n - • •7+ tr.i le zakrivil kapitali prej pasti kapitalizem Haro^nlna: rfrika V-5° ce*° 7 5C P°1 l'1*1 Cg |4oo celo leto, $i pol leta. Subscription Rates! ^Ktes and Canada, $1.50 rear, 75c a year< ^mk $2 a year, $1 half a year. . (No. 13) A(N< |roi! Naročujte Iširjaite "Prole-Hf1, edini slovenski tj*/ tednik v A-i ■ Idor je z nami, ta Ig^ osvoboditev de-j iz spon kapita-kdor ie pa proti ta je za mezdno ost, tlako, tiran oriščanje in tične umore, se bodete torej He?v • človek, jih udi iti podučuje. Sprejmejo ga povsod z odprtimi rokami. Pisca članka hudo boli, da ae mu slovenski mladeniči ne odkrivajo in da ga titulirajo a "ti". Pravi jim, da ao surovi. Amerikaraec pozdravi le avoje-gu prijatelja, nikakor pa ne le po imenu poznanih advokatov, zdravnikov, delodajalcev, sodnikov, uradnikov itd. Ali 6e tetlaj ne sname klobuka z glave, ampak uklone glavo in pravi "halloo" (helu). V navadi so Ae drugi, nekoliko daljši pozdravi. Nikdar pa Amerikanec ne sname klobu-ak z glave na ulici. To je ameriška šega. In le hvalevredno je, da ao se tudi Slovenci oprijeli te lepe šege, ki ae povsem razlikuje od šege v stari domovini, ki zahteva, da se Človek v delavskem ali kmetčkem jopiču že od-— J daleč odkrije vsakemu dvomljivemu "škrieu", poleg pa ae prikloni do tal. Res je. da Anglež vsakemu pravi "you" (vi), ae celo mački. Ali istina je tudi, da Anglež le boga^ in visoke osebe titulira s "thou" (ti). V angleškem jezi-ilnlrnniji' ln> rte titulira vmk-' o*obf if "ti" imel namen reformi-1 v slovenskem pa z "vi", torej je1 «nce v Ameriki, zaeno povsem logično, če amerikanski pisce ne pozna živ- Slovenec v medsebojnem občeva- WINOI V AMERIKI (Ii Olmlanda, O.) Loški Nan.hI" z dne 21 £ je prinesel pod tem na ki članek. nESFtrr nju rabi bes.*lo "ti", ker isto pomeni v občevanju tudi angleški "you". I)a pisec slabo pozna ameriške razmere, dokazuje, ker ae je jezi, da je Slovenec prestregel damo v vozu ulične železnice, kateri je Atiirlcž pi epusf it ^voj f^fci. Dandanes je veliko gibanje po vseh večjih ameriških mestih, da tih Slovencev, da ije skozi naočnike, angleškega na-)Do pa angleški jezik stvar. u delavec in mali kmet sta radi tega v Ame- časi so minuli tudi ie Američane v ameri- Slovenskega km*-1 potnik dobi v vozu poulične želez- ^ bra ženejo beraski za-inska draginja in pa preko oceana. To ejibec članka sam nekoliko A|dragimi besedami, ko opi-Hjfo slovenskih ameriških ^^KU»etjevanje pridnih Hp delavcev in kmetov E^MMovoni nič opraviti. plMRMmi pridejo le taki |l pem, ki $»0 že doma bili ■pttj v sorodu z hohštap-jAutt>. katera proč v i ta tu-HfMneih. odkar smo se s? H lemško in latinsko kul- • "Človek pa. ki ni vsakega dela" — je ne-Ipften in nejasen. Ta pile moral glasiti: Človek jjlJt prijeti za vsako delo, § ttjie • estam- tudi v rednih :«frma. To bi bila res- je menda tu nalašč zapi ■M» "zmožen" mesto "no-Ipi za vsako delo", da bi ■n nemilo v obraz gospod-Tjtfkrelcani v ljubljanskih tožijo pri skledici črne "Slovenski Narod", kh na Slovenskem, je v slovenskih jxxl ■ blitvi)! v Ameriki treba i marsikaj 'reformirati. Ali je Willi v dltllvih tih Slovenskem iaajo vodstvo "mt»-Jberal.M in klerikalci v ^^BflphT Pisec članka naj Bti le Da gnoj, ki je bil JBHki bolnišni blagajni ob asnejse klerikal-ipSIke vlade. Ta Agijev ^^■ptfoili se le slovenski de-Bjtljarji. krojači. tesarji, itd., dasi niso hodili pc Ji v šolo in doblil *a ptdigenco patent. Ako se Ha spominja. potem ne bo HH pisal taka nizkotno, ica je pa, če pisec trdi, i 81ovenci ne zaupajo J|8eve, ako tak "škric" Hpti v slovenskih ame-Hknah kot frakar, ka-Hpttora že oddaleč vse "1 tedaj se takega "ftkri-HM* ameriški Slovenci, je. če tak "skric" imi Slovenci kot nice za nikel tudi svoj sedež. Ameriške ulične železniške družbe so nesramno izkoriščale občinstvo. Delavci so sedeli na strehah. človekobranu, ko so se vozili na delo, ali se pa vračali domov. Na vozovih je bila taka gneča, da čhvvek ni mogel na voz, r>e z voza. Družbe so pa na račun ljudstva izplačevale 20—30 dividende na leto. Nesreče so se godile dan za dnevom. Vzlic temu ni bilo pomoči od nikoder, dokler ni pričelo ljudstvo samo akcijo proti temu nesramnemu izkoriščanju. Vsekakor je bil pa truden slovenski delavec bolj opravičen do sadeža, kot pa spočita dama. Pisec članka naj le poskusi delati v kaki tvornici za jeklo po deset. ur na dan. potem bo sam na sebi okusil, kako se človeku prileze sedež v vozu ulične železnice. Naši lepi slovenščini se pa v Ameriki nič boljše in nič slabše ne godi kot v stari domovini. Doma je pomešana laškimi in nemškimi tujkami, v Ameriki pa z angleškimi. To je edina razlika. Ako dandanes nimamo Slovenci še nobene slovenske šole v Ameriki, še ni dokaz, da jo tudi nikdar ne bomo imeli. Ako se posamezni sramujejo svojegjf materinega jezika, še ni dokaz, da se ga sramuje ves narod. Take posamezne neveniče na čil čea z?l PH . "^trgovskega principa ti^e se slovenskim ameriškim kapitalističnim časnikom ne more nič več očitati kot onim v stan domovini. Princip slovenskega kapitalističnega časopisja v stan domovini je tudi "kšeft". Sta-, rokrajski listi ne morejo v tem oziru prav nič očitati ameriškim. Tu so si podobni kot jajce jajcu. Ako ima člankar res kulturno-narodne in gospodarsko koristne ideja za ameriške Slovence, tedaj jih'naj objavi v slovenskih ame- ru t Vol. II) i "Kongo j. 1 konč eri je odgoVoren ije in krvavo it: macinov v tej p njič pristal, da neodvisna od Helgi — Število {K>rotniko lovi obravnavi v je bilo polno za< iranje porotnikov teden, med tem ko j vz;»lo cel m i so večinoma mi »•sani po poklicu. soHMto-pata dTŽavo in Borah, znana dv a iz Haywoodove i bone ima štiri <*lvei vnavi je o«»»bno -r, pmlsodnik W. a Inxle zagovorni ilo kot pričo. ITALI8TIČNI UJKORI. rudarjev ub: rudniška dolgo ne išk»*ga delil I t . m. v enem otM >0 I aft Com njenega oliti<čne konflikte, in o kateri ae le malokdaj kaj čiuje. Največkrat obnat% občno pozor-nt«A na to drtawvo njen «. že jako #tari, a wo vedbo na vm4Ii inrljiih ja. ko iiKMljetiii »vladar, Leopold II., po milo«ti boeji kralj Belgia. Čini, a kult urim 1 i oibratea kralj lvtoj*>UH nuae |»««6ornosit, ao vae prej kot kirutljevSki, a kralj Leo-poUl ae menda za olučno mnenje še toliko ne briga, kaikor za lanski sneg. Evrojka »e že davno en»di, da IWgijci ie niso jiosknwili ae iflBoe-l)iti srvojega kralja, a Bvropia ne upošteva tevnperatuemta li»klgljcev. To je narod; ki rad dobro je in pije in veliko za-siu&i, sicer ]>a rajv. iitdnisen do skrajnosti in i>o«44>no v mtnsvnoflrtiiiecn oziru do akrajno-ati ^leradrten. Iielgijci ao si jwi leta 18.'K> kzvojevaili neooje»vanje in streljanje, da. ao mogli revolucionarji iti — oftx*iio>vat in se mak) na zofo od. -fr**" it._ _________ liotgijci niao svojeinu kralju nič r„iaTHTili, d« j« imel veko m-jvisji kirogi zloniiblja-nwl«oletne deklica Taikiruiit je Igijski |M*silanec Voldcrs obelo 1H proti k rati .ju U-opol^Hu elar ki je imel tak jimtpis. da ga moren*) cit irati in od taikrat je kvlgiji kralj Lcu-j*, d prav nwilo man. "Ia* Peupl^" je prija-o kralju Lexupoildn članke, ki ijo pak" ^>oirr(»ti tiaVi naj/hlad-■ga človeka. [Vojni no vzroki, vsled katerih Igijci nič ne nwirajo svojega kra 1. zaiiwli kraljevega postelja niMprami svoji rothrvini, 2. •adi kralje\eva i»oeetia s svojo (roso Ln njenimi priveski in 3. idi kralj<*vega i**"enja v »lr/w-[on go. [Irau lwu««flaviljon. V raakoš-ili pn-biva kralj.-va tik t resa meta v« milijone, v eAi noon paviljonu pa je stwunovala je^m najmlajša hči v s-imoti in HČenosti, kJer kralj tudi nje 1'tajil, kakor njeni sestri i4>ivalka vile Vamleiljonth je v Pairizu. Njena mati je triwnat.ri 'la in Julija, začela svojo 'ka-kwt štndentors-ska ljubica, je prišla v roke oficirjem nrzijaoicerm in ftostala Halloo met resa 'kralja Leopolda, ki in njenega ljubimca polil v baTotwki stan. Karolina lala 'batroTiica Vangban itn ljmbimec Duirio-x barotk Ka-ta in Diuriex sta v Parmi ži-faot mož in žen«, obinkova-l pa [arolino kralj l/eopobfl toliko 1. «l«olnoirwi v svojo it. >nlj Lt^ffioM ni samo velik če. ze ta 148T» je bik dežela Kongo matna k«.t samostojna država, lj I^eofiold se je p" papirju mesto gotovega d?narja. Ku-darji so dobro organizirani in pripadajo k Western Federation of Miners. Atrajk se vrši povsem mirno. Toda kaj ao storili kapitalisti! V sporazumu s governorjern Siparksom so naprosili pnslaedni-ka Roosevelta, da dovoli ivezi-nenm vojaštvu v štrajkarski okraj. ^ , Z bajoneti in svincem hočejo prisiliti kapitalisti delavce, da vzamejo "scrip«" mesto poltenega denarja! In Hooscvelt jih je ufllišal. Ker v državi Nevada ni zvezinih čet. brzojaVili so po vojaštvo v najbližnjo postajo in ta je v San FrawisciL 6. dec. sta dospela dva bataljona v Goldfield. Tako postopajo kapitalisti. Pfej ! V Kankakee, 111., je krog 1000 mož vrženih iz dela. Do petsto druiin je občutno prizadetih. V PitUburgu. Pa., so zaprli Isabela Furnace od American Steel & Wire Co. Nad tisoč delavcev je s tem zgubilo zaslužek. Penna Iron Works v Lancaster, Pa., ktera je pred par tedni odpustila petsto delavcev, naznanja, da kmalo napolni izpraznjena mesta. V Kewanee, 111., so zaprli vse tvomice in šape. Krog 5000 delavcev in 1000 delavk je prišlo ' ob delo. rudi dobička. Belgijci nikaikor niso brli s tem zadovoljni, toda kle-ri kalna straink« »e je vdala kraije-ji 1k> kralj na Orug na«'i 11 izkazal hvaležne ga. KI« ri'karfci, ki imajo večino v piarla-n'entu, so šli še ojdejo roko v roki v boj in bodo kaikor obetajo v listih, spravili na dan vse skrivnosti življenja in kupčevanja svojega kralja. Če se pomisli, da so bile v bruseljskem in anilijoine je kralj Le<4>ol4 ifjz presal u le nesrečne godi- Ljegovlh jnetroaalh in o nej#ovih n frpe^kHilacijafh pisarne talke atvari. da se človeku kar lasje jeU, kaj se bo šele izvedelo v parlementu, kjer so poslanci deležni imunitete. Kogar ne boli. ta — molči. Socializem je naša svitla bodočnost. med tem ko je kapitalizem naše sedanje z!lo. Pomislite vendar, kaj bo z vašimi otroci pod tem kanibalskim kapitalističnim sistemom! Kako ljubeznjivo skrbe kapitalisti za delavčevo varnost, to najlepša dokazuje petstokratni umor v Mononganu. W. Va. Ameriški delavci pošiljajo razne lenuhe v kongres, kjer imajo dnevnice po $20. In kakšne koristi imajo od teh lenuhov? Sodtnigi, agitirajte za "Prole-tatrca"! Pišite po pobotoiško kngi-žico. Podpirajmo in širimo svoje last-no glasilo. "Proletarec" prolet&r-cem! Delavec proizvaja vsa bogastva; bogastva naj toraj pripadajo delavcu. SODRUGI POZOR! Glasom sklepa odborove seje Jugoalov. tlela%-ske tiskovne družbe dne 29. okk.je sodrug Frank Mladič pooblaščen prodajati delni icc. Sodrugi in somišljeniki torej, iklteri želijcs, da je "Proletarec" v najkrajšem času tednik, naj se prej ko mogoče zglasijo jsri ali pasejo na sodruga Franlk Mladiča. 587 S. Center a ve., im kupijo emo ali več delnic. Ceiia delnici je $10.00. Obenem naznanjamo sodrngom, da so pravila nove tiskovne družbe že v tisku in v par dneh pričakujemo tudi charter. Ako kdo sodri gov izven Chicage želi seznaniti se z našimi pravili, naj talk o j pišejo na koreSpodieni5nega tajnika: John Petrič, 718 W. 19th st., Chicago, ni. Pravila se posle-jo vsakemu in zastonj. Sodruizi ne zamudite tega važnega trenotka. Naprej za "Pro-letarca"! Octbor. PROLETAREC." LIST ZA INTKMKSK WCLAV»KKOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. I.a*tniiflti i«U)*tolj: Jn>Ml»>Muk* deUvaka lltkotM dr iti b« v CMcmw 1» Narufnlu*: Aun-rh-«. »iftu m win tote. IV aft pol l«Lft. /■ KvM|mi M trn «-flo IrUi. II pol kta. OgUn f Jofuvorm Pri »pttmtmU Hx-miiUm u moi mimmHI tmJi STAft/ ««*/«><. PROLETARIAN PUBLlKllKlt KV KKY TUKHDAY. by South Slavic V* urkimn * KwMlfthli« company ^htcaco. iii. ii kiimuii «it»: I dh«m1 m»t«'» and C»hmI*. II.90 a ywu. 75»- for half >»*ar. |for> iuu couulrl«* #a a >rar. II for half )r«r. AIIVIHTialMU HiTI« on *|(n*tM|irnl. naslov (aui)kkms); "PROLETAREC", 687 So. Center Ave., Chicago. III. 23» NEKOLIKO 0 FINANČNI KRIZI Današnja človeška družba je polna takozvanih "praktičnih" ljudi, ki trdovratno zavračajo no* vejfie nauke o izboljšanju te in one stvari v prid človeštva. Ti praktiki, kteri so večinoma doma v vladajočih slojih, zasmehujejo teoretika ali učitelja novih idej, s kterimi uči preosnovo trohnelega družabnega sistema in rešitev gospodarskih težkoč. Toda te praktične glave nočejo znati ali v resnici ne vedo, da z svojimi naredbami in praktičnim gospodarstvom drvijo ravno tam. kjer jih čaka pogibelj. Ne vedo, da z svojim vratolomnim gospodarstvom spodkspajo glavni steber svoji lastni zgradbi; yr>spe- panike, krize in končno do — revolucij«, je bilo glupost. Kazred ni boj jim je bil — "nonsense". 1'a glej ga zlomka! Straslo se je enkrat — dvakrat, počilo je pa imamo finančno paniko. Praktični možje na* sicer tolažijo, da ui nič hudega. Malenkostna posledica — uatlprodukcije, kar bo pa apdt kmalu v normalnem tiru. Lepa tolažba! Kdo pa trpi ta "malenkostne posledice "t Ali ni delavec, mali obrtnik in trgovec tisti, kteremu so /aprli bančne hranilnice in povedali, da ne dobi svojega vloženega denarja? Ali ui ravno producent tisti, kte-rega ranli "pomanjkanja" denarja odpuščajo od delat Pojili v banko in povej, da si slačajno v stiski ter zahtevaj vse svoje denarne vloge; videl boš, kaj s:» ti bo reki o1* "Tvoj denar je varen, toda dobiti ga ne moreš", odgovoril bo bankir, praktičen mož. Poglejmo malo kapitalizmu v drob, da vidimo od kod in kako. nastajajo finanerfe panike s svojimi zlonogniini posledicami. Podjeten ali bolje špekulativen ••eletrgovec zapusti na smrtni postelji sto milijonov dolarjev. Lahko da je ta veletrgovec začel business z enim samim centom, toda to nas ne brigs. Svota $100.000,-000 je na veletrgovčev ukaz naložena obrestonosno za njegova dva mala vnuka dokler ne odrasteta. Recimo, da se ta ogromna svota obrestuje po 6rJ, kar pa nikakor ni preveč če pomislimo, ns kak dobičkonosen način je v petdesetih letih svojega poslovanja spravil ta veletrgovec skupaj sto mi lijonov. V enem letu prinese to-rej ta kapital $6.000,000 dobička Denarni zavodi bodo pokali; vsle svoj« i vi t ri ot ično obrt. Vse pofoo je teh 'fNtttrijotifoth' ljwdsikiih csrneevaJeev na svojo l*. a lm>a m-ogoemlH tni-dtov hi zdi «e ti, da vifa-ti miljon bičev ljmlrike jaze e tx-sede. ki ao I • i««ii e v " Metrmpol it a n roagae so polue navdnašenofiti, polne denui < ij.' in 'hnjskjinja n;ipr;iin k»pit^ lMTtovn. — Da, kdtir je kdaj či) kaj s<**i jaJistilčno rudikalneg m Ara reči. da i>«reNe.gajo te vsebi mejo pdbli^acij. Todia to ne imenuje soeijalraem; za \ .stnega aroeritikega patriota je «.est,. Kači 'hočemo stem revi? — 1 merišlki nwigaaini povedo samo r<7 aruJtat. ne povedo ps n^nedije; n1 nuvjo 7ws»e*l¥>j nobcniih načrtov z pTaiktično dHo. Saj zato j*- 1 treba preti vsem tliseiplinatme organ iiza-cjje, katera izvrierje pno gramatik-rii-m potom tisto delo, ki je najnuij-•iifjše in pristopno. Orgainzaeij« snnvra vedeti isalkaj je tu m kaj Ivoče. Organizacij« mora !bit.i razredna, ne pa poiputarna, kot t^ aime-riški mwgaiziini, ki piftejo socijali-stfčno fcendenčaio. T>i«sti srw»ijsfliwti«čno temlenano v poipnlairne m«gw.ine je sfcer lafmeriflko. ni p« »ocijali^tično in je soeijailkzem le tolikio važno, d* l>*1ije, ki mislijo trezmo p>a či-t«jo tjske č-lamfke, da se vprašajo, 'kdo ta Uwdeoee uvrlšuje v praksi. V tem vidfciw) nekako samore. klaiwo za socijaltzem. V ostalem ».o ti iikitigafeini ki easiwki a U 11 eauvt, podebtn 1« «|i*ikali»«ierou «»jboju, ki menja, gotlbeme kom«r de. tio*|M'da«iko upraaanje ne nw>re 1)iiti iHiiwifijn; senasmcije nt bajajo le »z go^otiarake mkzerije in smiijalimiiia nailoga je, odij>raviti mizerrjo in Mozacije, ki iizhajajo ii. nje. Za >ias«4)ne Woinike raa^azinov je sevetHa jwvi priiwip tla razširijo podjetje — iri t*) se zgodi le potom ...........................član/kov, kalo- thin ^iMiicfajo — I H) mu i trnju t4#i as-1 ozn i kov It'lid'i temUenčmo pisa- V Amieriki ttSnio sicer par zasebnih stN'ijalwt ienili aiilagaitcljev, ki iodajo ne«acijalis-ti<6no tendenč^ ne, temveč ns'ijali«tiiČne publikia-eije Za prvo dobo sticijalistsinega gibanj« «v Ameriki so ti zal<*žu»ki nuiiogo investirali v smujatlistično t'l-woipisje. Podjetje se je z iulejo po večni o i m dane* «o tc raKredne— r< vtdi*'i>Hi«rne piibliikm'ije potpu-iarne izven"soc . stranko. Socijalistično časopisje bi m raio biti siNMr v posesti sferariU ali pa bake ttkeijskt* e, kak iMpr. dnižba,'ki izdiajni /J^sir prihodnjo spomlad 1>avii irl«* dh tiaktap* sesv tvaisopi^ja u I"11* vatniJi rok. Najbližnje delo^ki ga jen* upravljati kolektivno, jf ItHB sje. — | Siknit) tlobro nadzorov«, no tlelo, camore t nost v ztyper * ® n u tuuso-piaju,'ki n Ne 7.a st)c. t člartke, iiMurveč propagando, ki itivno delo, Za raznovrstne tiskovine, kakor: ptnmeti papir in Kuverte h firmo in naslovom, računske liste, vizitnice, buMt esh-kurle, letake, plakate, trgovska vi bila; oalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, , /kuverte vstopnice za veselice itd. se obrnite na 99 " Troletarca 587 So. Centre A-Ve., Chicago, lit. I Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah. Preskrbimo tudi prevode iz an^le^ke^a, nemškega itd. v slovenščino in naobratno. i Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin. S odru g i k s odru jejo ml ni^QTII IVA dobro in vedno pre-UvJJ 1 skrbliena z naihfilk. šimi pijačami, unijskimi smodkami in prostim prigrizkom. • • rs HvAfHUP za društvene seje, L/VUI d 11C svatbe.zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk i Frank Mladič 587 So. Center Ave., Chicago, III. SLOVENCI POZORI Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in t>raznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. 581 S. Center Av. blizo 18. ul., Chicago Juraj Mamek KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? Če ga pcfclete po Mohor Mladiču, 617 So. Center ave., Chicago, Illinois. On je v avezi z g. Sakaer-______i (-m v New Yoirku in pošilja delil U al/ i T 1 C 11 Li »n'r tocoo, varno in zanesljivo t IN HNVAI Jfcllrfgtari kr j Ako (potujete v stari kraj /elite *koga svojih aonodnikov ali l>rijateljev vzeti v Ameriko, potem ifltotoafoo knipite vomi IwUk pri Mo(ho«r Mladici. On preskrbi dohro in hitro vožnjo po najnižji* .cenah. J Mohor Mladič, 617 So. Cenltier sve., Oii^ago, M 81 avnftnuobčinstvu t ChicaRU inoko-lici naznanjava, da sv« odprla na 623 So. THROOP ST., novourejeno pekarljo, kjer pečeta najokusneja raznovrstna peciva. Za »vel« pcclvo in »olidno p*> atreibo Jamfiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej »trokil 7. odličnim «poitovanj*m JUR. CURIČ * ALEX. IVČEC «23 to. Throop Ohloaso. Stran Ka. [ gibanj« med hrvatskimi delavci, •jVol»taree" je že v avoji __ilci številki, š.- kot inesee ponat isit 11 znameniti MPro-hrvat*ki ratiui«'ki narod i«iM, kterega ao i/.a iz tega razloga, je v Chicagi centrala medna-ega aoeialiatičnega gibanja Združenih državah in hrvat-im todrugom se bo tu nudila Iff&a prilika razširiti -propa |tt)ri<> med ameriškimi Hrvati, giirt iaide 20 decembra t. 1. in Ko izhaja) dKakrat na meaee. Zh«ih> z listom hočejo hrvataki »odruf) v Ghieagi postaviti na B0(fe tittli svojo socialist ieno or-mnrzaeijo. V to h vrh o se je £riU v nedeljo 7. t. m. političen fjhod v dvorani sodr. Kr. Mladica pa Center Ave, Sklicali so shod pod vodstvom sod ruga Milan (ilutnca, k ter i je pred par dn.»vi priiel iz Allegheny, Pa., in kteri o»tane stalno tu v Chieagi. Na ta Aod je prišlo lepo atevilo hrvatskih delavcev; navzočih je bilo tilth nekaj slovenskih aodru-jfov. Mnogi govorniki, meti nji-nii tudi omenjeni sodrug Oluinae. K v daljših gt»vorih tolmačili | lfl»mniin »hlavcjcm poinull^lL.J><>:. Hpjtbo »oeialistiene organizacij?, pomen razredne borbe in neštete krivice, kter.» nam dan za dnevom prmaša nenasitni, kapitali-»eni. Žal, omeniti moramo, da se na »hodu oglasili tudi ne-protniki. kteri bi radi videli, da ostane hrvataki d»*la-|fee š.- v nadalje nrpristopen za razredno zavednost. Toda ti piprotniki so bili tako malenkostni in naivni, da se nam zdi »koda prostora v listu, e? bi hoteli o njih kaj več omeniti. Shod je rodil lep uspeh. Položil se je temelj hrvatski socialistični organizaciji v (Jhieagi 1 daljšim imenom "Hrvatski nJnički Proavjetni in Politički Savez" .in za pristop se je ogla-•ilo takoj čez (hajset zavistnih hrvatskih delavcev. Mi iz srca pozdravljamo ta korak hrvatskih aodrugov; po-idravljamo bodoči list in želimo novim borit el jem za delavska prava najlepši napredek. Živel prol?4arijat! Živel socializem! KRATKO NAVODILO NA MNO-OA VPKAfiANJA GLEDE U. 8TAN0VITVE 80GIALI STIČNIH KLUBOV. P ona tU U 10. it. "Proletarca", AgitatoriUen del. — ,Tugo«lovamika »nci al stična iveza v Ohicagi vabi sodrupe in i»a£e somišljenike po raznih naael-bin ah v Ameriki, da organrzujejo •ocialmtičlTc klube, koder jih se BBna>». V tenn kratkem času — par mesecih — so ž»e zrasli štirje novi klirbi, kar je lep dokaz, da Ravenski delavci v Ameriki vendar čutijo potrebo svoje poiitic-no-pospotd»rHke organizacije, v kteri si poda je jo roke delavci celega sveta. Bratje v delu, ne zaostajajte! Orgaoizojte se! — Pet zcvednih »odrugov lahko tvori klub. izmed kterih se dva — pred-atdnik in tajnik-blatrajnik — volita v cdbor. Pri lokalih z vevjim Številom članov se po ra/s dnosti in poljubnosti fcanov lahko izv. li običajno pcln edber. Vstanovitev novega kluba j" takoj naznaniti gl. tajniku Jugoslovanske socialistične zwae. sodrugu John- Pe-trvčn, 718 W. 19th at., Chicago, 111, nakar zveza preskrbi novi kliib s potrebnimi navodili in tiskovinami. Na delo aodrugi, kajti rewnob-ni »o dnovi! Bliža se leto in 7 njim tudi volilna borba za predsednika. Ameriška socialistična atranka bo sla za svojega delavskega kandidata z vwo energijo v volilni boj. Iti v tem boju moramo sodelovati tudi mi. Sploini pregled 5DNISTVA. Mnogo zavednih a-»tiru go v ou raznih strani Amerika ae je obrni lo na n-a* a prošnjami, da bi jim «a pravočasno ugodi no našim zavednim prosilcem, naj aa «flan«« sadostuja sletleče kratko navodilo: Soeialističtni klub je lwih'ko ustanoviti Pot zavednih sodri i gov za (w«stuje, da se »družijo in ustanovijo tak klub. Voli se naj predsednik in tajnik, kateri je lahko obe iH-m tudi blagajnik, kler s« število čiaoo^ ne pomnoži. Tajnik novoiwtaiiovljenega kluba naj o t83 Loom is st.) oztrotna gl. tajnika te zveze, kateri potem novi iklub takoj proskr. bi s |*>trebuimi tiskovinami, k nji ŽHiamr, znaki in |>oročilom o mesečnih pristojbnaflf, katerim se morajo čl«ni podvrefi. ( lan »(HMalustične organizacije lahko poatMtie vsak, 'kdor pri/na \a ali odobrava: 1. kolektivno (tAcnpuo) last ct* le industrije, ki je zdaj v roktih trustov, k«»mpa'nij aJi posameznih ka»pitalistov; 2. demokratično (Ij-udsko) u-pravo ali frospodbrstvo take ko-lektivistične industrije; 3. skrajišanjt* delavnega časa in s'iTi.'t ra niikn.-izlHjljšan je nJU-lavnic, tvornic, rudnikov i t <1. v t«4eano varnost delavcev; 4. državno zavarovanje delavcev in dostojno t*»knl>ovaiije au cstarele in telesne onemogle de. lavc; — —--------- ------------------- 5. povečan jet in p*mnoši-te>v in-(joistn^ ozir<«na proizvajalnih sredstev v svrho, da se odpravi Ijrczpoaelnost; ti. popolno šolsko rsobraabo za vse otroke do osemnajstega leta in absolntno odpravo otroškega dk«1a; 7. jvtlnake politične in civilne pravice za ženski, kakor za moški spol in emancipacijo (saam>-osv< 'bodilev) žene To s.> glavnej5e temeljne tojSke v prograDnu metd!nar<*inega siR-ia-hziim in vaadc misleči didavvc, ki jih wpoy.iia opravičene in koristne človečki drudbi, je dolžan, ali razširjanje socializma. Mislimo, da t svojih muJeh zxlrir/iti I svoj«» tovariše v klub?. kateir<» de »Tngoslov. socialistična zvtosa z seiWUm v (^hieuigi z veseljem sprejela p skrbno goji črni in vse tlače. Č! 'klerikalizcan. Delavci vsiih di žela. združite Druzcga ninrite zgubiti, ka kor svoj«t verige, pridobit«* pa lahko vse! S«Hlrug John Krsvanja. tajnik sk»v. socialist ičn rga kluba v Glen-'«»«•. ().. j«« p«i»«lal minoli teden svo4o ^2H.45, y priloženimi naslovi novih naročnikov in naročl>o na the delniei. Dokaz da aodru-gi v (Jlencoe se gibljejo. Današnje, kakor tudi prve te-denske številke od zadnjega tedna, smo poslali več iztisov na (»gl^d. Ako dotičnikom list ugaja. t«*daj jih prosimo, «la nam pošle jo, naročnint», da jim zamo-remo |H»t«tn re*lti*» jsršiljati list. Sodrugi, kteri želij<» agitirati za "Proletarca", naj to takoj iMHUiSRiijo upravništvn (."»87 S«». Center Ave., Chicago, HI.), kteri) jim prmkvtoi potrebne tiskovine. d Delavci, organUujte se v socialistične Vlnbel V organizaciji je izobrazba in moč. Socializmi je edina rešilna pot tega krivičnega sistema Delavci, zgrinjajte se pod prapor ao-cialiTJnna. Knjižica- "Nasa bogastva", ja-ko prdntčljiva za delavca, ac dobi v našem npravništ.vu. Cena 5c. Kdor naroči več komadov, ima popisrt. • Proletarci, skrbirte, d« bo "Pro-letaTfc." prodh-1 v sleherni prole-1arWki kotičefle. Pomen in nalcga socializma v razvoju človeštva. Sttari (»rki, zlasti Atenci, so razvili pojemtsvoftx det, t» da ta svob da je imela aristokratiški značaj. Deležni s«> j«' bili U' izvoljenci, mala manjšina, (Močim velika večina ni bUa svtdbodna, in sicer ao bili nekateri aatno oseCmo svobodni, a itis<> imeli dittžavljanskih pravic, drugi pa niso bili niti tMM^bno svo iMw^ni. Državljani uživali vse pravic« in se p^»čali h politiko, znanostjo, umetnostjo, z bojem. T*^ lesno delo je bilo nečastno, zato I oljedelci in obrtni'ki" niso imeli .državljanskih pravic. Bili so to večinama tujek ki"ao~se na (Jri-kem naselili in *e ptčali zlasti z obrtni stio in s trgovino. Popolno pr a Vič« in svoboščine so se raz. tezale le na moške državljane, ž«'-ne ao bile »klji^enejkilski pouk veljal le dWHton, deklici* s » osta-ja, kako tesen je bil rtkvir grške svobode. Najbolj ra/širjena vrsta prebivalstva s> bili s'«žnji. V Ate-nalh n. pr. je bilo lwjesams» 'J0.000 državljanov in 4<10.000 sužnjev! (kiu omika in siw^^ijstvv* sta ne rasdnatena pojma. Največji grški modrijan Aristotel zagovarja su žtnjstvo kot čistr> rNinavno uredbo. Kni se ron»iki gosjMxlarjev in siržn^v. se izgubljajo r splošlnem prepričanju tedanje V aačetku tretjunw stoletja pr Kr. pa so se Izjavili v Atenah nazori, ki •> bi. li po oOO let življensk >. pntpri čanje umirajočega atar<'ga veka in so uspešno vplivali na razvoj človeštva. To j«'bil stoicizem a i nauki at^ ikov. EpBclei, Seneka in rimski <<«ar Mark Avmlij so najbdlič nejši z^istopnHki stoiške filozofije, ki pripravlja |s>t krftčanstvu. Zasluga stoieizma je. eta se jc prtegnil za človeško d stojanstvo Vsi smo državljani velike države, ki «e imenuje svet. Vsi smo si so-rodhi,-vsi sm»o ljudje. Brezbožen je, kdor (krivično ravna s človekom. Zat*> proč s suženjstvom! "Ta. ki ga zoveš sužnj i. se je rodil iz istega semeiriA kirtkor ti, diha isti zrak. živi i n-nmina kakor ti", prake nam o-z nan* u je jo čl vekoljubni .značaj stoišlke filozofije. ^ Ta'ko pripravlja Stoiei'em tla kri&amstvn. Tmli krščanstvo na-enaikost ljudi, vsi smo svobodni in si enaki, v Kristu ni sur, njev, k«ir «ru< vsi ortp ci enega o-č je to, dr* k»*čanstvo ni 'moglo docela odpraviti siri.'n jst-va. eujstvo še nekakšna dolu« ta /ia človeka, ki mu (Hsikaga v uol>o. Tu imamo vzrok, zalkaj krŠK^nn^vv) ni inog o aMreti auž»' ujst v a. TV> knfcčsusko iwt/iranje o usiui-ljeuosti gosfHalwrjiv in poalušjio-sti sužnjev je vse drugo, parni" pravično ni. Clovtk i*ma |*o svoji naravi 'kot čltAek pravic«^ zalite-vati. da ne služi -dinigini v orodje zia izkoriščanje. Nihče se ni rmlil z bičem v roki ali pa a senov Človoitva — j<» cilj socializma.. .PoedSnca ie ta cilj izpred <či, to ik» more« biti drugače, vodilna misel jm ostaja, prido-l i vaj« »ča si novih s|s>/.navaleev. Nova omika, ki jo kui ustvariti socializem, je «>jmtika praviec. To .je pomeri in naloga socializma. VLADAH naša usoda, ali bil ai le druge usode slepo orodje. Bodi blagoslovljen !" Ali starček besedice ni spregovoril, le sklonil se je k (»adleinu tiranu, ie nižje se je sklonil in mu tiho (siljubil roke. "To niso Tvoje roke I" si je n.ialil starec, "ampak božje roke!" In v temi, vodno dalje in dalje plula je tiho, prav tiho po reki ladjica. i Emil Bachman 580 SO. CENTER AVENUE Chicago, III. Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic. regalij in drugih stvari za društva. tPišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte- rega pošlem zastonj. - C. Hermanek t LEKARNIK 585 Centre Ave, cor. 18 St. CHICAGO, ILL. n '/r^^vi ■u Slovencem in bratom Hrvatom se pri poro« tam v poset mojega, oobro urejenega SAL00NA kjer jim ho vedno po*treženo z dobrinni ^ijačsmi, uni)skimi smodkanm itd. 1 cnam tudi 'pool' ali igralno mizo. FRANK HUDALE. 611 So. Center Ave., Chlcsgo Slovenska gostilna pri Franc Čehu. Kojaki, kteri Zete piti naturalno, duma itdelano vino, naj »e oblatijo pri mrtii. If Potupfim rojakom dam stanovanje in hranj po nizki ceni. To£im v»c ostale pijače, ki spadajo k gostilni. Priporočam se v obilen obisk. S poitovanjem FR. ČEH, 568 S. Centre A c., Cblcago. 111. Nadaljevanje in kiuicc iz 10. it nsiseičnega " Proletlarea." Km' noči j»a je bil nakrat raz-l it- inaJik — kraljeva (Mxloba! X'biidar se j«? raakačil in je prisegel. da potoptia t«> Ijixltstvo kot niklieani, da postavijo ve-sala, in. mizarjem je bilo : vietlano delati raikve. Kot 'zanikr-n tcb«a oln-^ n-! (vv TOZJiH^cHMt po ulicBth u\ gnijo| naj t am/dokler ta ogovni duh tne pogutfii z>akfeve se wcjenwi moštvu jeanle-eev, naj vse potekajo, tudi sam zajahsi na divjem konju v mas«' 1 ji statva. Gk'j! N«1r irličnik vrže a pra-čo kamen. Kamen zadene kralja v glavo. Zvrne se. v dufci p«wta3H' tema, eta bok*Mi Ker jedi \1l«a«lar, opvAČa ga vojska. Iwrati se z ljudstvom Z zanagiK »lavnim petjem polni jo s» gostilne in vinototf ... Vlaikir ,pa, smaltraji za mrtvega. l<»ži v omeea. VI. Temna noč. In v ti noči skozi \«*dis» megle pluje po neki liadji-! ca dalje in či gledajo, gledajo. "Tebi sem enkrat plju&il na glavo, ali se apominjaS?" Starček ne odgovarja, molči,| na ležečega gleda. "Nagradim T«* kraljevsko, *tar ček! Ti si moj r.anik! Vladar mm v ti detelj. 1'soda sem tega ljudstva. nj«'.gova usoda, njegov ma-lik. njegov Ik>g!" Starček ne odgovarja, le dalje vesla, ladjica pa teče po tihih valčkih dalje in dalje ... "Usoda ............No 2WI028 28 28 28 71 17 Bog? Malik?" razmiilja starček. "Nas dobrotnik pač!" misli stoletni mož. "Teb« smo potrebovali, Ti ai nam storil mnogo do-lrt*ega. Urez Tebe bi pregnili! Teptal ai nas, in glej! vstali smo! Pobijal si nas, in glej! rasli smo dan na dan. Domišljal si se. d« nas vniči*. ali Tvoja naloga je bila nas preroditi! Dejal si, da ai ROJAKI S - XHBEFBri c"* « M f® 'i fl/J M y ik L- Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu dra^o. Neovr^ljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTI; edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo: Ozdravljena bolečin v trebuSni votlini ter prebadanja v hilnu in nogah Marija Dolenc Trnj«', Gorenjsko, Kranjsko Cenjeni Collins Metlic«! Instituti Jaz Vam odgovarjam na VaŠe pismo in izpolnivsi \'aio Ž< ljo Vam poŠilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi poklali ker jaz si-m sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več. Se vam Še enkrat zahvaljujem ,in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja. Maria Dolenc Ozdravljen bolečin v rt-brih, slaln*ga teka in slabosti celega telesa Nikolaj Vučekovič Danilov grad Motenegro Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter Živčne bolezni. Mike Novak7 1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Hox 196, Tercio, Colo. Ozdravljen bolezni na očeh John Polanc 13ox 151 Rock Springs, Wyo. sramovanja opišite vse Ya£e znake in uzrokcT bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, 1-40 :*-4tli Si.. >ow York, IV. Y. POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON z modernim kcgljt&em Sveže pivo v sodčkih i 1 buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno orenoči^če rk »if/ko ceno Postrežba točna in Izborna. Vsem Slovr ncen- in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik ca notranje bolezni la mnocelntk. Id*dr»«allk» pr»Uk»»» br^iplatno- |>Uf»t) )* I« KnfUt. 647 iS 649 Bine Ifttaad »«. Chlc««o • d*« urv: Od I do t popo od 7 dn 0 Cht«aa zopet raznasala in jih podila proti Krimu, kjer no se zgubljale v vejevju visokih smrek in jelk. Na steni so visele puške razne-ga sistema; Vmes so pa bili meči, sablje tu noži raznih dob pritrjeni na steno. Vsa sobina oprava lakov in razld svoj<* bledo svetlo-1 j«' napravila na vsakega no vodoš-bo preko ljubljanskega barja lt*a vtis, da je zašel v kakšno mu-Nehote je Janez stisnil krepkije zejsko orožarno. palico v roki, a »e nasmejal takoj, ko je zapazil, da se inn od Ljubljane sem bliža le en sam jezdec. Oskrbnik je malomarno odložil knjigo, zazdehal je in čmerno zrl pred se. Na Čehi so s s m« Že oil daleč je spoznal v jezdecu ' pričele zbirati gube. ki so se vse Umlb.vta. ošiflbnega sina oskrbni-ka ižanskega gradu, ki je lazil za njegovo Anko* hčerjo svobodne-ga kmeta s Studenca. Oblečen je bil gizdavo.* Tudi konjska oprav« je bila dragocena. Oborožen je bil z bodalom, ki je pa bilo bolj podobno dragocenemu lovskemu nožu. Umberto se je vračal iz Ljubljane s sestanka plemičev, na katerem se je lej pojavile, kedar je bil slabe volje. Ob oknu je slonel njegov sin Umberto. Lase je imel srtcrbno počesane, z malim nožem je pa skrbno čistil nohte na rokah. "No, česar si opravil v mestu," je pričel oskrbnik. "Kj, kaj Vam bom pravil, saj Vam je tako znano," je odgovoril malomarno Umberto in. oglede- mnogo govorilo, kako ponižati val svoji aristokratski roki. kmeta in trat j i stan, ki sedaj po vsi Evropi zahtevata svojih pravi«. ,, "Duhovščina je z nami, plemiči so pa pripravljeni udariti takoj po kmetih, ko se pokaže Janezu je zaplamtelo v e^eh, j prvH i^krioa. upora." je sin po' kratkem molku z nova pričel. "Toda pun tarok i duh je sašel tudi že med naše kmete t" "Kaj praViš," je ©soroo vprašal oskrbnik. "Sinoči, ko sem jezdil domov ko je spoznal svojega tekmeca. Še ni čas. je z&mrmral in stopil je vstran. Po tedaj ni šegi je snel strokokrajni klobuk z glave, avoj pogled pa uprl v mladega plemiča. --HNa kolena. liJmiažka-par^ eg a Janeza. je zaklical Umberto, ko je v poz In ta sanjavi kmečki fant ja re- uem potniku spoznal Pongrčove- ke] nftj ^ umakneln 8 ;konjtMn v ga Janaza. ^ ^ i cestni jarek. Stegnil sem roko. "Mladi gospod naj drži jezik dft b- tfmba ^ za zobmi, ako noče, da sva se zadnjikrat srečala v življenju," je mirno dejal Janez in stopil je nekoliko bližje proti konju. "Jaz sem sin svobodnega kmeta in na bom klečal prod teboj, če imaš se tako visokodoneče ime. Le pazi. modrokrvni postopač, da ne bo« ti klečal pred kmetom in ga prosil milosti," je mirno nadaljeval Janez, pjileg pa opazoval krHanje ITmberta. Umbertu je po teh besedah jeze udarila rdečica v obraz. Iz-drl je bodalo in hotel se je vreči na svojega nasprotnika. "Le začni, gosposki strahopetec," je sarkastično vskliknil Janez, "boš vsaj okusil palico in kmeč-ko pest." Janez je storil dva koraka naprej in vzdignil je palico da vda-ri konja po glavi. Umberto ni čakal napada. Spodbodel je konja in odjahal •proti g rax iu. Spoznal je. da bi s svojim bodalom podlegal v dvo hača za lase," je bahato povzdignil glas Umberto, "in ga nvalo zlasal. Tediaj je pa stekel preko barja, kakor da bi mu bilo sto vragov za petami. .S konjem mu nisem mogel slediti, ker sem se bal. da se pogreznem v močvirju. Pustil sem ga bežati v miru. Saj mi ta kmečki bojazljivec tako ne ttidt." Oskrbnik je jezno udaril z nogo ob tla. "Kmetje so postali res preošab-ni. Treba jih bode ponižati, da bodo vedeli kdo je njih gospod." To »o zakrivili le agitatorji," je segel vmes Umberto, "ki pri-povedujejo kmetom, da morajo imeti vsi ljudje — kmet, obrtnik, grof. knez, kralj ali cesar — etia-ke jiravice in dolžnosti." "Kaj. agitatorji T Meni je vseeno! Ti agitaciji bom naredil '1M OCK-A FELLO W"'. (Času primerna pravljica.) Živel je multimilijonar z imenom Mock-a-fellow. Imel je obširna in številhe tvornice, rudnike in druga industrialua podjetja, kar mu je neslo velikanski dobiček. * Kljub vsemu svojemu bogaatvu je bil pa Mock-a-fellow jako čuden Človek. Vedno se je .držal čmerno, odurno in neznansko kislo, kakor da bi jedel samo kislo repo brez zabele in soli. Nobena stvar na svetu ga ni mogla-spraviti v dobro voljo ali v smeh; sme-Tako čmerni in dolgočasni jal se sploh ni nikoli. Mock-a-fellow je dalal veliko preglavice svojej rodbini in poslovnemu osobju. Zlasti je trpel njegov glavni poslovodja, s kteriin je bil milijonar vsak dan v dotiki. Kolikor bolj se je trudil poslovodja. da bi z svojim bosom občeval prijazno in kratkočasilo, tem bolj je bil Mock-a-fallow z njim oduren in sirov. Toda poslovodja je bil potrpežljiv. Noč in dan si je belil glavo, kako bi razvedril gospodarja in ga pripravil celo k smehu. Ali zastonj je bil vsak Kako naj delavci »krbe za svoje otroke. Napisal Za ve-mimk Jože. mrzel veter posname klobuke ali je pečati nazaj na svoje presnje slil, da milijonar nori, in mu dal zarobi ušesa s ledeno skorjo. mesto, kjer ae je spet naalouil na ček za — i^pOOO. Ni bil pa eden, ki bi bil užival kamniti podsidek velike^rodajal-1 "Vzemi 4o nagrado, dobri člo-gorkoto tople pači. Pri kamnitem uice. Vtaknil je zledenale prste vek, in moja srčna želja je, —- da zidu velrke prodajalnice, na vo-( v usta, stopical z eno nogo na ie prideš." glu ulice, je slonel Miklos in tiščal .drugo in čakal V iu»ta odrevenele prste. Njegovo telesce v dolgem "jacketu" z luknjo na komolcu desne roke in v ozkih razcapanih hlačicah se je treslo, kakor žolica. Skozi čevlje, nikakor vredne svojega imena. so moleli goli prsti in ker je Miklosa yepopisno zeblo, je stopical vedno z eno nogo na drugo. Tam stoje je Miklos ta dan zastonj vpiral proseče oči; ni ga bilo človeka, da hi se ozrl po njem. Prišel je gentleman, prišla je dama, t— Miklos je stopil korak naprej, toda zatulil je veter in ona dva sta tiščala roko pred očmi in njega ni opazil nihče. Vtaknil je prste v usta in stopil nazaj k zidu. Deset korakov oil njega se je ustavil zaprt pekarski voz. Mož ua sedežu je skočil na tla, odprl vratca na vozu in — odhitel s polno košaro gorkega, lepodišeče-ga kruha v bližnjo hišo. Miklosa je prevzel prijeten vonj po gor-kem kruhu in stopil je počasi do voza. Mož s košaro pe je. kmalu vrnil in — zadel ob bolesten pogled, malega berača. — Kaj delaš tu, fant? —■ — Čakam, — odvrne Miklos. — Potem pa le čakaj, če hočeš, — dejal je pek in voz je zginil. Miklos se je vrnil na »voje mesto, poskus. Mock-a-fellow je bil še spuščal sapo v prste in mencal . bolj razdražen in je vsakikrat na z nogo ob nogo. Veter je pa tulil baš nežno ozmerjal poslovodjo. Slednjič je, potrpežljivemu poslovodji prišlo nekaj na misel. Na več javnih "prostorov je dal obesiti tablico z napisom: kdor milijonarja Mock-a fallows pripravi k smehu. Odzvalo se jih je veliko, ki so si želeli lepe nagrade. Prišli so in nosil cel oblak suhih snežink iz ene ulice v drugo . . . Okoli vogla je zavil deček s kupom Časopisov pod paždnho. Vle- . pci tem del v Miklosa. Olmtal je in ga zvedavo gledal. — Kaj pa delaš tirkaj? — Nič! odgovori Miklos. — Jaz bi na tvojem mestu raje razni prefriganci, glumači, šalji-šel kam na toplu, ne pa stal tufcaj j vi p^vei itd., kakor da bt se bona mrazu. tela milijonarjeva palača spreme- — Kam Čem iti T vprašal je oto-!niti v gledališče. Ti ljudje so žuo prezebli siromak. Deček se plesali, zvijali se in peli na vse je nasmehnil in sel. načine pred Mock-afellowom. a Kar se odpro vrata prodajalni-! dosegli niso ni najmanjšega vspe-ce na voglu, kjer je stal Miklos in ha. Mock-a-fellow je grdo gledal na trotoar stopi bogato Oblečen j nekaj časa. a ko se mu jd »delo gentleman. Naš berač stopi ko- zadosti, spodil je vse po vrsti iz rak naprej in gentleman se obrne. ^ palače. Ker pa ni hotelo biti ni- — Čigav deček si ti? ga vpraša. (kdar konec teh obiskov, ukazal je — Ničegav. Srb sem. brez do- j čmerni milijonar vreči vsakega ma, brez svojcev, brez ene rok^^^rafa in brez vsega. — In s tresočim , poslovodja in n j ago vi somišlje- lijudje, ki nikdar ne hranijo, pripor« ju delavcem: Hranite denar! Nosite ga na banke, da bo. dete kaj prihranili za stara leta in za a vo je otroke. x Ali je ta nauk postnemanja vi eden t Ali naj delavci nosijo denar na banke T Ali so delavci rtj* preskrbljeni za starost, ako tekom svojega trudapolnega življenja prihranijo nekaj sto kako v f Ali bodo ti stokati obvarovali de-co delavca pred pomanjkanjem^ To so vprašanja, o katerih mora i aamišljati vsak delavec, kedar mu kaprtialKsti in njiih ^-ušesii" hla»|H'i v fraku in talarju priporočajo, iiaj brani denair na bankah za sebe in svoje otroke. Ako delavec daje Irraniti denar kapitalistom, tedaj si delavec kuje nove močnejše verige. Kaipi-t«Ji«t z denarjem delavca gradi nove tvornice, Šelefcnice, sploh ga porabi. Delavec dobi za svojo zaupnost v potMn tnalih obresti oglodano kost. mastni dobitek pa gra v žep kapitalista. Delavec ostane suženj, sužeji ostanejo njegovi otroci! Kaj naj torej tleiaveo napravi zdemurjem, če irni ga kaj ostane od njegovega pielefja om dal 1 premišljujkam bi jo mahnil, sedami očitati Mock-a-felk>wn ne- bičati in zaprl jih bom v najtam-1 Toda ni še naredil dva koraka, znosne — krivice, ki jih trpe nje- nejšo in vlažno grajsko ječo. fte ko ga ustavi n.^nan mož. Bil je govi tovariši delavci v tvornicah boju z mladim in krepkim krneč- •sem -i112 neomejen gospodar na medlega, izpitega obraza in pri- in rudnikih. Naštel je mlijonarju kim fantom ižanskem gradu, dokler me ne prosto oblečen. Sodil bi vsakdo, polno krivičnih prestopkov na "Ali bežiš, ti gizdava gospo-' «*l»tavi blagorodni gosjhsl grof da je fabriški delavec. „. „ strani njega — lastnika dela in ska suknja." ga je sramotil Ja-1 Auersperg." | _ \li veš fant. kdo je tisti člo- 'enargično zahteval, da se da de- nez. "Pri punicah imaš korajžo. j Po teh basedah je legel sirov vek. kateri ti je ravno zdaj stisnil laveem več pravic sicer bodo de-poštene kmečke pesti se pa bojiš usmev okoli usten oskrbnika. Tn- j nekaj v roko? kot Turkov." Janez se ja uprl na palico in di čelo se je pričelo znova guban-čiti. klobuk v '•akajoč, da niu oskrbnik zavriskal, da sc je čulo doli na Studenec. IT. Drugi dan je malomarno sedel menje. da sme govoriti Oton pl. Bassaldo, oče Umberta j ■ in oskrbnik ižanskega gradu v j (Dalje prih.) lavci primorani iskati jih drugim Ne vem. potom. je HI it z. lantnik velike fa- J Mock-a-feHow j« pozorno poslu-Sed*j je vstopil grajski hlape«, |^^ na /;lpa.lti.-m h&mtU m.-sta. šal dnMgS prišleea. Kaj takega ponižno držeč roki mi v njegovi fabrrki dela na stotine ,še ni doživel !Pri vsaki očitajoči da sna- dečkov in deklic, katerih vsako j bese
  • IM» sobi in poslovodja ter ostali vslužbenci so kakor obstreljeni pridrveli v bližino. "Ha! Ha! Jaz vam bom že dal vaJih pravic! Ha!" Mock-a-fellow je omahnil na stol in prijemši se slo klobuk z glave, da je prekli- , . • • . . 1 onega, raterega je iskal. njaje stekel za njim, a na zastareli strehi j a zrušilo opeko in celo šipo je zdrobilo na slabo pritrjenih vratih ali oknu. Na širokem križišču glavnih ulic so ropotale le poulične kare in razni vozovi; ljudi je bilo malo. Poskrili so se raje v tople prodajalnice. salune in sobe, kjer čevlji. Tekel je naravnost v ono smer koder je po njegovi misli z •obama rokama za trebuh smejal odšel mož. ki mu je bil dal dva se je tako grozno. slovodja je objel osupnjega delavskega poslanca, kteri je mi- sužnosti. Delavcu mora tudi biti najbližjo njegova srajca, to je njegov stan, njegovi tovariši delavci, ne pa njegovi naorprotniki kapitalisti. Aka delavec podpira borel za svojo staroet? Ali ni delavec ta'ko ko-ristonosen član za držaolitične stranke branijo kapitalizem. Ker pa kapitalistične stranke ne store najmanjega koraka v izboljšanje tega krivičnega sistema, ne preostaja nam delavcem drnzega, kakor da sami vzamemo to stvar v roke. Tu je ena politična stranka, ktera je za spremenitev sistema in ta je: socialistična -stranka. VII. Sedanji sistem koristi kapitalizmu in škoduje delavstvu. Vsled tega mora delavstvo spremeniti sistem v svoje interese. .....tem še ni prepričan, proučuje naj svoj lastni položaj. ro3ft3TfivnoT3^stvo je v velikanski večini nad kapitalisti, vsled tega ima lahko vse, namo da nastopi pravo pot. In edina prava pot je: organizirati se v močno politično stranko in sicer strogo razredno, a nato dobiti v roke vlado potom glasovnice — na voliščih. T »»daj bo šele mogoče spremeniti ta sistem privatne lastnine v sistem »kupne (kolektivne) lastnine. Stranka pa. ktera ima ta cilj pred očmi, ta stranka že eksistira: socialistična stranka. Vsakega delavca je torej dolžnost, da pripada k tej stranki, ako želi sam sebi dobro. Kdor noče, ta naj pa odgovori Ua. sledeča vprašanja z: ja! \ • . . 4 Ali rad vidiš, da si dan za dnevom oropan? Ali te ne veseli dobiti polno vrednost — polno plačo — za svoj produkt, kterega pridelaš? r Ali je to prav. da ljudje, ki nič ne delajo, imajo vse in žive v potratah in razkošju? Ali je prav, da ljudje, H pridelajo vse, nimajo nič in žive v bedi in pomanjkanju? VIII Produkcija (proizvajanje) pod današnjim sistemom je za dobičkolovstvo ne pa za porabo. To je pribita resnica, kar mora pritrditi tudi najpovršneje misleč delavec. Vzemimo na primer raznovrstne izdelke živeža: koliko je tWi mesenih in krušnih izdelkov. l>rez kterih bi ljudje vsejedno lahko živeli, a izdelujejo se vendar le — samo zato. ker imajo dobre cene in nosijo dobiček. Obleka, pohištvo itd. se tudi izdeluje v veliki vačini iz "fnega" blaga in vedno po "modi", dasi bi obleka iz priprostega blaga in kos pohištva, narejen v pri-prostem slogu, ravno tako zadostoval človeku. Fino in vedno finejša blago ima pa sorazmerno večjo ceno — in to prinaša kapitalistom dobiček. v. Današnje proizvajanje se torej naslanja na sodobne cene izdelkov in po razmerju t?h cen se več ali manj proizvaja. » > IX. Dobiček ali profit stoji nad stroškom proizvajanja in tržno ceno; to pomenja, da delavec dobi le majhen del vrednosti svojega produkta. Da se lažje razumemo: delavec, kteri izdela en predmet, ali bolje, skupina delavcev, ki izdelajo en predmet, dobi delež vrednosti izdelanega predmeta v mezdi ali plači. In to samo en delež, ki znaša — po zanesljivem zatrdilu — 17 odstotkov Mi je ostalih 83 odstotkov čist dobiček? Ne. Kapitalist, v kojega trvornici so izdelali dclavci predmet, ima tudi svoje stroške predno postavi istega na trg in ga projla. Dobkček-prinese še-le prodani predmet; koliko odstotkov pa ja dobička, tega delavci ne vedo a da ga je lep delež, to sme soditi vsak. kajti drugače kapitalist ne bi dovolil proizvajati. Vjdite, to je tista "vzajemnost" m.il delavcem in kapitalistom! Delavci dobijo samo 17 odstotkov od vsega svojega produkta a ostalo ima kapitalist. X. Kapitalist nima dobička, dokler izdelkov ne proda Delavci s svojim majhnim deležem v mezdi ne morejo vsega pokupiti, vsled tega mora iti kapitalist na inozemski trg ali pa nastane nadprodukcija in konsekventna gospodarska kriza. Čitaj se mkra : kapitalist nima .dobička, dokler izdalkov ne projla. Njemu je vsejedno, naj delavci prodirajo toliko, da bi lahko imeli dosti tudi za milijon let - za njega nimajo izdelki nob »ne vre, .»osli dokler jih dobičkonosno n* proda. Kapitalista ne briga, kdaj s, ti izdelal kak predmet in kdaj hočeš svoj delež- to se pravi, da rxjemu niso mar tvoje koristi. Toliko'bolj s> pa briga kapitalist da spravi izdelke na trg. kjer jih gotovo proda. Recimo, da t, ,zdelaš predmet. kt >rega ^»da kapitalist za Od tega dob,s ti sedemnajst centov (kakor že omenjeno to je poprečna, pt^eentura) a ostalo ima on. Ti moraš potemtakem izdelati se sest jednakih predmetov predno zamores obdržati ali kup, i jednega /a sebe. Zdaj pa nastane vprašanje: kdo bo pa kup,l ostalih pet predmetov? Ameriški delavec ie ne; kapitalist j,h mora torej spraviti na tuji trg. (Dalje prih.'