v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	.	.	It	4'--
poluletna	.	.	„	2*—
četrtletna	.	.	„	1'—
Posamezna št.	,,	0*10
L__J
Št. 50.
V Ljubljani, dne lO. novembra 1911.
Leto VI.
Kaj je v Avstriji vse kartelirano?
V zadnjem članku smo o nekaterih kartelih dokazali, kako draže. Navedli smo samo glavne. V Avstriji je pa 120 kartelov. Gotovo ustrežemo svojim bralcem, če jim vsaj poglavitne naštejemo, tembolj, ker jih več zadeva ravno tiste velike obrti, ki so pri nas. Za živila imamo: češki mlinarski, ječmenčkov kartel, zvezo dolnjeavstrij-skili, isevernočeških, moravskošleskih. alpskih in gorenjeavstrijsko - solnograških pivovarn. Te .so si razdelile gostilničarje med seboj tako, da imajo gostilne v rokah in da jim ni treba dajati raznih olajšav pri plačilu, ali celo posojil, s katerimi so' si iprej zagotavljali naročnike. Najprej so torej konkurenco odpravili in s tem prihranili tudi mnogo stroškov za reklamo; vidi tega so pa zvišali ceno. Njihovi stroški so zdaj manjši, cene pa višje. Med živila štejemo tudi kartel za d rož j e, ki je tudi vsled tega znatno dražje.
V papirni industriji, 'ki ima v naši domovini več tovarn, imamo te-le kartele: za celulozni, rotacijski, cigaretni papir, za lesni pop, za tapete, papirne vrečice, kar-tonažne izdelke, za cigaretne tulčice in mednarodni kartel za brom-srebrne razglednice.
V kovinski industriji so ti-le glavni karteli: za železo, za trgovino s starim železom, za stavbno želez j e, gradnjo mostov, dunajske livarne, pile, plehnate žlice, me-sing, bakreni pleh in bakreni drat, cin;kov pleh, za kable, za mesarske sekire in mednarodni kartel za emailirano posodo.
V kemični industriji: za lim, magnezijo, škrobov sladkor, asfalt, sodo, žvepleno kislino, klorovo apno, solno kislino, stearin-ske sveče, naftalin, superfosfat in strojilo.
V steklarski industriji:	za okna, ogledala, surovo steklo, svetilke, steklenice, vlito steklo in za steklene prstane.
V keramični industriji:	za opeko na Dunaju, v Pragi, v Libercih, v Rumbur-gu, Solnogradu, Gorici in v Gorenji Avstriji, za apno v Solnogradu, Avsigu, severno vzhodni Češki, vzhodni Galiciji, srednji in južni Češki, na Moravi in v Slezi ji, za cement, za glinaste plošče, grafit, kaolin in magnezit.
,V predi.lni industriji: za bombaževe predilnice, vigogne, bombaževo prejo, za pletenje in kvačkanje, belilo in apreturo, linon in organtin, katun, stenj, juto, perilo, pletilna dela, svileno apreturo, svileno bar-varijo, kravatno blago, mednarodno voščeno sukno in belenje platnene preje.
Razne industrije: za električne žarnice, gumi, lojeve sveče, otročje vozičke, .steklene podobe in mednarodni kartel za asbest.
V	Avstriji imamo postavo, po kateri so vsi dogovori, ki merijo na zvišanje cen, neveljavni; po nji so torej karteli brez pravne veljave. Kartelirani podjetniki ne morejo tožiti svojega tovariša, ki se kartelu umakne, ali ki kaj stori proti njemu. Taka tožba se zavrne. In vendar se karteli množe, kakor gobe po dežju.
Delavci in delavke se morajo’ za to zanimati. Kapitalisti .se družijo vedno tesnejše in dobijo s tem večjo moč na delavce in na kupce. Potemtakem je jasno, da ob dobi kartelov delavec, tki neče razumeti, kako potrebno je zanj strokovno združevanje, spi z odprtimi očmi. Kdor si prebral naš članek, odgovori nanj s tem, da da agitiraš z vsemi silami za Jugoslovansko Strokovno Zvezo.
Javorčani, na plan!
Javornik, 8. nov. 1911.
Čez par dni padla bo odločitev v občini Koroška Bela, ali bode vladala S. L. S.-ali združeni kapitalisti, nemčurji, liberalci in socialni demokratje. Kandidatni listi sta isamo dve. Delavci, volivci, premislite, da vam je dala pravico udeležiti se volitev v občino S. L. S. Kapitalisti liberalci so ob-struirali zoper ta občinski volivni red. Kakor je storila izdajalsko politično delo socialna demokracija pri državnozborskih volitvah na Dunaju, kjer se je zvezala s kapitalisti, da vsled te zveze ne dela državni zbor, da se zavlačuje zakonska predloga o splošnem starostnem zavarovanju, tako izdajalsko politično delo je storila nezavedna protidelavska soc. demokraška stranka.
V	svoji kandidatni listi ima vse patentirane liberalce in največjega sovražnika delavstva, znanega voditelja nemške kapita-
listične stranke Vervegerja. Kdor nima na možganih bolezni blaznosti, se mora z gnju-som obrniti od te izdajalske stranke. Delavci, na dan 13. novembra odločno z glasovnico v roki, da v občini Koroška Bela ne bode vladala izdajalska stranka združena z največjimi delavskimi sovražniki. Ako hočemo, da se bode v naši občini delalo za ljudstvo, volimo može, ki jih priporoča S. L. S. Ako pa hočete, da se bode vladalo zoper ljudstvo, pa volite sovražnike in izdajalce delavstva. S. L. S. ima može. Brez zveze sama gre v boj proti združenemu nasprotniku. S. L. S. kandidira vse stanove. Ako zmaga, bodo v občinskem odboru kmetje, obrtniki in delavci. Zato na delo, združeni in edini volimo delavci kmeta in obrtnika, kmet in obrtnik delavca in gotova je zmaga. Na dan volitve oddajmo svoje glasove tim možem, ki jih priporoča S. L. S. I. razred odborniki: Jožef Mulej, posestnik, Potoki 14. Franc Malej, posestnik, Koroška Bela 54. Rudolf Lavtežar, posestnik, Javornik 95. Matevž Rabič, posestnik, Javornik 66. Anton Hlebec, postajenačelnik ,Javornik. Namestnika: Blaž Cop, posestnik, Koroška Bela 58. Jakob Tonejc, tovarn, delavec, Javornik 90. — II. razred odborniki: Franc Košir, župnik, Kor. Bela. Franc Konič, posestnik, Kor. Bela 8. Martin Noč, posestnik, Kor. Bela 48. Martin Kavčič, posestnik. Kor. Bela 51. Anton Zupančič, posestnik, Javor-niški rovt 14. Namestnika: Janez Vidic, posestnik, Kor. Bela 21. Franc Noč, posestnik, Javornik 22. — III. razred odborniki: Jožef Vengar, tovarn, delavec, Kor. Bela 97. Florijan Šmid, Javornik 35. Ivan Glavič, Javornik 83. Jožef Stražišar, Javornik 69. Ivan Velepič, Javornik 79. Namestnika: Jakob Rajnhard, posestnik, Kor. Bela 37. Franc Rev, posestnik, Potoki 2. — Podobčina Koroška Bela: odbornik: Martin Noč, posestnik, Kor. Bela 73. Namestnik: Andrej Smolej, posestnik. Kor. Bela 40. — Podobčina Javornik: odbornik: Anton Žumer, posestnik, Javornik 9. Namestnik Janez iNoč, posestnik, Javornik 16. — Podobčina Potoki: odbornik:	Andrej Krevljič, posestnik, Po-
toki. Namestnik: N. Kosmač, posestnik, Potoki. — Oddajmo samo tem možem glasove, s tem bodemo pokazali, da hočemo, da ostane občina Koroška Bela v slovenskih rokah. Mi ne maramo nemčurjev, obenem
Strah v Anderleyu.
Poročilo detektiv a F r a n k a.
Osem dni sem bival zopet v Londonu. Nameraval sem, da se nekoliko odpočijem, ker sem bil zelo utrujen po nekem dovršenem težavnem delu. Kar dobim pismo, ki mi je obetalo nova presenečenja. Pismo je bilo pisano sicer mirno, a nekaj je bilo v njem, kar mi je izdalo, da je moja pomoč zelo nujna. Pismo me ni sililo za pomoč s tožbami Jadikovanjem in strahom. Tako-le je slovelo došlo pismo:
Gospodu
Arturju Frank
London, Trafalgar Square.
Danes šele so objavili časopisi, da ste so zopet vrnili v London, kar sem, ki živim v svojem samotnem gradiču v Zgornjem Nrd\voodu, že tedne v strahu pričakoval. Živim v nevarnosti, ki ji ne morem uiti. Nimam dovolj moči, da bi se mogel boriti s skrivnostnimi, tujimi silami. Zaupam zgolj Vana in čakam, kdaj pridete. Morebiti Vam bom mogel povedati! Pisati ne morem o za-
devi ničesar, ker ne znam, če zopet ne čepi za menoj strah. A nobenih besedi več, iz katerih hi lahko sklepali, da sem. blazen, ko sem zgolj nesrečnež. Pričakujem Vas
James Beech na posestvu Anderley v Zgornjem Nord-woodu.
Prečital sem večkrat čudno pismo; nato sem pa hitro pripravil mali kovčeg in se podal na železniško postajo. Uoal sem, da mi ne bo treba predolgo ostati v Zgornjem Nordwoodu.
Ko sem se vozil, sem slonel v blazinah in sanjavo zrl na zelene travnike, ki so leteli mimo mene.
Kaj li morajo pomeniti tajnostne besede: že zopet, ne čepi za menoj strah.
Poizkušal sem misliti na druge stvari, da ne pridem s predsodkom v Zgornji Nordwood. A posrečilo se mi to ni, ker vedno in vedno so mi bile pred očmi lepo pisane besede: če zopet, ne čepi za menoj strah.
Pripeljali smo se v Nordwood, kjer sem vprašal, kje da leži graščina Anderley.
Neki železniški uradnik mi je pokazal
pot:
»Tam za vasjo leži grič. Na grič morate ili, ko pridete na vrh, videli boste v dolini med bukovjem sivo zidovje Anderleya.«
Zahvalil sem se in vprašal po posestniku.
»James Beech mu je ime,« mi je odgovoril.
»Čudak je. V Nordwood ne pride. Govori se pa veliko o njem.«
»In kaj govore ljudje?«
»Zelo. čudne reči. Vedno se zapira v svoje sobe, ponoči pa joka, in stoka. Zakaj, nihče ne zna. Nekaj časa je miren, dokler ne pride kako jutro, ko zopet izgloda, kakor da bi bil mrtev. Zdi se, da se boji neke nevarnosti, ki jo morebiti niti ni.«
»Kdo živi še na posestvu?«
»Njegova hči Marija, njena 'stara, do-jilka Emilija Comvay, oskrbnik John Ma-loney, delavca Sid in Jack in dekla Man-ners.«
Več nisem vprašal, mameč odkorakal proti griču.
pa protestiramo zoper brezversko izdajalsko stranko, ki pri najbolj žalostnih slučajih žali naš verski čut in javno kaže brez-verstvo, kot se je zgodilo pri zadnjem pogrebu odbornika Jelenca, da ise je kadilo pri sprevodu, in taki se vam hlinijo. Proč ž njimi! Vi možje pa vsi na volišče, vse osebnosti proč, v boj za načela prava in za stvar pravično, zmaga nam je gotova! :
Pozor člani provizijskega sklada za uslužbence in delavce c. kr. avstrijskih državnih železnic.
Odborova doba provizijskega sklada uslužbencev in delavcev c. kr. avstrijskih državnih železnic gre h koncu in v kratkem bodo nove volitve. Zavod provizijskega sklada je od Vaših težko priisluženih vinarje ustanovljen, dolžni ste zato, da izvolite take može v odbor, ki bodo tudi v resnici neustrašeno delovali za, Vaš blagor in Vašo in zavodovo korist. Neustrašeno v volilni boj za može, katerim bodete Vi zaupali upravo provizijskega sklada. Ne dajte se ustrašiti in pregovoriti ali celo preslepiti od nasprotnikov, katerim ni mar toliko Vaša korist in Vaš blagor, marveč jim gre samo za lastno korist, ki so sicer veliki v besedi, pa mali in slabi v dejanju. — 1. O d b 01* -niki so: 1. Prometna koimercijelna služba: Ivan Noha, nadsprevodnik, I-Ilitteldorf; Adolf Iloncl, sprevodnik, Dunaj II.; Ferdinand Negrini, nadpremikač, Dunaj S. ž.; Alojzij Kovarovič, vozni pisač, Dunaj H. Z. Namestniki: Franc Reiterer, nadsprevodnik, Dunaj II.; Oroslav Omann, postajni paznik, Hetzendorf; Rudolf Mathis, premični čuvaj, Dunaj S. ž.: Mariin Schogl, skladiščni delavec, Dunaj II. — 2. Oddelek za vzdrževanje proge (Bahnerhaltungsdienst): Jakob Feigl, tesar, O. Z. P., Dunaj II. Namestnika: Vincenc Gress, prožni delavec, Dunaj, glavni rev. urad.; Jožef Schierek, prožni delavec, Dunaj I. — 3. Oddelek za odpravo vlakov (Zugsforderungsdienst): Alojzij Kniž, strojevodja, Dunaj I.; Robert Sadil, strojevodja, Hutteldorf. Namestnika: Anton Kiefmann, kurjač, Hutteldorf; Ivan Anderle, delavec nakladalec premoga. Dunaj II. — 4. Delavnice (Werkstattendienst): Karl Eichler, de-lavničar, Dunaj I.; Franc Haider, jermenar, Dunaj I. Namestnika: Konstantin Wawra, mizar, Dunaj I.; Jožef Ucel, jermenar, Flori dsdorf. — Za te može združite Vi vsi Vaše glasove in neustrašeno agitirajte zanje. Zmaga bode gotova! Pazite na vsako nered-nost ali nasilstvo in vse naznanite vodstvu. Z bratskim pozdravom: A. Bohm, predsednik; A. Holler, tajnik.
Našim tržiškim somišljenikom.
Občinske volitve se nam bliižajo. Vse napeto pričakuje, kako bodo izpadle. Ali bo zmagala slovenska delavska stranka, ali pa nemška kapitalistična stranka. To bi bilo pač lahko uganiti, ako bi se vsak delavec zavedal svoje volilne dolžnosti in oddal svoj glas stranki, ki je v svojo listo postavila večinoma delavce za kandidate in to je naša stranka, ki ve, da delavske koristi zna zastopati edinole delavec sam. Dne 19. novembra vsi delavci na volišče in oddajte svoje glasove delavcem. Ne dajte se preslepiti raznim obljubam. Znajte, da tisti, ki
Na griču sem videl dolino, skozi katero je šumljal potok med starim bukovjem. Zadaj med bukovjem sem zagledal sivo, staro zidovje, slika, ki ni bila nič prikup-ljiva. Debelo zidovje je moralo biti staro že več stoletij. Sovražno je gledalo tujca.
Hitro sem korakal naprej.
Anderley je stal že tako blizu, da sem lahko vse natančno izpoznal.
Velik vhod, nad katerim je visel ubit 'kamnit grb. Velika okna so bila vsa omrežena, za njimi vse temno, črno. Zaman je iskalo moje oko svetlejših, veselejših barv.
Kakor kak star grad iz davno minulih časov, pred njim pa duh . . .
Ali se šali z menoj moja domišljija?
Med durmi je stala mlada ženska, črno oblečena. Žalujoča graščakinja? Ne, to je bilo živo bitje iz mesa in krvi, z rdečimi ustnicami in lici, z očmi, ki sta veselo pozdravljali dan.
Marija, posestnikova hči?
Drugače ni moglo biti.
Stai sem pred njo in jo vprašal za Jamesa Beeclia.
»K očetu hočete? Kako se zovete, da Vas javim?«
»Peljite me kar k njemu!«
Vas bodo slepili, bi že zdavnej lahko kaj naredili za delavce, saj SO' že dolgo' časa sedeli v občinskem odboru, pa jim je bil delavec deveta, skrb in tako bo tudi naprej, če bode ta stranka zmagala. Delavci, volimo delavce Slovence, če hočemo, da bomo dobro zastopani v novem občinskem odboru.
Tajništvo »Goriškega okrožja Jugoslovanske Strokovne zveze".
ima uradne ure ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure predpoldne v prostorih »Slovenske krščansko - socialne zveze« v Gorici, Gosposka ulica št. 6, II., dvorišče. Tja naj se blagovolijo naslavljati vsa pisima. Goriške skupine in plačilnice prosimo, naj dopošljejo tajništvu imenike članov, rednih in podpornih. Glede predavanj naj se obrnejo na tajništvo vsaj 14 dni pred nameravanim shodom, da se jim po možnosti preskrbi govornik.
Draginja podi tobačno delavstvo v Ameriko.
Iz Bavča se piše: Sedanja draginja in pomanjkanje stanovanj v našem mestu sili delavstvo do korakov, ki včasih niso bili običajni. Za to, da si pribore boljšo bodočnost, se je izselilo več rodbin v Ameriko. Naše mesto šteje zgolj 5000 prebivalcev, a v nekaj letih se je izselilo v Ameriko 150 oseb. Značilno je, da ;se je izselilo več tobačnih delavk in pripravlja se zopet več delavk, da se izselijo v Ameriko.
Oficial, ki ne pozna delovnega reda tobačnega delavstva.
Iz Furstenfelda se piše: Mislil bi si kdo, da pozna uradnik, ki je oficijal, vsaj določila delovnega reda. A kdor bi si to mislil, bi se zelo motil. To nam dokazuje oficijal Domwebr. Nasproti ljudem, ki pridejo s kako pritožbo, ise ne obnaša kot uradnik, marveč kakor kak pastir. To ni prav in ni. Delavstvo tudi ne bo trpelo njegovih surovosti.
Izklučenje od dela tobačnega delavstva na Vestfalskem.
,Na Vestfalskem v deželici Minden-Ravensbergerlande so %£ dva tedna sem izključeni od dela organizirani tobačni delavci. Izključenih -od dela je 8100 delavcev.
.1 ■	■	i i ' . . '
Mohamed v Tržiču.
Čudni ljudje so tržiški rdečkarji. Ne davno tega, kar je imela tržiška požarna bramba izlet v Lom in tam so kuhali bržole; pri tej slavnosti se je razkoračil neki rdečkar in je jel oznanjati nova nebesa. Proglasil je svetnikom one tri, ki so pri dunajskem kravalu za draginjo dali svoje življenje; ti trije bodo prvi in največji svetniki v teh novih nebesih. Tudi molitev oče-naša mu ni bila všeč; tudi to je obljubil, da bo predelal.
Nove krivice v Vevčih.
Nam delavkam se vedno gode velike krivice. Silijo nas delati čez uro, zvečer do osmih, devetih in tudi do enajstih. Plačajo nam pa le tisto, kar zaslužimo na akord. Zahtevale smo že, da se nam plača čezurno delo tako kot to določa delovni red (s 50 od-
»Ne, to ne gre. Nihče ne sme k njemu, če ne zna, kdo da je.«
»Recite, da je prišel gospod iz Londona.«
»Rekla mu bom.«
Naglo je odhitela po kamnitih stopnicah in je izginila v veži.
Pogledal sem okolo sebe. Vtis se ni čisto nič omilil. Vse temno, polno skrivnosti.
Približala se je iz stranskih vrat druga ženska postava, stara, sključena ženica sivih las, tudi črno oblečena.
Dojilka?
Ko me je zagledala, je obstala in me premotrila s svojimi sivimi, bodečimi očmi, njene brezzobe ustnice so pa mrmrale nekaj nerazumljivih besedi.
Ko sem stopil proti njej, je tako hitro zbežala, da bi ne bil mislil, da je stara ženica tako urna.
Mlada deklica se je zopet prikazala. Pozvala me je, da naj grem za njo.
Peljala me je skozi obokane, dolge hodnike, ki jih ni nikdar obsevala svetloba. Šla sva po stopnicah, dokler ni obstala pred zaprtimi vrat mi in rekla:
»Le pojte notri. Oče Vas čaka.«
Nato je izginila.
stotki), a tega naš gospod ravnatelj noče nič slišati. Dobro vemo, kaj je temu vzrok. On na centralo poroča, koliko se naredi, tega pa ne pove, da se čez uro ljudi trpinči, ker mu ni potreba tega nikjer zaračunati. Ako me delamo ponoči in podnevu, velja vse delo le za delovni čas od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer. S tem si hoče naš, nad vse dični ravnatelj splesti venec pri centrali, da se venča z njim. Ne pomisli pa, da se bode v tem vencu bliščalo marsikatero delavsko prezgodaj izžeto življenje. To njemu seve, ne gre nič mar, samo da njemu dobro izide. — Pri nas se razvija v zadnjem času vedno bolj draginja. V tej draginji kmalu ne bomo mogli več živeti s to borno plačo. Obrnili smo se na centralo, da bi se nam dale draginjske doklade, pa še ni nobenega odgovora. Pa saj delavec lahko čaka, če noče , pa naj gre, tako si mislijo naši gospodje. Mesto da bi nam pomagali, nam še dražijo stvari, ki jih delavec neobhodno potrebuje. Če delavec pregreši najmanjšo stvar, če tudi le na videz, se ga takoj vrže na cesto. Ko nas pa naša gospoda pusti počasi umirati, pa ni nobenega, ki bi se zavzel za nas in tem gospodom le las skrivil. Dovoljeno jim je vse, karkoli hočejo. Pa tega mora biti konec. Pripravljati sc moramo, tovariši, na ta konec s krepko organizacijo v našem strokovnem društvu. Vsi do zadnjega vanj!
Preoblasten postajenačelnik.
Na postaji Grahovo na Primorskem je postajni delavec Alojzij Kenda, katerega je gospod postajenačelnik Prosen dne 18. oktobra k sebi poklical, rekoč: »Jaz sem novega delavca najel, Vam je pa tudi vseeno, če greste na progo delati. Ako hočete, bom na ravnateljstvo v Trst pisal, da naj Vam denar povrnejo, ki ste ga vplačali za provi-zijski sklad. Pri meni nimate več posla. Jaz Vam precej plačam 18 dni in pol in pojdite delat, kamor hočete.« Delavec pa ga je opomnil: »Zakaj Vi meni niste prej povedali, da me mislite iz službe odpustiti, ko že delam pri železnici črez pet let in štiri leta plačujem nrovizijski sklad? Prosim, gospod načelnik, kaj je vzrok, da me iz službe ipodite, kaj sem zagrešil?« Kenda pravi, da se mu godi krivica in da gre v Trst na ravnateljstvo. Prosen pravi, da ni treba hoditi, ker on sme baje delavcem storiti, kar on hoče. Drugi dan je šel delavec Kenda na ravnateljstvo v Trst k gospodu nadrevidentu Novaku ter mu je sporočil, kašna krivica se miu godi. Nadrevident ga vpraša, s kakšnim vzrokom ga je odpustil iz službe. Kenda pove, da ga je odpustil samovoljno. Nadrevident je pripomnil, da delavca, ki plačuje prdviizijiski sklad, on nima pravice iz službe odstraniti. »Plačani ste od nas. Pojdite domu svojo službo opravljat. Bode že ravnateljstvo celo stvar uredilo. Onega delavca pa naj Prosen sam plača, ker ga je on v službo sprejel.« Drugi dan je delavec Kenda povedal, kaj mu je bilo rečeno na ravnateljstvu. Načelnik Prosen je pa začel zmerjati: »Kaj mislite, da se bodete Vi z menoj igrali in iz mene norca delali. Vi lump, falot!« in ga je obkladal z najgršimi priimki, saimo človek mu ni rekel. Borni delavec Alojzij Kenda je sedaj ves čas brez službe, ker od ravnateljstva ni nobene
Odprl sem vrata in vstopil v veliko sobo. Stene so bile puste in prazne, le najpotrebnejša oprava se je nahajala v njej.
V	starem usnjatem naslonjaču je sedel vpognjen mož. Če l)i bil sodil po njegovem celem obrazu, bi bil mislil, da imam pred seboj starčka, a črni njegovi lasje niso imeli niti enega sivega lasu. Oči so bile globoko vdrte in so žarele. Lica so pa bila upadena, ustnice trdno stisnjene, kakor da je pokopana za njimi velika skrivnost.
Glas njegov je bil surov, hripav, truden:
»Čakal sem Vas dan za dnem, gospod Frank.«
»Takoj, ko sem dobil Vaše pismo, sem prihitel. Če hočete, da Vam pomagam, mi morate vse povedati.«
»Rad, a «
Svojih misli ni povedal, a lahko sem jih uganil. Gledal je namreč strašno prestrašen okolu sebe, kakor da bi moglo prisluškavati kako nevidno bitje.
Da ga pomirim, sem pogledal še enkrat pred vrata, a nihče sc ni nahajal v bližini.
»Sama sva,« sem mu rekel. »Mirno lahko govorite. Nihče naju no more čuti!«
»Tega ne rečite,« mi je odgovoril. »Nikdar nisem tega veroval, dokler ni tako pri-
preuredbe in odgovora. — Slavno c. kr. ravnateljstvo v Trstu se uljudno prosi, da hitro vso stvar preišče in možu, ki je po nedolžnem ob službo, da zopet njegovo delo. Načelnika Prosena pa naj pouči, da se ljudi brez vsakega vzroka, ki že po več let služijo in plačujejo provizijski sklad, ne sme postavljati na cesto.
„Mlinar in njegova hči“.
Naš »Ljudski oder« je priredil na praznik Vseh .svetnikov dve predstavi gori imenovane igre. Igralo se je vobče dobro. Izmed glavnih vlog naj pohvalno omenjamo gosp. Kalarja, ki nam je podal izvrstnega skopuha Črnota. G. Potrato, ki sicer izborno igra, je bil iz Bog zna katerega vzroka premalo goreč in ljubezniv Konrad. Gdč. Novakova bi z njenim dobrim igranjem zlasti v končnem dejanju mnogo pripomogla do večjega uspeha, da ne bi g. Gorski s svojo ulogo kot duhoven, ki njemu ni primerna, ne izkazil dober del dejanja. Izborno so rešili svoje uloge tudi ostali igralci in igralke, zlasti gdč. Čatar kot županja, gdč. Koreninica kot Korenka in kmet Matija g. Pavlin. Tudi manjše uloge so bile v dobrih rokah.
— V nedeljo, 12. novembra, se igra ob pol 8. zvečer zelo zanimiva igra »Dimež«, strah 'kranjske dežele. Za »Ljudski oder« ga je priredil g- Danilo. Ker je bil Dimež ropar, ki se ga starejši ljudje še .spominjajo in je torej snov iz novejše dobe, se pričakuje obilen obisk.
Kakor si kdo postelje, tako spi.
Vsaka kategorija pri železnici ima svojega zastopnika, ki se zglasi pri zborovanju personalne komisije, da bi koristno zastopal svoje volilce. Na naši progi je do leta 1910. zastopal prožne in postajne čuvaje čuvaj Dobrila. Ta pa socialnim demokratom ni bil po volji, .čeprav je bil njihov pristaš. V Kanalu .so zato sklicali zborovanje in na njem postavili kandidata i»sodruga« Vedama. Dobrilo pa so zmerjali, da ni nič naredil, čeprav je bil tudi on .socialist. Sedaj pa pride najlepše. Številka XXXII., člen 6. naših predpisov se glasi: »Za .službo potrebno opravo, kakor signalno orodje, materijalijc ter hišno opravo prevzame vsak čuvaj proti potrdilu v svoje varstvo in je za to odgovoren, da se v dobrem stanu ohrani in po Predpisu uporablja. Radi poprave in nadomestila poškodovane oprave se mora obrniti čuvaj na železniškega mojstra.« Meseca oktobra pa naenkrat pride od ravnateljstva vprašanje, če smo re,s s tem zadovoljni, da se .pokvarjeno orodje ne bi več popravljalo ali nadomestilo. Nam se je vsem to zelo Čudno zdelo, ker o tem ni nihče nič govoril. Pa saj bi to bilo tudi v našo škodo! Gospod prožni mojster nam je pa povedal, da je tak predlog pri personalni komisiji stavil Vedam. Hvala lepa za takega zastopnika. V prihodnje naj postavijo za kandidata Belce-bubovo .staro mater, pa bo ra,vno tako neumno zastopala naše koristi, kot Vedam. Kakor ste si postlali vi socialni demokrati
— tako boste spali, in kakršnega zastopnika ste si izvolili, tako boste zastopani! Zakaj neki ni predlagal, da kadar se obleka raztrga, da ni treba nove? Vam čuvajem pa .svetujem: Pristopajte k Prometni zvezi in kadar bodo nove volitve, postavimo lastnega kandidata, in sicer takega, ki bo naše ko-
risti drugače zastopal kot pa sedanji. — »Naša Moč« ne diši nekemu rdečkarju pod Črno prstjo. Menda zato, ker socialnim demokratom tako njih kosmato vest izprašiuje. Za danes mu svetujemo samo to, da naj drži svoj dolgi jezik pa kratko pamet za zobmi, ker sicer drugič povemo, zakaj je moral v Žerovnici kar ponoči pustiti železničarsko kapo, zjutraj ob 8. uri pa že dobiti plačilo v Lescah. Se razumemo, gospod socij?
Kako in kaj je Kristan govoril v Inomostu ?
Začetkom tega meseca je obdržavala avstrijska socialna demokracija v Inomostu strankarski shod. Prišli so tja zastopniki raznih narodnosti. Ker .se pa naš Kristan ne čuti dovolj močnega, da bi sc tudi on skregal z Nemci, kot so se Čehi, in postal tako neodvisni poglavar »jugoslovanskih .sodru-gov«, je šel tudi on tja. Tam je strahoma zatrjeval, da naši »sodrugi« niso prav nič narodni, da jim je vseeno, če so Slovenci ali Nemci in da bodo taki ostali — .seveda dokler se jim z Dunaja ne odreče podpora za »Zarjo« in njih brezskrbno življenje. Žalosten obraz je naredil, ko je moral priznati, da so pri volitvah vsi njih poizkusi brezuspešni. Pobahal .se je z Idrijo, kjer so le vslcd liberalne lenobe zmagali za enkrat socialisti. Ampak tega pa ni povedal, da se pri vsaki priliki druži z liberalno, kapitalistično buržoazijo in na ta način vedoma izdaja delavske interese, samo da se ga potem v »Narodu« malo pokadi. Če bi to na Dunaju vedeli, bi se kmalu naveličali pošiljati denar, da se ga tukaj zapravlja. Grdo je na shodu govoriti: »Mi nismo nikdar bili izdajalci mednarodnega našega programa!« doma se pa vezati z liberalci, ki jim je narodnost vse — drugo pa nič. Ali je to značajno. svoje delo zatajevati, kadar se gre za miloščino z Dunaja? Kristan hoče imeti dva norca. Prvi naj bi bil slovensko delavstvo drugi pa dunajska centrala, oba pa naj bi mu dajala denar, težko zasluženi denar delavskih žuljev.
Revolverski napadalec Njeguš in Kristan.
Tistega Njeguša, ki .se ga vsak pošten Jugoslovan sramuje, je na shodu socialnih demokratov v Inomostu zagovarjal Kristan. Nemci so tajili, da bi bil socialni demokrat, Kristan je pa to javno priznal in ga še zagovarjal. Pohvalil ga je, da je bil član jugoslovanske socialne demokracije in ga tako stavil v vrsto naših »sodrugov«. ']VIi mislimo, da jim s tem ni naredil posebne časti in se bo še marsikdo premislil stopiti pod zastavo tistih, ki vzgajajo Njeguše.
Draginja mesa.
V	živo je zadel .predlog poslanca dr. Verstovšeka v draginjskern odseku, da se dovoli kmetom prosto klanje lastne živine in prodaja mesa — mesarje. Dunajska zadruga mesarjev je ob navzočnosti nekaterih provincialnih mesarskih zastopnikov sklenila proti temu oster protest. Res čudni so ti gospodje! Preje so kričali, da je vzrok draginje kmet, ki živino prodaja po previsoki ceni, sedaj pa se protivijo prostemu klanju živine po kmetih. Tu se vidi konjsko kopito. Mesarji naj bi bili raje veseli, da jih kmet reši izgube, ob kateri sedaj delajo, kakor vedno sami zatrjujejo. Iz protesta
mesarjev se pa zrcali tudi, kako prav je imel g. Verstovšek, da je to zahteval in v odseku tudi dosegel popolni uspeh. Živina in prašiči so sedaj padli znatno v ceni, toda gospodje mesarji se za to nič ne 'zmenijo ter prodajajo po starih cenah. Norčujejo se iz kmetov in kupujočega občinstva. Skrajni čas je, da se temu oderuštvu napravi konec.
Kako bodi naše delo ?
Pred devetimi meseci je imela tržiška skupina J. S. Z. samo 28 članov, a sedaj jih je pa že 65. Sto odstotkov več! Tržiško delavstvo je lahko glede na organizacijo mnogim krajem v zgled. Zlasti pa moramo omenjati tovarno A. Globočnika, kjer .so vsi delavci in delovodja organizirani. Prav je tako! Sedaj je le še dolžnost vsakega člana, da poskrbi za nove tovariše, da bode naša skupin še močnejša. Čim več organiziranih
—	tem večji uspehi!
Krvoses kapitalizem.
Dne 7. t. m. se je vnel petrolejni rezer-var v čistilnici »Steana Romana« v Kampini na Rumunskem. Pri tem je našlo smrt 11 delavcev, veliko jih je pa nevarno poškodovanih. Kako grozovita je bila eksplozija, -se vidi iz tega, da so nekega delavca grozno razmesarjeno truplo našli na neki strehi osemnajst metrov visoke in enaindvajset metrov oddaljene hiše. — V premogokopu Primose v Transvalu je vsled silnega potresa podsutih 600 delavcev. O reševanju ni govora, ker se je bati novih potresnih sunkov. V bližini jame stoje tisoči ljudi, ki .so v .skrbi za svojce in prijatelje. Tako plačuje v boju za svoj obstoj delavec z lastnim življenjem tribut velikemu kapitalu. — Stavka tekstilnega delavstva na Češkem je končana. Delavstvo je doseglo zvišanje plač za pet do deset odstotkov.
Trgovina z ogrskimi deklicami
Kakšne množice deklet se leto za letom izpelje iz Ogrske in se jih proda javnim hišam, naj si vsak predstavlja iz tega, da gre samo. iz Budimpešte na leto 5000 do 6000 mladenk. Nekako skladišče ogrskega človeškega blaga je obmejni kraj Novi Sad. Od tam se razpošiljajo- dekleta v Belgrad, Sofijo, Carigrad in zlasti v južno Ameriko. Ogrske kmečke in delavske hčere se puste kot ovce prodajati hišam sramote. Samo minulo leto se je izpeljalo okrog 4000 ogrskih deklet v Belgrad. Osvobodilo se jih je .samo 20. V nekem slučaju je stala osvoboditev več kot 2000 kron. Na Balkanu, kjer se tej trgovini ne stavi nobenih ovir, se'nahaja gotovo črez 25.000 deklic iz Ogrske.
[■jlltltSIlSgtSHdUUUHIlUli]
II H 11 II 11 m m m m m
H
m
1
is
m
H
m
H
A. ZIBERT
-- LJUBLJANA --
PREŠERNOVA ULICA PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZALOGO ČEVLJEV
DOMAČEGA IZDELKA.
[giainaiiiinunaiiBi—BiiiiBi
m
šlo. Mrtvi ne morejo zopet vstati! Ali tako? «
»Naravno.«
»Stopite čisto blizu mene! Čisto zraven! Prav zraven! Zato, da ne bo mogel nihče ničesar čuti.«
Ubogal sem in postavil stol popolnoma v njegovo bližino. Pozval sem ga nato, da haj mi vse pove.
»Umoril sem ga, a ni bil umor; ne, ni J« umor. V silobranu sem postopal. Napa-| (‘l me je, kakor zver, ki skoči na svojo žr-,ev- To je že dolgo. Moj polbrat je bil. So-V|,ažil me je. Čim starejša sva bila, tembolj
je sovražil. Ni imel nobene pravice do Artderleya. Vse je moralo postati moja last.
je vedel. V njem je živela neutešljiva Pohlepnost. Mislil je, da ima le on pravico Posedati to, za kar sem imel zgolj sam pra-lco. V tem sovraštvu sva živela skupaj, -o s° se srečali najini pogledali, so se sre-aii sovražni meči, zadela sta ena ob drugo ‘Ovrazni sili. Kljub temu sva živela skupno v tem zidovju. Dva brata sovražnika.«
ivu Pr?kinil jc sv°j° Povest. S koščenimi lokami je potegnil čez -oči, kakor da si ho-
če poklicati spomin davnih dni. Tako-le je nadaljeval:
»Prišel je strašen dan. Imela sva enega -očeta, a dve materi. Obe sta že umrli. Umrl je tudi oče. Anderleyski dedič sem ostal jaz sam. Ko se je to izvedelo, sem čutil, da počivajo črne oči mojega polbrata na meni. Videl in razumel sem ta pogled. A hotel sem pozabiti nanj; jaz sem bil gospod An-derleya. Moj polbrat jc pa izginil. Nihče ga ni več videl. Samo jaz! Samo jaz! V tisti noči, o kateri moram govoriti.
Zopet je v strahu poslušal, prijel me za roko in me vprašal s hripavim glasom: »Čujte! Ali ničesar ne slišite?«
»Ne! Veter Šumija.«
»Prišlo je. Mesce sem že bil gospod An-derle.va. Na svojega polbrata Davida nisem več mislil. Opolnoči sem šel iz Nordwooda. Korakal sem ravno mimo Vragovega prepada, v katerega še nihče ni šel. Tu mi stopi nekdo na pot. »David!« sem zaklical. »Ob-kradel si me,« je hripavo odgovoril, »vzel ti bom, kar si ti vzel meni.« Pograbil me je in vrgel na tla. Videl sem, ko se je blesketal nad menoj nož. Zbral sem vse svoje moči,
zagrabil njegovo nogo in ga pahnil v prepad. Nož! Ni me mogel več zadeti, ker je že -omahoval v Vragov prepad. Videl sem, ko je padel, čul, kako je kričal, nato sem pa bežal v temno noč in potem pritekel v An-derley. Ne. Ni bil umor! Nisem mogel postopati drugače. Od takrat sem se pa ogibal Vragovega prepada. Njegovega trupla niso dobili v teh petindvajsetih letih. Moralo je že zdavno iztrohniti. Nihče tega ne ve, kakor sam jaz. To je skrivnost mojega življenja, ki sem jo nosil pokopano seboj.«
Še vedno nisem razumel, zakaj me je klical. Slutil sem pa, da se mora- povest nadaljevati. Vprašal sem zato:
»Kaj se je zgodilo potem?«
»Preteklo je petindvajset let. Nič se ni zgodilo! Nič! Mrlič je ležal v prepadu, dokler se ni zopet pojavil.«
Njegova koščena roka je tako trdno stisnila mojo roko, da bi bil radi bolečine najrajši zakričal. Tiho mi je med tem šepetal na uho:
»Mrlič je zapustil Vragov prepad in je prišel k meni. Ne pusti me, in ko mislim, da sem varen pred njim, zopet pride.
(Dalje prih.)
'OSSSSi
HojboljSn, nnlsignrneišg priiiKo zb bedenje!
mr
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnico
resistr. zadrusa z neomejeno zooezo
Mik1aši£eva cestaS
pritličje v lastni hlSl nasproti hotela .Union* zn franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	f	/	Ql	brez
obrestuje	In	/	a	kakega
po	"	/U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki:
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest. V Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbom. in hišni posest, v Ljubljani; pran LeskOVlC, hišni posestnik in blag. .Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
^ottni/eč y£ateri Zeli/o -tUjbrc>_ po ceni in ZTU/TiasljiiMTpotovali na/sv obmefo
cSimonJfi/fnLetetea.
v JEfuCrfjtvu Mbločvorji/ie ulice 20. VtaAours/rui ZZ\yasnila titi/c .te bmpdctčnO.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „SU>venske Straže“!
E
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
]
Sl
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd.
s!
ra / J? A.O
.lC^ J*' / Ljnbljana
X«* A?	Prei1	šk°flj°	19-
Predtiskanje In vezenfe monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
ZZZJI
miTiniiimntiiniTmiiir
Gričar & Iflejač
Ljubljana
Prešernoua ulica St. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotoulfenih oblek za gospode, dečke in otroke.
llDUOSti —
o konfekciji za dame.
rrrrrrm
beta „PRI 10111“ ML Pl. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in RimshB ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin7 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč« steklenica 40 vin., 6 steklenic a kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladin" za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 Škatljlc 2 kroni 50 vin.
Protinikl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic ln trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., K steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica JJ kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Železnate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti«
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
UNION
««
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zasopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bieiu in Genovi.
7°o Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
)MR Jim iležiouiiii
M ilo St 11. Stari Ir« it 4. Prestrmi ulica iU
Popravila se izvršujejo točno in ceno. lacaaaaaacaaaaaataaaaaocicjaaaaaaaaaaaaac > Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
• II V	£
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stcfilfl
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini
JANKO ČESNIK
** ljubljhnh
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.  -----
Edina In na)kra!3a Črta o Hmerlko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dnil
HflVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo Cez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU*.
llfHN JHX m SIN
o Ljubljani. Dunajska cesta St. 17
priporočata suo]o bogato zalogo raznourstnib
voznih koles in šiualnih strojen
Bil za rodbino in obrt. H®
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc
Tisk Katoliške Tiskarne