URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 29. marca 1985	Št.: 9
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MUR SKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
85.	Odlok o davkih občanov občine Gomia Radgona
86.	Odlok o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
87.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1984
88.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1985
89.	Odlok o davkih občanov občine Ljutomer
90.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini G. Radgona
91.	Odlok o komunalnih taksah v občini Ljutomer
92.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer
93,	Sklep o začasnemu ukrepu družbenega varstva v DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije
94.	Odlok o prispevku za požarno varnost, ki ga plačujejo zavezanci iz dohodka iz kmetijske dejavnosti na območju občine Ljutomer v letu 1985
95.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Radenci—Zdraviliški center—Avtocamp
96.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1984
97.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1985
98.	Odlok o davkih občanov občine Murska Sobota
99.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota
100.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območia v občini Murska Sobota za leto 1985	’
101.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1984
102.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica
103.	Odločba o ugotovitvi, da odlok Skupščine občine Ljutomer o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj na območju občine Ljutomer ni v neskladju z ustavo in zakonom
stran 29 VESTNIK, 4. APRILA 1985
85
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41 /81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25/3-1985 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Gornja Radgona
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo v občini Gornja Radgona davke po zakonu o davkih občanov in po tem odloku ter po drugih predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo davke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
L davek od osebnega dohodka delavcev;
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti;
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti;
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo;
1.	Davek od osebnega dohodka
,	4. člen
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 %.
2.	Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
5.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku.
6.	člen
V primeru, ko se dohodek iz kmetijstva ugotavlja po dejanskem dohodku, se iz katastrskega dohodka izloči celotni ali sorazmerni del katastrskega dohodka tistih kmetijskih površin, katerih pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se ugotavlja dejanski dohodek.
7.	člen
Območje občine G. Radgona se uvršča v II. skupino katastrskih občin.
8.	člen
Davek iz kmetijstva negozdnih površin se odmerja od katastrskega dohodka po stopnji 9 %.
9.	člen
Davek iz kmetijstva od gozdnih površin se odmerja od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določen za posek v letu za katero se davek odmerja in se plačuje po stopnji 25 %.
10.	člen
Zavezanci, ki niso sami, ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo dodatno stopnjo davkov iz kmetijstva po dodatni stopnji od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini 15 % in od dohodka od gozda v višini 25 %.
,	11. člen
Davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čitega dohodka se odmetja po proporcionalni stopnji v višini 25 %.
12.	člen
Začasno so oproščeni plačila davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
L	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 8 let;
2	. na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 4 let;
3	.na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	jablane, hruške, češplje in drugi dolgoletni nasadi — za dobo 5 let
b)	za pritlične nasade — za dobo 4 let.
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)	če obsegajo obnovljene površine nad 20 arov,
b)	če so bila vsa dela opravljena skladno s srednjeročnim družbenim pianom občine in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa.
Oprostitev plačila davka iz navedenega člena preneha, če se ugotovi. daje vzgoja in obdelava obnovljene kulture opuščena.
13.	člen
Davke iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din.
Davka kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki so sami in % njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, čf katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
14.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih in drugih proizvodnih planov ter obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom, so upravičeni do olajšave pri davku iz kmetijske dejavnosti.
Podlaga za davčno olajšavo je sklenjena pogodba o družbeno organizirani proizvodnji za tekoče poslovno leto s kmetijsko organizacijo in razmerje med oddanimi količinami kmetijskih proizvodov kmetijski organizaciji in tržno zmogljivostjo kmetije oz. obdelovalnega zemljišča v prejšnjem letu.
15.	člen
Tržno zmogljivost kmetije oziroma obdelovalnega zemljišča se določi tako, da se od produkcijske vrednosti kmetije oziroma obdelovalnega zemljišča, ki je ekvivalent ugotovljenega katastrskega dohodka negozdnih površin izražen v točkah, odšteje 5.000 točk, kar predstavlja samooskrbo zavezanca in njegovih družinskih članov.
16.	člen _
Doseženo razmerje med tržno zmogljivostjo kmetije oziroma obdelovalnega zemljišča in oddanimi kmetijskimi proizvodi se ugotovi na osnovi dejansko oddanih količin pomnoženih s količnikom tržne vrednosti posameznega proizvoda izraženo v kumulativi in tržno zmogljivostjo:
Vsota točk oddanih količin
R ------------------------------x 0.7 x 100 (v %)
Tržna zmogljivost
Razmerje med oddanimi količinami in tržno zmogljivostjo se izraža v odstotkih.
Količniki tržne vrednosti so za posamezne kmetijske proizvode naslednji:
1 kg žitaric znaša.	2,7	točke
1 kg koruze znaša	1,9	točke
1 kg sladkorne pese znaša	0,2	točke
1 kg žive teže goveda znaša	15,2	točke
1 kg žive teže prašiča znaša	9,5	točke
1 1 mleka znaša-	2,5	točke
1 kg grozdja znaša	. 1,5 točke
1 kg živa teža telet (do 120 kg) znaša	25.točk
1 kg vrtnin znaša	0,4 točke
1 kg sadja znaša	0,4 točke
17.	člen
Davčna olajšava se prizna zavezancu pri davku iz kmetijske dejavnosti in je stopnja olajšave enaka doseženemu razmerju iz 16. člena, vendar v skupni višini največ do:
—	70 % odmerjenega davka tistim zavezancem, ki za tekočo poslovno leto sklenejo s kmetijsko organizacijo pogodbo o družbeno organizirani proizvodnji in izpolnjujejo vse obveze izhajajoče iz občinskih setvenih planov in drugih proizvodnih planov,
—	50 % odmerjenega davka tistim zavezancem, ki za tekoče poslovno leto sklenejo s kmetijsko organizacijo pogodbo o družbeno organizirani proizvodnji in delno sprejemajo 'obveze izhajajoče iz občinskih setvenih planov in drugih proizvodnih planov.
18.	člen
Kmetijska organizacija posreduje Upravi za družbene prihodke potrebne podatke za izračun davčne olajšave za posameznega zavezanca najkasneje do 31. 1. tekočega leta za prejšnje leto.
19.	člen
Izračun točk priznanih za samooskrbo in izračun količnikov tržne vrednosti temelji na povprečnem katastrskem dohodku negozdnih površin občine Gornja Radgona na dan 1.1. 1984.
V primeru valorizacije katastrskega dohodka se ustrezno valorizira število odbitnih točk in količniki tržne vrednosti, zakar sc pooblasti Upravo za družbene prihodke.
20.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna olajšava za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna pod pogojem, da višina vloženih sredstev znaša najmanj 50 % povprečnega letnega OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna do višine 80 % od odmerjenega davka.
21.	člen
Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo iz zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje ža dalj kot 1 leto, se prizna davčna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
22.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene se prizna davčna olajšava v višini do 80 % odmerjenega davka za dobo 3 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din.
23.	člen
Zavezancem, ki zemljišča ne. obdelujejo v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, se olajšave ne priznajo.
Seznam zavežancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu.z predpisi o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. 2. v letu, za katero se davek odmerja, upravi za družbene prihodke podatke o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
24.	člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna.olajšava v določeni višini od odmerjenega davka, ki sorazmernp odpade na tako zemljišče in sicer:
—	za zakup nad 1 do 3 leta	30 %
—	za zakup nad 3 do 5 let	50 %
—	za zakup nad 5 do 7 let	-	70%
za zakup nad 7 let	100 %
25.	člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki imajo učence ali študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi, se prizna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad.
Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so.na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju, se prizna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka za vsakega otroka.
26.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna olajšava V višini 80 % za zemljšča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih ter zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno.
27.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se za zemljišča, na katerih se z investicij amizavezanca izvede melioracija, prizna olajšava v višini 100 % za dobo 5 let, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, pa v višini 50 % za dobo trajanja takih postopkov, vendar najdalje za dobo 5 let.
28.	člen
Olajšave iz 26. in 27. člena tega odloka zavezanci uveljavljajo s posebno vlogo, katere obliko predpiše Uprava za družbene prihodke, razen v primerih, ko.podatke posreduje pristojen upravni organ.
29.	člen	x
Skupne olajšave pri odmeri davka iz kmetijstva po tem odloku ne smejo presega ti 80 % odmerj enega davka za tekoče leto", razen v primerih iz 24. in 27. člena tega odloka.
30.	člen
Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s poprečnim količnikom ob valorizaciji ali novemu izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po merilih v SR Sloveniji.
31.	čen
Zavezanci davka od dohodka iz gozda so oproščeni občinskega davka od vrednosti lesa, ki ga uporabijo, pri obnovi ali novogradnji gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš.
Oprostitev se prizna na zahtevo zavezanca, ki jo poda v 15. dneh po uporabi lesa, oz, po sprejemu dovoljenja za posek lesa.
3.	Davek iz dohodka iz gospodarske dejavnosti
32.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (nadaljne besedilo: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
.	23. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:	,
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja ipd.), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
34.	člen
Davek iz gospodarske dejavnosti plačujejo po dejanskem dohodku zavezanci, za katere ni v zakonu o davkih občanov in v tem odloku določeno, da plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. ,
STRAN 31 VESTNIK, 4. APRILA 1988
35.	člen-
Zavezanci davka, ki opravljajo stalni poklic iz gospodarskih dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek po proporcionalni stopnji 32 % od ostanka čistega dohodka.
Zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in so obdavčeni.po dejanskem dohodku, plačujejo davek po stopnji 37 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane, plačujejo davek po stopnji 42 %.
36.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 57. členu Zakona o davkih občanov.
Davek v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi zavezancem. ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje določene z zakonom.
Izjemoma se lahko odmeri davek v pavšalem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
Uprava za družbene prihodke določi konkretnejša merila in pogoje za pavšalno obdavčitev, pri tem pa mora upoštevati dejstva, da naj bodo pavšalno obdavčeni le tisti zavezanci, ki razen pogojev iz prejšnjega odstavka, ne dosegajo širšega obsega poslovanja in za katere se ugotovi, da ugotavljanje doseženega dohodka ne bi bilo smotrno niti ekonomično.
37.	člen
Pavšalni letni znesek davka jz gospodarskih dejavnosti znaša najmanj 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
38.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se zniža davčna osnova za 25 % za dobo največ 5 let.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska do 40 %. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
39.	člen
Za začetek poslovanja se zavezancem, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost, prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka. Odstotek olajšave znaša:
—	za zavezance, ki so pričeli opravljati deficitarno dejavnost za prvo leto poslovanja 100 %, drugo leto 50 % in tretje leto 25 %
—	za zavezance, ki so pričeli opravljati nedeficitame dejavnosti znaša olajšava za prvo leto poslovanja 50 %, drugo leto 25 % in tretje leto 15 %.
Do olajšave za začetek poslovanja niso upravičeni zavezanci, ki opravljajo gostinsko in avtoprevozniško dejavnost.
Do olajšave za začetek poslovanja ni upravičen zavezanec, če je opravljal enako dejavnost v drugi občini ali če prične oziroma nadaljuje z dejavnostjo v istih poslovnih prostorih zavezančev družinski član.
Ce zavezanec dejavnost odjavi pred potekom petih let od začetka koriščenja olajšav, mu davčni upravni organ naknadno odmeri davek brez upoštevanja olajšave.
40.	člen
Zavezancem, ki opravljajo deficitarno dejavnost, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmeijenega davka. Olajšava znaša.40 % za dejavnosti, ki so v odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Gor. Radgona uvrščene v I. kategorijo deficitarnih dejavnosti, 30 % za II. kategorijo in 20 % za III. kategorijo deficitarnih dejavnosti.
41.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega ^prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini do 25 % odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti.
42.	člen
Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmetja, za vsakega takega delavca odmetjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniti v nreteklem letu, zavezancu, obdavčit nemu v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizn_ pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna oljšava. v delovnem razmeiju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerja za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
43.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo. doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odsotni delež izvoza od 5 do 10 %
—	za 10 %. če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 %
—	za 15 %, če znaša odsjotni delež izvoza od 20 do 30 %
—	za 25 %. če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %
—	za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zhdruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, kijih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela.
44.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagradah po kolektivni pogodbi.
45.	člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku,, in ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki-in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva po merilih v SR Sloveniji.
46.	člen
Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz 45. člena tega odloka priznajo davčne olajšave v višini 10 % od odmerjenega davka.
47.	člen
Skupne olajšave davka od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem. da se olajšave za novo sprejete delavce in za začetek poslovanja v to omejitev ne všteva, ----------------------—----------- ----------------- ---
48.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene v višini do 20 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
Izdatki za humanitarne namene se priznajo v izplačani višini.
49.	člen
Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z opravljanjem priložnostnih kmetijskih del, po stopnji 10 %;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za
3
dohodke iz !. in 2. točke 40 %. Od dohodkov, kijih dosežejd občani — člani kmečkih gospodarstev, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 %.
Po stopnji 10 % se plača davek od dohodkov, doseženih pri opravljanju del in storitev za Društvo upokojencev.
Davek po odbitku se ne plača od dohodkov, kijih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna del preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
4.	Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
50.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Davek iz poklicnih dejavnosti) se odmerja po dejanskem dohodku v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od vsakega kosmatega dohodka.
51.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, za katere ni v zakonu o davkih občanov določeno, da plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
52.	člen
Zavezanci davka, ki opravljajo stalen poklic iz poklicnih dejavnosti in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek po proporcionalni stopnji 32 % od ostanka čistega dohodka, razen zavezancev. ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ki plačujejo davek po 10% stopnji od ostanka čistega dohodka.
Zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in so obdavčeni po dejanskem dohodku, plačujejo davek po stopnji 37 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem poklicnih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane, plačujejo davek po stopnji 42 %.
53.	člen
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki sejim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, odmerjeni davek ne more biti manjši od 2% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
i
54.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 40%.
55.	člen
Davek po odbitku se ne plača tudi od dohodkov, kijih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.
56.	člen
Olajšave predpisane za opravljanje gospodarske dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi pri opravljanju poklicnih dejavnosti.
5.	Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
57.	člen
Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se plačuje v naslednji višini:
— za dohodke iz avtorsKtn pravic 32 %,
— za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 %.
58.	člen
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje v naslednji višini:
— za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20 %,
— za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3 %, za dohodke, kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe pa v višini 20 .
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozititvov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah. plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plača davek po stopnji 40 %.
59.	člen
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 56. člena tega odloka, ki ga doseže oseba na katero je prenešena avtorska pravica, se povečajo za 50 %.
60.	člen
, Osnova za davek od dohodkov iz premoženja — od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ah poslovnih prostorov,
garaž ali počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se davek odmeija, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in z,a enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če le-te plačuje lastnik sam.
4.	od plovnih objektov dolžine nad 8 m v pavšalnem letnem znesku davka 20.000 in in po 8.000 din za vsak nadaljni meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovniobjekti stari nad 15.1et.
69.	člen
Od stanovanjskih stavb, za katere se v postopku vrednotenja stavb ugotovi, da ne presegajo vrednosti dvakratnega poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se davek ne plača.
70.	člen
Davka od premoženja se ne plača od premoženja, ki ga lastniki uporabljajo za opravljanje obrtne dejavnosti.
71.	člen
Zavezanec davka od premoženja je dolžan Upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke o vrednosti premoženjskega predmeta, starosti in drugem oz. dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
Nastanek davčne obveznosti, spremembe vrednosti in lastništva mora zavezanec prijaviti v 15 dneh.
8.	Davek na dobitke od iger na srečo.
86
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81) je skupščina občine Gor.. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 3. 1985 sprejela
ODLOK O TURISTIČNI TAKSI NA OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Na območju občine Gornja Radgona se za začasno bivanje turistov in zdraviliških gostov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine.
2.	člen
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračuna in pobere turistična in druga organizacija ali zasebniki, oddajajo prenočišče ne glede na sezono v višini:
	do 31. 12. 1985	od 1. 1. 1986
— v kraju Radenci in G. Radgona za domače goste	25 din dnevno		50 din dnevno
za tuje goste	50 dnevno	90 din dnevno
— v drugih krajih za domače goste	20 dnevno	40 din dnevno
za tuje goste	40 din dnevno	70 din dnevno
— v campingih za domače goste	20 din dnevno	40 din dnevno
za tuje goste	40 din dnevno	70 din dnevno
Zbrano turistično	3. člen takso za pretekli mesec je treba	do 5. v mesecu
odvesti:
—	v letu 1985 8 din od 1. 1. 1986 pa 15 din od dnevne turistične takse po gostu na ustrezen račun SO Gornja Radgona za financiranje na osnovi družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse dogovorjenih skupnih programov,
—	preostali del turistične takse na račun turističnih društev v KS, oziroma KS, kjer ni turističnega društva na območju katere se nahaja turistični objekt.
4.	člen
O razporeditvi zbranih sredstev za finansiranje dogovorjenih skupnih programov odloča Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Gornja Radgona na osnovi predloga, ki ga za vsako leto pripravi izvršni svet v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, turističnimi društvi ter nosilci razvoja turizma v občini za namene po družbenem dogovoru.
5.	člen
Del turistične takse, ki se neposredno odvaja turističnim društvom v krajevni skupnosti oziroma kjer ni turističnega društva se uporablja v skladu z določili družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982—1985 (Ur. list SRS, št. 42/82).
6.	člen
Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajo sobe so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki:
a)	priimek in ime turista oz. potnika
b)	število nočitev
c)	višina plačane takse.
7.	člen
Turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 10. leta starosti,
—	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete,
—	mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih,
. — osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije,
—	vojni in mirodobski vojaški invalidi, delovni invalidi I. kategorije z nad 70- %-no telesno okvaro ter njihovi spremljevalci,
—	vojaki, gojenci vojaških šol in kadeti šol milice, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
—	člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov ali taks ali pa je za njih s posebnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse.
8.	člen
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen	,
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba, če ne obračuna ali če ne odvede oziroma ne odvede pravočasno turistične takse.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna
oseoa pravne osebe, ki je odgovorna za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zasebni gotinec ali oddajalec sob se za prekršek iz prvega odstavka, tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/81).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 423-2 80-03
Datum: 25. 3. 1985
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. ŠRS, št. 39/74 in 7/78) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GOR. RADGONA ZA LETO 1985
1.	člen
S proračunom občine Gornja Radgona- za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 v višini 170.101.000.— din se razporedijo:
— na splošno porabo v občini	164.301.000
— na tekočo proračunsko rezervo	-	800.000
— na odstopljene prihodke	5.000.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3,	. člen	*
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Gornja Radgona.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine Gornja Radgona ali njenega izvršnega sveta nosilcem oz. uporabnikom sredstev drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter pravosdnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1985 zagotavljajo:
— sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti
— sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ
— sredstva za materialne stroške '
— sredstva opreme in amortizacije sredstva za posebne namene
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oz. stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu V organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije^ Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno, in sicer ob polletju in ob zaključku leta: poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1985 v odvisnosti od realizacije programa dela, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka.
Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev ugotovljena po 7. členu tega odloka ne bodo zmanjšala.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1985 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ali začasno zadrži uporabo sredstev za posamezne namene, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine G. Radgona in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.
13.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
14.	čl.en
Prihodke, ki jih ustvarijo iz izplačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom, Uprava za družbene prihodke in Geodetska uprava.
15.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obvezndsti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oz. delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
17.	člen
Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu SO G. Radgona predložiti predračune in finančne načrte za leto 1985 ter zaključne račune za leto 1984 najpozneje do 1. marca 1985. Organi iz 14. člena pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
18.	člen
Organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna v letu 1985, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v odloku o proračunu občine G. Radgona za leto 1985 na postavki,,amortizacija”.
19.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so:
—	občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva za postavke:
.	— občinska konferenca zveze socialistične mladine
—	občinska organizacija zveze borcev NOV
—	občinska organizacija rezervnih vojaških starešin	.	,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; za dejavnost ljudske obrambe,	'
—	izvršni svet skupščine občine; ’a vse ostale dejavnosti, izvzemi sredstva za delo upravnih organov, razporejena na posamezen upravni organ.
20.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov
2.	o uporabi sredstev ,.tekoče proračunske rezerve” občinskega proračuna
3.	o uporabi sredstev rezerve občine G. Radgona do višine 500.000,00 din v posameznem primeru za namene iz 1. do 2. točke 39. čl. zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74)
Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
— za naloge za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine
— za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
21.	člen
' Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem., uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje.
Štev.: 400-6/84-03
Datum: 25. 3. 1985
Predsednik
skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
89
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS. št. 44/82 in 9/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1985 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV OBČINE LJUTOMER
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo v občini Ljutomer davke občanov, ki so po zakonu o davkih občanov dohodek občine.
Občani plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Ž davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Občani plačujejo davke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
11.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
L davek od osebnega dohodka delavcev;
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti;
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
1.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0.35 %.
Občani in zasebne pravne osebe, ki nastopajo kot izplačevalci osebnih dohodkov, so dolžni za vsako izplačilo osebnih dohodkov dostaviti upravi za družbene prihodke v roku 7 dni po izplačilu izvod pismenega obračuna (plačilni seznam).
2.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Katastrske občine na območju občine Ljutomer se uvrstijo v drugo skupino katastrskih občin.
6.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se odmerja po naslednjih proporcionalnih stopnjah:
1.	zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po stopnji 9 % od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, od dohdkov iz gozdov pa po stopnji 26 %;
2.	zavezancem, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po stopnji
29 , od katastrskega dohodka nezgodnih zemljišč, od dohodkov iz gozdov pa po stopnji 56 %;
3.	zavezancem, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, po stopnji 25 % od ostanka čistega dohodka.
7.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1	na katerih se nasadijo novi vinogradi z žlahtno trto po navodilih strokovnih služb — 4 leta;
2	na katerih se nasadijo novi drugi dolgoletni nasadi:
a)	visoka in srednja vzgoja — 8 let.
b)	nizka vzgoja — 5 let.
cl grmičevje — 3 leta.
Oprostitev plačila davka velja samo vprimerih. kadar obnovljena površina presega 15 arov in je nasad zasajen s sadikami, ki so predpisane za Optičen rajon.
Zavezanec uveljavlja davčno oprostitev iz tega člena s pismenim zahtevkom, ki mu mora priložiti dokaz o obnovljeni površini, o izvoru sorte, sorti m količini zasajenih sadik.
8.	člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se ne plačuje:
1.	od lesa odkazanega za drva:
2.	od tistega dela lesa za neposredno lastno uporabo, kije namenjen za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva.
Zavezanci davka iz kmetijstva od dohodka iz gozda so oproščeni davka od vrednosti poseka lesa, če les darujejo v javne namene in oprostitev uveljavljajo z ustreznim dokazilom o darovanih količinah lesa.
9.	člen
Pristojne službe za matične zadeve so dolžne dostaviti upravi za družbene prihodke do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek, podatke o občanih zaradi priznavanja davčnih olajšav po zakonu o davkih občanov.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjski in gospodarskih poslopij v turistične namene, se prizna davčna olajšava v višini 50 % za dobo 3 let, če vložijo za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % od katastrskega dohodka zemljišč, vendar najmanj 80.000 din.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži upravi za družene prihodke občinski upravni organ pristojen za kmetijsko inšpekcijo do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Olajšava se prizna, če so za to izpolnjeni pogoji iz zakona o davkih občanov in ob pogoju, da jo zavezanec uveljavlja po končani letni odmeri, najpozneje pa do konca februarja po preteku leta, v katerem so stroški nastali.
Olajšavo iz tega člena uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo in s podatki o dosedanjih in novo pridobljenih kapacitetah ter dokazili o stroških.
1L	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov obči ne. so upravičeni do davčne olajšave v višini razmerja med oddanimi količinami kmetijskih proizvodov in tržno zmogljivostjo kmetije.
Razmerje med oddanimi količinami kmetijskih proizvodov in tržno zmogljivostjo kmetije se izraža v odstotku po naslednjem obrazcu:
vsota točk oddanih kmetijskih proizvodov R =----- —.	, ,	v । QQ
tržna zmogljivost kmetije
Vrednosti oddanih kmetijskih proizvodov, izražene v točkah, so na-- led nje:
- 70% OD ODMERJENEGA DAVKA IZ KMETIJSTVA TISTIM ZAVEZANCEM. KI IZPOLNJUJEJO SPORAZUMNO DOGOVORJENO TRŽNOST NA OSNOVI KOOPERACIJSKE POGODBE IN ODDAJO TRŽNE VIŠKE PŠENICE IN SLADKORNE PESE?
— 40 % od odmerjenega davka iz kmetijstva tistim zavezancem, ki trajno proizvodno sodelujejo z organizacijo združenih kmetov in izpolnjujejo pogodbene obveznosti.
Organizacija združenih kmetov, s katero zavezanec proizvodno sodeluje, posreduje upravi za družbene prihodke podatke o oddanih količinah kmetijskih proizvodov najkasneje do 15. februarja tekočega leta za prejšnje leto.
13.	člen
Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto se prizna davčna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenih kmetov, organizaciji združenega dela, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava v višini:
— za zakup nad 1 do 3 leta 30 %
— za zakup nad 3 do 5 let 50 %
. — za zakup nad 5 do 7 let 70 %
— za zakup nad 7 let 100 %
od odmerjenega davka, k^orazmerno odpade na tako zemljišče.
14.	člen
Za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, se prizna posebna olajšava v višini 100 % od odmerjenega davka, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa v višini 50 %. Olajšava.se prizna za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ za dobo 5 let.
Zavezanci uveljavljajo olajšavo po tem členu preko za kmetijstvo pristojnega upravnega organa, kije dolžan upravi za družbene prihodke dostaviti seznam lastnikov zemljišč s podatki o katastrski občini, posestnem listu, parcelni številki, kulturi in katastrskem dohodku.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena velja za vsa zemljišča. na katerih so opravljena, so v izvajanju ali so že v postopku melioracijskega dela po načrtih o urejanju in rabi kmetijskih zemljišč, ki jih je sprejela občinska skupščina do uveljavitve tega odloka, oprostitev davka iz kmetijstva za dobo 10 let po opravljenih melioracijskih delih.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in ‘invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka za vsakega otroka.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo in dokazilom za vsako šolsko leto, lahko pa jo uveljavlja najpozneje do 15. februarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad.
17.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dohodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn ali drugih alternativnih energetskih virov se prizna davčna olajšava pod pogojem, da zavezanec letno vloži v gradnjo najmanj sredstva v višini, ki ustreza 50 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna letno v višini 80 % od odmerjenega davka za dobo 5 let. vendar skupna olajšava za vsa leta ne more presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec vloži zahtevekza davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
,	'19. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se Za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi vodnih rezervatov, visokonapetnostnih daljnovodov in drugih naprav zmanjšano ali onemogdčeno, prizna davčna olajšava v višini odstotka, kije sorazmeren zmanjšanim možnostim izkoriščanja in ' ga določi za kmetijske zadeve pristojen občinski upravni organ na vlogo zavezanca.
20.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din ter zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.000 din na družinskega člana.
21.	člen
Skupne olajšave pri davku iz kmetijstva po tem odloku ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka za tekoče leto s tem, da se 100 % olajšave po 2. odstavku 13. in 14. členu v navedeno omejitev ne vštevajo.
22.	člen
Cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, se valorizirajo s poprečnim količnikom ugotovljenim v merilu v SR Slovenijeob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
STRAN 37 VeSTNIK, 4. APRILA 1986
katero mu je bila priznana olajšava, preneha v občini opravljati tako dejavnost, se mu davek naknadno odmeri.
27.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja davčne osnove do 25 % za dobo največ 5 let.
28.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo ter modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska za 30 % za največ 5 let, pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza višini 20% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
29.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarijo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
za 5 %, če zxnaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 %,
za 10	%,	če	znaša odstotni	dčlež izvoza	od 10 do 20 %,
za 15	%,	če	znaša odstotni	delež izvoza	od 20 do 30 %.
za 25	%,	če	znaša odstotni	delež izvoza	od 30. do 50,%,
za 35	%,	če	znaša odstotni	delež izvoza	nad 50 %.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, kijih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
30.	člen
Žavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka.
31.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn ali drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava pod pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj sredstva v višini 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerjeno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 60 % vloženih sredstev.
Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave praviloma z davčno napovedjo za leto, v katerem je sredstva vložil.
32.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % izplačanih nagrad po kolektivni'pogodbi.
33.	člen
Zavezancu davka iz gospodarskih dejavnosti, kije dodatno zaposlil nove delavce, se v lem, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem .razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz tega člena pavšalni letni znesek davka zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
s
34.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, in ki preživljajo mladoletne otroke ali o’troke. ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali ?a delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniša za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od
katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za'zavezance ter vse družinske člane gospodirystva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmeija katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji'iz tega člena priznajo olajšave v višini 10 % od odmerjenega davka.
35.	člen
Skupne olajšave pri davku iz gospodarskih dejavnosti po tem odloku ne smejo presegati 80 % odmeijenega davka s tem, da se olajšava Mr-prteetek-opravijanja dejavnosti nmtajšava"za“dudatno zaposlene delavce v navedeno omejitev ne vštevajo.
36.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku. Se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 % enole*-nega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja. Izdatki za humanitarne namene se priznajo v izplačani višini.
37.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od:
—	vrste dejavnosti in predmeta poslovanja,
—	obsega dela.
—	kraja poslovanja.
—	načina dela (ročno ali strojno) in v tej zve»i od opremljenosti delavnice.
—	delovne sposobnosti zavezanca,
—	vključevanja družinskih članov zavezanca v delovni proces,
—	uporabe dopolnilnega dela drugih,
vse ob primerjavi z obsegom dela in ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
Višina pavšalnega letnega zneska davka ne more biti nižja od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.	‘
38.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov ter glede na konkretne okoliščine poslujejo v slabših pogojih, se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku.
O preuvrstitvi na obdavčenje v pavšalnem letnem znesku odloči uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
39.	člen
Davek v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku) iz gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah;
L od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in ‘podobno, od prodaje srečk m vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 %;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %;	'
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz L in 2. točke 40 %.
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od: dohodkov, kijih dosegajo občani z zbiranjem mleka in pluženjem snega; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne ih duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih zopravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi; od dohodkov, doseženih z ugotavljanjem vrednosti stavb in od dohodkov od storitev za krajevne skupnosti.
Od dohodkov priložnostnih kmetijskih delavcev se plača davek po stopnji iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
Od dohodkov, kijih dosežejo z organiziranim delom na dom u občani — člani kmečkih gospodarstev, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 %.
4.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
40.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, plačujejo davek po stopnji 32 % od ostanka čistega dohodka.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena plačujejo zavezanci, ki opravljajo dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, davek iz poklicnih dejavnosti po stopnji 10 % od ostanka čistega dohodka.
Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica.
Za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe 37. člena . tega odloka, pavšalni letni znesek davka pa ne more biti nižji od 2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti plačujejo zavezanci po stopnji 40 %.
Davek po odbitku se ne plačuje od dohodkov, kijih dosegajo občani prevajalci v gestikovni jezik.
41.	člen
Določbe 26., 32., 33., 34., 35. in 36. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
5.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
42.	člen
Zavezanci, ki se jim odmerja davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
—	od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 32 %,
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5 %.
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 20 %,
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 3 %,
—	od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav, kijih dosegajo tuje fizične in pravne osebe po stopnji 20 %.
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, so povečane za 50 %.
Davek po odbitku od dohodkov, kijih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopnji 6 %.
43.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 % od:
dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, riA> in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov, in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od dohodkov artistov, plesalcev m podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
6.	DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
44.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov za počitek oziroma rekreacijo, stroški vzdrževanja, uporabljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določajo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine in znašajo:
—	za poslovne prostore, garaže 40 %,
—	za stanovanjske hiše 50 %,
—	za prostore za počitek oziroma rekreacijo 40 %.
45.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja doseženih z oddajanjem opremljenih sob se kot stroške upošteva 60 % od doseženega dohodka.
Davek se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob v turistične namene, letno ne presegajo 5 % poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v 9 mesecih preteklega leta.
46.	člen
Zavezancem, ki opremljeno sobo oddajo prek ustreznih organizacij (zveze študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pn odmeri davka pnzna posebna olajšava v višini 30 % od odmeijenega davka.
Davek od dohodka	47. člen iz premoženja in	premoženjskih	pravic se
plačuje po naslednjih stopnjah:			
če znaša davčna osnova	do 50.000 din	15%	stopnja
od 50.000	do 100.000 din	25 %	
od 100.000	do 150.000 din	. 35 %	
od 1 «0.000	do 200.000 din	45 %	
od 200.000	do 300.000 din nad 300.000 din	55 % 65%	
7.	DAVEK OD PREMOŽENJA
48.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže; .
2.	prostore za počitek oziroma rekreacijo;
3.	plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.
49.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81).
50.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij. Kot gospodarsko poslopje za opravljanje kmetijskih dejavnosti se štejejo tudi kletni prostori v vinogradniških hišicah (vinske kleti) in vinogradniške hišice z bivalno površino do 16 m2.
	51. člen	
Davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini:		
L od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:		
osnova		stopnja
	do 1.000.000 din	0,10%
nad 1.000.00	do 2.000,000 din	0,20 %
nad 2.000.000	do 4.000.000 din	0,30 %
nad 4.000.000	do 6.000.000 din	0,45 %
nad 6.000.000	do 8.000.000 din	0.65 %
nad 8.000.000	do 10.000.000 din	0.85 %
nad'10.000.000 din		1,00%;
2. od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:		
osnova		stopnja
	do 1 000.000 din	♦ 0,30%
nad 1.000.000	do 3.000.000 din	0,50 %
nad 3.000.000	do 6.000.000 din	0,80 %
nad 6.000.000	do 10.000.000 din	1,10%
nad 10.000.000 din		1.50%;
3. od poslovnih prostorov:		
'osnova		stopnja
	do 1.000.000 din	0.15%
nad 1.000.000	do 2.000.000 din	0,35%
nad 2.000.000	do 3.000.000 din	0.55 %
nad 3.000.000	do 4.000.000 din	0,75 %
nad 4.000.000	do 5.000.000 din	1.00%
nad 5.000.000 din		1.25 %
STRAN 39 VESTNIK, 4. APRILA 1985
4.	od plovnih objektov dolžine 8 do 9 metrov v pavšalnem letnem znesku davka 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta znaša za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
52.	člen
Zavezanec je upravi za družbene prihodke dolžan dati podatke potrebne za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Zavezancem za davek od premoženja lahko občinska uprava za družbene prihodke predpiše, da vložijo davčno napoved. Obvezno vlagajo, davčno napoved zavezanci za plovne objekte! Obliko in vsebino davčnih napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
8.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%.	■ *
54.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
III.	POBIRANJE DAVKOV
55.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec dokaže:
1.	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od Katerih je obdavčen;
2.	da gre za začasno plačilno nezmožnost, na nastanek katere zavezanec ni mogel vplivati;
3.	da bi bilo z izterjavo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Za čas. ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.
Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko dovoli na posebno vlogo in to samo v tekočem letu, s tem. daje zadnjirok odloženega plačila 1. december tekočega leta.
IV	. POROŠTVO
56.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo enega ali več občanov, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ni bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvena izjava se lahko zahteva od zavezanca po brezuspešnem poskusu prisilne izterjave iz njegovega premoženja in če niso izpolnjeni pogoji za celotni ali delni odpis davčnih obveznosti.
Zavezanec, ki m uje bil izrečen varnostni ukrep odvzema dovoljenja "i opravljanje samostojne dejavnosti za določen čas zaradi izmikanja plačilu odmerjenega davka, mora pred nadaljevanjem poslovanja predložiti dokaze, da je poravnal svoje obveznosti in predložiti poroštveno izjavo za kritje bodočih obveznosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Začasne oprostitve in olajšave dSvka. ki so bile priznane pred uveljavitvijo tega odloka, veljajo do poteka roka do katerega so bile priznane.
58.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
59.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/83. 34/83 in 29/84).
60.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, j porablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb o davku po odbitku iz ‘39., 40.. 42. in 43. člena tega odloka, ki se začnejo uporabljati naslednji dan po objavi
Številka: 422-3/82
Datum: 25/3-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR. 1. r.
90
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83 in 66/83) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25/3-1985 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini G. Radgona
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 19/79, 15/80, 18/81, 8/82, 3/83 in 34/83) se spremenita tarifni št. 2 in št. 3 in sicer:
Tarifna številka 2
Od novih ali rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo, se predpiše poseben občinski davek.
Stopnje davka so različne in so odvisne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo:
15	% , če je vozilo prodano pred potekom 1. leta od nabave
10	%, če je vozilo prodano po poteku 1. leta do 2 let od nabave.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, le-to ugotovi uprave za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača v občini, kjer ima davčni zavezanec stalno bivališče.
Ta davek se ne plačuje, če je ena od pogodbenih strank zavarovalna skupnost.
Tarifna številka 3 se spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
v % od vrednosti
Takse se plačujejo letno v naprej in zapadejo v plačilo v 30 dneh od nastanka taksne obveznosti.
. Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje -pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
7.	člen
Glede izterjatve, zastaranja in plačevanja se uporabljajo določbe zakona o komunalnih taksah.
8.	člen
Komunalne takse so dohodek občinskega proračuna, razen turistične takse, ki se uporablja v skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katere je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 2.000 din do 60.000 din.
«	10. člen
Zavezanci, ki na dan uveljavitve odloka uporabljajo predmete ali storitve, za katere je predpisana taksa v letnem znesku, so dolžni taksno obveznost prijaviti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih taksah v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 1/71 in 17/81), razen-določb tar. št. 4 (turistična taksa), ki se uporabljajo do 1. januarja 1986.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslenji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, razen določb tar. št. 3 (turistična taksa), ki se uporabljajo od 1. januarja 1986 dalje.	»
Številka: 423-1/85
Ljutomer: 25/3-1985
Predsednik	»
skupščine občine Ljutomer
Emil KUHAR, pravnik, 1. r.
TARIFA KOMUNALNIH TAKS
» Tar. št. 1
Za uporabo glasbenega avtomata v javnem lokalu se plača letno 2.000,00 din.
Opomba:
Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija oziroma občan, ki ima v svojem lokalu glasbeni avtomat, ne glede na to ali je lastnik avtomata ali ne.
Tar. št. 2
Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno:
—	za biljard	2.000 din,
—	za avtomatsko kegljiššče za vsako stezo	2.000 din,
—	za druga igralna sredstva po	2.000 din.
Opomba:
Za druga igralna sredstva se štejejo naprave kot šo razni stenski avtomati, namizni nogomet, košarke, marjance in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev.
Tar. št. 3
Za začasno prebivanje na območju občine se plača turistična taksa: — za domače goste dnevno	30 din,
—	za tuje goste dnevno	60 din.
Opomba:
1.	Turistična taksa se plača do 30 dni stalnega bivanja.
2.	Plačila turistične takse so oproščeni:
—	otroci do 7. leta starosti,
—	vojni in delovni invalidi,
—	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol,
—	člani zveze slepih in gluhih Jugoslavije,
—	osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine,
—	osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks,
—	nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci.
3.	50-odstothi popust pri plačilu turistične takse imajo:
—	otroci od 7. do 15. leta starosti..
—	upokojenci in
otroci in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah.
4.	Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine.
Takso obračunavajo in pobirajo turistične in druge organizacije ali zasebniki, ki dajejo prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 4. v mesecu vplačati na ustrezen račun.
Tar. št. 4
Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje in prodajo predmetov se plača dnevno 25 din po kvadratnem metru.
j .
Opomba:
Taksni zavezanec je uporabnik prostora.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa poškodovanih vozil, če se škoda obračuna na osnovi totalne škode. Oprostitev uveljavlja zavezanec z ustreznimi dokazili zavarovalnice.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prqmetni davek po naslednjih stopnjah:
V % od prodajne cene — od naravnega vina, penečega vina, vina tipa
UK, 4. APRILA 1985
Murska Sobota, Št. 44/81, 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25/3-1985 sprejela
SKLEP
O ZAČASNEM UKREPE' DRUŽBENEGA VARSTVA V DO TEHNOSTROJ TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE
I.
Skupščina občine Ljutomer ugotavlja, da so v DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije, Prešernova cesta 40, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 3. točki 619. člena Zakona o združenem delu in so huje oškodovani družbeni interesi po 1. in 3. točki 620. člena Zakona o združenem delu.
II.
Na podlagi ugotovitev navedenih v L točki tega sklepa, izreka skupščina, občine Ljutomer za dobo enega leta naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
1.	odstavi se individualni poslovodni organ;
2.	razpusti se delavski svet, komisija za delovna razmerja in disciplinska komisija temeljne organizacije;
vse pravice, obveznosti in odgovornosti teh organov se prenesejo na začasni organ;
3.	za začasni individualni organ se imenuje STELCL Stanko, ing. strojništva, ki v času ukrepa družbenega varstva izvršuje vse pravice, obveznosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, delavskega sveta, komisije za delovna razmerja in disciplinske komisije, ki jih imajo po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije. Prav tako je dolžan, da najtesneje sodeluje s predsednikom začasnega kolegijskega organa DO Tehnostroj.
III.
V skladu S samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije se pred iztekom začasnega individualnega organa razpišejo dela in naloge poslovodnega organa temeljne organizacije in opravijo volitve za novi delavski svet ter disciplinsko komisijo.
IV.
Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepa družbenega varstva po tem sklepu, trpi TOZD proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije.
V.
Žbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata izvršni svet, da spremlja in tromesečno obvešča zbora skupščine o izvajanju sprejetih ukrepov družbenega varstva.
i
VI.
Začasni individualni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
VIL
Ta sklep začne veljati s 1/4-1985,, objavi pa se v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
. VIII.
Ta sklep je v skladu s 633. členom Zakon o* združenem delu, dokončen. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sindikat imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo za presojo' zakonitosti tega sklepa na Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 01-1/85
Datum: 25/3-1985
Predsednik
skupščine občine
Emil KUHAR, 1. r.
2.	člen
O uporabi sredstev zbranih po tem odloku odloča skupščina Skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljutomer v skladu s finančnim načrtom in programom dela.
3.	člen
Glede obračunavanja, postopka za odmero in pobiranje prispevka se uporabljajo predpisi o davkih in prispevkih občanov.
4.	člen
. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 22-1/85-1
Datum: 25/3-1985
k
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
95
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 41/81), 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. L SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 3. odst. 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 3. 1985 sprejela
ODLOK O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA RADENCI — ZDRAVILIŠKI CENTER — AVTOCAMP
1.	člen
Zazidalni načrt Radenci — zdraviliški center — avtocamp, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote pod št. 24/82 v decembru 1982, zajema zemljišča južno od Boračevskega potoka in ga sklepajo naslednje mere:
— severna meja poteka po severnih parcelnih mejah parcel št. 187/1, 1619/1 do zapadne parcelne meje pare. št. 485/1 in nato proti jugu po zapadnih in južnih parcelnih mejah parcel št. 485/1, 484, 483, 482, 481, 480, 479, 478, 477, 476, 475, 474, 473, 472, 471, 470, 469, 468 in 467/2 do stičišča, s severno parcelno mejo pare. št. 379 od tu pa poteka proti zapadu po severnih parcelnih mejah pare. št. 379 in 242 do vzhodne parcelne meje pare. št. 218/2 in nato po tej meji proti severu in po vzhodnih pare, mejah pare. št. 214/2, 206/4, 206/1, 206/3, 204/3, 200, 199, 194, od tu pa po jugovzhodni in južni meji pare., št. 187/4 do stičišča z južno pare. štev. 1619/1 ter po njej do stičišča s.pare, st. 1618 nato pa proti severu po tej meji do izhodiščne točke.
Znotraj teh meja so namenske izrabe prostora posebej opredeljene v grafični prilogi.
2.	člen
Namembnost je opredeljena s programskim in tehničnim delom zazidalnega načrta v tekstualni in grafični obliki.
Na teh, območju je dovoljena gradnja za potrebe turističnogostinske dejavnosti OZD Radenska.
3.	člen
Pred gradnjo objektov je potrebno zgraditi komunalno opremo ter zgraditi obrambni nasip Mure.
4.	člen
Za gradnjo objektov na tem območju je potrebno v skladu z Zakonom o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) izdelati lokacijsko dokumentacijo ter pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije sta programski in tehnični del zazidalnega načrta ter grafični in tekstualni obliki, ki sta se-•stavni del tega odloka in stalno na vpogled pri Oddelku za urbanizem, 'gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 350-1/83-10'
Datum: 25. 3. 1985
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
96
Na podlagi 35.' člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja
Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota štev. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 25/3-1985 sprejela
ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1984, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer.
STRAN 38 VESTNIK, 4. APRILA 1985
močju občine Ljutomer znašajo 15 % gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kv m stanovanjske površine v. družbeni gradnji in znaša:
— na območju mesta Ljutomer 0,70 %, kar znaša 279,13 din po kv. m,
— na ostalih območjih v občini 0,60 %, kar znaša 239,25 din po kv. m.
•
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1984 (Uradne objave, štev. 17/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 351-1/76-1
Datum: 25/3-1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
Emil KUHAR, pravnik, 1. r.
98
Na podlagi 6., 11. in 14. čl. zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82 in 9/85) in 167. člena Statuta občine"Murska Sobota (Uradne objave, št. 12780 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela	y
ODLOK o davkih občanov občine Murska Sobota
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini Murska „ Sobota se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu o davkih občanov dohodek občine.
Občani občine Murska Sobota plačujejo davke po določbah zakona o davkih .občanov in po določbah tega odloka.
•
11.	VRSTE DAVKOV
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1)	davek od osebnega dohodka delavcev
2)	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3)	davek pd dohodka iz gospodarskih dejavnosti
■ 4) davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5)	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih i/, oljšav
6)	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7)	davek od premoženja
8)	davek na dobitke od iger na srečo
III.	D čVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek od osebnega dohodka plačujejo zavezanci po stopnji 0,35 %.
IV. DAVI K OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Osnova za davek iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu davek iz kmetijstva) je katastrski dohodek ali dejanski dohodek.
5.	člen
Davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin se plača po naslednjih stopnjah:
1)	za 11. a skupino katastrskih občin	9 %
2)	za II. b skupino katastrskih občin	8 %
3)	za III. skupino katastrskih občin	5 %
Davek iz kmetijstva od gozdnih površin se plačuje od vrednosti lesa, ki je določen za posek po stopnji 26 %.
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo še poseben davek in sicer od katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji 20 % ter dohodkov iz gozdov po stopnji 30 %.
6.	člen
Območje občine se razdeli na dve skupini katastrskih občin in sicer v skupino 11. in 111. Skupina 11. ima podskupino 11. a in II. b.
V podskupino II. a spadajo naslednje k. o.:
Bakovci. Beltinci. Beznovci, Bogojina. Borejci, Bratonci, Brezovci. Cankova. Čemelavci, Domajinci. Dokležovje, Filovci, Gančani, Gederovci. Gorica. Gornji Črnci, Gradišče. Ivanjci, Ižakovci, Korovci Krajna. Krog. Kupšinci. Lemerje. Lipa, Lipovci, Lukačevci, Markišav-ci. Martjanci. Melinci. Mlajtinci, Moravci, Murska Sobota, Murski črnci. Murski Petrovci. Nemčavci, Noršinci, Petanjci, Polana, Prede-novci. Puconci. Puževci. Rakičan. Rankovci, Satahovci, Sebeborci Skakovči, Sodišinci. Strukovci, Salarhenci, Tešanovci (razen naselje Suhi vrh). Tišina. Topolovci. Tropovci. Vanča vas, Veščica in Zenkov-ci.
V	podskupino II. b spadajo naslednje katastrske občine:
Adrijanci. Andrejci. Berkovci. Bodonci, Bokrači, Čikečka vas. Dankovci. Dolina. Doljni Slaveči. Domanjševci, Fikšinci, Fokovci, Gerlmci. Gornji Petrovci. Gornji Slaveči, Hodoš, Ivanovci, Ivanjševci, Jurij. Kančevci. Kramarovci. Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Lončarovci. Lucova. Mačkovci, Markovci, Moščanci, Motovilci, Motvarjevci. Nuskova. Pečarovci. Pertoča, Peskovci, Pordašinci. Poznanovci. Prosečka vas. Prosenjakovci, Radovci, Ratkovci, Roga-šovci. Ropoča. Prosečka vas, Prosenjakovci, Radovci, Ratkovci, Rogašovci. Ropoča, Selo, Središče, Stanjevci, Šalovci, Šulinci, Vadarci, Veneča, Večeslavci. Vučja gomila ter naselje Suhi vrh iz katastrske občine Tešanovci.
V	If L skupino spadajo naslednje katastrske občine:
Boreča. Budinci, Bukovnica, Čepinci, Dolenci, Dolič, Grad,. Kuzma. Kovačevci, Kukeč, Kuštanovci, Martinje, Matjaševci, Nerad-novci. Ocinje. Otovci, Panovci, Trdkova, Vidonci, Zenavlje, Serdica, Košarovci. Sotina in Krašči.
7.	člen
Davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka-čistega dohpdka se odmerja po proporcionalni stopnji v višini 25%.
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1)	ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let;
2)	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno sorto, za dobo 4 let
3)	na katerih še zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 5 let;	'
Zemljišča iz tega člena se oproste davka iz kmetijstva, če se novi nasadi zasadijo na površini nad 10 arov in če organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, da so dela bila opravljena strokovno in skladno z programom srednjeročnega razvoja občine.
Začasna oprostitev velja le za zavezance, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete. $
9.	člen
N a ožjem obmejnem območju, ki je nad povprečno prizadeto zaradi škode, ki jo povzroče velika divjad (jelen, damjak, divji prašič) določi IS s sklepom parcele, od katerrih davčni zavezanec ne plačuje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti.
10.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva od osebnega dohodka iz gozda so oproščeni občinskega davka od vrednosti lesa, katerega darujejo v javne namene. Oprostitev se uveljavlja s potrdilom o količini podarjenega lesa.
11.	člen
Zaradi priznanja davčne olajšave ob odmeri, morajo krajevni uradi do 15. februarja dostaviti Upravi za družbene prihodke potrebne podatke za dela nezmožne družinske člane.
12.	člen
» Davek iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišče ne presega 2.050,00 din.
Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov ''iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.000,00 din na družinskega člana.
13.	člen
zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, preureditev stanovanjskih in gspodarskih prostorov v turistične namene in za šolanje otrok, se priznajo naslednje olajšave:
j)	Zavezance., ki vlagajo sredstva v novogradnjo oziroma preureditev gospodarskih poslopij za blagovno proizvodnjo živine se zniža davek za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 5 let.
Olajšavo po tej točki lahko uveljavi zavezanec, če zgradi hlev za najmanj 10 glav velike živine, svinjak za najmanj 30 svinj ali zgradbo s potrebnimi napravami za vzrejo piščancev s kapaciteto najmanj 15.000 kom, letno.
2)	Zavezanci davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se
oprostijo davka iz kmetijstva v višini 50 % za’ vsako leto odmetjenega davka za dobo 3 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80 % od vloženih sredstev.
Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene nemene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000.— din.
3)	Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v kateri od srednjih šol usmerjenega izobraževanja oziroma na višjih in visokih 'šolah se prizna posebna olajšava od odmerjenega davka, ki znaša letno 10 % ža vsakega otroka.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imamo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka.
Olajšava se prizna samo za čas, kot je za posamezno vrsto šofe oziroma fakultete določeno za redno dokončanje šolanja, najdalj pa do 26. leta starosti otroka.
Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, kiji mora priložiti ustrezno potrdilo o. šolanju oziroma delovni praksi, do konca februarja tistega leta, za katero uveljavlja olajšavo.
14.	člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo kmetijskih strojev ali opreme, katerih posamična vrednost znaša najmanj 6 povprečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji oziroma skupna vrednost vloženih sredstev v koledarskem letu presega 12 mesečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SRS Se davek zniža za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 3 let.
Pravico do olajšave po 1. odstavku tega člena ima zavezanec, ki nabavi nove stroje ali opremo od trgovske mreže OZD ali iz uvoza.
Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če skupno vložena sredstva presegajo znesek ki je naveden v 1. odstavku tega člena.
Pri uvozu strojev in opreme se upošteva nabavna vrednost na podlagi carinske deklaracije.
V kolikor zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava odtuji sred stva oziroma opremo je dolžan to prijaviti Upravi za družbene prihodke v 15. dneh po odtujitvi. Tem zavezancem priznane olajšave za otujene stroje oziroma opremo preneha veljati že v letu odtujitve.
Za istovrstne stroje in opremo lahko zavezanec ponovno uveljavi olajšavo šele po preteku 5 let od poteka prejšnje olajšave.
Zahtevek za priznanje olajšave po tem členu in 1. ter 2. točki 14. člena morajo zavezanci vložiti najpozneje do konca februarja za vlaganja v preteklem letu. Ce zahtevek ni vložen v navedenem roku se olajšava prizna šele od 1 .januarja naslednjega leta, za preteklo leto pa se 'olajšava ne prizna.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in druge alternativne vire se prizna davčna olajšava. Olajšava se prizna, pod pogojem, da zavezanec vloži v gradno male hidroelektrarne najmanj znesek, ki ustreza 50 % zneska povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša .letno 50% od odmerjenega davka iz kmetijstva, s tem, da skupni znesek olajšave ne more presegati 80 % vloženih sredstev.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbenoorga-nizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznost setvenih planov in obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom se prizna davčna olajšava v višini do 70 % odmerjenega davka za tekoče leto, na osnovi podatkov iz preteklega leta.
Višina olajšave je odvisna od razmerja med prodanimi lastnimi pridelki in tržno zmogljivostjo kmetije.
17.	člen
Tržno zmogljivost kmetije določi organ za družbene prihodke v točkah tako, da katastrski dohodek od ornih in travniških površin po stanju 31. 12. preteklega leta zmanjša za zmnožek, ki ga dobi, če število prijavljenih družinskih'članov pomnoži s 400.
18.	člen
Doseženo razmerje do zmogljivosti določi organ za družbene prihodke na osnovi zahtevka o davčni olajšavi v kateri davčni zavezanec prijavi realiziran obseg pogodbe o tržni proizvodnji in odkupu kmetijskih pridelkov.
Davčni organ obračuna realizacijo tržne proizvodnje in dokup iz prejšnjega člena v točkah, po katerem da:
št. točk 1 kg pšenice	4,5
1 kg rži	5,4
1 kg koruze	2,25
1 kg krompirja	0,45
1 kg pese	0,45
1	kg vrtnin	0,45
STRAN 37 VESTNIK. 4. APRILA 1MK
I kg goveda v živi leži	18
1 1 mleka	3.6
1 kg prašiča v živi	teži	11.25
I kg pesnih rezancev	1,35
1	kg soje	9
1 kg oljnih tropin	5.85
STRAN 36 VESTNIK, 4. APRILA 1986
29.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 57. čl. zakona o davkih občanov.
Izjemoma se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih m ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
Uprava za družbene prihodke skupaj z obrtnim združenjem občine določi konkretnejša merila in pogoje za pavšalno obdavčitev zavezancem iz prejšnjega odstavka, pri tem pa mora upoštevati dejstva, da naj bodo pavšalno obdavčeni le tisti zavezanci, ki ne dosegajo širšega obsega poslovanja in za katere se ugotovi, da ugotavljanje doseženega dohodka ne bi bilo smotrno niti ekonomično,
30.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka je odvisna od obsega poslovanja lokacije obratovalnice, starosti in delovne sposobnosti zavezanca ter drugih okoliščin, ki vplivajo na možnost doseganja dohodka
31.	člen
Pavšalni letni znesek davka znaša najmanj 5 enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavce,v v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od vrste dejavnosti in predmeta poslovanja, obsega, načina, pogojev in kraja poslovanja, delovne sposobnosti zavezanca in drugih okoliščin, ki vplivajo na doseganje dohodka.
32.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi zavezancem. ki opravljajo prevoz oseb (avtotaxi). razen prevoze pseb s kombibusi. če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom..
33.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se zniža davčna osnova do 25 % za dobo največ 5 let.
Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganje, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, se zniža davčna osnova dodatno do 25 % za dobo do 5 let.
Dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati bodo določene s posebnim odlokom.
' Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v ■ obliki znižanja pavšalnega letnega zneska 30 % za dobo 3 let. Daljšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
34.	člen
Zavezancem, ki so na novo pričeli z gospodarsko dejavnostjo, razen gostincev, avtoprevoznikov in avtotaksistov ter zavzencem. ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna oljšava z odstotnimi znižanjem odmerjenega davka: — za prvo leto opravljanja dejavnosti	100	%
—	za drugo leto opravljanja dejavnosti	50	%
—	za tretje leto opravljanja dejavnosti	25	o
Davčne olajšave iž prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se. da je zavezanec na novo pričel opravljati gospodarsko dejavnost.-čimprej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali ne nadaljuje gospodarsko dejavnost v poslovnem prostoru, ki bi ga prevzel od zakonca ali drugega družinskega člana.
Olajšava po tem členu pripada zavezancu, če bo opravljal gospodarsko dejavnost v občini najmanj pet let. Če zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti pred potekom petih let. se mu priznana olajšava davka ponovno predpiše.
35.	člen
Zavezancem davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
— kolarstvo, kovaštvo, sodarstvo. čevljarstvo, popravilo gospodinjske opreme. RTV mehanika, mizarstvo, kleparstvo, krojaštvo. šiviljstvo, popravilo kmetijske mehanizacije, sedlarstvo in lončarstvo 30%.
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dej. ost vrvarstvo pa 20 %.
36.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost m dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna
olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
37.	člen
Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega'takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 pox prečnega enotnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezancu, obdavčenem v pavšalnem letnem znesku, kije dodatno zaposlil novega delavca, se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna oljašava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem raz-meiju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki ie sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
38.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev odmerjeni davek zniža:
—	'za 5 %. če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 %
—	za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 %
—	za 15 %. če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %
—	za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % do 50 %
—	za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
39.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
40.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna do 30 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za dobo 3 let.
Zahtevek za priznanje olajšave se vloži skupaj z davčno napovedjo.
41.	člen	J
Zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v SR Sloveniji.
42.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšava pod pogoji navedenimi v 41. čl. tega odloka v višini 10 %.
43.	člen
Skupne olajšave od 33. čl. do 42. čl. tega odloka v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka.
44.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se olajšave ne priznajo.
45.	člen
Zavezancem, obdavčenem po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20% enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
46.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (dvek po odbitku) se plačuje:
1)	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od
prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 %;
2)	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s orodaio izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %;
3)	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke 40 %;
Od dohodkov, doseženih z zbiranjem in prevozom mleka, pluženjem snega, z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete, če obravliaio ročno delo preko OŽD; od dohodkov doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev krajevnim skupnostim, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu krajevnim skupnostim; od dohodkov doseženih ž zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določene z zveznimi in republiškimi predpisi, se davek po odbitku ne plača.
Od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih krajevnih skupnosti, se davek po odbitku zniža za 50 %.
VI; DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
47.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 %:
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena plačujejo zavezanci davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena po stopnji 10 %.
Zavezanci za'davek iz poklicnih dejavnosti, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica plačujejo davek po stopnji 37 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem poklicnih dejavnosti pa plačujejo davek po stopnji 42 %.
48.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku ne sme biti manjši od 2 % povprečnega čistega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
49.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po stopnji
50.	člen
Davek po odbitku se ne plača od dohodkov, ki jih dosegajo prevajalci za gestikovni jezik.
VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
51.	člen
Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po,dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se plačuje v naslednji višini:
— za dohodke iz avtorskih pravic	32 %,
— za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav	5 %.
52.	člen
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje v naslednji višini:
— za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20 %
— za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3 %, za dohodke kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe pa v višini 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plača davek po stopnji 40 %.
53.	člen
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 51. in 52. člena tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, se poveča za 50 %.
STRAN « VESTNIIT
STRAN 34 VESTNIK, 4. APRILA 1985
Vlil. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
54.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, kijih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
— za stanovanjske prostore	50 %
— za poslovne prostore, garaže in prostore, ki se v^sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih	, 40 %
55.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se kot stroške upošteva 60 % doseženega dohodka.
56.	člen
Davek se ne plačuje, če dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic od oddajanja opremljenih sob letno ne presegajo 3 % poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
57.	člen
J) za poslovne prostore
Osnova	do 1.000.000 din	Stopnja 0.15 %
nad 1.000.000	do 2.000.000 din	0.35 %
nad 2.000.000	do 3.000.000 din	0.55 %
nad 3.000.000	do 4.000.000 din	0.75 %
nad 4.000.000	do 5.000.000 din	1.00 %
f	nad 5.000.000 din	1.25 %
4)	Plovni objekti	1
Davek od plovnih objektov se določi v pavšalnem letnem znesku in znaša za plovne objekte nad 8 do 9 m dolžine 20.000 din in pa 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %.
Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
62.	let
Zavezanec davka od premoženja je dolžan Upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke o vrednosti premoženjskega predmeta. starosti in drugo, oz. dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše uprava za družbene pridphodke občine.
Nastanek davčne obveznosti, spremembe vrednosti in lastništva mora zavezanec prijaviti v 15 dneh.
X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
63.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje od vsakega posameznega dobitka po stopnji 15 %.
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plača, če posamezni dobitek ne presega 10.000 din.
XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV
x 64. člen
Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva obdavčenih po katastrskem dohodku in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti napoved za odmero davka najpor' zneje do 31. januarja.
65.	člrn
Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
1)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
2)	da gre za začasno plačilno nesposobnost zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali drugih podobnih razlogov:
3)	da bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga .ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih članov.
Odlok plačila davka se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev. obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas. ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze.
XI	I..POROŠTVO
66.	člen
'Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti zavezanca.
Poroštveno izjavo sme uprava za družbene prihodke zahtevati, ko ugotovi, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
Če je bil izrečen varstveni ukrep odvzema dovoljenja za določen čas pred nadaljevanjem poslovanja mora zavezanec predložiti dokazila. daje poravnal zaostale obveznosti in predložiti poroštveno izjavo za kritje določil obveznosti.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/83. 34/83. 6/84 in 1/85).
68.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 422-7/85
Murska Sobota, dne 28. 3. 1985
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVATI, r.
99
Na podlagi 1. čl. zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 66/83 in 71/84) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini
Murska Sobota
1.	člen
V prvem odstavku 7. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 10/77, 25/77, 15/81, 8/82, 5/83 in 34/83) se črtajo besede ,,opravljajo obratne storitve in”.
2.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota se za tarifno številko 1 doda naslednje besedilo:
«
..OPOMBA:
1.	Davčna osnova je kupnina, navedena v pogodbi, če ta ustreza prometni vrednosti. Ce ta ne ustreza prometni vrednosti je davčna osnova ocenjena prometna vrednost vozila.
2.	Davčni zavezanec je prodajalec vozila. Davek je prihodek tiste občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
3.	Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa poškodovanih vozil, če se škoda obračuna na osnovi totalne škode. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov zavarovalnice, ki dokazujejo nastanek totalne škode.
3.	člen
Dosedanje besedilo tarifne številke 2 se črta, novo pa glasi:
,,Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
— od naravnega vina, penečega vina in vinsko
1.	člen
Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno in poprečno stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za območje občine Murska Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota.
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota iz leta 1984 kot osnovna elementa za izračun valorizirano vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v letu 1985 znašata:
—	poprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine znaša 48.083,00 din,
—	poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa znašajo 12 % gradbene vrednosti zgradbe, oziroma objekta, od tega 8 % za naprave kolektivne rabe in 4 % za naprave individualne rabe.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki seje oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske poVršine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta Murska Sobota I %,
—	na območjih izven mesta Murska Sobota, ki se urejajo z zazidalnimi načrti oziroma urbanističnimi načrti (Rakičan, Bakovci, Ro-gašovci—Jurij, Krog, Satahovci, Čemelavci—Veščica, Kupšinci, Polana, Markišavci, Nemčavci, Martjanci, Noršinci, Moravci, Beltinci) 0,8 odstotka in
—	na vseh ostalih območjih občine Murska Sobota 0,6 odstotka.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota za leto 1984 (Ur. objave pomurskih občin, št. 13/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 464-1/85-4
M. Sobota, dne 28. 3. 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
101
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 160. in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Murska Sobota za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Murska Sobota.
STRAN 33 VESTNIK, 4. APRILA 1985
Za presežek po 11. členu družbenega dogovora v znesku 1.381.000.-, din se poveča obseg dogovorjene splošne porabe v letu 1985!
Presežek na računu rezervnega sklada občine Murska Sobota v višini 6.730.182,80 dinarjev se prenese kot prihodek istega sklada v naslednje leto.
4.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev za leto 1984 sta sestavni del posebnega dela odloka — proračunske bilance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-8/84-2
M. Sobota, 28. marca 1985
Predsednik
Skupščine občine Murske Sobota
Martin HORVAT 1. r.
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica dne 21.04.1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica: Aženski vrh, Lastomerci, Lomanoše, Plitvički vrh, Spodnja Ščavnica, Zagajski vrh za obdobje 5 let od 01. 06. 1985 do 01. 06. 1990, ki bo znašal:
— 2 % od netto OD zaposlenih,
— 10 % od katastrskega dohodka,
— 2 % od netto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka.
— 2 % od pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov,
— 10 % od odmerjenega obč. davka od postranskih poklicev,
— 2 % od pokojnin,
— 6.000.- din letno na zaposlenega v tujini.
Svet krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica je pristojen, da vsako leto določi novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
Zbrani samoprispevek bo uporabljen za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
„ZA”	„PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če ne soglaša z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu št. 51910-842-008-8467 in se bodo koristila za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma. O tem s posebnim seznamom pismeno obvestiti krajevno skupnost.
9.	člen
Stroški v zvezi z izvedbo referenduma se pokrijejo iz finančnih sredstev krajevne skupnosti..
10.	člen
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica, ki o tem vsako leto poroča na zborih občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Sp. Ščavnica, 20. 03. 1985
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Milan Erdela, 1. r.
STRAN 32 VESTNIK, 4. APRILA 1985
103
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Ljutomer o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj na območju občine Ljutomer na seji dne 14. 3. 1985
odločilo:
Ustavno sodišče ugotavlja, da odlok. Skupščine občine Ljutomer o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava Ljutomer in Murska Sobota, št. 15/79) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Temeljna organizacija združenega dela Hotel Jeruzalem, Ljutomer v sestavi Zdravilišča ,,Radenska” je s predlogom začela postopek za oceno, ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega odloka. V 1. členu odloka je določeno, da organizacije združenega dela in druge organizacije ter občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ne smejo točiti in prodajati alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj, v 2. členu pa je določeno, da ta prepoved ne velja ob nedeljah in državnih praznikih ter na javnih zabavnih prireditvah in tudi ne za gostinske obrate, če točijo ali prodajajo alkoholne pijače svojim gostom, ko pri njih prenočujejo. V 4. členu odloka je kršitev odloka opredeljena kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, ki jo isti člen predpisuje v določenih razponih za posamezne kategorije storilcev.
Predlagateljica meni, da je z omenjeno prepovedjo deino omejeno opravljanje njene dejavnosti in da jo odlok postavlja v neenakopraven položaj v odnosu dohodka. To naj bi bilo v neskladju z ustavo, ki zagotavlja vsem organizacijam na enotnem jugoslovanskem trgu enakopraven položaj in enake pogoje zi opravljanje dejavnosti.
V 321. členu ustave SR Slovenije je določeno, da Skupščina SR Slovenije ureja z zakonom med drugim tudi področje gostinstva in področje javne varnosti. V 186. členu ustave pa je določeno, da delovni ljudje in občani v občini uresničujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, pri čemer med drugim zagotavljajo v občini tudi javni red in mir.
V skladu s temi ustavnimi določbami je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73), zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74). V 5. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir je predpisano, da smejo organizacije in občani, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, točiti alkoholne pijače samo v poslovnem času, ki ga določi občinska skupščina, in da mora le-ta pri ureditvi tega vprašanja upoštevati stanje javnega reda in mira na svojem območju. Zakon torej izrecno nalaga občinski|skupščini dolžnost, da ob upoštevanju stanja javnega reda in miru na svojem območju predpiše poslovni čas, v katerem smejo gostinski obrati točiti alkoholne pijače, kar
vključuje tudi njeno pristojnost, da delno ali do določene ure znotraj poslovnega časa, ki je določen za opravljanje gostinske dejavnosti. Kršitev take prepovedi ali omejitve se šteje za prekršek, za katerega lahko občinska skupščina predpiše v skladu s 3. in 7. členom zakona o prekrških določene sankcije. Po 7. členu zakona o prekrških je prekršek z zakonom ali drugim predpisom določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana sankcija za prekršek, po 3. členu tega zakona pa se prekrški določijo tudi z občinskim odlokom, in sicer za kršitve predpisov, ki jih izda občinska skupščina.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je občinska skupščina izdala iz-podbijalni odlok v skladu s pooblastili in v okviru pristojnosti, ki jih določata zakon o prekrških in zakon o prekrških zoper javni red in mir, in da izpodbijani odlok ni v neskladju z zakonom in tudi ne z ustavo SR Slovenije. Zato je v sladu s 25. členom zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Štev.: U I 97/84-5
Datum: 14. 3. 1985
Predsednik Jože Pavličič 1. r.