NASLEDSTVO ŠTAJERSKE »VOJVODSKF « DELAVNICE IZ BRUCKA OB MURI V SV. LOVRENCU V DRAGOMERU Tanja Zimnierniann, M ti neben Poslikava ladje podružnične cerkve sv. Lovrenca v Dragomeru pri Brezovici pomeni pomemben prispevek k podobi stenskega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem.1 Opozarja, da sc jc internacionalni gotski slog na slovenskem ozemlju izoblikoval ob še bolj kompleksnih pobudah, kakor je bilo do sedaj znano. Kaže nam štajersko komponento, ki je poleg furlanskih delavnic in koroško obarvanega slikarstva kot tretja ustvarjalna sila prispevala k izoblikovanju domače tradicije. Štajerski vpliv se v tem primeru ne omejuje le na osamljen import brez odmeva, kakor to velja za poslikavo Marijine kapele v Celju iz ok. 142(1-30. Freske v Dragomeru nekoliko zakasnelo posredujejo slogovne težnje »mehkega« sloga iz kroga t. i. »vojvodske« delavnice v Hrutrku ob Muri (Bruck a. d. Mur) in njegove okolice na avstrijskem Štajerskem v slovensko poznogotsko slikarstvo. Njihov odmev pa je v rustifidrani ohliki zaznati v delavnici Mojstra bohinjskega prezbiterija. Prizori Pohoda in poklona sv, treh kraljev (si. 7) ter Kristusovega pasijo-na (si. 1, 2, 4, 9, 12), ki se razprostirajo po stenah ladje dragomerske cerkve, so delo delavnice, kjer je mogoče razlikovati več različno usposobljenih rok.' Pivi, šibkejši, lahko skoraj v celoti pripišemo Pohod in poklon kraljev 1 V KLS /: Zahodni t/f/ Slovenije, Ljubljana 1%S, p. 450 beremo, da je bila cerkev sv Lovrenca, ki stoji vrh Cerkvenega nad Drago inerom, pre graj ena v lotih i ¡441.1-L H4 3 Prvotno je m stala cerkev sv. Miklavia, posvefišisa leta 1631. Freske, odkrite lesa 1979. ki j ili lahko postavimo v trideseta le I a 15 stoletja, dokazujejo, da cerkev v jedru izvira vsaj iz 15. stoletja. - Doslej sla bili objavljeni le dve sličici - detajl Kristusa na Kronanju s trnovo krono in Herod z ženo Herndiado ob oknu - v okviru članka Izidorja Mole ta, Poskus analize tehnologije goltih fresk (t). Votstvo spomemkiv, XXVI. )9i!4. p, 90 f.s3. 25), p. 93 (si. 26) kol delo neznanega srednjeveškega slikarja. Fotografije J. Gorjupii za Zavod repni) like Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine rt. 19"9 ne kažejo končnega slanja po odkrilju fresk, tcmvci v fazi odkrivanja. Zalo se na tem mestu zahvaljujem družinama Čuden in Kocbck, ki sta me opozorili na dragoceno poslikavo v svojem kraju, me seznanili s potekom odkrivanja in opozorili na ogroženost ier liiird propadanje tresk zaradi vhige in svetlobe, Še posebej se zahvaljujem ing. Marjanu Kocbeku /a barvne fotografije fresk. 67 (si 7) ter nekatere preprostejše figure na drugih prizorih, Po obraznem tipu in slogovnih značilnostih prepoznamo Mojstra bohinjskega prezbiterija. Drugemu, kvalitetnejšemu slikarju pa pripadajo v celo!i Kronanje s trnovo krono (si. 1). Obešeni Judež (si. 2) in bolj dinamične ligurc na ostalih ¡jn-zorih pasijona.3 Njegovo izhodišče najdemo v štajerskem internacionalnem gotskem slogu konca 14. in prvih dveh desetletij stoletja, obarvanem s češkimi in francoskimi elementi prek dunajskega posredništva, ki ga zastopajo stenske slikarije v Brucku in njegovi okolici. Te navezujejo na slikana okna t. i. »vojvodike« delavnice, razširjene konec 14. in v začetku 15. stoletja prek pretežnega dela habsburške dežele, od Spodnje Avstrije in Štajerske do Koroške in Tirolske.'* Tej obsežni delavnici s serijsko produkcijo, a kljub temu visoke kvalitete in obrtne spretnosti, je Eva Fr odi-Kraft pripisala skupino vhražnega slikarstva s pričetkoni ob koncu 14, stoletja na Dunaju v vojvodski oz, Jerneje vi kapeli cerkve sv. Štefana in koru cerkve Maria am Gestade." Delavnica so jo razširila po Spodnjem Avstrijskem z oknom z gradu v Wiener Neustadtu, vitraži dvome kapele v Ebreichsdorfu in Freisitiske kapele v Kloster neubu t-gu. Zajela pa je tudi Štajersko / vitraži župnijsko cerkve St Erhard m der Breitenau in segla četo na Koroško s slikanimi okni samostanske cerkve v Vetrinju (Viktring). Pripisuje se ji še vrsta vitražev, katerih provenienee danes ni več mogoče ugutoviti. Delavnica je v začetku 15. stoletja žc imela lokalne posnemovalce, npr. v Gratweinu in Leobnu na Štajerskem. ŠTAJERSKA »VOJVODSKA* DELAVNICA IZ BRUCKA OB MUKI Štajerske stenske slikarije v Brucku ob Muri in njegovi okolici so visoke kvalitete in v precejšnji meri navezujejo na spomenike vitražnega slikarstva. V 1 Freske omenja Ida Maèek Kranju, Mojster bohinjsku^a prezhilerija in siaiko-badeško- prileika skupina, v: Gotika v Sloveniji, Ljubljana 1995, razstavni katalog, p. 2ii5. Sode- lavec je prj tem Ott: enjeu kol pomočnik in naslednik Mojstra bohinjskega prezbileri j a 4 l'ernûn »vojvodska* delavnica i Herzogswerksintt} je v več pogledih problematičen. Že Kvii Frodi-Kraft : Dit mittelalterlichen Glasgemälde in Wien, Corpus vilrtamin metlii (teil, Österreich I: Wien, Graz-Wicq^iKolfi 1%2, (od lud citirano Frodl-Krafl 14f>2). p p XXV-XX1V je poudarila, da pojem, ki g j je Fraitü Kieslinptr izpeljal i/ kip;irslva. ni enopomenski in natančneje določen, Kaže sieer ozko zvezo delavnice; s Habsburžani in naroČila visokega socialnega itùja, pri čemer pa ne gre v vsakem dvornem naročilu iskati tudi dvorne delavnice. Gerhard Schmidt. Bildende Kunst: Malerei und Plastik. Die Zeitdtr frühen Habsburger, razstavni kalnlug, Wiener Neustadl 1979, p. N9, govori o dveh različnih »vojvodskih« delavnicah, eni, ki je v šestdesetih letih 14. sioletja ustvarila rudolftnsko arhitekturno plastiko, jii drugi, kiji piipuda v i traîna produkcija zadnje četrti ne 14. stoletja. Od tod se je termin prenesti na stensko slikarstvo v Unieku ob Muri in njegovi okolici, ki kaže vzore in izhodišče v vil raznem slikarstvu, i-" rod I-Kraft I9&2, p. XXV. id.: Dit miuetaticrtuhru GUxsxemäUU in Nitéerosterreich i Aibrecitisbern ttm! IQosipneuburg, Corpus vitreantm m fil» aevi, Österreich II Niederôster-rirh, J. Teil, Wien-Köln-Graz 1971 p XXXVI l. ÖH literaturi st jih je zato prav tako oprijel naziv «vnjvodskev delavnice.Na začetek sodi ena najpomembnejših avstrijskih stenskih poslikav lega obdobja, nastala ok. 1395-1400, Ahačevo mučeništvo ali MučeniStvo desettisočerih Armencev na gori Ararat na južni (si. II, 13) ter Pohod, pravzaprav Srečanje in Poklon sv, treh kraljev na severni steni ladje nekdanje m morilske cerkve v Brucku. Ok. 1400-1410 sledijo Križanje na zunanji strani slavoločne stene podružnične cerkve sv. Ulrika v Utschu (si. 3, 5, 14) ter Poklon sv. treh kraljev in sv. Dionizij na vzhodni zunanjščini pTczbiterija župnijske ccrkve sv. Dionizija (St, Dionyscn) pri Brucku (fragmenti sneti iti shranjeni v Mestnem muzeju v Leohnu). Do pred kratkim zadnje znano delo re skupine je bila freska Poslednje sodbe na notranji strani slavoločne stene v podružnični ccr-kvi sv. Ruprehta (St, Ruprecht) pri Brucku, nastala ob posvetitvi kora 1415. Ob novem odkritju Pohoda in pok I ima sv. treh kraljev v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v dolini reke Mutz iz 1420-1430, pa je postalo jasno, da je delavnica s svežimi močmi delovala še naprej.7 Prek dinastičnih zvez se je razširila celo na Južno Tirolsko s poslikavo podružnične cerkve sv. Jurija v Sceni (St Georg in Schenna), nastale že konec 14. stoletja.^ Prvi je na zgled za slog posli kave minoritske cerkve v Brucku v dunajski »vojvodski« delavnici opozoril Waller Frodl.^ To zvezo je utemeljeval z Leopoldom lil Habsburškim. Mlajši vojvoda se je po delitvi dežele med brata leta 1379 in prestavitvi dela rezidence v Gradec (Graz), pa do svoje smrti leta 1386 pogosto zadrževal v tem kraju. Prav tako bi poslikava lahko nastala po naročilu visokega plemstva i/, vojvodskega kroga, kot npr. družine grofov Momfort, ki so imeli v minoritski ccrkvi svojo grobnico in bili donatorji starejše, ok. 1370-1380 nastale poslikave Marijinega oznanjenja v prezbiteri-ju izpod čopiča nekega potujočega tirolskega mojstra. Zaradi čeških elementov, ki kažejo Slogovne značilnosti dveh obdobij, poslikave križnega hodnika v Emausu v Pragi in Vcncljeve biblije, je poslikavo v minoritski cerkvi datiral ok, 13S5 in jo razdelil med dva mojstra - glavnega, starejšega in bolj konven-cionalnega, ki tesneje navezuje na češke vzore (sv. Ahac, stari kralj na Poho- fl Frodl-Kraft 1%2, pp. XXXI, XXXII; Walter Frudl: MittelaUertickt Wandmalerei in Österreich Originale, Kopien, Dokumeniatwrit razstavni katalog, Widd 1970, pp. IL7, UK. 121-133; F, Kjrenv. E Lifsch«-Harth, U. Gcherbsuer, Steiermark, OZKD, XXI11/3-4, 1969: Miticlnlterlktie WjBndmal«^: Funde 1^59-1969, pp. 176-17Sr Skupno delo ril ulični h avtorjev, Entdeckungen und Restaurierungen mi t tela I ter I idler Wandgemälde, OZKD, XIT/4,1hmisches i n der sibirischen Trewn tomalerei, ÖZKD, V. 1951. pp 99-112. 69 du) in mlajšega, temperamentnejšega, z osebnim ekspresivnim slugom {mu-čcnci, mlajši kralj na Pohodu), Heribert Hutter je zaradi slogovne oddaljenosti od čeških vzorov prestavil datacijo za deset let kasneje, ok. 1395.*" Iii ko je postal razuniljivejši nastanek sorodnih, de lavinsko odvisnih fresk v Kuprcchtovi cerkvi 1415, Ulrich Oclierbauei seje natančneje lotil Utemeljitve dunajskega Značaja slikarij.11 Naslonil sc je na zbrane arhivske vire Karla Octtmgcrja, ki poroča o LeopuLdovem »pietor duois« Heinrichti Stemseherju. Ta je 1379 prodal svojo posest na Dunaju in sledil mlajšemu vojvodi v Gradec.*- Tako je bila možnost o delitvi dunajske delavnice aLi vsaj prihodu kakšnega dunajskega mojstra na Štajersko podkrepljena še z arhivskimi viri, »Vojvodski« značaj lega slikarstva je videl v plešoči drži in lebdenju vitkih figur, manieriranosti izraza obrazov z visoko v loku potegnjenimi obrvmi in naprej pomaknjenimi bradami, modelaciji s pretanjenimi potezami čopiča in izvrstnem koloriiu z drznimi vijoličastimi, zelenimi, modrimi in rjavimi toni. Podobne manieris-tične pojave je opažal v dunajskem kiparstvu šestdesetih let 14. stoletja. Pri tem ni mislil na neposredno odvisnost, temveč na določen »vojvodski«, dvorni značaj delavnic, ki so prehajale z enega potomca habsburške družine na drugega. Eva Frodl-Kraft, kije ležišče svoje raziskave usmerila na vit razno slikarstvo, je orisala visoko kvaliteten, a sčasoma vse bolj eklektičen značaj delavnice.11 Štajerskim slikarijam je pridružila posli kavo sv. Jurija v Sceni tn tako povezala obe Leopoldov i deželi. Tirolsko in Stajeisko. Lin is t Bacher je v štajerskem vitražnem slikarstvu ugotovil uporabo istih predlog kakor v dunajskem miniaturnem slikarstvu Ralionala Durand i in tako šc dodatno podkrepil zvezo Štajerske z Dunajem.14 Opozoril je, da so tesne zveze z Dunajem obstajale že sredi 14. stoletja, ko so nastali vi t razi v koru romarske eer-kve v Strassenglu. Slogovnega značaja »vojvodske« delavnice pa ni izpeljeval zgolj iz češkega, temveč tudi iiankoflamskega slikarstva tretje če I rt ine 14. stoletja. Kljub vsem podobnostim z dunajskim vitražnim slikarstvom freske v iirueku in njegovi okolici težko označili za »dvorne« ali h vojvodske«. Ta na začetku nedvomno izjemno kvalitetna dela, ki so sprejela dunajske pobude, 10 Heribert Hut ter: Italienische Einfkissi auf die Wundmalen in Österreich im H. Jahrhundert, Wien 195S, doktorska disertacija, pp. 1(16-10«. 11 Ulrich Ocln;rbauer, Die Kreuzigung von Uiseh: Zur Hinordnung ctiit.s gülisdien Wandgemäldes, Jahrbuch dei Kunsthiftoriichen Institutes der Universität t ¡raz, 2, 1 Vfift/ 67, pp. 94-102 Karl OettBger.Wicnei Hofmaler um 1360-80- 7ur Enisielumg des ersten deutschen Porträis, Zeitschrift für Kunstwissenschaft, VI, i 952, pp. 137-154. 13 FmdlKrail t%2, p. XXXL 14 Ernst Bacher: Die mittelalterlichen Glasxeiniildc in der Steiermark, 1. Ted; Graz und Staßengel, Corpus vttcranun tnedii aevi: Österreich II: Steiermark, /. Teil, Wien-Köln" (Jraz IS>79, pp. XXXV11-XXXIX 70 nc pa tudi umirjenega irt uglajenega dvornega značaja, pripadajo drugemu temperamentu. Njihov »dvorni« značaj gre tako razumeti predvsem kot pripadnost internacionalni gotiki okoli leta 1400, saj njihova drastičnost, eks-presivnost in pripOVednOSt gotovo niso ustrezali dvornemu miljtiju. Prej gre za obsežno lokalno delavnico pod dunajskimi vpiivi ali pa morda za dunajsko lokalno nasledstvo, ki kaže vitraiemu slikarstvu sorodno ruliniranost in omogoča ponavljanje že preizkušenih formul. Šleviki ohranjenih spomenikov, ki so nastali v kratkem časovnem razmiku, in način dela, govorita za številne mojstre z dolgotrajnim nasledstvom, Na Štajerskem je mogoče zasledovati razvoj delavnice in njenega nasledstva, ki se naslanja na različne vzore. Konec 14. stoletja kaže ta visoko kvalitetna delavnica poznavanje tako češkega kakor tudi francoskega slikarstva, češka nota odmeva predvsem v obraznem tipu poganskega kralja na Mučeništvu desettisočcrth, francoska pa pri starem kralju na Pohodu, v samem motivu njihovega srečanja in prav-Ijično učinkujoči, hriboviti skalnati krajini, izza katere prihaja spremstvo. Pn prelomu stoletja jo nadomesti mlajša, markantnejša, s Številnimi manie-rizmi in prefinjenimi per spe krivičnimi sredstvi, n. pr, v oblikovanju nimhov na Poklonu kraljev v sv. Dioniziju in okvirne obrobe Križanja v Utschu (s!. 14). Figure zaživijo v notranji napetosti. Opaziti je večjo ploskovitost in do skrajnosti prignano ruliniranost kot posledico prilagoditve risbe množični produkciji. Večje spremembe doživi delavnica v drugem desetletju 15. stoletja v sv. Ruprehtu, Opaziti je spajanje štajerskih z italijanskimi, tirolskimi elementi. ki se kažejo v profilu arhangela Mihaela, oblikovanju arhitekture nebeških vrat, modno oblečenih ženskih figurah, ki stopajo v Leviatanovo žrelo, in temnejšem toniranju obrazov. Prvotne delavniškc značilnosti se pošto p tun a izgubljajo. Delavnica kaže »utrujenost«, neinovativnost, izgubo ma-nieriranosii in notranje napetosti figur ter sodelovanje šibkejših pomočnikov. Prizor se izgubi v prebogati pripovednost i in nadrobnostih. Draperija prične otrdevati iti opaziti je zametke »torbasrih« gub, npr. na prsih pri Kristusu v Bptandorli, Marijinem kronanju in rokavu Janeza Krstnika na Poslednji sodbi. Narašča zanimanje za poglabljanje prostora s pomočjo arhitekturnega amhicnta, ki kaže odvisnost od trečentističnih vzorov. S svojim itaiijanizira-jočim značajem se freske približujejo posli kavi sv. Jurija v Sceni s konca 14. stoletja, katere slogovna usmeritev spaja poznotrečent i stične tirolske elemente (San Vigilio al Vlrgolo}16 s štajerskimi (L'tsch. St. Dyonisen). V tem konglomeratu prevladuje tirolska nota v oblikovanju arhitekturnega ambien-la. dekorativni členitvi in figuraliki do take mere, da gre poslikavo prej pripi- 1:1 Nit francoski mol i v S ribanja sv. treh kraljev v m reji i beljaški delavnici je opozoril Jü na Kotier. Janez Möller, Dil s Treffen der heiligen tire i Könige - ein verkannte* Thema der gotischen Wandmalerei der östlichen Alpenlönder. Carinthia I. 169, 1979, pp. 111-141. |fi Rastru» 1971, p. 21G, 71 sati tirolskemu mojstru, ki jc uporabljat Štajerski; predloge iz »vojvodske« delavnice^ Končno pa bi lahko v delavnici žc konec i 4. stoletja prišlo do razcepa in odhoda enega dela v bližino rezidence v Merami, kjer se jc prilagodila tamkajšnjemu poznotreCentisličnemu slikarstvu. Na Tirolskem se je sorodna. a kvalitetnejša spojitev poznolrečentističncga arhitekturnega a m hi cula in izrazito češko obarvane figurahke obdržala še v prvi tretjini 15. stoletja s poslikavii pokopaliike kapele v Rifianu (Riffian), ki jo je podpisal in datiral uck mojster Venfieslav (VVenclaus} 1415.17 Spoj čeških in italijanskih form kaže tesno povezanost Tirolske s Srednjo Evropo. Italijani/irajoce elemente v sv. Ruprehtu pa hi si potemtakem lahko razložili s stiki štajerske delavnice s tirolsko. Novo stopnjo v razvoju in pomemben preobrat prinese poslikava cerkve sv. Lovrenca v dolini reke Miirz 1L420-143U. V plastičnem oblikovanju služabnikov in konj, njihovi postavitvi poševno v prostor ali z zadnjo stranjo proti gledalcu, prekrivanju figur, modni uglajenosti, bogati arhitekturi in komponiranju v geometrične skupine se poslikava približuje iea-lizmu Mojstra votivne table iz St. Lambrechta. le da se v sv. Lovrencu okrepijo plastični elementi pozne internacionalne gotike,1* Odmev delavniških predlog ali pa vsaj slog časa tega prostora je najti tudi v Štajerskem kiparstvu na izjemno kvalitetnem Os wa Ido ve m dopisnem relikviariju iz okolice Leobna ok, 1411(1-14111 (si. £>), ki je videti kakor kopija centurija na Križanju v Ulschu (si. 5).11 Slikarstvo sorodne dunajsko-štajer-ske usmeritve odmeva na Slovenskem še v rotundi sv. Nikolaja v Selu v Prek-murju ok. 14(1(1-142!). Pri bolj štajersko obarvanem mojstru pasijonskegu cikla od dveh. ki sta izvedla poslikavo, je Denes Radocsay opazil v oblikovanju pričesk in obraznih črtali poznavanje fresk v minoritski ccrkvi v lirucku (sl. 10).20 V to skupino jc Janez Hofler uvrstit še domnevno kasneje preslikano poslikavo Po k Ion a kraljev v prezhiteriju opatijske cerkve v Celju, ki naj bi nastala po gotski prezidavi kom 1379.21 Ob novoodkritih freskah v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v dolini reke Miirz iz J420-14311. kjer so prav tako naslikani masivni konji in človeške figure s poznavanjem italijanskih pozno trečentisfičnili pridobitev, pa jili lahko prej postavimo v prvo tretjino 15. stoletja. Kako dolgotrajna je bila ta slikarska tradicija, bomo videli na drago- !7 Ravni» 1971, pp. 316, 247 1!t Lane 1993, p. 8, at. 109, 110 19 Karl Garza mil i-Tli um lac k: MineSaheHichc Plastik in Sh-irnniirk, lir.i/ ty4l, p. 53, sl. 65. -u Denes Radocsay; WtuulgemSlde im mittelaUcriichen Ungam, liud.i jju;,i 1977, p p, 28, 164-157. sl. 77. -1 Janez Hotter. Stciermark und Osteuropa zwischen i ta lien and Boh men: Kunstgeoi-rap- hisehes ZUf Malerci des spaten 14. Jahrhunderts, Internationale Gol'tk m MilteteurOpa, Kunsthtstorischts Jahtbttch Unit, 24. Graz 1990, Hrsg. Gntz Pot hat. Driuiite Wagner, pp. 127-174 Dm je upodobljen Pokkra kraljev in ne Pohod vsi irije kraljevi konji so namreč lire z jezdecev - je pi^a opozorila Marjeta Kambič v okviru Se nedokončane diplomske naloge o ikonografiji pohoda in poklona sv. trdi kraljev. 72 merski posli kavi. ki navezuje na izročijo delavnice v Brucku in okolici. Opaziti je neposreden naslon na Štajerske vzore hrez posredništva in ožjih delav-niških zvez s posli kavam a v Prekmurju in Celju. SLIKARSKI CIKEL V JJRAGOMERU Poslikava se prične na severni steni ladje, kjer se prek večjega dela površine razprostira Pohod in pokJon sv. treh kraljev. Levo stoji stolpasla arhitektura oran ž no rjave barve z dvojnim, nelogičnim ostrešjem, ki ga podpirajo ponekod napačno postavljene konzolc. Skozi polkrožni okenski odprtini gledata kralj Herod in njegova žena Herodiada (si. 7). Poglabljanje prostora kaže nepravilno razumevanje »perspektivičnosti«. Ploskve so r a lilo senčene, ne pa tudi arhitekturni členi, kot strešni korci, zohčasti zidec, konzole in ločni venec, ki so podani zgolj z risarskimi sredstvi ter služijo !e kot omamentalna aplikacija. Tudi pri obeh figurah so v ospredju risarska sredstva - omamen-talno izrisana krona in obrazne poteze z jajčastimi, dvojno obrobljenimi očmi, polkrožnimi obrvmi ter nos s poudarjenim nosnim krilom. Ohranjeni so tudi različni deli sprevoda, ki se vije iz imaginarnega ozadja s skupino vojakov s prapotjem, ki ga krasi polmesec z zvezdo. Odeti so v običajno nošo poznega 14. in 15. stoletja - koničaste čelade, tunike z vzporednimi, plastično poudarjenimi gubami in visokimi ovratniki, ki pokrivajo spodnji del obraza. Pred njimi jezdi bradati belo I a si starec na belcu, ki je frontalno obrnjen proti gledalcu. Sprevod se pomika v desne z brkatim najmlajšim kraljem na rjavcu, odetim v ogrinjalo z rombastim vzorcem brez kakršnihkoli poskusov plastičnega podajanja. V ozadju je videli fragment črnske figure, običajne na pohodih od tretje četrtine 14, stoletja dalje. Motiv ne sega niti v ikonografskih niti v oblikovalnih ambicijah prek 14. stoletja. Globinsko učinkovanje jc minimalno, saj je sprevod podan brez krajinske kulise, figure pa so večinoma v tnčetrtinski postavitvi in nespretno senčene. Le njihova nagnete nos t in frontaina postavitev starca na belcu kažejo na 15. stoletje, Motiv slovesa od Heroda je podan v izrazito štajerski varianti druge polovice 14. stoletja, kjer se pojavi najprej v Elizabetini cerkvi v Obcrzeinngu sredi 14. stoletja, nato pa v tretji četrtini slolelja se v sv. Ceciliji pri Murauu (St, Cacilien ob Murau) in Marii Pfarr na SaEzburŠkem pod štajerskimi vplivi.2* Ta zasnova odmeva šc v prvi četrtini 15. stoletja, n. pr. v sv. Egidiju v Zweinitzu na Koroškem in sv. Petru na Kammersbergu na Štajerskem, vendar žt; obogatena z bogato krajinsko veduto.^ Značilna jc tudi Ulrich Ochcrbaucr, Der Freskenzyklus in der Knappenkirche zu Obiiztiring, ÖZKD, XI, l'J57, pp. ft2-i)'J. Margarethe Wniernigg, Fitskcnfujjd in der Fiäialkirchc Sl, Ruprecht in Wdspriach und Wandmalereien im Cber der Pfarrkirche in Maria Pfarr im Lungau, ÖZKD, H, WS, pp. 25-37. -3 Karl Oarrarolli-Thurnlack, Der Maler des Konigs<:ui>es in Zweiniti und seine Werke in der heutigen Obersteiermark, Festschrift W. Sas-Zuloziecky zum M). Geburtstag, Graz t'W. pp. J| Janez Höfler: Die gotische: Milte rti Vi ¡luchs. I. Hand. Neues aus Alt-Vllluch, J 8, V i liai1 h 1901, pp. 50-52. Uršul ïi Ni Igen, The Epiphnniy and the Eucharistie motivs in médiéval Epiphanie scènes,/trt Bulletin, X1.1X/4, December )97ù, pp. 311-316. 74 raj navzol z navojem prek komolca. Na klopi poleg njega sedi šc drugi apos-ti>l brez nimba, naslikan v profilu z velikim, rahlo privihanim nosom in štrleč n brado (sL 9)- Ker sedi figura v spodnji vrsti, odsotnost nimba se ne pomeni, da je upodobljen Juda Iškarijut, V »grafičnem« oblikovanju las, ki padajo v štrenah na ramena, in »češko« učinkujočem obraznem tipu, se figura približuje mučencem na južni steni iadje v minoritski cerkvi v Bi ucku na prizoru Mučeništva de se t tisočerih (si. 11) in spodnji vrsti apostolov na Zadnji večerji v Sclu (si, 10). Sključena drža in gestika okrajšano upodobljenih rok ter oblikovanje prstov se ujema s sv. Petrom pred nebeškimi vrati v sv, Ruprehru. Figura izraža preveč notranje energije in dinamike, da bi jo lahko pripisali Mojstru bohinjskega prezbiterija. Prav tako pri njem nikoli kasneje ne srečujemo profil ne postavitve figur in svobodnejše pričeske. Nedvomno pa kaže drago merski apostol smer, ki jc bila bohinjskemu mojstru za izhodišče. ludi ikonogratski tip Zadnje večerje prihaja po vsej verjetnost v/ štajerskega umetnostnega prostora, saj je sorodna predloga služila tudi štajersko obarvanemu mojsLru na pasijonskem ciklu rotunde v Selu. Posebno lepo plastično z odtenki je oblikovana okrogla skleda z ribami sredi mize, ki učinkuje kot pravo tihožitje. Na mizi so stali še drugi predmeti, od katerih je mogoče razbrati le steklenico z vinom. Cikel se je nadaljeval na južni steni nasproti Zadnje večerje v smeri od koia proti vhodu z neo h ranjen i m prizorom, kjer jc razbrati le še posvetilni križ. 'Ib mesto je bilo najverjetneje namenjeno Judeževemu poljuhu. Sledi manj kvaliteten prizor Zaslišanja Kristusa pred PiJatum, od katerega se je ohranil le na prestolu sedeč Pilal, oblečen v tuniko do kolen in s prekrižani mi nogami, l udi tu motiv ne presega dosežkov 14. stoletja, Prestol se nerodno poglablja, saj stranice svojevoljno in brez usklajenega sistema uhajajo v globino. Oblikovanje, ki sledi italijanski trečentistični shemi, preneseni v severni slikarski jezik, močno spominja na nebeška vrata v sv. Ruprehtu. Naslednji, le v obrisih ohranjeni pasijonski prizor Bičanja kaže Kristusa, oblečenega v ledveno opasico, ki sloji rokami privezan ob stebru s podstavkom Levo in desno stojita biriča, ki jima je odmerjen nekoliko globlji prostor. Figuri ga ne znata izrabili in tako nemočno lebdita v zraku. Sledi najkvalitetnejši tn najbolje ohranjen prizor Kronanja s trnovo krono (si. 1, 4), ki se odvija v skatlasto poglobljenem pmstoiu z ravnim stropom. Prvotno so ga zapirale tri stranico stene s podolgovatimi, po I k rožnim i okenskimi odprtinami, zgoraj obrobljene z ločnim vencem, Zaradi kasneje dozidanega pilasira se je ohranil le še eden od prvotno dveh biričev. Ta polaga v razgibani drži s palico trnovo krono na glavo sedečega Kristusa, Njegovo nagnjeno obličje obdaja pričeska s poudarjeno risbo posameznih pramenov, ki padajo na prsi. Podolgovat obraz z visoko izbočeno krivuljo obrvi in spodaj senčeno partijo, poševno postavljenimi očmi s poudarjenimi veka mi in dolgim ravnini nosom ima najhližjo paralelo pri ccnturiju v cerkvi sv. Ulrika v Utschu (si. 3, 5) ter nekoliko bolj oddaljeni pri Mariji z detetom v 75 sv. Pioniziju in Kristusu kralju na Marijinem kronanju v sv, Ruprehtu, Okrogel binčev obraz, ki sc brez jasnega prehuda nadaljuje v vral, pa je soroden obrazu opazovalca pod križem v Ulschu, pokritim s potlačenim, visečim pokrivalom (si. 3), Način premikanja, oblikovanja nog in oblačila, ki se v krilnem delu ud pasu navzdol razpira, je identičen kakor pri cen[uri|ii in Židu z napisnim trakom v Utschu, Neroden obrat, lebdenje figure in nelogična drža rok. ki se jim ne posreči prijeli LuJi druge palice, uhajajoče za biričevim hrbtom, kažejo na nespretno posnemanje kvalitetne predloge. Že pri mojstru v Utsehu opazimo pomankljivost plastičnega in globinskega podajanja pii Židu i napisnim trakom, ki upira eno rokov bok, dragoraerski mojstei pa je v len: pogledu se bolj nespreten. ludi s;ini;i predloga prihaja verjetno iz »vujvodske« delavnice. Sorodna je uporabljena na Kronanju s trnovo krono v Marii a ni Gestade na Dunaju, le da jc tam figura biiiča v identični drži obrnjena s hrbtom proti gledalcu, V primerjavi s Štajerskimi freskami se v Drago ni eru izgubi ostrina in manitirtrana nervoznost ter omili notranja napetost in temperament, kar laiiko opazimo že na poslikavi v sv. Ruprehtu. Tudi v iršem gubanju draperije, »lestaitem« nabiranju v pasu pri hiriču, »mokrem« lepljenju pri tleh in »torbastem* oblikovanju ob Kristusovem vznožju se kažejo znamenja poznega »mehkega« sloga in njegovega zamiranja ok. 1430-1435. Ni pa Se znamenj novega »realizma« v obrazih, ki ga je na Štajersko zanesel z Dunaja ok. 143!I Mojster votivne table i/. Si. Lambrechts. Njegova obsežna delavnica z lokalnim nasledstvom se je do okoli 1440 že uveljavila na Štajerskem. Podoben način olrdevanja draperije kakor v Dragomeru srečujemo proii lelu 1440 npr. na 18. oknu z Marijinim oznanjenjem vTamswegu na križišču Štajerske, Koroške in SalzburSks, kjer so sc starejši štajerski elementi že spojili z novimi, ki kažejo poznavanje Mojstra sankilambrechtske vutivne table,2" Tudi za oblikovanje š kal I as tega prostora najdemo povsem identično ozadje na slikanih oknih dvorne kapele v G raffe-neggu na Spodnjem Avstrijskem iz ok, 14411 na prizorih Oljske gore. Kronanja s trnovo krono in Nošenja križa,- Ta je v tem času že stereotipen rekvizit, saj se je razvil že v drugi polovici 14. stoletja. Številne slogovne elemente, ki se v Dragomeru šele nakazujejo, prevzame v popreproščem obliki Mojster bohinjskega prezbilerija v Janezovi cerkvi ok, leta 1440. Ohrani za ta čas im konservativne cevaste gube. poživljene tu in tam / ušescera, skledasto ali »torbasto« guhn Koliko elementov »mehkega« sloga drugega desetletja 15, stoletja ohranja bohtnjski mojster, lahko vidimo ob primerjavi apostolov v Bohinju in velikega duhovna skrajno desno v Utschu [si. 3), Marije zaščitnice s plaščem v Bohinju in Marijinega kronanja v sv. Ruprehtu, Ni pa prevzel drastične razgibanosti figur, saj ta ni ustrezala liričnemu značaju slikarstva na Slovenskem, ki je zraslo v tradiciji furlanskega in uveljujočega se koroškega slikarstva. Stoječe svetniške figure »bohinjske- 2(' Frodl-Knifl 1972, p. 82. Frodl-Kraft 1472, pp. 811-82 Njihov niojsler kaže poznavanje viiražuv v Wien ur Ncusladtu in Mojstra volivne table iz St. Lambrechts. 76 ga« mojstra, naniza ti t: druga oh drugi, otrpnejo v trši. a vseeno harmonično oblikovani draperiji, obraz pa zajame brezizrazna idealizaeija. Zadnji ostanek razgibanosti presenetljivo srečujemo na prizoru Kristusovega krsta pri Janezu krstiiiku v Bohinju. Ta z odločnim korakom in plapolajočim plaščem, sorodno angelom v sv, Ruprehtu, stopa proti Kristusu, kar ne sodi v tradicijo tega prizora. Figure apostolov niso postavljene v prostor, temveč pred poglobljene niše i ravnim stropom in tremi stranicami stene, pri čemer zadnjo skoraj povsem skrije za figuro. Omamentirano ozadje niš in njihova oblika spominjajo na dekoracijo ozadij v vitražnem slikarstvu, ki sc je preneslo tudi v medij stenskega slikarstva. Tudi podstavek pri Mariji zaščitniki s plaščem v Bohinju srečujemo že od srede 14. stoletja, n. pr. na vitražih romarske cerkve v Stras-sengtu prt (jradcu, v 15. stoletju pa se ponovi na Marijinem kronanju v sv, Ruprehtu. Nad sv. Ožboltom in Volbenkotn na spodnji strani slavoločne stene v Bohinju se dvipuje arhitekturni nastavek s stolpičem iti kupolicama, ponovili) motivom, ki ga poznamo iz vitražnega slikarstva v Strassenglu. Pri tem ne gre na ožjo odvisnost bohinjske delavnice od zgledov v vitražnem slikarstvu, temveč za določene arhitekturne detajle, katerih izvira ni potrebno iskali v italijanskem trečentističnem slikarstvu Furlanije. Ob tem se pokaže, da je delavnica Mojstra bohinjskega prezbiterija tesno povezana s sta rej šo m mlajšo severno, predvsem štajersko tradicijo. Navezovanje delavnice na Dragomer se kaže končno tudi v šabloni, uporabljeni za dekoracijo Kristusovega oblačila, ki se ponovno pojavi pri angelu z lutnjo na oboku in sv. Juriju v boju i ¿majem v Bohinju, Uporaba ornameiita je v Dragomeru se skopa. Šablona je uporabljena le za okrasitev Kristusovega plašča in hord ure. ki obroblja zgornji pas prizorov, medtem ko je plašč najmlajšega kralja z rombaslim vzorcem slikan »na roko«. V kasnejših delih delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija sc omame nt pretirano razbohoti, verjetno po zgledu t. i. furlanskih delavnic pri nas. pri Čemer je skoraj brez izjeme uporabljena Šablona. Kronanju s trnovo krono sledi Obešeni Judež (si. 2), prizor, ki ga le redko srečujemo v "kviru pasijonskih prizorov v monumentalnem slikarstvu.2" Preseneča s svnjo uvrstitvijo v dragomerski cikel, ki je i,e tako ali tako skrčen na najosnovnejše dogodke, Motiv sledi severni tradiciji ?. i m mm v francoskem miniaturnem slikarstvu, kjer je Judež upodobljen na samostojnem prizoru v okviru pasijona, m ne italijanski trečentistični, z začetkom pri Gio-lEu, kjer visi v okviru Poslednje sodbe med drugimi pogubljenimi grešniki v peklu.V Dragomem visi z vrvjo okoli vratu na drevesu, katerega veje se Da je prizor najti v okvira pasijonskega cikla indi t furlanskem slikarstvu t ti njihovem nasledstvu v Sloveniji, npr, v sv. I .ovrencu nad Škofjo [.oko in sv. Klemenu v Tupaličah, sla m t: opozorila prof; dr. J ¡muz Hofler it; Adcla Zclclitik Kij tih prisotnosti leg-t ¡miliva v »furlanskem« slikarstvu sc ta ni razvil v italijanskem trecčntu, temveč je prišel s severu. Williei[ii Potic: hitias Ischariot in ilt-r bildenden Kitnst, J «na 1883, doktorska discrlueija, pp. 98, 105. Osamljena i/.jema je mrtev Obešeni Judei v okviru pasijonskega cikla prt i'ieiru Lorenzctliju v spoti nji cerkvi v Avsisiju \/ nk_ 112(1 (cf. C h tura Pregoni: 1'irtro und Atnbmgio iMreic.iti. Milanu 1994, p. 19, si. 23). 77 upogihajo pod težo njegovega grešnega telesa, Upodobljen jc še živ, z odpetimi očmi, navzdol ukrivljenimi usti, njegov bled obraz pa obrobljajo kontrastni rdečk;ii>torjavi lasje. Ker spodnji del poslikave ni ohranjen zaradi kasneje dozidanih Stopnic, ki vodijo na pevski kor, ne moremo razbrati, ali seje drobovje že vsulo iz telesa in če se figura s konicami prstov dotika tal. Vseeno pa vidimo, da prizor navezuje na dve različni francoski slikovni tradiciji poznega 13. in 14. stoletja. Po prvi, ki se je uveljavila v miniaturnem slikarstvu, sc živi Judež, ki pa sc je že razpočiL grabi za vrv, po drugi v okviru por-talne plastike pa visi mrtev z oniahlimi rokami/11 Na ohranjenih vitrazih »vojvodske« delavnice s pasijonskimi prizori v Marii ant Gestade in St. Er-hardu in der Breftenau tega prizora ni najti, kar pa se ne pomeni, da sja delavnica ni poznala. Prav freske v mi nori t sk i ccrkvi v lirueku kažejo poznavanje številnili francoskih elementov. Če se mojster ni seznanil s tem ikonografskim motivom prek delavnice v Brueku, pa mu je bil ta lahko posredovan iz kakšnega drugega severnega vira EJrizor sc je namreč žc ok. 1331) pojavil v avstrijskem Lekcionarju iz Schafftaausna, Mse, Gen. H (Stadtbibliothek, Schaffhausen) in češkem I iber pittus, Oud. 370 (Nafjonalbibliothek, Dunaj),31 tako daje že v 14. stoletju postal dc! češko-avstrijske tradicije. Od Nošenja križa na zahodni sle nt. ki se prav tako skriva za Stopniščem, sc je obranila le poševno postavljena stolpasta arhitektura mesta Jeruzalema, Oh vratih stojita dve ženski figuri, Marija in verjetno Marija Magdalena, pokriti z oglavnima rutama. Dlje proti desni jc videti fragmente množice vojakov s sulicami in Kristusove glave s trnovo krono, ki jc kakor zvit kos bl:iga ovita okoli glave, lako kol pri Trpečem Krislusu v sv. Lovrencu v dolini reke Murz,32 Pod tem fragmentom sc skriva spodnja, šc starejša plast, od katere je razbrati tlel ornamentirane hordure v obliki gotskega krogovičja. Nekoliko bolje jc ohranjeno Križanje (si. 12), zadnji prizor dragomer-skega cikla na stiku zahodne stene s severno. Ohranjeni fragmenti kažejo, da jc bil križani Kristus upodobljen med razbojnikoma, Marijo in Janezom Evangelistom ob vznožju ter soncem in luno ob obličju. Danes lahki) razberemo le še luno, del Kristusove roke. Janeza m levega, hudobnega razbojnika Gesto, lil visi zvit