov. Mnogi so si namreč lani nasušili precej povrtnine, kar je bilo zelo pametno. Tako so si pripravili lepe zaloge potrebnih živil za zimo. Toda s sammii temi živili ne smejo biti zadovoljni Suha zelenjava se pač ne more kosati po kakovosti s svežo Raziskovalci živil in vitaminov nas opozarjajo v svojih razpravah, da suha zelenjava ne vse-ouje nekaterih \itaminov, ki daje_o presnim pridelkom največjo vrednost Mnogi vitamini so občutljivi 7a s Ince, zrak in toploto. Razpalejo tudi kmalu, ko se v rastliiu us.a-vi življenje, torej, če zelenjava leži delj časa, ne da bi jo porabili, čim jo prinesemo z vrta. Mnoge kuharice ne ravnajo pravdno 3 povrtnino, ker jo kiihajo, namestu da bi jo dužile in ker ne pripravlajo jedi iz surovih živil. Večkrat smo že opozarjali, da je zelo dobra in zdravilna pozimi salata iz ■vislega želji, a večina gospodinj zelje kuha, da se uničijo v tem dobrem živilu skoraj vsi vitamini. Nekateri meščani, ki so lani marljivo sušili zelenjavo, so mislili, da so se d* bi o založili tu 11 z vutamini. ko so si nasušili zelenjave cele vreče. Prav zaradi tega ker imajo mnogo tega blaga n^ kupujejo sveže povrtnine Čeprav so založeni še tako dobro s temi živili, naj vendar vsaj od časa posežejo tudi po sveži povrtnini l^iko je dobf vedno na trgu, če ne te vrste, pa druge, de bo jedilnik lahko vedno primerno izpopolnjen. V tej zimi je trg mnogo bolj založen z uvoženo povrtnino kakor je bil lani, tako da nismo mnrenie. ki je naprodaj nn stotnfosil b^anievcev. ie pa uvoženo Zdaj so suhe tW' fako da te dovoz / v i olajšan iz naš^h selen%daj*Bkih četrti. Stalega in Trnovega so dan-s do^ro za'oži e t g Fa vse domače idago ie zdas vellco zanikanje. M. Bizjakeva in S. Hraševceva st~ ^il?čtii nianfstki Sinoči sta dovršeno izvajali slik svit spored izbranih klavirskih skladb Ljubljana 20 tebruarja Glasbena matca nam tc spet pnprav:ia pr ttno ur co glasbenega razvedr'a z nt mmm .oncertom odlićn h p^anstk Marte B * z i a ove in S Ive H r a š o v č e v e Obf sta že k.-novno izpnčah svoje umetn jSfco i acben< u»tenje. svojo pre zkušenc klavirski' tehnčno PTctnr.st ter polno reprodukci'sko zrelost Znano pa ie rud njuno vzorne n uspešni • ^sbeno vzsoino delo preko Katere?? kažeta vneto przadevanie za koncerne udtistvcva* ne in tud- pobudno voljo za reprudukc isk( f ncertnn podaianje Medtem ko se ie p amst ki Dopo.avoro organiziral brezplačne tečaje italijanskega jezika za svoje člane Predvdenih Je bilo 10 tečajev. Štirje dclniejo redno že nekaj mesecev. Drugi tečaji se bodo začeli v kratkem na raznih mestnih in pokrajinskih železničarskih uradih. Tako bo vsem slovenskim železničarjem dana možnost, da se nauče italijanskega joz.ika. S to skrbno izpodbudo Zelezničarski Dopolavoro izpopolnjuje svoje delovanje in izvršuje v celoti nalogo, ki mu io b la naložena od vitjih hierarhov na področju moralne in materialne Podpore članom. Dopolnila jo bo v krotkem ustanovitev Dopolavorove knjižnice, ki bo dost oprta članstvu Se ta mesec. (Se i c x n i c« KOLEDAR Sobota, 20. februarja: Sadot, Danes: Elevtorij. Jutri: Nedelja. 21. februarja: Eleonora, Irena. DANAŠNJE FRIREDITVE K;no Matica: Pustolovci in Krvava ob-| zorja. K no Slogfa: Prepovedana glasba. Kino rni°n: SSsvpelJrviOL Kino Moste: Piineesma ljubezen in Zbc*- g"om mlada leta. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematojrrafi nespremen.i«mo. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet. Blei\veisova ce* sta 43; Tnikoczy ded., Mestni trg 4; Ustar šelerbur^ova ulira 7. Nedeljsko dežurno z.dru^i*ko Muiho bo opravlja] od EPobote od 20. lo ponedeljka do S. zjutraj mestni vid j] zdravnik dr. Fran ; i b e r , Štefanova ulica 7. Iz Hrvatske — Letalci pri Poglavniku. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel večje skupino letalceT, j ki se vrar-ajo z dopust :i na vshOđnQ bOJHMNl — Meliorarije v območju Osijeka. Lani J so bile zaključene vev.iu melioracije v področju Osijeka. Raz>irjeno jo bilo omro- I žje kanalov in s tem se je pridobilo ▼ okrajih Vukovar. Osi.iek, D Jakovo in Val-kovo 17.000 oralov rodovitne zemlje. Posledica melioracije je bila. da se je povečal pridelek na oral priblv.r.o za 300 kg, kar mala letno 236 vagonov žita več. Zgrajenih je bilo 69 km novih kanalov in s tem so izsušili 111 oralov močvirnate -"emlje. Za poljedelstvo ?o prdobHi z iz-suševaniem 7.500 oralov rodovitne zem-Me Melioracije se bodo letos nadaljevale. Izkopanih bo še 13 km kanalov Lani po ^našali stroški za melioracijska dela ^.500 000 kun. — Hrvatski gostje v Sofij. V nedcljn ie prispela v Sof;jo hrvatska delegnri^, da podpiše bolcarsko-hrvntsko pogodbo o oravni pomeči Na kolodvoru so sprejel* hrvatske poste zastopniki bolgarskega zu-nnnie^a ministrstva in pravnikov ter hrvat«W H«kovt*i atnše M^^^rr. _ Novi ravnatelj Ba •?reb4ketra ssrrof-v ^kejja muzeja. Vpokoioni vsnučiliski prof»- or dr Hoddlltor je bil kot ravnatelj hrvat* ske^ra astrološkega mvse.1a raaroi n dolžnosti Za nj^er<^veira rns1o- Koncert organlsta Giovan-nija Onzzinija 1100: Prenos pete masa iz Bazilike Prcsv. Oznanjenja v Firenc. 12.00- Razlaga E^rangrclija v ttaHlaaičaal (O. G B Marino). 12.15: Razlnprn Evnncre-Uja v s^ove-ščinl (O. K BeVovanlcV 12 30! Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka gliav ha. 13.00: N-poved časa — Po-očila v Ita-'iianščini 13.10: Poročila Vrh-vnega Po —Vatra Oboroženih Sil v slovenščini — Pi-ann crlnslia. 13.40' Oporm glasba oSčalb. 14.00: Poroci^ v lta'lja-S"Ini. •10- Koncert Radi^sk^a or'-es'ri in Ko-mome^a zbora vodi đirUrent D. M. Bljanea — Slovenska gasba 15.00: Poročila v slo-venšMni. — 17.15: Ing. G^rujp Sorgejt Proizvodnje možnosti na Ljubljanskem barju (s posebnim ozlrom na \*rtnarstvo in la^laratvol kmet!JakO predavanje v sle>-venSetni. 17.35: Konrr-rt Kvinteta hanruv nik 19 30: Poročila v slovenščini. 19.43: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa — Poroči'a v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih dogodkov v sl^-enSčlni. 20.30: Filmsko flaabo lz^■aja orkester, vodi dirigent Angelini 2100: Simfonični konrert vodi dirisrent A. La Rosi Parodi. 22 0f>: Moderne pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zorne. 22 45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK 22 FEBRUARJA 194^sX>Cl 7 30: Operetna glasba 8 00: N'apoved časa; noročila v itahan^čini 12 20- P^oUC 12 30: Poroč;la v slovenščini 12.4S- Klasična elasb*. li.OO: Vanoved časa; pornčMa v ital:nmičini. 1 * 10- PoroČMo Vrhovnega pm-cM^tva Obon> /cn:h sil v s'ovcnščmi 13 12: Koncert radil-^.keca orkestra vod' dirident D M Sijane« Glasba za aodahr orkester H 40- Pisana da* ba 14 00: Poročla v ttal:jnn-ćn: 14 10 Dni movina v vojni Himne in nesm :zvaiata orke* ster in zbor. vodi dirigent Guli'no 14 50. S n> fon;čnn p^sba. 15 00: Poročili v sloven^nl-17 0/»- Vanoved časa: poročila v ital-jan^nl. 17.15: Prenos iz Rmskeca elcda'^ča Eliseor Koncerte oraaniz^ra R'nvška Kr F'lharmf.i.ična Akadem ja Komorni koncert 18.30- Prenoa i.'vncna s^mfoničneca koncerta iz dvorano "»Union« Koncert vod d'reent D M Siianec. sodeluie pianist Boian Adamič 10.30- Poroč la v slovenščini 10 45 Lahka filasha 20 00« Na-poved časa: poročila v italijanščini 20 IS- Ko. rnentar dnevnih dneodkov v slm cnsc-ni 20 30: ^mfonične priredbe '? Mmo\ S mtoničn' orkester dru/be E1AR vod' d-r eent Fcrre>ro ?! 25 Gndba 21 45 Pred^vanie v slovenščini 2! 55 CVkester pesnr vod- H r^eent Angelini. 22.20 K'as'čn orkester vod direcnf Manno 22 45 Poročila v -taliian^čini Inserlra] v SLOV. NARODU! t fiter. 41 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 20. februarja 1943-XXI Strm 3 Pogovori s čitatelji Kakšna naj fra dobra knjiga za mladino >Clanek te vrste čitam vselej z velikim aanimanjem. Reči pa moram, da me doslej ni Se nobeden prevzel tako kakor oni. ki je bil priobčen 8. februarja; saj je posvečen n~si ml p lini, izoblikovanju njenega znr- .ja in on* nega srca in duha. — Z r^3limi pisc rinjam akcraj docela, samo v tem nc .i bi odpirali kn'ižriice noladini na stežaj. Kes je tudi mla: človek ceota z:se: misli in čuti kakor odrasel človek, a njegovo obzorje je pač njegovo in le v njem se more gibati prosto in po svoje. S tem sem pa dregnil v sršeno gnezdo; dotaknil sem so vpn.53.nja knjige za mlad no. Res knj g za rnla lino je t2ko malo k?J:cr je malo r..a«/ih mladinskih pisateljev, za-ka kar je pisano otročje. Se ni ct: ž!:o. Rog ^e rudi, da je doba. ko se je mladina navluSevala za ideal pesnika in pisatelja, z . a Tod: zakaj? Zdi se mi, da predvsem zariecii tega, ker silimo mladino toliko, da Čita c'tanke. ki pogosto zastare že med ftoi-tfkim letem. Mladina se jih n:veliča, zoprno ji - rtane to čtivo. Zanimati se začne za sport in meso zavlada nad duhom. Kam to vo . smo menda zdi j spoznali; me3o je za-d'.i^i!o duha. Ali ne moremo res steriti nič, da 61 zadihal duh zopet v vsi svoji moči? Zdi se mi, da bi bilo treba začeti z izdaja-r ! dobrih knjig za mladino. E>a bi ne bil., mogoče? če so že razna založništva i i'j'.ajati dobre knjige za odrasle, zakaj bi jih ne še za mladino? Ali bi zaJož-nišiva ne mogla vs3j od Časa do ča»~a uvrstiti kakšne dobre knjlg-e za mladino med druge knjige? Mislim, da bi bilo treba samo malo dobre volje. Ni treba dvomiti, ali bi mladinske knjige lahko r&zpečali. Kako pogrešamo dobrih mladinskih knjig, ko jih hočemo kupovati za darove ob raznih prilikah! Zgodi se celo, da je razprodano vse, kar koli nosi znamko ^mladinska knjiga*, čeprav je med plevami tako malo klenega zrnja. Ko bi odrasli lahko darovali bolj pog-osto mladini dobre knjige, bd tudi mladina, bolj vzljubila knjigo. Seveda bi morali otroka tudi naučiti primemo spoštovati knjigo, da bi je ne razcefral in uma« zal že prvi dan. Toda kakšna knjiga je res dobra za mladino? Tega pač ni tako lahko povedati, zlasti Se, ker se odrasli ne moremo vselej poglobiti v svet mladinske duševnosti; saj ne moreš povedati z enim samim stavkom tudi, kakšna knjiga je sploh dobra, ne glede na to, komu je namenjena. Vsekakor pa smem reči, da je besedilo dobre mladinske knjige lahko vezana bese 1 a ali proza. Vezana beseda budi mladini čut za lepoto poezije, proza pa za razumevanje stvarnosti in v življenju je treba obojega. Napačna je misel, da mladina ne ljubi snovi v vezani besedi; le prisluhnite besedilu otroških iger. pa boste sprevideli, kako prijetna godba je vezana bese la otrokovim ušesom in srcu. Mislim pa, da bi morale biti knjige za mladino, posebno v vezani besedi, tuli ilustrirane, kajti slika se posebno izpodbuja oi-iokcvo domišljijo, mu pojasnjuje živo opi- sano dejanje ter ga vodi daleč v avet poezije. Ob slikah ae otrokova domišljija razmahne tako, da otrok skuša tudi prerisovati slike, da dodaja to in izpušča kaj Irugega, barva itd. Zdi se mi, da mladino tako uvajamo v umetnost, z drugimi besedami: nudimo ji tudi umetnostno vzgojo. Taksna vzgoja pa tudi uvaja otroka v ljubezen do lepe knjige, lepe slike, kipa iti. in a tem v duševno življenje, ki ga grozi sam sport zadušiti. Nisem nasprotnik sporta, vendar moram priznati, da mi je duhovit Sokrat stokrat ljubši od Apolona brez možgan. — T^kčne knjige bi naj torej izdajala naša založništva in šolniki bi jim bili hvaležni. Dobra knjiga bi nudila mladini, česar ji ne morejo čitanke, ki tako hitro zastare. Dob: a knjiga bi bila vedno dobra in mladina bi se ne naveličala, Čitanja, ker bi ji tudi lahko nuli] vsako šolsko leto drugačno čtivo. Z izdajanjem mladinskih knjig bd založniki fzpodbudili pisatelje k pisanju.— Seveda mladinski psatelj še ni vsak, ki jc zagreši] kalešno pesem ali povestico v mladinskih listih. Mladina seveda potrebuje tudi knj'ge z reaJno vsebino, takšne, ki jo uvajajo v zgodovino, zemljepisje, prirodopieje •. - Kakšne bi naj bile te knjige, bi morali bolje razmišljati tisti, ki jih pišejo in Izdajajo, pa tuli seveda šolniki. V to ledino je zaorala prve brazde »Mladinska šolska matica«. Seme pa menda ni obrodilo pravega sadu, morda zato ne. ker se tuji kroj ne prilega našemu dečku in deklici.«_ Veseli nas. da so čitatelji pokazali tako živo zanimanje za vprašanje naše mladinske knjige ter za zadeve, ki bi nam morale biti res najbližje — vzgoja mladine. Najbrž bd nam bilo prihranjenega mnogo gorja, če bi prejšnje čase bolje razumeli rek — že tako obrabljen — la je mladina naša bodočnost. Zdi se mi, da je bila nada mladina brez prave usmerjenosti, brez globljega razumevanja ter veselja za duševno delo in brez velikih, močnih vzorov-. V šoli se ni naučila čitati, ostala je plehka ter ni megla razumeti življenja in sveta, ki se preraja v krčih 20. stoletja. Ali smo razumeli življenje kaj bolje odrasli? Mladina je bila prepuščena preveč sama sebi. Z mladino-skrvnim! vprašanji so se sicer pečali dobri mladinoslovci, a bili so preveč osamljeni. Njihova dognanja, čeprav se tako presenetljiva, niso nasla iovolj odmeva in niso premaknila javnosti ter tistih, ki so odločali. Marsikateri razveseljivi znaki so začeli napovedovati izboljšanje; zganili so se posamezniki, zavedajoč se odgovornosti do niiadine. Ustanovljena so bila društva 2>Sola in domf, začele so izhajati lepe mladinske knjige in tudi mladinski leposlovni listi izza zadnjega časa zaslužijo priznanje Sadovi tega lela se bodo morda še pokazali, ne smemo izreči sodbe že zdaj Morda vse to napoveduje boljšo prihodnost naše mladine prihodnost. Id bo nudila tudi pogoje za neoviran duševni razvoj mladega človeka DNEVNE VESTI — Vojvoda In Vojvod inja An conska v papeževi avdijenci. Papež Pij XII. je sprejel v zasebni avdijenci Vojvodo In Vojvodinjo Anconsko — Posmrtno odlP «njc. Posmrtnega odlikovanja s srebrne vetinjo so bili deležni rnaniplski vodja Alojzij Pessione '? Turina. izbrana Crna srajca Anton Russo iz Gangija pri Palermu ter izbrana Crna srajca Anton di Forti iz S. Catalda pr Caltanissetti Pessione je pripadal skupno z Russom in Fortijem drug: legiji Crnih srajc. Ko je Pessione v vojnem metežu videl, kako je bil poveljnik njegovega oddelka ranjen, mu je takoj pohitel na po moč. vendar je bil pri tem smrtno ranjen. Pokopan je pri kraju Cubrika-Sta-nu. Russo se je boril do zadnje bombe in izpodbuja! svoje tovariše k vztrajni pogumni borbi, dokler ga ni zadela smrtonosna sovražna svinčenka Di Forti pa je ob soyražn:kovem umikanju vztrajal v predriji vrsti ter pozval svoje tovariše naj se umaaknejo v varnem kritju. S svojo karabinko je ščitil svoje tovariše, dokler ni bil zadet in junaško izdihnil Pokopali so ga pri Srednji Gori. — Rezervirani železniški prostori za vojne ranjence. Vodstvo državnih železnic je odredilo, da se rezervirajo prostor4 v vozovih, ki služijo navadnim potniškim prevozom, za vojne ranjence Na teh vo-Trovih bodo nameščene posebne tablice ? opozorilom, da so dotični prostori rezer virani za vojne ranjence. Pri vsakem vlaku bodo rezerviran: trije prostori tretjega razreda, dva prostora drugega in dva prostora prvega razreda. Le v primeru akr bi ne bili ti prostori zavzeti, se j;h smeje px>služiti ostali potn:ki ki jih pa morajo prepustiti vojnim invalidom, če se ob vstopu v voz na eventualno zahtevo železniškega osebja lahko izkažejo z izkaznico združenja vojnih ranjencev ter pohabljencev. — Na bojišču sta padla in žrtvovala svoje življenje pešec Alojzij Conte in pešec Franc Galbianti. Cente je bil rojen 1 1917., Galbiatl pa leta 1915 Corte se je bojeval že na zapadnem bojišču sedaj pa je padel ng ruskem bojišču. Izšel je *z milanske fašijske »kupine Fabio Filzn Gai biati je bil tudi po rodu iz Milana Bojeva' se je na ruskem bojišču, kjer je junaško izd;hnil. Ođl'koval se je v Številnih vojnih akcijah. — Proslava 50-1etnfce milanskega pri-rodoslovneea morete V prostorih kjer je bilo sprožen; h že toliko zasnutkov za razvoj milanske kulture je bila svečana proslava 50-letnice pri rod os lovnega muzeja Tej Droslavi so prisostvovali milanski podoref^kt Zvezni rajnik župan ter številni ocf :čni znanstvenika - prirodoslovci Pred^ed^vk muzeiskeea odbora je izčrnno očrta! nastanek in razvoj te pomembna milanske kulturne ustanove ter je pred-očVl možnosti nieneea bodočega razvitka TJ«otova'» ie da te dosedanv razvoj mu-zera novsem v cklariu s s!ove«om velikega M'ia^a Tud' ce le soomn'1 v«eh onih dobnrro'kov in mecenov ki omogočalo • svojim* ookTor''tvanri iznnnolr»ievanip zbirk pos^> m ; b m^netvenTj odd*»ikov Štev« nohtno r»**edav;>r>ip na ie »me1 orof Klav. dii 0»BT SeeeH k; le ©obrobno rnzčlen* de'o in iivilenje 7n a n crvenica teologa Antona Stoppanija ki si je pridobil številne zasluge za razvoj prirodoslovne vede in prirodoslovnih zbirk na milanskem pod ročju. — Akademik Soffici razstavlja v Flo- renci. V prostorih Michelangelove umetnostne galerije v Florenci je razstavil svoje slikarske umetnine italijanski akadenvk Ardengo Soffici Otvoritveni svečanosti so prisostvovali številni predstavnik? oblastev ter umetnostnega in kulturnega življenja ki 50 občudoval? razstavljene umetnine — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pr žrebanju nagrad po 100 000 in 50.000 h* zakladnih bonov z zapadlostjo 15 septembra 1951 so bile izžrebane sledeče srečo, nosne štev.: V serij- A-3 dve nagradi pr 100.000 lir za št 971 636 m 1.015.007 Stir nagrade po 50.000 lir za štev 443 85? 454 118 1.922.299 in 1.934 371 V seriji A-4 dve narradi no 100 000 lir za štev 951 09c :n 1.847 090 Štiri nagrade po 50 000 lir z* ^tev 6455 28 528 15 807 omin skladatelia Otorina Respiehija. jf organizirala Kr 'talijanska akademij* ive kinogledališčni ;ntem^«*taetji Marija Hoste na znani odl'čni simfonični skladbi mamemtesa pokojega skladatelja »rVm->k: vodniaki« :n »Rim«ke niniie« Počasti-vveno prireditev le posefflo Številno kul *umo občinstvo. Id ni štedilo s toplirr "•riznaniem — Dvitmll .le denar pri poini linlri ter innrl. 75-1etnf Lenart Susanna 5z Rima ie 5el dvignit denar na ooštni urad na trgu Mazzini Ko ie dvignil denar, pa se le nenadoma zerudr na tla Navzočni so mu LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dva filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 >PustoIovcl«; ob delavnikih ob 16.30, 18.30 in v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 »Krvava obzorja« PlUftOfoVCi Napeta kriminalna zgodba z varijetejskimi točkami, glasbo in plesom. — Camilla Horn, Ita Rina, Ivan Petrovič Krvava obzsrja Najsenzacijo- nalnejši film sezone! — Lnisa Ferida v vlogi boljševiške komisarke Darje! Osvaldo Valenti, Rolf Wanka, Valentin Cortese, — Režijska in igralska umetnina ilNO SLOGA — TELEFON -!7-3« Ravnokar izšla novost za Ljubljano v filmu Prepovedana glasba Bariton Tito Gobbl, Marta Mercader, Loredana Carlo Romano Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 KINO UNION — TELEFON 81-21 Filmsko delo lz modernega življenja Zav ijivka V glavnih vlogah: Adriano Rlmoldi, Dina Sassoli, Carlo Romano in drug: Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 url KINO MOSTE Film iz življenja na ruskem dvoru Kozaški plesi in pesmi Prlncesma ljubezen Film mladosti, norosti, ljubezni in dijaških doživljajev Zbogom mlada leta Nedelja ob 14. in 17., delavnik ob 17 V nedeljo ob 10.30 matineja Zbogom mlada leta to ugotovili, da je starček mrtev. Poklicani zdravnik je dognal, da je bila srčna kap vzrok njegove nenadne smrti. — Rešil gospo, pa prišel sam ped kolesje * laka. 45-letni že ezničar Gaetano Forgio-ne bi bil skoraj plačal svoi pogum z ž v-' jen jem Bil je v služb: na železniški postaji v Foggiji, ko je opazil, da bo prišla neka gospa pod stroj Z bi'skov tim skokom jo je potegn:l s tračnic, ni pa ?am utegnil z nevarnega mesta. Stroj ga je oplazil in posna] precej daleč stran, kjer ie obležal s številn'mi poškodbami, ki pa niso smrtno nevarne Prepeljali so ga v Polniš™ ;co. — Naselbina kolib lz že!c«zne dobe ^e Mla odkrita te dni v Ischiji v bl'ž:ni C-sti-gl*ora V skaln' dupljn so np.šr sledove akratnih prebivalcev, ostanke orožja na-p:se in druge najrazličnejše predmete K -Mbe so bile razvrščene okoli sk lovja padajoč proti nižini Postavljene so 'z skal. — 45 cm visok sneg; v °k lici Mođene Predsnočniim je zapad-o obilo sn-»?a nad mestn-m Medeno Ponekod -a per feriji je iosegel vjš no 45 cm Nekaj č^sn je bil tramvajsk- promet preknjen Tudi me t -ma so se pojavile elektr:čne motnie. Nek \ \ telefoničnih žic je bilo potrga ih ki so pa •^e popravljene Ob tem času že dole:0 ne temnijo prebiva1^ Medene tak visokega =?nega. k pa le ob toplih sončnih žark h ž prčel kop eti — fcveplena jama v Pozzuohh olju v« ^akor poroča agencija -L'Italia d'oggi«, ' oričela te dni bljuvali žveplena jama v m* «?tu P zzuoli Pojav vzbuja cb cpa7ovany. z bližine zan:mivo s'iko zlast ob ^renj^ »vep^enih hlapov fa razpoka-e zemlje Bob lenie prihaja precej globoko iz notranjc-Temlje. — Bogat« Dantejeva Ivnližmcna rbirk:* ' gradu Mortzburg pr- Draždan h i«- na neščena poleg zasebne knj žnjce bivšegr aksonskega kralja Ivana tud- njeerova bo rata zbirka Dantejevih del m študj o Oarteju Alighieriju Zbirka Šteje v celot-1500 zvezkov Kakor znano se ie bivš-kraij Ivan Saksonski povsem posvetil štu iiju Danteja ter njegvih del On sam ie orevedei Dantejeve »Božanske komed jo« -"emšč'no ter oprem:l prevod s tehtnim komentarj* in mislimi Niegouo delo je b;l natisnjeno pod psevdonimom Phllalethe* ter je zaslovelo po vsem kulturnem svetu Znamenit- da^tist vTseh deže! in držav sr oošr:ljal saksonskemu kralju svoje štud;:e :n sv^ja dela tei pomagali tako bosratit zbirko del. knjig ter razprav Ivana Snkscn «»kega Tudi naistpreiš^ izdale Dantejev Sultan in siromak Vsemogočni sultan je potoval po svoji deželi. Z nepreglednim spremstvom in ogromnim pompom se je pomikala neskončna karavana od pokrajine do pokrajine, od r»»esta lo mesta. Povsod, kjer je izvolil visoki gospod počivati, se je zbiralo ljudstvo v ogromnih množicah, se veselilo in prinašalo darove šejki in knezi bogati trgovci in visok: uradniki so kar tekmovali med seboj kdo bo bolj počastil vsemogočnega sultana ln mu prinesel dragocenejših darov. Celo naj. stromasnejšj ni hotel zaostajati. Z izrazom omalovaževanja in prezira na obrazu je sprejemal razvajeni gospodar dokaze ljubezni in zvestobe svojih podložni kov. Kar je bilo njemu slehrni dan običajno, moreče dolgočasje, je bilo Irugim redka svečanost Nekega dne je pa prispel sultan a svojim sijajnim spremstvom tudi v siromašno vas sredi oaze in tam je moral počivati. Med siromašnimi vasčani, ki so spoštljivo prihiteli pozdravit sultana, je bil tudi Ali. ki razen tene. kopice otrok ln treh, štirih datljevih palm nI imel nobenega premoženja. Toda tudi on ni hotel zaostajati za drugimi, kajti mogočnemu gospodarju se je bdio treba pokloniti in prinesti mu darilo In tako je stal v lolgi vrsti ponižnih podlož-nikov s košarico datljev. kakor so mu jih rodile njegove palme, lepih, sočnih, zrelih -iatljev. Toda kaj so dati ji v očeh razvajenega mnogo zahtevajočega sultana? Smešna ma- enkosi vredna komaj vec KaKoi Kamei; na cesti Da, datlji so v sultanovih očeh cek žalitev. In tako so ponižni podložniki videli Kako se je sultanov obraz zmračil ko s^ mu je ustavil pogled na datljih Njegova okolica ie začela drhteti. Al1"ju so se šibil^ polena Sultanu je namreč pritisnila kri 1 ?lavo. čelo so mu prenregle grozeče gubf iebele ustnice so lrgetale od razburjenja <*za ie prešinila zmasčeno gospodar je'-srce. 5apoveda' je privezati Ali'a trdno ra en njegovih palm in mu metati nat'.ie v glavr sultanov ukaz je bil takoj izpolnjen in že so se požurili gospodje iz njegovega snrem stva z metanjem Alijevih datljev v daro valčevo glavo. Toda vsakokrat, ko se je razpočil nosebnr sočen datelj je zadeti glasno zaklical: — Zahval jen bodi Alah. Vzvišeni! Hvalil in častil je gospodarja sveta glasno in vesev po vsakem lati ju. ki mu je priletel v glavr Temu se je sultan zelo čudil, pa tudi jez;i se je. In osorno je zapo\jdal Aliju, naj m nove zakaj se tako žalotsne usode še veseli — O. vse časti vredni gospodar je od »ovorll Ali spoštljivo. — mola *pna jc ho tela^ da bi ti prinesel v dar buče In za Uvaljujem se Allahu. da nirem posluša1 njc nega nasveta . Tedaj se je pa polegla sultnaova ieza tr glasen krohot se je začul lz njegovih us4 Za njim se je zakrohotalo tudi njegov spremstvo In za nlačMo z^ pietrovo razve Irilo je sultan bogato obdarovanega Alij" milostno odpustil. nesmrtne pesnitve ne manjkajo v navedeni mortzburšk. zbirki. Kakor poroča agencija Centralcuropa, je dalo vodstvo omenjene knjžn ce natisniti katalog. Za izdajo se je zelo pobrigalo Društvo Dante Alighieri. Le bežin pogled v omenjeni katalog kaže dragoceno bogastvo, ki ga hrani slavna m o rt z-burška kn;ižn|ca. pa tudi nesmrtno du-hevno bogastvo, k" ga je zapustil kulturnemu svetu Da te Alighieri. — Nova odrska dela I\*»na T nrll ja. Znana komed ja Ivana Tonellija pod naslovom >Anakietov sestav*, ki je doživeli tciko sijaje- uspeh na italijanskih odrih, je b.la prevedena v franerščino. Nedavno je izšl^ n:vo odrsko delo pod naslovom >Brez lju-bezn «\ razen tega tri zabavne c ode^nnke. — Nesreče. Včeraj je bilo sprejetih v ljubljansko bolnišrvco 5 ponesrečencev. Janez Mrvar, 20-]etni de'.avoc iz Hinj se je pri padcu ranil na rami. — Aloiz Gr-čar, 46-letni stavbn: tehnik iz Ljubljane, je padel, ko je hotel vstopiti y tramvai, in se ran;l na čeTu. — Albina Odar, 18-Ietna žena krojača iz Ljubljane, se je pri pndeu ranila ra nogi. — Elizabeto Su-ranovo. ll-^etno hč?r delavca iz Pcdut ka, je pes ugriznil v demico. — Franja Cer-niČ. 66-letna žena posestnka iz Ljubljane, se je pri padcu s stola ranila na obrazu. IZ LJUBLJANE — lj Promocija. Promoviran1 so b:i: danes opoldne na pravni fakulteti za dok'cr-je^ prava kr. univerze v Ljubljani gg.i C^ffoj Stojan. odvetniški pripravni Hra-šovec A^ek^nder ''z Smaria pri Jelšah, Hočevar Mnriian. Jelenič Dušana in Šimenc Anton. V?.i iz Liubliane. Čestitamo! — lj Jasna noč, mrzlo jutro. Včeraj Je bil eden na^eoših dni; nebo je bilo ves dan brez oblačka. Mogla se je razpršila srcer po7no. zato je pa tem brVj prijetno grelo sonce vse popoldne. Tudi ob sončnem zahodu je nebo ostalo povsem jasno, zato se je ponoči precei ohladilo, tako da ie davi znašala temperatura —4.5°. Ma-ktvmalna temperatura je znašala včeraj 7.8°. Zračni tlak je malo popustil in davi je znašnl 773 mm. — lj Vudi VIII. simfonični koncert, ki bo prihodnji ocnedeliek. ima na svojem sporedu skladbe, k" so se močno uveljavile na kmkciInih sipored'h vseh velikih <='*mfon:čnih koncertov. Zastopane So štiri literature Vsaka s svojimi pomembn:mi deli. Na sporedu imamo predigro in med-i«rro iz operne literature, znamenit klavirski koncert s spremlievaniem orkestra fsoMst Bojan Adamič), prisrčno idilo iz češke literature, ljubko elasbeno sliko tz italijanske in :zra7;t valček slavnega ru-skpen komoonicta Ves ta spored bo izvajal naš od'?čni in neutrudni simfonični orkester v impozantnem številu, skoro do 70 godbenikov r>od vodstvom spoštovanega in ve-eza^užneša dirigenta. Draea Mn^ia Sijanca Koncert bo v ponedeljek dne 22 t m. ob pol 7 uri zvečer v veliki unionsk? dvorani. — lj Zdravstveno predavanje. S'ndikat hišno gospodniiskifa poslov prredi jutri 21. t m ob 16 30 v dvorani Pokrajinske delavske zveze predav^oie o zdravju. Predavala b0 gosna dr Z;tko Jožica. Ker ;e orodavanje zelo aktualno vabimo vse -Hižk'nje da se ga zanesljivo udeleže Vstop je brezplačen Odbor Sindikata hi-■no ffo«n-wiim>k:h poslov — lj Umrli so v I. ubijani od 12 do 18 t m V čič Ivan 85 let. delavec. Japljeva ul 2: Osrrn Ivan. 71 let. kovač Japl.'eva ul. 2; Pirnat FrančL^ka, roj. Frarko. 67 'ct. vdova pekovskega mojstra Poljanska c. 41; Kolnik IvDvrenc. 74 let, posestnik, dolenjska c. 17; B bnar Uršula, roj. Ma-inko 85 let vdova mo terja. Levstikova ul 22; Cunta Marija, roj Pivk. 55 let vdo. •a župana. V do vdan kg c. 9; F rs o v Viktor, 73 let, drž. uradnik v p., Jegličeva ul 10; Ogrne Janez 76 let. vpokoj. drž. žel.. 3v. Jerneja c 43; Humek Martin. 73 let visj sadjarsk; nadzornik v p., Gr harjeva U 2G; Kozamernik Albin 57 let. zasebnik. Tapljevo ul 2; Kovač Marija roj. Drašler >6 let. posesinica, Rakovniška ul. la: "eeman Hans 71 let. zasebnik, Mestm trg 9-IIL; S.mic Enzabeta. roj. L'sec, 74 let. dova delavca Japl^eva ul. 2; Novak Frančiška roj Karpe. 79 let užitkarica, Zalo- k c 141; Uršič Darinka 25 let. hči vpok iadstražnika Vidovdanska c. 9; Simončič 7"ranc 86 let vpok drž žel.. Pred škf'jo 10: Sircel.i V;nko 96 let, vpokoj. drž žel. Bveiweisova c 66: Vide^ič Marija, roj. Zu- ančič 82 let vdova posestnika. Vidovdan ska c. 9. Brus Ivan 82 let. poštni vpokoje nec Svetogorska ul 23. Strlckberger Via "ija 19 let dijakinja Podm lsčakcva ul 4t; Teras M:nka roj Svol^šak. 77 let zaseb-nica Društvena ul 14; Leskovec Marija. 35 let služk nia Vidovdanska c 9; Dežman Terezija roj Globočnik. 76 let. vdova žel. preglednika. Vidovdanska c 9. — V ljubljanski bolnišnic- so umrli: Bračič Primož 5 mesecev s4n dipl inž. Trnovski pr stan t: Ko šok Andreja. 4 mesece, hči učitelja. Brejceva ul 16 Jcrdan Drago. 34 let. brivski pomočnik Preval j 38; Zupančič Jož3 56 let posestnik M ma peč. št. Jurij 10; Preželi Elizabeta 11 let Kočevje 53. Zavodnik Terczja. 19 let hči posestnika, Trebnja gorica 12. Krka; Omahen Franc, t7 let posestnik Mala Dobrova 2 obč Stična: Vujadincvič Mirko, 57 let. kapetan bi v jugsl vo.ske Sket:va ul. 5; Pajzcr °oter 14 mesecev sin vratarja. Crna vas. n. h.; Unger Jurij, 52 let, delavec. Hranil- niška ul. 12; Skerbic Kornelija. 43 let, tra-f.kantinja, Medvedova ul. 8; Zalesky Marija. 27 let, uradnica, železnkarjeva ul. 16; Biatnik Janez, 66 let. posestnik, Drasča vas 25, obč. Žužemberk; Cerk Marija, 73 let, tovarn, delavka v p., Jenkova ul. 9. — lj Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v sredo dne 3. marca t. 1. v Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani enodnevni semenogojski tečaj, da se usposobi čim več pridelovalcev dobrega in zanesljivega ze'.enjadnega semenja, ki ga sedaj pri nas tako zelo primanjkuje. Tečaj bo trajal od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer Podružnica Ljubljena I v:.bi vse č.ane, ki se z-a to delo interes:rajo. da sc Javijo po dopisnici takoj, najkasneje pa do 23. t. m. na podružničen naslov Erjavčeva 4a II. da se jim za?igumjo mesta. — lj Instrukcije in priprava »a privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5 III. Diplomirani filozofi nudijo dijakom pomoč v vseh srednješolskih predmetih: matematiki, V.-tinščini, italijanščini itd. in dnevno pripravo za lolo vsak dan dopoldne od 8. do 11. ure, popoldne cd 3. do 5. ure. Pr prava tudi za privatne izpite čez dva razred*. Prijave dnevro od 8. do 11. ure m od 15. do 13. ure: Novi (Turjaški) trg 5 III. In-štrukevie. — li Po*lpnni«> pločnikov. Pežovro vreme zad "j h <'n: je tfko razmočilo netlakovnna cestišča in hodnike za pešce, da je obilica blata zlasl; na periferiji otežkčala gibanje pešcev. Mestna občina je zaradi teg* narečila svoj m delavcem, naj s peskom posujejo prometnej-še pločnike, ki po bili razmehčani. Južno vreme je tudi nočno razmečilo Zvezd;. No^e mimo dečih so se globoko vdirale v blato. BistroumnejS- meščani s; se zaradi blata izogibali Zvoz*io ia so rajši naiedil ovinek po gladko tlakovanem Kongresnem trgu. Tudi prehtda skozi Zvezdo je dala mestna občira posuti z drobno lomljenim kamenjem. — lj Umetnostna razstava v K«sovem salonu podaljšana. Umetnostna razstava priznanega slikarja arh. inž. Mitje Sviglja v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika je podaljšana do 1. marca t. L Na ta način je bilo ugodeno mnogrm ljubiteljem upodabljajoče umetnosti, ki zaradi skopo odmerjenega časa U niso mogli og'odati zanimiv h Svigljevih vunetnin. Mladi slikar je vzbudil splošno pozornost, čeprav je sedaj razstavil samo 12 svojih najnovejših del. —lj Mali gospodar — tega** pozivata vse svoje člane, da se takoj javijo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 (dopoldne in popoldne) in vzdignejo nrve nabavre knjižice. Ob tei prilik; je treba poravnati članarino. Zadnji rok prijav« je 23. februar. Razdeljevanje krmil bo pravočasno objavljeno v časopisju. Izšel je peti roman ,.Dabre knjige44 Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z OTOKOV« Naročnikom DR jc bil novi roman po veČini že dostavljen, ostalim ho te dni. Oni nar čnikl, ki hodijo po knjige nami v našo upravo, naj dvignejo tudi »Jerrvja«, fte ga še niso. V podrobni prodaji se dobi tJsjlj z otokovc v v*ch knjiirarnah Broširana knjiga velja 10 Ur, vezana In na trpeZncjšem papirju tiskana pa £5 IL GLEDALIŠČE DRAMA sobota. 20 februarja ob 17.30: Mirandolina, Izven Cene od 20 Ur navzdol. NJedelja. 21 februarja ob 14. De«eti brat. Izven Cene od 15 lir navzdol — Ob 17.30. V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 20 lir navzdol Ponedeljek, 22 februarja, ob 15: 8ne*ul-čica. Zaključna predstava za Gill. e C. Goldoni: »Mirandolina«. Komedija v treh dejanjih Osebe- vitez Ripafratta — lan. markiz Forlipopoli — Gregorin. grof Albafiorita — Verdonik. Mirandolina, krčmarica — Danilova. Hortenzija in pe-iamira. giedališk- igralki — Gabriielčiče-va in V Juvanova Fabricij. natakar — GsrinŠek. vitezov sluga — BenediČič, grofov sluga — Podgoršek. Režiser- Joža Kovic, scenograf: inž Arh E Franz. OPERA Opora danes ob 17. url: Zemlja smehljaja. — Izven. Premera »Janka ln Mstfcs* zaradi obolelosti ge. Karlovce ve odpovedana. Vedelja. 21 februarja ob 16.: ThaU. Izven Cene od ?fl lir navzdol Ponedeljek. 22 februarja: zaprto. Inseriraj v SLOV NARODU! ^t.NO l> SLAMO ipute Gospodarsk; veza - Ljubljana ne1weisova cesta 29 intevaite pn Vaše^ rrgovcu NAS ČAJ *o Kmetijske družb« KLUBI TARNA •PAJK« am strokovne osnaz .reobliKa tn prebarva as klobuk da izgiea« •iklošičeva cesta 15 nasprot- notela Un >n) POMARANČE iN SIHF (iOBIl 'daja Gospodarsk v*»ze f 8LOVBN8Kl NAROD«, sobota 20. februarja 1»43-XX1 Mizarski sin — utemeljitelj kranjskega zgodovinopisja Zanimiv življenjepis sina ljubljanskega meščana in mizarskega pomačnika, dr. Ivana Ludvika Sehonlebna 6tev. 41 Ljubljana. CO. februarja Mod ugledn m Ljubljančani prejšnjih stoletij ni mogeće prezreti sini ljubljanskega meščana dr. Ivana Ludvika Schbn-letna ki ac ga pre šnje čase celo proslavljali kot ustanovitelja kranjske hiet no. gr2fije. Posebna je cenil sehonlebna Valvasor, ki ga je celo :mei .1 luč učen-hc. Da je Schonieben užival velik ugled med sodobniki spoznamo tudi iz napisa na njegovi nagrohrr plr&cl v šentjakobski cerkvi v Ljubljani. D Iga vrsta je že naslovov peko n k i: doktor bogoslovja, apostolski protrne tar, ljubljanski stolni dekan itd., piec številnih zgodovinskih spis v, predvsem v čast njegove domovine Kran-'ake, spisiv. k ao ga pretlavil nesmrtno kakor prav! naps. Naj ae torej spomnimo Sehonlebna ob tej pril ki, zlasti ker bo prav letos preteklo že 300 let. odkar je začel pisati star 25 let. Oče nzše$3 7rfa^:vrnvja Ludvik Schoileban Oče našega z^-odevin-p sca Ludvik Schonlebcn se je ha p prisegi v Ljubljano z Vir-tembrrSkpga. kjer fe živel rod Schonla'b-lov. Rodil se je 1. 1590. V Ljubljani se je naselil kot m zarski pomčnik 1. 1617. Ne-na-^h i h:tro <• jc pridobil velik ugWl tr*r splezal ro družben lestvic1 Kmalu po pri hodu v Ljubljano se je cženil z domačinko Suzano Akuš. Rodili so se jima sin in tri hOrke. Ivan Lud v* k se je rod:i 17. nov. 1618. Hčei Ana se je rodila 1 1630 Poročila .o je z ljubljanskim meatn'm *^dni-kom odnosno žtio-mom Ivanom B Delničarjem (Tha'nit: < her > n bila je mati zna-nesra kronsta Ivana Gregorja Dolničaria Schonlebnova žena je umrla 1 1649 m pokopali so jo v strlnici, kar tudi dok^zu^e, K;ko s: je ta družina kmalu pridebds V3-lek ugled v Ljubljani, Ludvik Schonieben s- je poročil diiigič čez tri leta po smrt svoje pivo žene. V Ljubljani so ga kma^u začeli ceniti ne le kot mizarja, temveč tu di k t umetnika rezbarja Dandanes takšne obrtnike :monujeo 5>umetnrstni mizar« al-kratko rezbar Schon'eben je tudi izdelal oltar zi stolnico Kmalu je bil sprejef med ljubiian ko meščane ter je dosegel mod n imi najv Sje časti, kajti mestni sdnik je bil celih 45 let Dolgo je tudi žup^noval *n sicer po dvakratm izvol t vi ter kratkem presledku. Pozneje je bil do svoje smrti poveljnik oboroženih me?čanov Schonieben je poveljeval meščan k rr^rdi. ki je tedaj štela £00 mož. tudi b veliki slovesnost* 1. 1660 ko je Ljubliano cbiskal cesar Leopold I. Ugled Sehonlebna je segal tudi med plemstvo *n deželn' zbor se je zavzemal za spoštovanega meščana ko se je plemiška rodbina Coraduzi pritožila zoper njes^ vo hčer. ki je ni hotela sprejeti med sebe. po možitvi z Ivanom Filipom Oora-duzijem. Prav je. cb smo se spomn 1' Lud-vka Schan'ebna že zaradi tega. ker ?e ?e kot ljubljanski župan pred dobrimi tremi stoletji vedno vneto zavzemal za koristi našega mesta ter skrbel zi njegov napredek, kar omenja tudi Valvasrr ees da je mesto po njegovi zaslugi dobile dva javna vodnjaka. Ludvik Sch5nleben je umrl I. 1663, 73 let star. Šolanje Ludvika Schon!ebna S n uglednega ljubljanskega meščana Ivan Ludvik Schonieben si n izbral očetovega poklica. Sklenili so. nai se Izšola. Najprej se je šolal doma Obisk val je Jezuitsko gimnazijo v L.iubllani. Že kot 17 letni d'jak je vrtop:l v jezuitsk4 red. ko je nadaljeval šolanje na Dunaui in 1. 1643 je ab-so1 "fral filozofHo Potem ga je jezuitski red določal za slavnostnega govornika ;n pridigarja na Dunaju Bil je 'zredno nadarjen erc\-ornik in njego\Te pr'disre v cerkvi sv. Štefana na Dunaju so kmalu zas'^vele že n^esrovl prvi govori in prtdige So WT ponatisnjeni. Pozne;e s- njegovi natisnjen? govor' razš ril tudi daleč po svetu, tudi v tujino. Prefekt v Ijub^anskem jezuitskem kolegiju Ob začetku šolskega leta 1650/51 Je prevzel na ljubljen kem jezutskem ko'egju službo novi prefekt Ivan L Schonieben Po njegovi zaslugi zdai vemo mnogo o tem ljubljanskem učnem zavodu Schonieben je namreč takoj ko je nastopil službo kot prefekt, začel pisati dnevnik m v nJem se je nabralo mnogo zanim vin drobtin. Pozneje s? nadaljeval4 to delo drugi tezuit do 1. 1718. Rokopis dnevnika zdai hranljr v muzeju. Naši krajevni zsrodovinarji so ga že dobro obdelal? Na podlagi tega dnevn-ka je tud P Radics delno sestavil življe njepis Sehonlebna Na nekatere zanimivo, etl tega dnevnika se bomo morda pevtaill ob drug: pi lik\ Schdnleben se je udejstvo-/al v jezuitskem kolegiju tudi kot dramatik in upi r.arjal je gledališke predstave z gojenci. Niso pa igrali kakšnh šo'skih gr.c. temveč prave tragedije v velikem ato. gu. Isrra pa ni bila nemška, temveč lat n-ska. Srb-inlobon jc napisal klasično tragedij,- v dveh del h in za snov je vzel življenje cesarja Anaatasiusa (491—518) d^' naslovom »Haereais fulminata. Anastasius Tvtannus Or ent s aeret cu «. Drama jo bila ze^o do'govrzna. da so Jo morali igrati v dveh dneh. Prvi del so igral' 3 ure in pol »prvič 2. m a a 1651), drugega pa skoraj 5 ur. Začetek predstave drugi dan je bi? rii 11.15. konec pa šele ob 16.30. V g!e-dališk dvorano so spremen T vel"« k prostor v kolegiju, kjer :o večkrat igrali. Igralska umetnost je veljala kot vzgojno sredstvo v šoli in d'jaki so se ji me rali resno posvečat'. Predstave so obi koval: štev ln p'e-miči. naj dMčne1'ši veljaki dežele. Plemiči, predvsem Turjask'. so zelo podpirali jezu-tsko gledalčče. Nad Schon'ebnovo dramo so bili zelo navdušeni Deželni stanevi so darovali kolesriju 300 goldinarjev za pod-p ro gledališču, v priznanje dijakom kot igralcem v prejšnjem šolskem letu ko je nfb topi službo kot prefekt Schonieben. Ma a so navadno pr re4al: izlete in po uspešnih uprizoritvah Schon^ebnove drame je dežrlnj glavar WoIf Engelbert Turjaški povabil Sehonlebna in Se nekega jezuita na izlet na Gorenjsko. Docent na dunajski univerzi Schonlebncve sposobnosti so kmalu soo-znab tudi na Dunaju tako da je ota.! v ;ezuitskem kolegiju le leto dni; že 1 1651 jt prevzel stolico za filozofijo na dunajski un:verz . Poslej je bil tudi zopet pr digar v cerkvi sv. Štefana Njegov ugled je nagi--narašča*, kar je nekatere ljubo/umne teK-mece začelo zelo boleti Zato \e Schon'eben , zapustil Dunaj že pred zaključkom šolske, ga leta 1653 ter odpotoval v Padovo, kjer I si je pridobil dokt rat Naslednje leto je j tu^i izstopil iz jezuitskega reda. Dcktorat I je dosegi že 1. 1653 in celo s taksn'm uspehom, da so mu ponudil odlično me.to na tamkajšnji univerzi, a ga ni sprejel, ker se je h □ tel posvetiti delu v domovini. V Padovi je tudi »zkoristil ves prosti čas za sb ran je gradiva za zgod:vino Kranjake. L. 1654 je postal stolni dekan v Ljubljani. V podeželskem zatišju napisal mnoga zgodovinska dela Kot stoln dekan se Schonieben ni mogel posvet ti povsem znanstvenemu delu. ki ga je najbolj veselilo. Zato se je odpovedal časti stolnega dekana 1. 1667 ter se preselil v Rbnic:. kjer je prevzel župni jO, po-:tal je pa tudi arhid akon za Dolenjsko. V podeželskem zatišju se je lahko bolje posvetil pisanju, vendar tudi tu nI Se imel d volj miru in časa za svoje delo. L. 1676 je bil upokojen in se je presen v Ljubljano. Kot upokojenec se je vrgel še z večjo vnemo na delo. V Ljubljani je zelo pogrešal t skarno, zato je zaprosil deželne stanr-ve, naj dovolijo preseLtev tiskarnarja J. Mavra z Salzburga, da bi Ljubljana po sto Iot:h zepet dobila tiskarno. V resnici je 1. 1676 v Ljubljani 'zšlo že neko Schonleb-novo delo iz Mayrcve tskarne. Schonieben je začel pisati kot 25 let star in pisal je zelo marlj:vo do sv:je smrti; umrl je 63 let star. Napisr.l je v 38 lotih 38 p-ecej obsežnih spisov, ki so bili objr.vljen že. ko je bil še ž v. mnogi so pa bili tiskan' še po njegov* smrti ali so pa ostali v rekopisu. Najbolj znani njegovi deli, ki pa ne preneseta dandanes več kritike, sta »Aemona vidicata« (1. 1674) in Carnioiia ant qua et nova« (1681). Zadnjega dela je izšel le prvi zvezek, medtem ko je nadaljevanje, odnosno osnutek nada'jevanja, ostal: v ro-kopsu in ga hrani nekdanja dvorna kjniž-nica na Dunsju. Scholeben je bil tudi ge-nealog kranj. kega plemstva ;n znana je zlasti njegova genealogija Turjaških, ki se pa zgodovinarju Fr Kosu ni zdela zanos-Ijiva. — Schonieben je umrl 1. 1686 (15 okt bra) in pokopa1! so ga v šentjakobski cerkvi, ki je bila tedaj jezuitska. Tobak izpodriva rože V Bolgariji živi od tobaka 1 ^r?.c. 3 !judi — Nekaj splošnega o tobaku Popotnik, ki pride spomladi v Bolgarijo in ki ga privede radovednost v slovcčo dolino rož. se zaman ozira po velikih rožnih poljih Ostalo jih je le Se nekaj. Rože je izpodrinil tobak z zdravilnimi zelišči zlasti z meto in lavendlom. V dolini rež pridelujejo zdaj Bolgari mnogo viržinskoga tobaka. Bolgarija kot dežela rož je postala dežela tobaka, o tem nam jasno prčajo številke Osmina vsega prebivalstva Bolgarije namreč 1,000 0C0 ljudi živi od tobaka K temu je treba prišteti še okrog 60 000 delavcev, zaposlenih v tobačni industriji. Seveda igTa tobak tudi v bolgarski zunanji trgovini važno vlogo. Predlanskim je odpadlo na tobak 37° o vsega i^veza. V Nemčijo je šlo 31.673 000 kg ali 72 4", bolgarskega tobaka. Lani je izvozila Bolgarija 55 milijonov tobaka, od tega samo v Nemčijo 44 milijonov Od lanske letine, ki jo cenijo na 63 do 64 milijonov kg. bo šla zopet večina v Nemčijo. Izvoz tobaKa se prične v začetku marca, ko pride iz sušilnic. Pa ne samo Bolgarija, ki bo letos svoj pridelek najbrž povečala na 80 milijonov kg. prideluje orientalski tobak, 'o.mveč tudi njeni sosedje Tu je na prvem mestu Turčija, ki je pridelala lani okrog 60 milijonov Nji sledi Grčija z 9.000 000 Grčija prideluje zdaj tobak samo še na otokih Leta 1918 ga ie pridelala 00 milhonov kg Takrat je dobila namreč Grčija nekatere pokrajine, ki so bile prej bolgarske m zato se je njen pridelek tobaka tako povečal. Druge balkanske države prideluje jemanj tobaka. Nemčija potrebuje letno okrog 120 milijonov kg tobaka Eno tretjino ga pridela doma eno tretjino ga uvozi tz prekomrskih držav eno pa iz Ori-jenta. S prekomorskih držav s:a j»edaj ne more uvažati in zato ga uvaža več iz Bolgarije. Tobak je rastlina čudnih lastnost! Naj-oolje uspeva tam. kjer za druge rastline zemlja Ci primerna, namreč v goratih krajih CMm nižje leži s tobakom zasejeno polje, tem slabši tobak se prideluje na njem. Bolgarski tobak delimo v tri vrste Prva >ova vr3ta tobak raste v nižinah ln ie najslabši Tretja >.iaka« pa v srorah ta ta je najboljša. Poleg tega daje še vs^ka tobačna sadika osem razlienih vrst tobaka. Spodnji listi so najslabši zgornji pa najboljši. Iz piakLčnih razlogov sortrajo v Nemčijo namenjeni tobak v tri do štiri vrste. Sortiraiie v osom vrst stane 25 do 30 levov kg-, sortiranje v tri vrste pa znatno cenejše. Ena ženska sortira na dan do 18 kg tobaka po velikosti listov. Najvažnejšo vlogo v sortiranju tobaka igra izvedenec. To je nekakšen pokuševa-lec, kakor morajo imeti drugod pku.čeval-ce čaja, vina itd. Po! s u še valeč vzame v roko posušen tobačni list in točno določi, iz katerega leta je, kateri list je bil to na steblu, kje je rasla dotična tobačna sadika. Če je potoval po dot;črih krajih, lahko celo spozna, na kateri njivi je zrasel tobak. Tobačno seme pride najprej v zaboje, potem pa posade m'ade sadike na polju. V gorrkih krajih je s tobakom mnogo dela, ker je treba pole pridn^ srHvatl V maju in juniju začno tobak pospravljat: Potrgane liste navežejo na vrvice in jih posuše. Kakor grozdju tako je tudi tobaku solnce nujno potrebno Ko so tobačni listi posušeni pride na vrsto prva fermentacija. To je kemičen proees. med katerim dobe tobačni listi rmeno barvo. To traja do zime, ko se prične po kmečkih hišah sortiranje tobaka. V svežnjih po osem listkov se zlože poedine sorte V začetku marca pr pridejo zaatonniki 2"0 tvrdk kupovat tobak po določenih cenah. V trgovskih skladiščih se tobak Se enkrat sortira, potem pa stisne v bale po 20 do 22 kg Skladišča so večinoma lesena kajti samo v takih skladiščih ohrani tobak pravo vlogo Potem pride na vrsto druga fermentdcija. da postanejo listi še boli rmeni Ce beremo na cigaretnih škatlicah da je tobak dvakrat fermentiran pomeni to. da je v cigaretah nekaj posebno prepariranega tobaka Poleg tega pa pozna industrija tobaka še umetno fermentacijo, ki se uporablja zlasU pri virž'nskem tobaku Bale tobaka gredo potem v Nem čijo Prej so šle po morski poti Burga— Hamburg, zdaj pa po Dunavu ali po železnici Za*-!5- -aullr-t'čnih ujetnikov, ki »o jih zajele italijanske čete na ruiildkem boji sta Usodne posledice suie V Urugvaju je bila lani zelo huda suša, ki je pokenčala 30% goveje živine. Od žeje ln 'ak-te je pogin lo 2,700.000 glav goveje živire. Deloma so lahko porabil samo kože, vse drugo je pa šlo v izgubo. Urugvajski žvinorejci ao utrpeli okrog 41,000.000 zlatih pezov šk.de. Nemški dzm v Odesi V Odesi je bjl oni dan svečano otvor jen Nemšk d:m. To bo središče novega kulturnega življenja. V domu je ra razpolago bogato zal žena knj žnica. Poleg tega ima pa Dom tudi svoj k no, in v njem bodo prirejali raz* e gledališke predstave, koncerte ;n pre-iRTania. j Največje žrelo na svetit Med vsemi ognjen ki sveta ima ognjenik Haltakala ra Sumatri največje žrelo Globe ko je 1200 m in v obsegu mer' 37 knu To orjaško žrelo zavzema prostor, na katerem bi lahko stalo največje mesto sveta Ne\v York. 3000 let stare drsalke V Olomucu je bil prirejen kulturn- teden in v njegovem okviru posebna razftava »Tsočletri Olomucu. P. sobno pozornost na tej razstavi so vzbujile drsalke, kakršna so uporabljali ljudje na C"eškem in Morav-akem približno pred 3000 leti. Narejene so iz živalskih koat4 jn našli so jih, ko so kopali temelje Z3 katedralo. Znam« ite starinske drsalke s. last olomuskega mestnega muzeja. Križanka št. 36 Besede pomenijo Vodoravno: 1. semeniščnik, gojenec vagaja lisca za duhovnike, 9. smmonevaren. 16. otok v Donavi pri Beogradu, 18. posode za napajanje in prehranjevanje živali. 19. osebni zaimek, 21. kmečka površinska mera, skupina brazd imnož.), 22. angleško moško ime, 24. moško ime. 25. žensko ime, 27. predplačilo. 28 nemški učenjak, f'lozof, nadaljevalec Daruinovega nauka (1834— 19191 (ion i. 30. primanjkljaj, potrebni do-polnež. kar se pri blagu razgubi s tehtanjem, z osušitvijo blaga itd. 31. glavno mesto ene izmed baltskh držav. 33. francosko govoreči prebivalec Belgije. 35. pritok Urala, 36. oblika pomožnega glagola. 38. zbornica, 39 eneta površinske mere. 41. selen, 43 kar je potrebno za gradbo (množ.), 46. snovni del človeka. 48. del češkega pozdrava 51 grška muza ljubavnih pesmi 52. grška boginja jutranje zarje. 54 reka v Angliji. 55. žensko bivališče pri muslimanih ki imajo več žen, 57. kazalni zaimek. 58 počitek, pavza. 60. delniška družba. 61 izgubil je dar govora, utihnil zaradi nepričakovanega odgovora. 63. geometrijski pojem, prizemski daljnogled, 65 svitanje. 66. ime in priimek slovenskega pisatelja. Navpično. 1. nebesna smer, 2. pol maše, 3 mednarodni jezik, 4. gola. v Evinem kostimu. 5. soglasje, sozvok, skladnost. 6. okvara, načeto mesto v organizmu, 7. srbobi vatski veznik. 8. povratni zaimek 10 zaporedni črki iz besede -utka. 11. množica enakih živih bitij. 12. začara-nost od besed. 13 raznobarven; sovražen, 14. kemična spoj.na, 15. vrsta zlatnika. 17. kazen, posledica, greha; sledi k^su, 20. arabski poglavar, 22. praznik, 23. sprememba, 26. srebro. 28 skupno ime za nekatera plemena severne in srednje Afrike. 29. samo, 32 igralna karta. 33. h'dra-ti, 34. circa. 37 vas pod Krimom, 38. bar* va igralnih kart. 40. zemljepisni pejera, 41. znaki, znamenja, ki jih puš?a za seboj človek ali žival 42. zaSčiten, siguren, 44. kvartaški izraz, 45 majhen grič; krajevno ime, 47. število, 49 žensko ime 50. neodločen izid, 52. samota, 53. čistilno, pralno sredstvo, 56. lahkoatletska disciplina. 5S~ moli (lat). 59 evropska reka, 62. francoski spolnlk. 63. Treviso (avtom, značka), 64. Rdeči križ. REŠITEV KRIŽANKE ST. 35. Vodoravno: 1. Ratjtovec, 9. Er k, 10. na-le 11. gol. 13. Čas 14. en. 15. tra. 17 na, 18. prota. 20 telefoni, 22. Edi. 23. Ita 25. ime. 27 pa, 28 Enare, 30 Krf, 31. ro, 32. a ve. 34. Ir, 35 asi. 36 opera 38. tt. 40 th% 41 Ivo 43. Ida 45 dromedar. 48. Atena, 49 ol, 51. aga, 52. PZ. 53 raz. 55. Ero, 56. osel 58 Oman 59 gologlav. Navpično; i. regeste, 2. Aron. 3. Tli, 4. k, 5. cn, 6 več 7 elan, 8. cesar. 12 krofi, 15. tre 16 stoti, 18 plima, 19. Ana. 21. edinost. 24 kafra, 26. era. 27 priroda, 28» Erato. 29. Eva 33. ep . 37 Elida, 39. kvota, 41. Ira. 42. ornega, 44. Arizona, 46 ena, 47. po rog 50. laso, 52. prav, 54. zel, 55, Ema. 57 lo, 58. ol. GEORGES OHNET a li PRODAJALEC STRUPOV ROMAN — Saj ni tako neumna da bi mu dovolila Izneveriti se ji. Sin Vernier-Mareuila! To je za njo najboljša molzna kravica, kar jih premore Pariz — In ona ga skube? — To mi lahko verjamete. — Koliko je star ? —~ štiriindvajset let. — No. dobro, torej ima še tri leta časa za svoje vrtoglavosti, —e je dejal zdravnik, — potem ga pa oženite in posvetil se bo izdelovanju te vase strašne pijače, tega kraljevskega likerja z žoltiro trakom. — Strašne? Ta je pa dobra! Osemsto tisoč frankov dobička v enem samem, zadnjem polletju. . — In dva milijona Francozov ki jim je bilo iz-podkopano telesno in duševno zdravje in ki so zdaj godni za bolnice, če že ne za kaznilnice... Vi sami, dragec moj, ste namreč eden največjih krivcev družbenega razkroja na Si h dni. O tem si ne smete delati nobenih iluzij. — Neumnost! Naš kraljevski liker osvežuje, obnavlja moči... —* Nikar mi prosim ne ponavljajte vseh puhlic iz svojih reklamnih prospektov. To so laži, kakor je vsa vaša reklama ena sama velika laž. Naše statistike so pa dobre, one nikoli ne lažejo In te statistike nam dokazujejo, da stopa Francija zdaj na čelu evropskega pokreta ... — Za napredkom stremečega pokreta? — Ne, pijančevalnega pokreta. In vi vsi iz vaše bratovščine, vsi ti pr »daialci strupov ki zastrupljate naš narod, ter ga duhovno in telesno uminte vi vsi ste zločinci. Ce bi imel jaz v rokah državno moč... — No. dobro, kaj bi storili? — Obdavčil bi alkoholne pijače tako. da bi stalo pri nas v Franciji najmanjše šilce likerja, tudi najslabšega, najmanj deset frankov. — Ah, ah. ah! — je vzkliknil Mareuil. Po vašem mnenju bi si človek ne smel privoščiti niti kupice vina. Stojte* Prosim vas nikar se ne smešite' Ne ne. drag* moj doktore, s temi vašimi idejami se mi ne striniamo. alkohol je kralj. Pri nas na kmetih so ljudje, ki se preživljajo samo s žganjekuho in v nekaterih pokraiinah kuhajo toliko žganja da nlačuieio gospodarji svoie delavce kar z njim Lahko bi rekli, da imamo litersko va'uto namesto frankove. Vidite tore i. kako se država prinravlia za svoj napad na alkohol VeHemite mi da bi storili bolje, če bi začeli končno nrtporečati svojim borikom nale preizkušene izdelke, namesto da jih omalovažujete in obsojate. Naš kraljevski žolti trak je čist izdelek, ki ničesar ne skriva v sebi. Kdor ve, kaj vse je v tem likerju... — Strup, kakor je najnavadnejše žganje liter za dvajset sous Razlika ie samo v ceni Rezultat je pa isti blaznost zločin in smrt. Glejte, Mareuil. želel bi vam da bi n.hče izmed tistih, ki so vam pri srcu, ne postal žrtev tako strašne bolezni kakor je piiančevanie. Ct bi se vam res pripetila taka nesreča, bi šelr prav razumeli, da bi bilo treba, če imamo industrijo, ki 9 toliki meri krši zakone nrav-5tvenosti tako industrijo pobijati, prepovedati jo, kakor je prepovedana trgovina s sužnji, čeprav je bila zelo don<~ s^a. Venženje s Človeškimi strastmi je zločin in prepričan sem, da se bo ta zločin prej ali slei kaznoval — Vražja strela' Vam je ta protialkoholizem alkohol škoduje. Toda pustite pri miru tiste, se z zmešal glavo' Ne p'jte torej, če mislite, da vam vami ne strimajo Naj pijo, če jim alkohol diši. — Zbogom, ubijalec človeštva! — Zbogom, človekoljub! Se?rla sta si v roko in se ločila. Tako se je končal vsak njun spor. Prodaja Vemier-Mareuilovih izdelkov, obseg njegovih posoji1 proti zastavljenem Magu in dobiček b^nke je bil narasel tako, da si )<- mogel dati Ver-nier zgraditi na trgu Malesherbes knežjo palačo in da ie moeel končno smatrati za brezpomembne vse izdatke svoje žene v na-rdraži'h pariških modnih trgovinah in vse dolgove ki jih 1e delal Kristijan zavoljo lepih oči Etinnet-Pharielove. Ta dražestna rdečelaska, ki se je bila polastila Kristijana Vernier-Mareuila je bila eno najnevar« nejših bitij, kar jih je mogel srečati sin premožne rodbine. Svojo življenjsko pot je bila začela kot manekinka v Doucetovi modni trgovini, kje se ja sukala, izprehajala m zvijala pred očmi bogatih od-jemalk, da so mogle občudovati najnovejše modele. Njeno srce se je vnelo za artista iz varijeteja, ki je imel ostuden obraz, vendar pa čudovito srečo pri ženskah. Tako je prišla na gledališki oder. Njena lepota, njena dražestnost in čari njenih zlatih kodrov so pozneje zapeljali mladega Goldscheiderja, ki ji je najel lepo stanovanje. Toda Etiennetta je v enem samem letu prisilila tega mladega baronica do tako velikih izdatkov, da je to omajalo blagajno njegovega očeta, čeprav je bila trdna. Ta lepotica je šc pred letom dni stanovala v tesni sobici in hodila peš v službo, zdaj je pa že imela palačo na cesti Boulogneskega gozdiča, ki si jo je bila dala odstopiti pogodbeno in v svojem salonu je imela tisto slavno pohištvo, okrašeno z gobelini pnnca de Thurignv, za katero so bile plačane pri Werthei-merju neverjetne svote. Njeni konji in kočije so tekmovali z najbogatejšimi staiami prestolice. V svojo službo ie bi'a spre-lebj tistega nadkonjarja. ki se je zdel znanemu angleškemu veliaku lordu Bloodberrvju predrag. Ta mala zapravi ji vka. ki je znala ti ko čudovito Dii-oravtti moške do tee'a. da so krili niene izdatke, si je znala v enaki meri zagotoviti stalne letne dohodke. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za dal lista: Ljubazni! Volčič — Vsi v LJubljani si