Bob in Tedi, dva neugnanca.
Po John  Habbertonovif knjigi .Helenina otročička" po svoje pripoveduje dr. Ivo Šorli.
(Dalje.)
XII. poglavje. POJ, UJCEK, PO.I — NIKAR SE NE BOJ!
faslcdnjc jutro je pričel gospod Haro že tiavsezgodaj sestavljati novi šopek za gospodično Silvijo. In rra\' Tedi sam ga ii bo moral izročiti, da vsaj ne-koliko opere svoj solni greh. — Pred zajtrknm je Kospod Haro še posebno toplo 'pri]x>ročil Reziki, naj otroka čim skrbneiše umije in o-bleče, da mu ne bosto delala sramote. — Tudi niala dva sta se abiska jak« vescliia in sta bitai prav pridna. Pvi obedu so sc pri-jatcljsko pcgovarjčili c vsein niogočem, in ujec jima ie iicrrestano zabičevail, kak« se inorata vesti. — Polagoma pa se ]c bil Bob tega inenda le naveličul; zakaj hip'.Miui je vzdiKnM s\oj krožnik in Ra jie gledal od sixidaj.
--Oha, i»glej, Tedi, tudi tu &i> pitke!>< se ie potem zadrl. »Oha, olia, pitke!« je zatulil tudi Tedi in s« je pridružil povzdigo vanju.
iKake pitke?« se je začudil ujec.
Poglej, ujec! Utaikni glavo pod krožnik, pa jili bv,š videl!« ga je bodril Bob.
Uospod Maro je storil tako in je res videl, da je na dclenji strani kriižnika narii-ana kokljm s piščeti. Pa za to toliko vpitja!
Po zajtrku se je Rezika lotila svojega posla in ga je kaj kuialu na splošno zadovoljnost tudi koiičala. Otročička sta bila zopef prava an-
••-    .""¦¦¦..¦-                           —•   250   i—
f   •? .   ¦.'¦;                                                              :                         .i\
i     '                                                                                                      ,                       - •
gelčka. Samo bolj temne barve. ker je gospod Haro dobro vcd?l, da se beli angeli' sc drže posebno dolgo. Zda) je izročil še šopek Tediju, in na-pvavili so se teh par korakov peš na pot.
»Kdo dobi šopek?« je vpna&al Bob.
Uiec niu ie povedal.
»0, gcspodična Silvija? Bravo! O. gospodično Silvijo imam jaz jako rad. Taka je kakor ... kakor ruinen štrukelj... tako za popapanje!« ie vzkliknil Bob.
»0, stjukej za popapanje!« se le pridružil Tedi. Bob pa je povzel: »0, gospodično Silvijo imam jaz resiiično rald. Ti tudi, ujec?«
»Hm ...« ;e zamrmral goispod Haro malo v zadregi. »No, da ... tudi jaz ... tudi jaz io }ako spoštujem.«
*Kaj ie to — spoštujem?« gai }e iako zvedavo pogledal Bob.
»No, spoštovati... spoštovati se pravi, da nani ie kdo posebno všeč...<t ie počasi pojasnjevaj uj«c. »Tako1, da bi ga najraijši imeli znie-rom pri sebi...  tako...«
>¦], zdaj že vem!« ga je veselo prekinil Bob. »Spoštovati S€ pravi ravno toliko, kakor rad imeti — tie. ujec?«
»Bob, poglej tam ottega ptiča! Ali ga vidiš?« je vprašal gospo-J Haro.
»Se\eda ga vidim!« je rekel Bob nevoljen. »Ampak ravm) tolik« je, kakor rad imeti, ne?«
>.No, riaj bo!« se je zasmejal ujec. in rahla rdečica mu ic huškuila čez iagoreli obraz.
Ko so dospeli, je bila gospodična Siiviia ravno na vrtu. Tedi ji je z vclikn s.pretnostjto izročil šopek, in gospodična Silviia ga ni inogla prehvaliti. To se r-ravi, hvalitla je vse skupaj: šopek, njegovega ustva-ritelja, Tediia in Boba. No, malčka sta kmalu zaRlcdaJa na bližnjem trav-niku kosce in sta stekla z glasnim kričanjem tja. Tako je ostal gospcd Haro z gcspotffično s;im. Niena mama le prišla sanio na kratko pozdravit, ker je imela opravka v kuhinji.
Ali ni še preieklo pet niinut, ko so se začele zbirati na vrtu raznc gospie in gospodične, ki so bile tu na ročitnicati. Vse Je očitnc mučila radovednost, kak je ta novi gospod iz velikega mesta, in gcspod Har« se jim ie nioral po vrsti predstavljati.
Hiponia je prišel sem s travnika ostcr krik in za njim Tedijev naj-strašneiši jok. Hip pozneje se je prikazal iz grmičevja Bob, ki ie bratca liubeznivo podpiraJ. kakor da se hoče vsak trenutek zgruditi.
»Kaj pa je?« je vprašal ujec v velikiih skrbeh.
»Tedi je ranjen!« je veličiastno razglasil Bob.
No, menda res ne bo nič hudega! Zakaj Tedi je držal samo prst v ustih, in drugo telo je bi!o videti še celo. Da pa še ni izgubil preveč krvi in moči, se je spoznalo iz njegovega krepkega glasu.
Oospod Haro jima je tekel naproti in je vzel ranjenca na roke. Ko-maj, da se je na kazalcu dcsne roke poznala mala praska. Tedi je bil
—«   251   <*
namreč prijel koso za rezilo, a po sreči nai najbolj topem kraiu. Seveda ra ic iniel rano za sinrtno in se ie težko poslavljal (xl tega sveta.
»Saj ni nič!« ga je v«s nervozen iniril ujec. S težavo ga }e odtrgf.il s svoiega vratn in mu jc položil mal obliž m ranico. Totla Tedi ni prenehal s svojo žalostio. In z ugašaiočiin glasom je rekel: »Žapoj, tic: Kaj joka Tedi!«
(iospod Haro ie čutil. kako mu je zastato srce. Poznal je predobro vztrainost malega imtčilca, da bi se bil vdajal resnemu upaniu, češ, mor-da ifa pa le še prejrovorim, da odnelia. Ali položaj je bil tako strašen, da je liotel ipak vse prej poizkusiti. Za Boga — tuk-"i pred vsemi tettii da-inaini naj poje s svojim raztrganim glasom to »rczkončno bedasto pe-sem, 011. elegantiit velikomestni gospod, on, eden najimenitnejšili in naj-hogateišili trgovcev v deželi!
»Ah, Tedi, kdo bo zdaj pel!« ie začel z milo prosečim glasoin. »Ali lii nu bili'' lepše, Ua se rometiiva kai o krvavein C:ol.iatu ali... ali — reeiiiM — i) sveteni Boštjauu? Privezali so ga, veš, k drevesn in stre-Ijali nanj. Kri je tekla ix> niem ...«
>2aixij: Kai icka Tedi? Žapoj! Uliu-hu-lm!« ga je prekinil z novim ?c Ijutejšim iokoin neusmiijeni ranjenec.
»Kaj lioče dete?« je sinčiitiic vprašala Rc^podična Silvija. ln tudi druee danie so stopUe bliže.
»O, nič!« je pojasnil Bcb. »Tedi hoče samo, da niu zapoje uiec nje-sjovo pesem. Potem Tedija nič več ne boli.«
»Tak zupojte mu no!« je <prigovarjala Kospodična1 Silvija, in Kospod Haro ie pod njeniin pogledMi še bolj zardcl.
»Ko pa ne znam!« ie vzdihnil.
»0. bom pa jaz zopet pomagal! Dajva, ujec Haro!« se jte prijazno pcmudil mučilčev zaveznik. ln že je pel, gos]XKl' Haro pa tiho za njim.
»Pa saj ne izgovaTjaš besed, ujec Haro!« se ie že po prvi kitioi ustavil Bob. In resno pristavil: »Veš, tako Tedjjn nič ne pomaga!«
In Bob ie začel zopet od krajHL
»O, usmiljenie!« ie vzdilmil ne&rečni ujec in je zvesto ponavljal ne-uiuiic besede. le da ne bo treba več ponavljiati.
»Bolj gjašno, bolj gjašno! Na giaš poj!« je zanulil Tedi in je zaceptal z nozicania.
Oosix)d Haro ie začutil mrzel pot na čelu. In vdano je prepeval za Bobom. kakor je pač vedel in znal. Kolikokrat je videl berače, ki so z žalostnim glasom peli na cerkvenih stopnicah, in on je šel brezsrčno inimo njih ali pa jim je vrgel kak bori krajcar. Odslcj bo najmanj de-setico! Zakaj poizkusil je, kaj se to pravi: peti — ko bi človek najrajši jokal.
Hvala Bogu! Nazadnje je bilo strašne pesmi konec. Ves bled se je gospod Haro ozrl po poslušalkah. Na vseh obrazih gospa in gospcdiCen nsi pol sočuten, na pcl škodoželien ali vsaj hudomušen izraz. B<ib se ie
—   252   ¦—
ponosno oziral okrog kakor slaven pevec, ki ie ravno odpel čudovito težko skladbo, in tnu ptoska vise gledišče. In nihče ozdravlienih rti Še nikoli kazal toliko resnične sreče. kakor naš čudezno ozdravljeni Tedi. Samo ene oči so pc<Svia<e tako milo na njem, da bi bil gospod Haro od same čiste sreče to zdravilno pesem skoraj na mestu še enkrat od za-četka do konca zape! — oči gospcdiCne Silvijie!
»No, vidite!« je rekla. »Pa ste se tako braiiili!«
xHvaIa za usmiljen je!« je vzdihnil gospod Haro in je patcin vslal. češ. da treba iti. Tega pa gospodiična Silvija nikakor ni dopustila. In tudi njena mama ie prišla povedat, da ie kosilo tudii; zanj in maU dva nečaka že pripravljeno. Treba se ie bilo vdati. In gospod Haro se morda že nikdar v življenju ni tako rad vdal.
Obedovali so v zeleni utici za> hišfl. Gospodičtia Silvija ie posadila otroka vsakcga^ na eno stran zraven s«be in iima ie sama privezala prtičc pod vral. Ujec, ki jima ie sedel nasproti, jima je pomiKntl, lraj bosta pridna, in Bcb nui je pomežiknii, naj se le ničesar ne boji.
Oo&podična jc maižkotna naplala polnai krožnika iulie in je vzela liotem ujčev krožnik. Oospod liaro pa ga ji ni hotel dati iz rok in Ea fi je sam držal nasprcti. Zaradi tega je bilo že prepozno, ko je zapazil, da ie Tedi z obma ročicama vzdignil svoj krožnik in oa od spodaj ogledoval.
»Vis, Tedi, vis, tu pa ni pitk!« ie razočarano vzkliknil in — izlil go-spodični Silviji skoro polovico svoje juhe po oblek.
Vse to se je izvršilo tako naKlo. da so ostali vsi kar trdi. Gosped Haro se ie prijel z obema rokama za glavo. Tedi sam je prcplašen iz-pustil svoj krožnik na mizo, da je še pošteno pljusknik) čez.
Tu se ie hipoina gospodična Silvija tako veselo zasmejala. da so se niCTali smejati tudi drugi. In kar nič ni pustila uicu nesrečiiega Te-dija kregati. Preipovedala je sploh. da še kdo kaj o tem govori. in ie znaia res vse tako napraviti, da ie bilo kosilo vkljtib tci mnli nesreči vcselo in prijetno.
Šele po koiičaneni obedu se ie oprostila in k s svoju poroliiorna sk\rarjeno obieko odšla z mamo v niene sobe, češ, da se morata preobleči. Zdaj ie mislil ujec, da bo Iahko Tedija pošteno zdelal. l\wia mali se ie takoi spustil v tak jok, da se ie pakazala gor.t na oknu gos;iodična, ki ie »grdega ujca« prav hudo oštela.
•>Vis, vis, tic Hajo, da me ne smes kjegati!« ga je zmagonasiio po-učil Tedi.
¦»Seveda. Le ti daje gospodična Silvija tako potuho!« je zamrmral osramočeni ujec na.videzno hud. — Ah, mar je bilo niemu zdaj vse dni-go! On ie samo čakal, tako težko čakal. kdlaj se gospodična \Tne.
Res je kmaJu stala zopet pred njini. A kaka1! Oblekla si je bila na-mesto preifnje bele temnomodro obleko. In v njcj ie bila tako lepa, da je ves presenečen molče strmel vanjo. In ona je morala njegovo obču-dovanje razumeti, ker ji je ves obrazek obffla živa rdečica.
—     253   «—
Tu je Tedi ravno začel nekaj čebrnati, in oba sta se obrnila k nicmu.
Toda ko sta tako stala pred malim modrijanom, se je t>d zarlai uriui! Bob med njiiu in se ie i važnim pr.gledoni ozrl v gospodično.
»Ti, gospodična Silviia — ali ti žc veš, da tc ujec Haro spoštujc?« jo je vprašal jako počasi.
.Bob! Ali boš tiho!- je zavpil ujec.
:>Kaj. kai? Da me uicc Haro spoštuje? Le povej in nič se ne boj, saj veš, da tud« Tedija prei nisein pustila kregati!« ie silila gospodična z vcselim smehoin.
,'), jad te ima, jad, tic Hajo, dicna Šivija!« se je cglasil grozni Tcdi.
Če hi bil pre; Bob na uičev ukaz moleal — zdaj je bilo naravnost potreba gcvnriti, ^a popravi očitno znioto neumnega bralca. !n če ic njec zdai tako divje gledal Tedija, je gledal Tedija in ne njega! ln zatd je dal nekoliko zbega>n gcspodični tio-le učeno (»jasnilo: »Tedi ie še ncumen. jjospodična Silvija! Spoštovati pravzaprav ni rad imeti; ain-pak...«
»Bob!« je zopet zavr.il Knspod Hairo, ki je za trenutek žc inistil, <fci hoče nesrečnež svoje prejšnje bcsede popraviti, a ie zdaj videl. da ba najbrže le še več povedal. In Bob se je res prestrašil. Toda gospodična se ie nenadomia1 čudno stresJa, je vsai prebledela, da se je malčku v srce zasmilila. je počenila k njemu in ga stisnila k sebi.
»Povoj. dete, pavej! Nič se ne boj!« je rekla z glasom, ki se je tako tresel, da se je Bobu še balj zasmilila. In če bi ffa imel ujec potem ludi ubiti — on je rnorail to z-lato gospcdično Silvijo pololažiti. Saj je bilo vi-deti. da ji gre celo na jok.
>.Veš, Ijuba gospodična Sitvija. ujec Haro je rekel, da te tako spo-štujc, lia bi te imel najrajši zmerom pti sebi!« ji je povedal na uht>, ei lako glasira. da ie sJišal tudi njec.
Ves poEumen ie stopil zdaj tudi Tedi naprej in se je debelo zlagal: . »Da, dicna Sivija — tič Hajo ie jekel, da ima te stjasno iad!«
(icspodičiia ie zdaj hitro vstala. In potem sta otroka videla, da Jc nciglo stopil ujec k njej in da ji ie rekel: »Gospodična SiKija! Zdaj ne pomaga nič več tajili. Norci iim etroci govorijo resnico! O, ali dolgo, dolgo, Silvija, sem nosil to resnico sain v sebi. Ce jo zdaj govcrijo celo že otroci, je znamenje, da jie bilo srce preveč polno, in da je prišlo ta(-knrekoč ?.e čez.«
»A da, kakor prej Tedijeva juha!« se ie oglasil Bcb, ki se mu je zdelo res neunino, da bi ujec zdaij o tem tako> dolgo sam grovoril, ko prej njima ni pustil niti zateti.
Toda — čudnc! Ujcc in gospodična ga menda še slišaila nista! Z velikim začudenjem je opazil, kako ie ujec prijel gospodično za obe roki in kako ie ona z niokrimi očmi pogledala vanj.
»Oha, oha!« se je tu veselo zadrl Tedi. »Vis, Bob — tudi dicna Ši-vija ima tica ja<ia!«
— i      254   ¦ —
Kar se je zdaj zgodilo, je Boba uiočno užatostilo. Zakaj gospioditna je Tedija na te tijegove čenčaste besede prijela z obenta rokama. ga vzdignilu visoko k sebi in ga ie z vso miočio >poljubljala. In zraven se ie smeiala in smejala iti jc vets čas govorila: »Da, da. angelček moj! Tudi teta — zdaj tvoja tetai Silvija in nič vee dicna Silvijia1 — tudi ta tvoja tetka ;ima zlatega ujčka strašno ranla. In Tebe tudi, zlatek nioj! In tebe mdi, tebe tudi seveda, moi zlati Bobek!«
»No, hvala Bogu! Vendar sein tudi jaz zlat!« si je mislil Bob, ko je ludi cn zletel novi tetki v iiaročie, in ga ie poljublir.la, da je že skoro Iiolelo.
sln ždaj dai pciubček ludi icu!« ie ukazal Tedi tcti.
»Drugič, drtigič!« se je ona zasmejala zi!i>et vsa rdeča in jo r.rijcla ujca saino za obe roki.
Se nekaj ie poveUul ujec mxvi tetki čisto na uho, pntem se jc olirtiil k nečakoma in je reikel: »Zdaj pa gremo, otrcka! Zalivailita sc lei:« k>-sr-odični Silviji — a da, tetki! In recita ji. da pridem iutri točno ob treli z vozom ponjo. In gospe inaimi naj v nas vseh iinenu r.oljuhi rcko!«
»Kje pa je gcspa mania?« je vprašal Bob.
»Malo spančkat je šla, ker io Klava boli.« je Ijubcznivo pojasnila KcspodičniaL
>-Ni čuda. r.o slabi tovarišiji rada glava boli!« se ie zasmcial njec Haro in ie pogledal Boba in Tedija.
»Le ne ncbene žai brecde več mojijna angelčkoina!« je požugala gospodična uicu na veJiko zadovoljncst nečakov, ki ju je tetka ves čas tako !epo branila.
Ko so bili že zunai, je rekel ujec Haro: »Bob! Tedi! Kaj hočcta, da viaima kupim?«
»Bonbone!« sta bila dva odgovora obenein.
»Več, več!« ie silil uiec.
»Knjigo s slikami!«
»še več, veliko več!«
»I, pa naj bo še kiozel in voziček zraven!« je menil Bob, ki si je bil to že davno žclel. a si dteslej niti papačka ni upad orositi. »Kaj pa lc inia liipoma ta ujcc Harav, da jc tako radodareu?« si ie mislil.
»Bravo. Bob! Tndi kozla1 z vozom dobiš!« je obečal uier in je znj>et oba poljubil.
»Ti, tic — aji si ti pehajen?« je vprašal Tedi. da se pokaže vsaj malo ljubeznivega za toliko ujčevo Ijubeznivost.
»Prehlajen? Zakaj?« se jc začudil ta.
»Ke si pjei tako govojil z dicno Sivijo!« je menil nialček.
Ah, zlatek še ni vedel, da se cloveku glas tako izpremeni tudi tedaj, če je posebno srečsn ali nesrečert!                                          (Dalje.)