\, med- narodna trgovina pa je napram 1.1913. celo padla za 10 %. Ta bilanca je gotovo! zelo porazna. Toda Vsa tragika te bilance se javi šele tedaj, če se zavemo, kako sol se sočasno s propadanjem Evrope na drugi strani povzdignile Zedinjene države v industrijsko in goispodarsko velesilo. Tako je po navedenem poročilu naraslo prebivalstvo' Zedinjenih držav od 45 na 117 milijonov, vrednost narodnega premoženja se je zvišala od 40 na 360 milijard dolarjev — številke, ki si jih pri naših razmerah niti predstavljati ne moremo' — bančne vloge so se dvignile od 2 na 48 milijard, živ-Ijenske zavarovalnine od 700.000 na 98 milijard dolarjev. Zadnjih 50 let sc je dvignila produkcija železa od 2 na 47 milijonov ton letno — to je več, kot polovica vse svetovne produkcije — produkcija petroleja od 383 milijonov na 32 milijard galon. Po Houstonovem poročilu, ki pošteno osvetljuje in pojasnjuje vsako številko in vsak presenetljivi pojav, producirajo danes Zedinjene države: 29% svetovne produkcije premoga, 54% svetovne produkcije medi, 60%' bombaža, 50% lesa, 53 % sirovega železa in jekla, 72 % vsega petroleja. Poleg tega prepreza njihovo ozemlje 36 % svetovne železniške mreže, 59 % telegraf- Vlada Zedinjenih držav je dala izkrcati svoje vojaške oddelke na obrežju samostojne republike Nicaragua. Kaj je .vzrok temu postopanju? Prav isti, kot vzrok za presenetljivo zadržanje Zedinjenih držav napram Mehiki, ki je bogata na petroleju in dragocenih rudah, o katerih so naivni Mehikanci prepričani, da pripadajo njim in ne njihovemu severnemu sosedu. Amerika ima svojo lastno koncepcijo mednarodnega prava. Njena osnova je Monroeva doktrina, ki se da izraziti z jedrnatim geslom: « Amerika Amerikancemb Šest panamerikan-skih kongresov, katerih najpomembnejši se je vršil v Buenos Airesu, je izdelalo osnove, katerim pravi profesor Alvarez latinsko mednarodno pravo in katere je po večini sestavil severoame-riški profesor Elihu Root. Amerika sanja o ve- Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Cucek in Buček in kar ie bilo vmes. Zdajci je Cucek poskočil od veselja: «Ali res?» «Res,» se je še bolj muzal Cevhelj. «0, hvala Bogu,» se je zdajci razgrel Cucek, «hvala Bogu in vam! Zdaj je že vse dobro, zdaj sem pa na konju!» Kakor dolgonogi pajek je odhitel, ne da bi se bil poslovil ali omenil, kam se mu tako mudi. Čevhelj je začudeno gledal za njim. Ko je prišel potem domov, se ni več mogel premagati in je zaupal hčeri: «Matilda, veselo novico prinašam —» «Kakšno?» «Nevesta boš!» «Jaz?» «Ti!» «Kje je pa ženin?» «Zdajle me je srečal spotoma, ko sem šel domov. Zagledal je na moji rami tvoj las in je bil tako vesel, ker si ga je smel vzeti, da je kar norel!» «Sem pa le radovedna, komu sem tako všeč?» «Ugani!» «Ne morem —» «Ti pa jaz povem. Krojač Cucek te bo zasnubil —» ske in telefonske mreže, po njihovih cestah vozi 81 % vseh avtomobilov sveta in v njihovih bankah leži 46 %• denarja vsega sveta! Ta presenetljivi razvoj je bil mogoč samo vsled tega, ker tvorijo Zedinjene države enotno, ogromno razsežno carinsko ozemlje, ki ne pozna carinskih meja in nepotrebnih ovir mednarodne trgovine. Razumljivo je, da priporoča Amerika podobno ureditev tudi Evropi. Toda dvomljivo je, če bo hotela in mogla slediti Evropa Ameriki do skrajnih posledic, ki izhajajo iz principa svobodne trgovine, kot jo je propagirala manche-sterska narodno-gospod'arska šola. Evropa je zavrnila manifest svetovnih bankirjev, ker ga ni mogla sprejeti. Verjetno je torej, da se v svojih razmerah ne bo mogla preveč približati ameriškim razmeram. Toda kljub temu ostane dejstvo, da se Evropa po sporazumu z Nemčijo pripravlja končno k temu, da odstrani vse nepotrebne težave, ki ovirajo razvoj mednarodnih transakcij. Brez dvoma je, da bo iz tega stremljenja nastalo sčasoma dobro delo, ki se bo uspešno moglo boriti tako z brezposelnostjo, kot z vsemi ostalimi žalostnimi pojavi povojnega gospodarskega in socijal-nega življenja. liki organizaciji ameriških narodov, ki spominja na Društvo narodov, ki pa bi bila popolnejša in učinkovitejša kot zadnje. Vseameriški Institut je v resnici izvršil mnogo dobrega v sporih med ameriškimi republikanci, je marsikdaj za-branil krvave obračune, uvedel je obvezno arbitražo, katero v principu priznava cela vrsta ameriških držav, in izdelal je trdne norme, veljavne v gospodarsko-finančnih stikih. Deloval je in deluje podobno kot svet DnTŠtva narodov. Toda odpovedal je vedno v istem trenutku, če so nastopile Zedinjene države kot ena spornih strank. Danes niti washingtonska vlada ne taji več svojega stremljenja po ovladanju srednje in pozneje tudi južne Amerike. Ker Zedinjene države so mlada velesila, katera hoče živeti in ki išče mesta na solncu, kakor ga je nekoč iskala mlada «On?! Mene?!» «Prav res!» «No, tega si vzamete pa lahko kar vi za moža,» se je zasmejala Matilda in jela uganjati take, da ni bilo nič več mogoče pametno govoriti ž njo. Čevhelj je bil seve nejevoljen, Čevhlja pa se je tudi sama morala smejati, ko je slišala, kakšnega ženina je oče Cevhelj preskrbel hčeri. «Čudno, da ne pripelješ Bucka,» se je smejala Čevhlja in še bolj razdražila potrtega moža, ki ni mogel razumeti, kako morejo biti ženske tako nespametne, da zaničujejo tako dobre ženine. Medtem je Cucek poiskal Bucka. «2e imam, že imam,» je zakričal, ko ga je zagledal, Buček pa se je zadovoljno smehljal. «No, vidiš,* je dejal, «saj gre! Dokler boš z menoj oral, boš dobro oral!» Zmenila sta se, da se snideta pod noč na Cuckovem stanovanju, kajti takih važnih zadev ni mogoče obravnavati v gostilni, kjer lahko marsikak nepoklicanec izvoha skrivnost, ki mora ostati tajna. «Samo glej, če nisi komu izklepetal, kar sem ti povedal!» «Nikomu,» se je vneto zlagal Cucek. Zvečer, prav za prav pozno v noč je že bilo, je prišel Buček k Cucku, ki ga je že nestrpno pričakoval. Buček se je prijazno oprostil, češ, da je bilo treba vse še enkrat teme- nemška velesila in ga danes išče v Evropi Italija. Ameriški velesili se je posrečilo zadolžiti si ves svet. Pred vojno je dolgovala Evropi kakih šest milijard zlatih, mark, danes ji dolguje Evropa precej preko 60 milijard zlatih mark. Eden glavnih dolžnikov, ki je najbolj nevaren s svojo pro-dirno konkurenčno zmožnostjo — Nemčija — je sprejel od Amerike preko pet milijard zlatih mark, da je mogel spraviti v tir svojo industrijo. Za to bo celo večnost morala plačevati svojemu upniku na obrestih kakih 14 odstotkov donosa .vsega svojega dela! Eden najbolj nevarnih kon-kurento,v bodočnosti — Rusija —, ki ima vse pogoje za to, da postane gospodarska velesila, edina poleg Zedinjenih držav in morda Anglije, je potisnjen zaenkrat na stranski tir. Washing-tonu ni treba govoriti z ruskimi boljševiki! Dovolj mu je, da je obvladal rusko zemljo in njena neizmerna bogastva po svojih koncesionarjih, od Harrimana do zadnjega drobnega inžinirja, ki išče kje v Altaju zlato po medi in po železni rudi. — Anglija, najpomembnejši in najnevarnejši konkurent, ki je osredotočil v Londonu vso svetovno trgovino in napravil iz svojih bank čudovito središče svetovnih finančnih transakcij, plačuje danes Newyorku letno 40 milijonov funto,v šterlingov na obrestih in odplačilih. Vsled tega je morala Anglija stabilizirati svojo valuto na razmerju 486 napram dolarju, kakršno razmerje je obstojalo pred vojno. Chamberlain, znameniti angleški državnik in sedanji zunanji minister, je včasih sanjal o zvezi narodov germanskega plemena. Iz te zveze je izpadla Nemčija in ostali so Anglosasi, to je Zedinjene države in Anglija. Toda danes grozi Angliji nevarnost, da pride počasi sama pod gospodarski protektorat svoje bivše kolonije. Anglosaška hegemonija se razvija v nevarnost izključno ameriške hegemonije. Zdrževanje sedanjega kurza funta zahteva žrtve, ki postajajo za Anglijo sčasoma pretenke- Sedemmesečna rudarska stavka je zadala njenemu gospodarstvu težko rano. Trgovska bilanca prvih devetih mesecev 1. 1926. izkazuje primanjkljaj 413 milijonov funtov, medtem ko je znašal primanjkljaj v enajstih mesecih 1. 1925. samo 342 milijonov funtov. Škodo, ki je vsled stavke nastala angleški industriji in izgube na mezdah, ceni lord Culiffe zelo trezno na 400 milijonov funtov, kar bi zna- ljito premisliti in ukreniti, kar je pač pri takem početju treba. Potem je jel razlagati nestrpnemu Cucku: «Dekletov las, ki ga imaš, moraš o polnoči zakopati na grobu otroka, ki je umrl brez krsta —» «Joooj,» je jeknil Cucek, «kaj pa misliš?!» «Ali se mar bojiš?» ga je porogljivo zavrnil Buček. «Jaz se niti samega vraga nisem bal, ti pa trepečeš pri taki malenkosti. Potem ti pač ne morem pomagati!« «Ne. ne,» je branil Cucek, saj se ne bojim! Saj bom storil, kakor je treba —» «Dobro tedaj. Ko zakoplješ lass počakaj do ene ure po polnoči. Tedaj zagledaš belo koščico, ki bo štrlela iz groba. Vzemi jo in beži samo nazaj se nikar ne oziraj, sicer bo po tebi. S to koščico boš potem neviden. Lahko ti bo vse ostalo, ali ne?!» Groza in radost, ki ju je občutil pri teh besedali dolgokraki krojač, sta mu cisto vzeli besedo. Samo prikimal je, da je pripravljen izvršiti tudi ta strahotni čin. Buček je bil zadovoljen. Odšel je spet proti svojemu prenočišču in naročil Cucku, naj ga obišče, ko bo vse izvršeno. , , XI1 Cucek je pač stokrat dušo in telo izročil vsem nebeškim patronom in pomočnikom, potem je pa le krenil na pokopališče. L)asi mu je pot curkoma lil s čela od same groze, je vendar bila ljubezen še mpgočnejsa nego strah. Šel je naravnost proti grobu, ki mu ga Oblaki se zbirajo. šalo okroglo 100 milijard dinarjev. Angleški do-minijoni si denar danes ne izposojujejo v Londonu, temveč v New Yorku, kjer ga dobijo pod neprimerno ugodnejšimi pogoji nego v Angliji. Newyorške banke so dale preteklo leto evropskim državam in evropskim industrijskim podjetjem precej nad dve milijardi dolarjev posojila. New York je izpodrinil London tudi kot središče finančnih operacij. Stabilizacija funta pa naj bi v prvi .vrsti preprečila prav to nevarnost. Zato pa danes Hearstov tisk dokazuje prestrašeni Angliji, da bi morala vso svojo politiko spraviti v sklad z ameriškimi gledišči. Poskusiti doseči prvo mesto v odiranju ali prvo mesto v svetovni politiki? Ali pa nazorni vzgled, kako si predstavljajo Zedinjene države izvajanje Monroeove doktrine v praksi? Zakaj bi Zedinjene države ne napadle Nica-rague, ko so vendar močnejše?! Ali bo kdo kdaj pri politiki denarne mošnje iskal kake morale? Ali kake pravice? Gospodarski vzroki so pognali Zedinjene države v poslednje pustolovstvo. Gospodarski vzroki določajo ameriško politiko, kakor so določali politiko cele vrste držav v minulosti. In če dopusti Evropa, da se Zedinjene države na njen račun preveč okrepe in razrastejo, bo dočakala prej ali slej usodo Meksike in Nica-rague. Skrajni čas, da prične mednarodna gospodarska konferenca z resničnim delom in zadnji čas je, da prično evropske države v svojem gospodarskem življenju delati po amerikanskih metodah! Ker če se ne ubranimo konkurenta za morjem z njegovim lastnim orožjem, potem se ga sploh ne ubranimo. Tri leta fašizma. Vesti, ki uidejo italijanski cenzuri, kažejo, da je položaj v Italiji resen. «Ceske Slovo» je poslalo v Italijo svojega posebnega poročevalca, katerega opazovanja bodo gotovo zanimala tudi naše čitatelje. 27. oktobra 1.1922. so nastopile fašistovske čete tako zvani «poihod na Rim» in dva dni pozneje je italijanski kralj poveril sestavo vlade Benitu Mussoliniju. Fašisti, ki so na ta način postali gospodarji situacije, so ohranili s svojim nastopom Italijo pred razvratom, katerega je pripravljalo boljševiško; gibanje, ki je bilo po prevratu zelo razširjeno. Način, s kakršnim' je Mussolini strgal oblast nase, ni prav nič odgovarjal časovnimi nazorom o vladanju in kljub temu, da so fašizem v prvem trenutku predvsem buržuazni kroigi smatrali za narodno stranko in ga sprejeli precej simpatično, je bilo vendar treba za bodočnost računati s silno opozicijo vseh političnih predvsem naprednih strank. Medtem pa, ko se je splošno pričakovalo, da se bodo fašisti sporazumeli glede sodelovanja z ostalimi strankami, je Mussolini na diktatorski način po geslu «Država sem jaz» prevzel vso oblast v državi sam v svoje roke in proglasil boj demokraciji in liberalizmu. Pričelo se je zasledovanje in preganjanje vseli nasprotnikov fašizma in opo-zicijonalni poslanci, ki so se pozneje združili v skupno organizacijo «Aventinum», so morali opustiti vsako parlamentarno delovanje, ker niso bili več varni svojega življenja. Mussolini je dospel na cilj na ta način, da je mogel parlamentu poljubno predlagati svoje zakone (v celoti jih je tekom 3 let izdal preko 2000), ki so se smatrali za sprejete, še preden je prišlo do glasovanja. Nadaljnji korak v boju proti demokraciji je bilo onemogočenje kakršnekoli kritike vlade s tem, da je fašizem zatrl vse opozicijske in ne-fašistične časopise. Dnevno so bile konfiscirane in uničene cele izdaje listov, opremo uredništev in tiskam so fašisti razbili in urednike pretepli. Naravno, da se je število onih, ki so v smrtni nevarnosti šd vedno vršili svojo novinarsko dolžnost, stalno manjšalo. Dolgo se je tresel ves kulturni svet s strahom za zadnje trdnjave javnega mnenja, pred katerih uničenjem; je fašizem kolebal. To so bili časopisi «Corriere della Sera», «Stampa», «Avanti» in nekoliko manjših listov. Organizirana gonja pa je tekom 1.1925. prisilila tudi te liste, da so ali prenehali izhajati ali pa izpremenili svoje prepričanje na fašistično in tako smo doživeli dejstvo, da je danes novinarstvo v Italiji popolnoma ubito. Italijanski listi priobčujejo danes samo vesti, ki jim jih pošiljajo uradi ali pa fašistovske ustanove. Kljub vsemu naporu in organizaciji pa se vodstvu fašizma le ni posrečilo zabraniti, da bi inozemstvo ne izvedelo o načinu boja proti opoziciji, ki se da karakterizirati z edinim imenom umorjenega novinarja in poslanca — Mateottija. Prav na isti način, kot v politiki, je zavojeval fašizem pozicije tudi na gospodarskem polju. Industrijce je fašizem sicer rešil komunistov, ki so imeli zasedene vse večje tovarne, toda spoznali so takoj, da je pri normalnih okolnostih nemogoče, da bi se fašizem vzdržal, že iz finančnih razlogov, posebno, ker je tujina reagirala na stvarni razvoj s stalnim znižavanjem kurza lire. Poleg industrije, je bil fašizem nesimpatičen predvsem velebankam in nekatere med njimi so odrekle fašizmu svoje sodelovanje v finančnih vprašanjih, da bi na ta način dokumentirale svoje protifašistovsko prepričanje. Toda z bikom se je težko bosti, ker fašisti so se poslužili tudi na gospodarskem polju istih metod, kakor na političnem polju. Geslo: «Vsi nasprotniki fašizma se imajo uničiti« (ali pa premeniti v fašiste) se je izvedlo do skrajnosti na približno sledeči način: Ena najodločnejših odpornic fašizma je bila «Banca Coinmerciale Italiana«, največja italijanska velebanka, ki vsled svoje izborne domače in mednarodne organizacije obvlada velik del italijanskega gospodarskega organizma. Generalni | ravnatelj banke je znani finančnik Giuseppe Tocplitz. Nekega lepega dne je vdrla v stanovanje tega gospoda tolpa fašistov, uničila celo j stanovanje, njega samega pa zbila tako neusmiljeno, da je komaj ušel smrti in da je moral dolge tedne preležati v bolniški postelji. Samo po sebi umljivo je, da policija o tem dogodku ni nikdar izvedela in da ni prinesel o tem nikake vesti niti kak domači niti inozemski list. Toda smoter je bil dosežen. Toeplitz je postal čudežnim potom , preko noči fašist in izdal je strogo povelje, da morajo biti fašisti tudi vsi nameščenci zavoda. Poleg tega pa je izpremenil tudi svoje nazore ! o raznih fašistovskih poslih, ki sc mu prej niso zdeli dovolj solidni. S temi praktikami in načinom boja so fašisti obvladali vsa odločilna mesta ne samo v javnem, temveč tudi v zasebnem življenju, in vsak človek, o katerega odnošajih do fašizma so na I kakršenkoli način nastali kaki dvomi, ali kateri je označil Buček, ter jel zakopavati las, čim je začelo v zvoniku biti polnoč. Komaj pa je malo pobrskal po zemlji, je začutil nekaj trdega. Hlastno je pograbil in bežal, ne da bi bil čakal ene ure. Ko je bil že čisto blizu Buc-kovega bivališča, se je šele ojunačil, obstal in pogledal, kaj ima v roki. Res, bila je koščica, majhna in drobčkana kakor od petelinčka. «Hvala Bogu,« je vzdihnil Cucek in si oti-ra\ znoj, «zdaj sem neviden. Buček, vse žive dni ti ne pozabim te dobrote!« Ko je prišel do hiše, je čul grohot in smeh, pa je vendar kar potrkal: «Bucek, ali spiš?« Smeh je potihnii. «Kdo je?« se je oglasil znotraj Buckov slas. «Prijatelj,» je^ povedal Cucek. Buček je prišel k oknu in ponovil vprašanje : «Kdo kliče?« «Jaz!» «Kdo si ti?« «Cucek, ali me ne vidiš?« «Cucek?! Ni mogoče! Saj ni nikogar. Za Cucka pa že jaz vem, kje je ob tej uri,« je z veliko resnostjo poudaril Buček. I ako je bil Cucek prepričan, da je v posesti skrivnostne koščice res neviden. «Čakaj,» je dejal, «bom pa položil na okno, kar sem dobil, potem me boš pa gotovo spet videl.« Buček se je komaj premagoval, da ni prasnil v smeh. Cucek je pa previdno položil na okno skrivnostno koščico ter vprašal: «No, ali me zdaj vidiš?« «Joj, glej ga, saj je res Cucek,« se je hinavsko zavzel Buček in častital prijatelju spričo tolikšne sreče. «Ali pojdeš zdaj kaj kmalu k Cevhlje-vim?« «Še nocoj to noč,« je hlastno odvrnil zaljubljeni krojač in hitro spet spravil v žep čudodelno kost. Ko je Cucek odšel, je spet izbruhnil v Buckovi tovarišiji grozanski smeh. «Bucek, Buček, ti si pa mojster,« so se smejali vsevprek delavci, «brez tebe bi bilo res dolgčas na svetu!« Potem so se zmenili, da pojdeta dva ali trije oprezovat za Cuckom, kako se mu bo izteklo. Cucek je medtem samozavestno stopal proti Čevhljevi bajti. Tam ga je pa pogum le nekoliko minil. Obstal je in lazil okrog bajte ter iskal prilike, da bi smuknil noter. Slučajno — ali kaj — se mu je ta prilika tudi res kmalu ponudila. Mati Cevhlja je namreč imela v hlevcu brejo svinjo. Ker je bilo že proti koncu, si je ni upala puščati vso noč brez nadzorstva in je hodila večkrat gledat, če ni že v hlevu kaj novega. Cucek je nenadoma začul v bajti korake. Stopil je malo od vrat in prisluhnil. Tedaj se vrata odpro in iz bajte stopi Čevhlja ter gre naravnost proti svinjaku, Cucek pa hitro smukne v bajto še tem bolj prepričan, da je res neviden. «Ali ga vidiš?« pravi Buček na preži tovarišu, «tepček ima pa res srečo?!« Vsi radovedno čakajo, kaj se bo zgodilo, Cucek pa tava po bajti in premišljuje, kam bi krenil, da bi bilo prav. Ker je imela hišica samo dve sobi, izbira ni bila ravno težka. Zavil je na desno, kjer je brlela mala lučka. In res! V sobi je ležala — Matilda! Cucek, prepričan o svoji nevidnosti, sede k postelji in začne šepetati goreče besede o ljubezni, dokler se mladenka ne zbudi in ne začne klicati na pomoč. Njen krik zdrami kmalu tudi očeta Čevheljna, ki začne godrnjati nekaj o spočitih deklinah, ki niti čez noč ne mirujejo in ne privoščijo človeku poštenega počitka. Cucek obmolkne in trepeče. «Zdaj je ura preizkušnje,« si misli in trdno veruje v svojo zmago, dasi se ne more otresti nekakšnega čudnega občutja negotovosti. Sicer se ne boji, da bi ga kdo mogel opaziti, pač pa drugače ob misli, da bi bila utegnila Matilda spoznati njegov glas in povedati o njem svoje mnenje. Tega, teh njenih še neizgovorjenih besedi se boji kljub veri v svojo zmago. «Privijte no luč, da bomo videli, kaj je,» zaorosi Matilda očeta, ker si sama ne upa iz se je celo predrzni! fašizem kritizirati, se je izpostavil nevarnosti preganjanja. Poleg redne armade se je stvorila tudi tako zvana fašistovska milica, in poleg te oficijelne armade je obstojala še nedisciplinirana tolpa v obliki ruske čeke, ki je skrbela za to, da nasprotnikom fašizma ni preveč zrastcl greben. Po želji voditeljev je postal fašizem narodna vera, katere priznavanje je. prav tako zapovedano kakor plačevanje davkov. In prav tako kot s plačevanjem davkov je zadeva tudi s fašizmom. Vse, kar se v Italiji tiska in kar se daje v informacijo; tujini, izzveneva v tem smislu, da ni Italija samo fašistična, temveč cela fašistična. Resnični stvarni položaj pa je seveda nekoliko drugačen, in kdor le malo pozna Italijo, prav lahko razume, kako je mogoče, da mala peščica ljudi terorizira ves štiridesctmilijonski narod. Znani novinar Luigi Campolonghi (eden od onih 10 Italijanov, katerim je Mussolini s posebnim zakonom odvzel državljanstvo in mož, h kateremu so vodili prvi koraki Turatija, pred kratkim pustolovsko pobegnulega starega voditelja italijanskih socijalistov), je napravil sledečo statistiko: 2% = 800.000 fašistov iz prepričanja, 8% — 3,200.000 fašistov vsled dobička, 90% = 36,000.000 indiferentnih (teroriziranih), 100 % — 40,000.000 italijanskega prebivalstva. V teli številkah je vsebovana tako porazna kritika fašizma, da ni treba nobenih nadaljnjih pripomb. Slabost fašistovske pozicije pa se pokaže še jasneje, če pomislimo, da večina fašistov iz prepričanja prav za prav niso fašisti, temveč mussolinisti in ki bodo v trenutku, ko se bo Mussoliniju kaj pripetilo, izpremenili svoje prepričanje. Politični pregled, Vse je pozabljeno. Kdor izmed Slovencev je kdaj sedel z radikali v .vladi, je bil po mnenju klerikalcev hlapec Beograda in izdajalec svoje ožje domovine. Klerikalci so venomer vpili, da z radikali ne sedejo k eni mizi, dokler ne bodo razčiščene vse afere, iznesene v anketnem odboru in vrženi iz radikalnega kluba vsi poslanci, na katere bi apdla samo senca, da so soudeleženi in sokrivi korupcije. Še več. Klerikalci so slovecno proklinjali Radiča, da se je zvezal z radikali, sklenil sporazum in vrgel v politično ropotarnico — avtonomijo. Klerikalci so ponovno zatrjevali: Če pojdemo mi kdaj v vlado, bo naš vstop vedno .vezan s pogojem, da se izvede naš avtonomistični program. Mi (klerikalci) smo načelna stranka, mi nismo na razpolago za ministrske stolčke. Sedaj so čez noč pozabili klerikalci na vsa svoja načela, vse zahteve in zagrabili so za roko, katero so jim v največji stiski pomolili radikali. Čez noč ne vidijo klerikalci več pašičevcev v radikalnem klubu, anketna komisija zanje ne obstoja in avtonomija je rešena s tem, da bodo pričele zborovati oblastne skupščine, ustanovljene s centralistično ustavo. Vse skupaj pa seveda klerikalce ne bo prav nič ženiralo, da bodo še naprej zatrjevali, da so načelna stranka. Razmerje glasov v narodni skupščini. Uzuno-vičeva vlada razpolaga s sledečimi poslanci: 130 radikalov, 8 radiklaskih disidentov Jovanovičeve skupine, 20 klerikalcev. To da 158 glasov. Vlada računa dalje na podporo 4 nemških poslancev. Opozicija bo štela: 49 radičevcev, 32 Davidovi-čevcev, 18 bosanskih muslimanov dr. Spaha, 23 članov SDS, 9 hrvatskih federalistov, 4 zemljo-radnike, 4 črnogorske federaliste, 3 hrvatske blo-kaše in 8 Nikičevcev. — Skupno 150 glaso,v. Zmilitarizirana je ostala tudi šesta Uzunovi-čeva vlada, katero podpirajo klerikalci. Za promet je ostal še naprej minister general, ki ni poslanec, parlamentarizem in demokracija je kršena s sestavo nove vlade tudi v tem, da je finančno ministrstvo poverjeno tudi neposlancu. Klerikalci so še pred nekaj tedni izjavili, da zato niso šli v Uzunovičevo vlado, ker so generali in neposlanci ministri. Situacija se ni spremenila, a klerikalci so navzlic svojim «načelom» pristali na to, kar so preje proklinjali. Mislimo, da je skrajni čas, da slovensko ljudstvo uvidi vso laž-njivost in breznačelnost klerikalne politike. postelje. Čevhelj vstane, motovili proti nizki omari s predali, kjer stoji neznatno brleča petrolejka, toda v zaspanosti seže tako neredno po svetilki, da jo pomete na tla, kjer se žvenketaje razbije. «Še tega je bilo treba,» vzdihne Matilda. «Ej no,» pravi oče Čevhelj, «pa bi bila šla sama!» «Oh —» «Saj veš, da sem truden in zdelan!» «Da bi vsaj že mati prišli iz hleva,» vzdihne Matilda, toda zaman. Zdi se ji kakor zakleto. Oče ne najde niti vžigalic, da bi posvetil, matere pa tudi noče biti nazaj. «Kaj pa je prav za prav bilo?» se oglasi naposled oče Čevhelj iz teme. «Ne vem,» odvrne Matilda v postelji, &tako se mi je zdelo kakor da sedi tu tisti Cucek, tisti krojač —» «A Cucek ?» pravi oče. «No, saj to ne bi bilo prav nič hudega. S Cuckom bi bila še lahko srečna!» «Brrr,» se strese Matilda. «Sicer pa: ne bodi no! Kako naj neki pride ponoči v hišo ?!» «Niso me videli,» ponosno zmaguje Cucek v svojem srcu. «Nikoli ne pozabim Bucka in njegove čudodelne dobrote ...» Iz svinjaka se oglasi mati Čevhlja: «Oče, pojdi mi no pomagat! Svinja bo vse pomendrala!« «Čakaj, da poiščem hlače,» zarohni puškar Čevhelj. Ker jih pa ne najde, odhiti na pomoč tak, kakršen pač je. «Sam Bog je na moji strani,« se raduje Cucek, ko sliši odhajati puškarja iz sobe. «Zdaj,» pomisli junaško' in spet sede na posteljo. «Ah, Matilda, sam Bog me vodi —» «Kdo je?« se prestraši mladenka. «Nič se ne boj,« jo tolaži Cucek, «saj veš, kdo misli nate neprenehoma noč in dan —» «Ježeš, Cucek —» jekne Matilda. «Res, jaz sem,« potrdi Cucek. «Ne veš, kako sem vesel, ko vem, da si me spoznala po glasu —» «Oče, mati,« krikne zdajci Matilda, ker se ji zazdi, da išče Cucek z rokami za njo, «oče, mati, na pomoč!« «Oh, nikar,« prosi Cucek, «saj ti nočem nič hudega. «Z dobrim in poštenim namenom sem prišel, samo toliko, da te vidim in ti povem, kako presrčno te imam rad —» «Cucek, kaj si ob pamet?« se pomiri dekle. Krojaču raste pogum: «Ne, ne, le veruj! Samo videti te moram, potem sva v nedeljo že lahko oklicana prvič, drugič in tretjič!« (Dalje prihodnjič.) Potek vladne krize. Takoj po volitvah v oblastne skupščine so radičevci zagnali krik, da so radikali pri volitvah proti HSS huje nastopali, kakor proti vsaki opozicijonalni stranki in s tem grdo kršili sporazum. Štefan Radič je zahteval takojšen odstop notranjega ministra B. Maksimoviča. Radikali se niso zmenili za Radičeve pritožbe in jim še na misel ni prišlo, da sklenejo Maksimovičev odstop. Po mnenju radikalov se je pri .volitvah še premalo udejstvovala vladna moč in bi moralo notranje ministrstvo še bolj ščititi partizanske interese. To stališče radikalov je podžgalo radičevce, da so se slednjič odločili, izvajati proti Uzunovičevi vladi najostrejši afront. Da sta si dosedaj prijateljski stranki skočili v lase, je bila dana priložnost pri volitvi dveh članov v odbor za vojno odškodnino, ki se je vršila dne 8. januarja v narodni skupščini. Radikali so postavili svoja kandidata poslanca Žujoviča in Aleksiča. Demokratska zajednica je kandidirala poslanca Markoviča in Kapitenoviča. V veliko presenečenje narodne skupščine radičevci niso glasovali z radikali, ampak z demokratsko za-jednico, katere kandidati so bili nato tudi izvoljeni. Takoj po glasovanju je bila seja narodne skupščine in predsednik vlade Uzunovič se je podal v svoj klub, kjer je vladalo silovito ogorčenje proti radičevcem. Še isti dan je nato Uzunovič podal demisijo. Prišele so se kosultacije na dvoru, ki pa niso veliko prinesle k razbistritvi političnega položaja. Predlogi so bili izročeni za koncentracijsko vlado, oziroma za razpis volitev. Vse stranke so se izogibale zavezništvu z radikali. Nihče ni bil brezpogojno na razpolago — edinole SLS. Klerikalcev so se radikali dolgo branili in so stopili z njimi v stik šele tedaj, ko so uvideli, da so se vse druge kombinacije izjalovile. Celo Nikič je odrekel sodelovanje z radikali z motivacijo, da mu niti na um ne pride, da bi bil radikalom za Statista. Sestavila se .je radi- kalno-klerikalna vlada, in sicer v tejle zasedbi: Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič, minister za vojno general Stevo Hadžič, minister za zunanje zadeve dr. Ninko Perič, minister za notranje zadeve Božo Maksimovič, minister za kmetijstvo dr. Franc Kulovec, minister za javna dela ing. Dušan S e r -n e c, minister za socialno politiko dr. Andrej G o s a r, minister za promet general Svetislav Milosavljevič, minister za finance dr. Bogdan Markovič, minister za prosveto Velja V u k i č e v i č, minister za agrarno reformo in zastopnik ministra za trgovino, obrt in industrijo Milan S i m o novi č, minister za vere Miša Trifunovič, minister za šume in rude Krsta Miletič, minister za pošte in brzojav Milorad Vujičič, minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič, minister za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov V asa Jovanovič. No,va*vlada je dejansko v parlamentu brez večine. Svetozar Pribičevič je imenoval novo vlado — predpustno vlado in beograjski politični krogi obetajo njemu padec pri prvem nastopu v narodni skupščini. RK vlada računa na podporo Nemcev in upa z njimi dobiti v skupščini toliko glasov, da za nekaj glasov preglasujejo vladinovci' opozicijo. Klerikalci se celo na tihem tolažijo s tem, da bo prišel za njimi v vlado še Davidovič. Nesoglasja med radikali in Davido,vičevci so pa za enkrat še tako velika, da imajo klerikalni upi zelo malo realne baze. Vseh koncev konec gotovo ne bo drugega izhoda, kakor da se raz-pišejo nove volitve. Uzunovičevim vladam se je po pravici očitalo, da so nedelavne in da niso ničesar koristnega storile za ljudstvo. Ves čas je bil pri Uzunovi-čevih vladah porabljen za izravnavanja osebnih afer med radikali in radičevci. Ni čuda, če je v teh razmerah tekom zadnjih dveh let sprejela narodna skupščina samo sedem zakonov, dočim vse polno važnih zakonskih osnutkov počiva v odsekih in po ministrstvih. Le v enem je Uzuno-vičeva vlada dosegla uspeh: Hadiča je pošteno razorožila. Radičeva demagogija ne drži več, ko je dokazal, da sam ni nič boljši v vladi, kot njegovi predniki, proti katerim je imel svojčas po,vedati toliko slabega. Poleg tega je Radič likvidiral svojo federativno Hrvatsko in se poslužil vseh centralističnih dobrot, v kolikor se posebno njegovih partijskih interesov tičejo. Nimbus Radičevega revolucijonarstva je obledel in pred ljudstvom stoji gospod, ki je kompromisar in oportunist do skrajnosti. Vse kaže, da sledi Štefanu Radiču tudi dr. Korošec. Tudi on se zadnji čas požvižga na vsa avtonomistična gesla in brez vsake zadrege pristavlja piskerček klerikalne stranke k vladnemu ognjišču in kuha kosilce za svoje potrebne pristaše. Ne želimo, da kmalu de-misijonira Uzunovičeva vlada. V interesu raz-čiščenja našega političnega življenja je, da se Predavanje narodno-strokovne zveze. Izvrše-valni odbor je sklenil prirediti cel ciklus najrazličnejših predavanj pri vseh podružnicah NSZ. Z a enkrat se vršijo naslednja predavanja: v Za-gorju dne 6. februarja ob 18. uri v Sokolskem domu. O «higijeni hiše» predava g. dr. Pirc; predavanje spremlja 90 skioptičnih slik; v V e v č a h dne 9. februarja ob 19. uri v tovarniški dvorani. Ista snov in isti predavatelj; v L i t i j i dne 10. februarja ob 19. uri v restavraciji na pošti. O jetiki predava g. dr. Vrtovec. Predavanje spremlja tri-dejanski film; ,v Logatcu dne 12. februarja ob 19. uri v gostilni g. Kunca. Ista snov in isti predavatelj; na J e s e ji i c a h dne 13. februarja ob 10. uri. O prvi pomoči v sili predava g. dr. Pirc; v Rušah pri Mariboru 27. februarja ob 14. uri. O alkoholizmu predava g. oficial Puhar. Vabimo vse člane in druge delavce, da se teh predavanj udeleže v kar največjem številu. Vstop je povsod prost. Podružnice, ki želijo predavanja, naj to takoj javijo tajništvu z navedbo dneva, ure in kraja. VIC. Tukajšnja podružnica Narodno-strokovne zveze ima svoj občni zbor v nedeljo dne 6. februarja ob pol 10. uri dopoldne ,v dvorani Sokolskega doma na Viču. Dnevni red običajen. Poroča tudi delegat centrale. Popoldne istega dne ob 16. uri veselica v gostilni «Amerika» na Viču. Udeležba na občnem zboru je za vse članstvo obvezna. Na popoldansko prireditev vabljeni vsi prijatelji našega pokreta. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Podružnica «Uni-je» v Stražišču ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 6. februarja ob 13. uri v prostorih g. Križnarja. Na občnem zboru poroča delegat centrale iz Ljubljane. Prosimo vse tovariše, da se udeleže tega važnega občnega zbora sigurno in točno. BLED. Prihodnjo nedeljo, dne 1 3. f e b r u -a r j a, se vrši ob 10. uri dopoldne v hotelu Kaps obfcni zbor Narodno-strokovne zveze. Vabimo vse delavstvo in narodno delavstvo, da se udeleži tega važnega občnega zbora v kar največjem številu. Poroča član oblastne skupščine tov. Ivan T a v č a r iz Ljubljane. ST. PAVEL. Podružnica Narodno - socialne strokovne zveze ima v nedeljo 6. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Marincu svoj redni letni občni zbor. Z ozirom na važnost tega občnega zbora prosim vse tovariše in tovarišice, da se ga udeleže polnoštevilno. Na občnem zboru poroča tudi delegat centrale. Zavedajte se važnosti strokovne organizacije in pridite vsi na občni zbor. — Predsednik. MEŽICA. Podružnica Narodno-strokovne zveze ima svoj občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob pol II. uri dopoldne v gostilni Stopar. Poroča okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Udeležba za vse člane obvezna. Grom in peklo. Vse to in še kaj hujšega kličejo vsi marksisti nad našo Narodno-fetrokovno zvezo. Do volitev v oblastno skupščino nas nikjer nič ni vsaj nekaj mesecev greje klerikalna gospoda v ministrskih sobah. Oportunistična in breznačelna klerikalna politika mora biti razgaljena do kosti. Zadnji slovenski hribovec mora zvedeti, da so ga klerikalci dolga leta le farbali z avtonomijo in hujskali s korupcijskimi aferami. Sedaj bo tudi slepec lahko otipal neiskrenost klerikalne politike: doma avtonomisti, v Beogradu centralisti; doma besneči levi proti korupciji, v Beogradu pri eni mizi s korupcijonisti; doma reformisti v vseh panogah gosopdarskega in socijainega življenja, v Beogradu v objetju z .reakcijo in kon-zervativci. Ce se torej Uzunoviču posreči tudi klerikalce obdržati v svojih vodah toliko časa kot radičevce, po si bo s svojimi negativnimi vladami lahko štel vsaj to v zaslugo, da je tudi klerikalne demagoške jezike prestrigel. bilo in naša strokovna organizacija sploh ni nikjer eksistirala. Po volitvah smo pa naenkrat tu kot zelo važen in odločujoč faktor. Komunistična «Enotnost» zahteva, da se nas popolnoma zatre in docela uniči, češ, da smo «žolta» organizacija, ki je demokratom pomagala, da so od 12.348 glasov prišli na 26.467 glasov. Baje naraščajo demokrati zlasti v večjih industrijskih krajih, med malomeščani trgov in mest ter med delavstvom. Na vsak način je treba poslati grom in peklo nad Narodno-strokovno zvezo in jo zatreti. Verjamemo, da je ta njih želja zelo, zelo pobožna, ne verjamemo pa, da bi nas peščica ljudi okrog «Enotnosti» mogla zatreti, posebno še, ko je sama tako zatrta, da nima med poštenim delavstvom kaj več iskati. «Prelepe> sanje in bajke o komunizmu se danes gabijo vsakomur, če pogleda življenje v Rusiji, komedijantstvu in tmučeništvus' različnih voditeljev okrog «Enot-nosti» se pa ljudstvo smeje. Nas veseli ugotovitev, da je napredno delavstvo pokazalo pri teh volitvah enotnost in s tem podprlo Napredni blok, ki sta ga tvorile SDS in NSS. Sodrugom pri «Enot-nosti» hvala za priznanje. Ko nas bodo pričeli zatirati, naj pazijo na zobe. Škoda, da bi si kdo polomil zobe. Mi stojimo namreč trdno in smo nezlomljivi. Strokovna šola NSZ na Jesenicah. Naša agilna podružnica je skupno z ostalimi narodno-socijali-stičnimi organizacijami sklenila prirediti za svoje članstvo strokovno-socialno šolo. Ta šola prične že 6. t. m. ob 9. uri dopoldne in bo imela potem vsako nedeljo po eno predavanje. Doslej so določena naslednja predavanja: Človeštvo, zgodovina narodov in kultura posameznih narodov; predava dr. Peterlin. Zveza narodov in zmisel skupnosti pri narodih; predava dr. Bohinjec. Socializem, predava tov. Tavčar. Praktično udejstvovanje v društvih, predava tov. Kravos. Država in nje oblike; predava dr. Bajič. Razredna in strokovna borba; predava tov. Tavčar. Narodni socializem na Češkem in drugod. Naše naloge in cilji; predava tov. Juvan. O gospodarstvu, posebno zadružništvu; predava tov. Hiter. Strokovna šola se bo spopolnila še z drugimi predavanji, posebno še z zdravstvenimi. O zdravstvu bo predaval g. dr. Jamar. Vabimo vse člane vseh jeseniških narodno-socialističnih organizacij, da se udeležijo teh predavanj polnoštevilno — Prosvetni odsek. KRANJ. V tukajšnji tovarni «Jugočeške» se je v zadnjem času pričela gonja proti našim članom. Vsi, ki so protinarodni, to so naši Nemci, nemčurji in njih pomagači marksisti, so pričeli preganjati naše ljudi. Prepoveduje se jim branje «Nove Pravde», kličejo se skoro vsak dan v pisarno na odgovor za vsako malenkost, žuga se jim z odpustom itd. Doslej smo bili zelo potrpežljivi in smo tem privandrancem spregledali marsikaj, odslej bomo vračali nemilo za nedrago in brezobzirno izčistili tovarno teh narodnih škod- ljivcev. Kranjsko delavstvo si ne bo pustilo komandirati, kaj sme brati in kaj ne, tudi si ne bo pustilo diktirati, kje sme biti organizirano in kje ne. To si bo odločno znalo prepovedati od vsakogar, posebno pa od Nemca in nemčurja. Posebno v zadnjem času so ti napadi na naše članstvo tako pogosti, da je v petek 14. januarja moral intervenirati pri gospodu ravnatelju Horo-witzu naš centralni tajnik tov. Kravos. O lej intervenciji bomo poročali v prihodnji številki lista. Za danes ponavljamo le to, kar smo že povedali: Če ne bo miru, poskrbimo za potne liste vsem onim, ki so postali nasilni in pozabljajo, da jedo naš kruh. Ustanovni občni zbor Narodno-strokovne zveze se vrši v nedeljo dne 6. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Naše naloge in cilji (poroča tov. dr. Bohinjec). 3.) Sklepanje o fuziji NSSZ in Unije. 4.) Volitev: a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 5.) Slučajnosti. Vabimo vse podružnice, da se že sedaj pripravljajo na ta občni zbor, ki bo za ves naš pokret velevažen. JESENICE. V nedeljo 30. januarja t. 1. se je vršil sedmi redni letni občni zbor Narodno-socialne strokovne zveze v društvenem lokalu. Zbor je ob precejšnji udeležbi članstva in somišljenikov otvoril ter vodil br. Lojze Ferbežar. Soglasno se je odobril zapisnik zadnjega občnega zbora, na kar so sledila poročila društvenih funkcionarjev. Iz predsedniškega poročila br. Ferbe-' zarja ter tajniškega poročila br. Zupana je bilo razvidno vse letno uspešno delo podružnice. Poročilo o stanju blagajne je podalo lepo sliko gmotnega položaja, ki je razveseljiv in priča o vzornem delovanju, kar je predvsem pri strokovni organizaciji osnovna potreba. Revizijsko poročilo je podal br. Šnajdar z ugotovitvijo najlepšega reda. Predlagal je, da se blagajniku br. Erbežniku izreče absolutorij, kar je občni zbor tudi soglasno sklenil. V splošnem je podružnica zelo porastla na članstvu, a zaznamuje med letom mnogo uspešnega dela, ki priča o agilnosti podružničnega odbora. Poročilom so sledile volitve. Za predsednika je bil z navdušenjem ponovno izvoljen br. F e r b e ž a r, kar je za organizacijo velike koristi. V odboru je le nekaj izprememb. — Po volitvah je zbor pozdravil ter imel obširni govor br. Ivan Tavčar iz Ljubljane. Podal je sliko delavskega položaja v državi in naglašal važnost strokovnih organizacij. Pri slučajnostih se je poleg drugih razprav podalo poročilo kul-turno-prosvetnega odseka po tajniku br. Čufarju. Občni zbor je zaključil brat predsednik s pozivom, da se v tekočem letu še bolj oprimemo dela v naši borbeni organizaciji. Vsi člani naj se udeležijo otvoritve strokovno-politične šole v nedeljo 6. februarja t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v društvenem lokalu. — Opozarjamo, da se bo vršilo v nedeljo 13. t. m. predavanje «0 prvi pomoči v silb, pojasnjevano s skioptičnimi slikami. JESENICE. V sredo 9. t. m. zvečer se otvori v društvenem lokalu Ljudska knjižnica Nar. soc. organizacij. Na otvoritev se opozarja in se vsakogar vabi, da knjižnico poseča. Knjige se bodo izposojevale proti nizki odškodnini vsem obiskovalcem, ki naj bodo predvsem iz vrst našega članstva, kajti žrtev kultu rno-prosvetnega odseka se ne sme podcenjevati. Brez kulture P r o 1 e t a r i j a t a ni kulture naroda! i -(m y^i |iiw\^“ n ^ Bratje in sestre, pripravljajte se že sedaj za proslavo 1. maja! 1 m i* i “i i"*i ^ Narodno-strekovna zveza. JESENICE. Kulturno-prosvetni odsek Nar. soc. org. na Jesenicah ot vori v nedeljo dne 6. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v društvenem lokalu pri gosp. Kobalu na Savi strokovno-politično šolo za vse članstvo «Bratstva» Nar. soc. strok, zveze in Nar. soc. stranke. Šola ima v programu osem izčrpnih predavanj ter so predavatelji že preskrbljeni iz Ljubljane. Program šole je zelo obsežen ter vsebuje natančno obrazložitev vseh poslov, ki se tičejo društvene organizacije v svoji * Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani vabi na predavanja, ki se vrše: v ponedeljek 7. t. m. «Prva pomoč v silb, 46 skioptičnih slik, predavatelj g. dr. Pirc; v ponedeljek 14. t. m. «Spolne boleznb, film v dveh dejanjih, predavatelj g. dr. Vrtovec; v p o -nedelj ek 21. t. m. «Alkoholizem», 72 skioptičnih slik, predavatelj g. oficial Puhar. — K predavanju «Spolne bolezni» osebam izpod 18 let pristop ni dovoljen. — Predavanja se vrše ob i/28. uri zvečer v .veliki dvorani Mestnega doma. * Nižji poštni uslužbenci v Ljubljani so priredili pod pokroviteljstvom gosp. oblastnega direktorja A. Gregoriča lepo in dobro uspelo plesno veselico, katere se je udeležilo veliko šte-villo odličnega občinstva in predstavnikov ter celokupno uradništvo poštne direkcije, kakor tudi zastopnik zagrebške oblastne organizacije poštnih nameščencev in predsednik celjske krajevne skupine nižjih poštnih uslužbencev. Podpisano društvo si šteje v dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem p. n. gostom, ki so s svojim posetom pripomogli k lepemu uspehu prireditve ter prosimo vse občinstvo in javnost za nadaljnjo naklonjenost. — Odbor. * 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Neimenovani :S000, neimenovani 20.000, neimenor vani 1000, Paternoster Milan, računski direktor delegacije ministrstva financ 1000, neimenovana 1000, Šturm Jožko, trgovec 500, Neimenovani 2000, neimenovani 1000, neimenovani 10.000, neimenovani 3000, neimenovani 3000, Belar Iva, poštna činovnica 10.000, Puc Rudolf, sreski tajnik v p. 3000, neimenovani 5000, neimenovani 3000, neimenovani 10.000, neimenovani 3000, Sešek Ivan, magistratni ravnatelj v p. 1000, Jamnik Valentin 1000, neimenovani 1000, neimenovani 10.000, Mestna hranilnica ljubljan. 2,C00.0C0, neimenovani 10.000 dinarjev. * Razširjenje Vidoviceve dopisne šole. Prejeli smo: Vidovičeva Dopisna šola je po velikih uspehih na pedagoškem in prosvetnem polju otvorila nov tečaj za začetnike. Ta tečaj omogoča vsakomur, ki želi doseči srednješolsko naobrazbo potom tiskanih zvezkov in pisem, da razširi svoje znanje, ne da bi samo za en dan zanemarjal redni svoj poklic. Šola je dobila na tisoče zahvalnic od ljudi, ki so na ta način dosegli potrebno naobrazbo, a mnogi so s pomočjo Dopisne šole položili izpite na državnih gimnazijah z dobrim uspehom. Prospekte, navodila in pravila pošilja direkcija Vidoviceve Dopisne šole v Sarajevu na zahtevo brezplačno. * V Beogradu bodo zgradili Sokolski dom. Sokoli v Beogradu so pred kratkim pričeli zbirati prispevke za zgraditev Sokolskega doma v Beogradu. Do sedaj je zbrano že 1,500.000 Din. Dom bo stal na kraju, kjer je sedaj vojaško vežbališče, pri zvezdami na Vračaru. čim bo zgrajen, se bo preselil iz Ljubljane v Beograd tudi Jugoslovenski sokolski savez. * Brez vizuma ne sine noben inozemec v Francijo. Glede na sedanjo gospodarsko krizo je francoska vlada sklenila, da za vse inozemce, ki nameravajo potovati v Francijo, uvede zopet vizum za potne liste. Delavcem, ki iščejo delo v Franciji, se vizum ne bo dovoljeval. notranjosti, kakor tudi njenih odnosov do oblasti itd. Poleg tega se bo preštudirala splošna, predvsem pa socijalna zakonodaja, a temeljito se bo tudi obravnavalo pojme o raznih smereh socijalizma s posebnim ozirom na naš pokret. S to šolo, ki bo za vsakega obiskovalca .velike važnosti, bo izpolnjena ogromna vrzel v izobrazbi našega delavstva. Prvo predavanje ima v nedeljo tov. Dr. Peterlin. ★ ie vesti. * Tudi nezakonski otroci lahko dobe očetovo ime. Kasacijsko sodišče v Beogradu je sprejelo predlog ministrstva pravde, s katerim se v načelu dovoljuje nezakonskim materam, da vlagajo prošnje za podelitev očetovega imena svojim nezakonskim otrokom. Take prošnje se morajo predlagati vladarju. * Poljski poslanci bodo obiskali našo državo. Pred leti so jugoslovenski poslanci poselili svoje češkoslovaške tovariše v Pragi, lansko jesen pa so nam češkoslovaški parlamentarci vrnili ta obisk. Sedaj se češkoslovaški parlamentarci pripravljajo na pot v Varšavo, da posetijo svoje poljske tovariše. Poset bi se imel izvršiti sredi meseca februarja, nakar bi poljski parlamentarci vrnili obisk v Pragi meseca marca. Naš varšavski poslanik Ljuba Nešič se baš sedaj mudi v Beogradu. Kakor poročajo listi, ima med drugim tudi nalogo, da pripravi poset poljskih parlamentarcev v Beogradu. Poljski poslanci bodo prišli v Beograd meseca maja ali junija. Od tu se bodo napotili predvsem na morje, da posetijo razna jadranska mesta, kakor Dubrovnik, Split in Šibenik in se na povratku ustavijo tudi v Ljubljani, odkoder napravijo izlet še na Bled in morda tudi še v Rogaško Slatino. * Požari v kranjskem srezu. Leto 1926. je bilo zlasti za kranjski srez leto požarov, povodnji in drugih elementarnih nezgod v takem obsegu kakor še nikdar. V bližnji okolici je bilo 47 požarov. Kranjski gasilci so posredovali 31krat. V mestu samem je bilo beležiti pet primerov ognja. Največja požara sta bila 3. oktobra v Predosljah, kjer je v eni noči gorelo na treh krajih, ter 16. decembra v Šenčurju. . * Smrt našega rojaka v Zagrebu. Umrl je v Zagrebu naš rojak gosp. Franjo Oblak, finančni svetnik v pokoju, v visoki starosti 86 let, oče slavne operne in koncertne pevke Ljubice, omo-žene Strozzijeve. Zapušča tri sinove in tri hčerke. Podlegel je španski bolezni. Pokopan je bil včeraj v Zagrebu. Naj mu bo lahka bratska zemlja! * Smrt slovenskega vojaka v Vinkovcih. V vojaški bolnici v Vinkovcih je umrl redov 4. čete 17. pešpolka Štefan Mazal, ki se je te dni z vojaško puško nevarno obstrelil. * Dva moža utonila. Iz Sv. Eme-Pristave nam pišejo: V majhnem jarku tik cerkve sv. Katarine so našli mrtvega premožnega kmeta Jakoba Sekirnika. Na ponesrečencu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja. V ponedeljek 24. januarja je odšel v gorice. Ker ga ni bilo vso noč nazaj, so ga šli domači naslednje jutro iskat in so ga našli v potočku, ki ga z lahkoto prebrede dveletni otrok. — V soboto pa so našli v prav tako majhni vodi utopljenega starega Zolgarčka. Mož je hotel s polnim košem skočiti čez jarek, kar se mu pa ni posrečilo. Padel je v vodo in utonil. Ponesrečenec je bil doma iz Zibike. * Vlom. Iz Sv. Jurija ob južni železnici nam pišejo: V soboto 29. januarja ponoči so vlomili neznani vlomilci v poštni urad v Sv. Juriju ob južni železnici. Napravili so skozi zid luknjo, koder so prišli v urad. Odnesli so za 700 Din znamk, 140 Din v gotovini, eno denarno pismo v vrednosti 28 švicarskih frankov ter oplenili nekaj paketov. Čudno je le, da jih pri razbijanju debe- lega zida ni nihče slišal, saj so vendar morali delati s težkim železnim orodjem. * Prebrisana ptička. Anica Mullerjeva je sicer prijetna deklica, vendar malo preveč prebrisana. Policiji v mestih in varnostnim oblastvom na deželi dela sitnosti že več mesecev, ima pa tudi izredno srečo, da je ni mogoče izslediti. Na deželi je pod različnimi pretvezami osleparila več moških. Nedavno je zopet v Mariboru izvabila na sleparski način od družine Jansky rdeč plašč s kožuhovinasto podlogo ter čipkasto plesno toaleto v vrednosti okrog 3000 Din, nato pa se je pojavila zopet v Ljubljani in kradla ter krade še po raznih hotelih. Pa bo ptička že našla svojo kaj-bico, ko se bo najmanj nadejala. * Konjski tatovi. V noči od 26. na 27. januar so neznani lopovi ukradli iz hleva posestnika Martina Baznika na Dvoru pri Cerkljah na Dolenjskem par konj, vrednih 7000 Din. Tatovi so izginili s konji brez sledu. Domneva se, da so šli proti Beli cerkvi, druga bolj verjetna govorica pa trdi, da so šli proti Hrvatski. Istega večera sta namreč dva neznana lopova okrog polnoči ustavila na cerkljanskem bregu voznika Franceta Colariča iz Kalc, mu odvzela del vprege ter jo bržčas uporabila za ukradena dva konja. * Smrtna nesreča. V nedeljo se je vlakovodja Ivan Hladnik na jeseniškem kolodvoru hotel prepričati, ali je vse v redu. Pri pregledovanju je najbrže preslišal za hrbtom prihajajoči stroj, ki ga je zadel, da je padel tako nesrečno, da je kmalu izdihnil. Pokojnik zapušča 171etnega sina in ženo. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Huda nesreča. Tz Št. lija v Slovenskih goricah so pripeljali v mariborsko bolnico 421etnega posestnika Antona Lauferja, ki je pri rezanju krme zašel z roko v slamoreznico, ki mu jo je šestkrat prerezala gori do komolca. Dopisi. LOGATEC. V Dol. Logatcu se vrše dne 6. februarja 1.1. občinske volitve. Pozdravljati je dejstvo, da nastopa pri volitvah vse narodno delavstvo z enotno kandidatno listo pod naslovom «Lista delovnega ljudstva». V interesu nas vseh je, da imamo tudi delavci svoje zastopnike v občinskem odboru, ker le ti bodo zastopali delavca ter skušali ugoditi njegovim težnjam ter se zavzeli za njegove pravice. Nasprotno pa poznajo druge stranke delavca samo takrat, kadar jim je potreben, v času pa, ko bi se morali zavzeti zanj, mu obrnejo hrbet ter je tako delovno ljudstvo osamljeno ter prepuščeno svoji usodi. Pozdvljemo vse naše somišljenike, da gredo 6. februarja vsi na .volišče in oddajo kroglico v tretjo skrinjico. Ker se širijo govorice med občani, da se lista delovnega ljudstva veže z demokratsko stranko, ugotavljamo, da ima lista delovnega ljudstva popolnoma proste roke. ŠT. PAVEL. Pri nas smo pred volitvami imeli predpustno prireditev, katero so nam »skrbeli internacionalci. Sklicali so namreč volilni shod, na katerega je prišel neki Čiro Bolim, baje no,va zvezda socializma. Brez otvoritve shoda je pričel dični sodrug govoriti o spasonosnem marksizmu. No, pa ni šlo gladko. Zborovalci so zahtevali predsednika in je za istega bil izvoljen predsednik naše podružnice tov. Vinko Derča, ki je takoj dal besedo sodrugu Bohmu. Po par zmešanih stavkih je govornik uvidel, da bo trud zastonj in je zato raje nehal- Odgovoriti pa je moral na različna vprašanja, ki mu niso1 bila pri srcu. Govorili so še drugi naši tovariši, ki so sodrugu Bohmu ponovno in zadnjič povedali, da nimajo marksisti v št. Pavlu nič iskati. Zborovalci so mu pa tudi soglasno povedali, da bodo volili napredni blok. Ja, škoda je bilo poti, kaj sodrug Čiro? Pa nikar ne hodite več med nas, ste docela nepotrebni, ker mi vemo, kaj smo in kaj hočemo, šentpavelčan. Pogovor o tem in onem. Električna razsvetljava. V enem prejšnjih člankov smo že govorili o razsvetljavi. Človek si je do najnovejše dobe pomagal z jako preprostimi sredstvi, da si je razsvetljeval svoje stanovanje: v početku z navadnim gorivom, to je lesom, šele pozneje z raznimi svetiljkami, v katerih so gorela različna olja. Šele v dobi elektrike in plina se je potem pojavila električna in plinska svetiljka; prva bo v današnji dobi elektrifikacije kmalu izpodrinila vsa druga svetila. Na čem sloni naprava električne luči? Če gre električni tok po kovini, se ogreje žica. Ako tako žico prerežemo ter oba konca nekoliko drugega od drugega oddaljimo, tok ne preneha krožiti, marveč teče dalje po zraku med obema koncema ter tvori živahno, jako vročo luč. Radi velikega upora, ki nastane, ko prerežemo žico in ločimo konca, sc ogrejeta konca tako, da se nekaj kovine na njiju spremeni v paro, ki napolni presledek med njima in vodi električni Jok P« zračni plasti. Kovinska para je jako slab prevodnik elektrike, mnogo slabši nego kovina sama. Zato se razgreje do jako visoke topline, ki povzroča, da se razvija vedno nova kovinska para med obema koncema; zato tudi tok ne preneha in pojav je trajen. Še lepše se kaže to na paličastih ogljih. Ako namreč staknemo dva taka oglja, da začne tok krožiti, ter ju potem oddaljimo dva do pet milimetrov. se radi nastalega upora razbelita oba konca in tudi plast med njima. Zračni molekuli se razgrejejo od 2000 do 4000 stopinj Celzija. Od razbeljenih ogljenih koncev se dviga ogljena para in se trgajo razbeljeni ogljeni delci, ki švigajo po razbeljenem zraku od oglja do oglja. Vsi ti razbeljeni drobci pa povzročajo, da se med obema ogljenima konccma pojavlja plameneč lok. Velika svetloba tega loka prihaja največ od razbeljenih ogljenih koncev. Naravno je, da v tem plamenu ogljena konca počasi zgorevata in da se presledek med njima vedno veča ter da je slednjič tako velik, da ga tok ne more več premagati. Luč bi ugasnila, če bi koncev zopet ne približali, če bi ne skrbeli za to, da ostane razdalja med njima vedno enaka. Radi tega moramo obločno luč tako napraviti, da se dasta ogljena konca premikati, da se da torej razmak med njima regulirati. Da začne tok krožiti, moramo s posebno pri-P™vo paličasta oglja stekniti, nato pa ju zopet ločiti, da nastane plameneč tok. Ker pa ogljena konca zgorevata, sta vedno krajša in ju je treba zdržema zbliževati za toliko ,za kolikor sta od-gorela. Regulacija mora slednjič izenačiti vse morebitne spremembe, v jakosti toka. to je po-večavati razdaljo med ogljema, oziroma, kar je isto. večati upor. kadar tok prehitro narašča, obratno pa 0glia zbliževati ali upor zmanjševati, kadar tok iz katereeakoli vzroka oslabcva. To storimo nailaže z ročnim regulatorjem. To pa ie mojrnče le tedai. kadar ne potrebuiemo |rnine luči Kier pa hočemo imeti traino in stalno Inc. jo je treba regulirati s posebnimi mehaničnimi in električnimi napravami, tako zvanimi samodelnimi regulatorji. \ 9Klii so dvojni. Prvi imajo po sredi mehkejšo tvarino, stenj, in se imenujejo stenjasti oglji, drugi pa so iz istovrstne tvarine in se zovejo celoviti ali istovrstni oglji. Svetloba obločne luči je odvisna od jakosti |oka, ki teče skozi ogljena konca. Obločnice sve-i«0 s svetlobo nekaj sto, tudi tisoč sveč. Obločna luč je prikladna za ulice, ceste in velike trge, kjer vise svetiljke na visokih železnih drogili, za razsežne dvorane in prodajalnice. Za navadne prostore in stanovanja je obločnica Premočna. Tu je ns mestu žarnica. Tuda žareča luč izvira iz toplote, ki ogreva in razbelja prevodnik. Razlika med obema lučima je ta, da prehaja pri obločni luči tok od oglja do oglja po zraku ter razgreva konice ogljenih palic in zračno plast med njima, pri žarnici pa se razbeli nepretrgani del prevodnika. Žarnica obstoji iz steklene brezzračne hruške, v kateri gori ogljena ali kovinasta nitka. Tok je vpeljan do ogljenega locna skozi stekleno hruško z dvema žicama iz platine, ki sta vtaljeni v steklo. Žarnica ima torej tri dele: ogljeni locen, odvodni žici in hruško. Hruška ima v vratu, oziroma na dnu steklen zamašek, v katerega se najprej vtalita dve dovodni žici iz platine. Hruška ima spodaj podaljšan, odprt vrat, na vrhu pa vtaljeno tenko stekleno cev. V vrat se vtakne stekleni zamašek, ki ima dovodni žici in ogljen locen, potem pa se stalita vrat in zamašek. V vrat se vtisneta dve jamici, da se potem vratnik laže pritrdi z malcem, na oba konca platine pa se privarita bakreni žici. Da je žarnica rabna, je treba iz nje izčrpati ves zrak. Električni tok uniči polagoma vsako žarnico. Cim jačji je tok. tem prej se žarnica obrabi. Zato je vsaki žarnici odmerjen tok, ki ji najbolje služi. Normalno gori žarnica s primernim tokom 600 do 800 ur. Odveč bi bilo tu govoriti o prednostih električne luči, saj nam nobena druga luč ne more služiti v tako različne namene. Po desetih letih našla svorce. Znano je, da je srbsko ljudstvo med vojno strašno trpelo. Sovražnik je zasedel deželo, zažigal domove in vsakdo, ki se je hotel rešiti, je moral pobegniti. V splošni zmedi so mnogi sfarši izgubili svoje- otroke, ki so tavali okrog, dokler se jih ni kdo usmilil in jim nudil zavetja. ditelji. Oglasilo se je mnogo ljudi, ki so iskali svoje izgubljene otroke, toda pravih roditeljev ni bilo med njimi. Zato je veliki župan dal napraviti fotografijo najdenega dekleta, ki so bile nato razposlane na vse strani. Uspeh ni izostal. Koncem decembra se je oglasila mati dekleta, ki je po fotografiji spoznala svojega otroka. Istočasno pa sta se oglasila tudi njen brat in njen stric, ki živita v Novem Sadu. Dekle je sicer veselo, da je zopet našlo svoje sorodnike, ne kaže pa posebne volje, da bi se vrnilo k njim. Vzgojena med Arnavti, je Jelena, oziroma Zelna, kakor jo sedaj kličejo, skoro popolnoma pozabila svoj materni jezik. Govori le albanski in tudi svojemu zaročencu, s katerim bi se imela v kratkem poročiti. se ne namerava odpovedati. Ker pa je še mladoletna, se bo zaenkrat morala še pokoriti odredbam svojega varuha, ki so ji ga sedaj postavila oblastva in ki hoče dekle vrniti sorodnikom. ★ X Zgodovina šivalnega stroja. Koncem 18. stoletja se je pričela uresničevati davna misel, kako naj se ročno šivanje nadomesti s strojnim. Prve take poskuse je delal leta 1790. Tomaž Saint. Ma-derspergerjeva sestava je bila med vsemi takratnimi Se najbolj praktična, a tudi ta se ni obnesla. Sele po iznajdbi Howeja lota 1846. so je izdelal stroj, ki je šestkrat prekašal ročno šivanje. Toda, ker je stroj stal velikansko vsoto, ni bilo mogoče misliti na splošno uporabo. Par let pozneje (leta 1851.) se je pojavil Singer. On je šivalni stroj izpopolnil in ga splošno udomačil. Ob priliki neko pravde med Hovvejem in Singerjem 1. 1862., torej 11 let po tej izpopolnitvi, so že samo v Ameriki našteli 300.000 šivalnih strojev. Dandanes je tovarna Singerjevih strojev v Wittenbergu na Nemškem tako obsežna in moderno urejena, da pride vsakih 32 sekund en šivalni stroj izgotovljen iz tovarne. Taka žalostna usoda je doletela leta 1915. takrat šestletno Jeleno Stanojevičevo, hčerko siromašnega kmeta. Oče je bil v vojni, mati pa je z otroci pobegnila pred avstrijsko vojsko. Na begu skozi Črno goro so otroci izgubili mater in ostale sorodnike ter so sami tavali okoli. Šestletna Jelena je zašla med avstrijske vojake. Ker ni vedela povedati, odkod je, so jo obdržali v svojem taborišču. Pozneje so avstrijski vojaki odšli, mesto njih pa je prišel oddelek italijanskih ujetnikov, ki se je usmilil zapuščenega otroka. Tako je živela Jelena skoraj dve leti med vojaki. Končno se je je usmilil neki mohamedanec, ki jo je sprejel v svojo hišo. Otrok se je lepo razvijal ter je vsem ugajal. Zato je Ali Hasan, kakor je bilo ime njenemu reditelju, sklenil, da jo sprejme za svojo. Po preobratu je Ali Hasan pobegnil v albansko vas Katrikoli. Tam jc Jelena živela v njegovem domu mirno in udobno. Seveda jo jc dal vzgojiti kot moliamedanko. Dobila je ime Zelna. Ker niso vedeli za njeno rodbinsko ime, so jo klicali za Črnogorko, ker jo jc Hasan našel v Črni gori. Z leti je dorasla Zelna v lepo dekle, ki je radi svoje lepote zaslovelo daleč naokoli. Začeli so se oglašati tudi snubci. Hasan pa o tem ni hotel slišati ničesar Šele lansko pomlad ie pristal na njeno zaroko z nekim premožnim Albancem. To pa ie zavrnjene snubce tako razdražilo, da so sklenili, da se starcu maščujejo. Obvestili so naša oblastva na Cetinju, da Albanci skrivajo v svoji vasi neko Srbkinio. ki so jo med vojno odvedli iz Srbije. Naša oblastva so uvedla takoj preiskavo, ki je potrdila v ovadbi navedena dejstva- Dekle je bilo prepeljano na Cetinje in tam zaslišano. Sprva ni hotelo ničesar izpovedati, pozneje pa je svojo usodo priznalo. Veliko županstvo je nato začelo poizvedovati za njenimi ro- X Cvetice s človeškimi nagnenji. Ako se nahajamo v družbi, opazujemo, da mnogo prisotnih učinkuje na nas neprijetno, ne da bi vedeli za pravi povod tega učinkovanja. Te osebe so nam, kakor nesimpatične, dasi ne vemo, zakaj. Manj znano pa je, kakor citamo v nemških listih, da se podobno učinkovanje na občutljivost opaža tudi pri cveticah. Zelo malo je cvetic, ki lahko shajajo z resedo v eni in isti vazi. Mak obledi, ako ga zvežeš z drugimi cveticami v en šopek. Toda tudi sam mak škodljivo vpliva na druge cvetice, ki zelo hitro uvenejo, če jih družiš z makom. Rdeče rože se ne smejo nikdar družiti s čajnimi rožami (tejami). Različne barve nas sicer razveseljujejo, toda ne dolgo časa, kajti rože uvenejo v nekaj urah. Obe vrsti rož pa ostaneta vsaka zase po več dni sveži v polni barvi. X Cela družina versko blazna. V kraju Gris-liny v Poljski se je dogodil nenavaden primer verske blaznosti v družini Ziz, ki šteje osem oseb. 2e več dni ni bilo videti nobenega člana omenjene družine, kar je vzbudilo pozornost pri sosedih. Zagonetno izginjenje so sosedje javili policiji, ki je vdrla v stanovanje Zizovih, n^šla vseh osem družinskih članov nagih in klečečih na posteljah. Pogled na teh osem nesrečnikov je bil naravnost grozen. Vsi so neprestano klicali: «Moj Bog, moj Bog!» V hlevu je poginila vsa živina, ki že več dni ni dobila hrane. Ko je policija hotela blazneže odstraniti, se je vseh osem družinskih članov trdno spoprijelo, molilo naprej in se odločno branilo. Le z veliko silo so jih končno ukrotili in prepeljali v bolnico za duševne bolnike. X Izkopavanje tretjega zidu Jeruzalema. Pri izkopavanju okrog Jeruzalema, ki ga vodijo znanstveniki, so naleteli na tako zvani tretji zid, ki je bil zgrajen pod Herodom. Popolnoma izkopani so že preostanki mestnih vrat, ki so se nahajala na severovzhodnem kotu zidu. Prav tako so odkrili tudi temelje dveh stolpov. Talinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Herbert roteče položi roko na srce. «Gospodična,» izpregovori z glasom moža poštenjaka, ki mu gredo besede iz srca, «ta nenaden, nepričakovan dogodek me žal sili, da 'preje izpregovorim odločilno besedo kot sem prav za prav nameraval,« ter prime Emo za tresočo desnico, ki mu jo je začetkoma nekam obotavljaje, potem pa voljno prepustila. «Gospodična Ema,» prične lopov znova s sladkim glasom, ki je srce nič zlega sluteče deklice navdal z brezmejno radostjo, «gospodična Ema, ne morem vam dalje prikrivati, da sem vam vdan z vsem srcem, da vas z vsem žarom svojega srca ljubim, brezmejno ljubim.« Naivna Ema je v svoji domnevni sreči slišala le eno: Herbert jo ljubi, on, lepi, elegantni, odlični gospod. «Oh, kaka sreča, kako jo' bodo tovarišice zavidale!« Pustolovec je pozorno liki divja zver motril menjavanje potez na dražestnem obrazu svoje ljubke spremljevalke. «Ema,» izpregovori tiho čez nekaj časa, «draga Ema, ali smem upati na vašo ljubezen?« Ema nič ne odvrne. Njen obraz je škrlatasto rdeč od rdečice, toda plah in vendar ljubek pogled iz njenih temnih oči pove pustolovcu, da more računati na uspeh. — Vroče jo hoče priviti k sebi. Toda deklica se mu plašno umika. Ali je bila to instinktivna bojazen, ki je navdajala nedolž.no deklico, da bi se ji približal zapeljivec? Kdo ve? «Ne, ne,» je v naglici šepnila, «pustite me, Herbert« — njegovo ime je izpregovorila z brezmejno nežnostjo, — «poglejte, tamkajle se bližajo ljudje, pustite me, prosim vas.« Pustolovec je takoj opustil svojo namero. «Vse storim, kar hočete, sladka moja Ema, vse!« Zopet se oba napotita po parku naprej. Pustolovcu gre sedaj po glavi, na kak način bi mogel najhitreje dospeti do svojega cilja, dočim je Ema naravnost blažena v zavesti, da ima bitje, ki jo iskreno ljubi. Medtem je Herbert že napravil svoj načrt. «Ema,» reče vsiljivo, «vaš oče je odpotoval, sedaj se vam nudi prilika, da vendar enkrat lahko uživate življenje, da občudujete zabave v velemestu.« Ona ga vprašujoče pogleda. «Sedaj se vam vendar ni bati, da bi vas kdo oštel, če pridete nekaj ur kesneje domov,« nadaljuje zapeljivec. «Ne, to je nemogoče, — sosedje lahko to povejo-očetu,« odvrne Ema z odklanjajočo gesto-. «Ampak, draga, sladka Ema,« reče Herbert smehljaje, «pa menda vendar vaši sosedje ne preže na vas liki divja zver na svoj plen, da bi takoj obvestili očeta, če ste prišli nekoliko kesneje domov!« «To ravno ne,» de deklica vsa zardela, «vendar pa bi me lahko kdo videl. In oče mi je ostro zabičal, da moram priti zvečer točno domov. Najprvo me je hotel celo s seboj vzeti, vendar se je kasneje premislil.« «Skrbni oče,« misli pustolovec, «s svojo preveliko skrbjo mi izborno služiš, kajti s tem si mi dokaj olajšal dosego mojega cilja.« «Draga Ema,« nadaljuje potem glasno, «vsekakor imejte pred očmi, da sc vam morda dolgo časa ne bo nudila zopet prilika, da si pobližje ogledate vse zanimivosti in krasote Londona, kot jo imate ravno sedaj. — Danes je že prepozno, toda jutri zvečer bi lahko šla v gledališče, potem pa bi se še nekoliko razgovarjala o najini ljubezni. Vaši sosedje ne -bodo niti opazili, da ste z doma, ko sc pa vrnete domov, pa itak že spe. Vašemu očetu ne bo prav nič prišlo na uho.« Ema, ki je bila prvotno odločena, da se vabilu nikakor ne odzove, omahuje v svojem sklepu. Oh, kako rada bi ustregla njegovi želji! Toda še jo navdaja bojazen, da bi oče vendarle mogel zvedeti, da se ni ravnala po njegovem naročilu. Herbertu seveda ne ostane prikrit boj, ki divja v njeni duši, toda je dovolj previden, da sedaj ne sili v njo. Saj je bil v srcu uverjen, da njegove svetohlinske besede niso zgrešile zaželjenega učinka. — Ema si v duhu slika sijaj gledališč. Liza ji je o tem toliko pripovedovala. Revica še nikdar ni bila v gledališču, sedaj se ji pa nudi ugodna prilika, morda za dolgo, dolgo časa — zadnja. — Da, Herbert ima vsekakor prav. Sosedje bi pač najbrže ne zvedeli, da je šla z mladim gospodom v gledališče, brez dvoma tudi ne bi opazili, da je šele ponoči enkrat prišla domov. In kdo jo pa sicer še pozna? Izmed njenih prijateljic in znank gotovo ni nobena zahajala v gledališče, katera je obiskovala odlična družba, potemtakem se ji ni bati, da bi jo kdo videl. In po predstavi ostane tako rekoč sama s Herbertom, kako prijetno in zaupno bi se mogla razgovarjati pri povratku domov po samotni poti. Nedolžno srce uboge Eme je docela podleglo vabljivim izkušnjavam. Herbert smatra, da je sedaj napočil ugoden trenotek, da nedolžno žrtev docela zaplete v svoje dobro zamišljene zanjke. «Popeljeva se v odlično gledališče ,Excelsior’,» reče z laskajočim glasom, «tamkaj se bo predvajal zelo napet in zanimiv komad. Sijajno se boste zabavali!« Ema pomilovalno vzdihne. «To je popolnoma nemogoče, Herbert, imam le popolnoma preprosto obleko, in če bi sedela med elegantno oblečenimi damami, bi se me morale sramovati!« «Ampak, draga Ema,« vzklikne Herbert z očitajočim glasom, «kako neki le morete kaj takega izustiti? Vaša lepota in milina sta dragotina, za katero vas mora zavidati celo najodličnejša dama. Prepričali se boste, da imam prav. Prav ponosen bom, če se bom mogel pokazati v gledališču s svojo ljubko, malo Emico.« Ema ima še vedno pomisleke. Toda misel na Lizo, na srečo, ki jo je doletela, jo končno le privede do sklepa, da ugodi prošnji ljubljenega Herberta. «Da — bom šla,« reče boječe. Herbertu zažare oči od veselja. «Potem vas jutri počakam pred tovarno, najdražja Ema, kajne?« Deklica naglo prikima. «Da, da. Iz tovarne bom šla nekaj minut pred odpustom, da me ne vidijo moje prijateljice. Toda kajneda, dalj časa kot do enajstih menda vendar ne bo trajalo?« pristavi s tesnobnim glasom. Herbert komaj prikriva veselje, ki ga navdaja zbog uspeha svojega lopovskega načrta. «Ne, ne,» odvrne pomirjevalno, «zanesite se name, sladka Ema, jaz vas spremim prav do doma. In nihče ne bo zvedel, da ste sploh izostali z doma.« Med razgovorom sta dospela do konca parka. «Sedaj pa pojdem sama,« reče Ema ter se boječe ozre okrog sebe. «Tamkajle je že zopet zagonetni mož, ki nama je zvečer — kot se mi dozdeva— vedno za petami, le poglejte, Herbert,« šepne Ema Herbertu. Pustolovec se vidno presenečen hitro obrne. «Ah, saj je le navaden delavec, še zmeni se ne za naju. Sicer gre pa že itak svojo pot naprej.« Ema pa še vedno ni pomirjena. «Cudno je pa vendar, da ga vsak večer vidim,« pristavi Ema boječe, «res čudno, zdi se mi, da naju zasleduje.« Herbert se nekam prisiljeno nasmehne. «Predraga Ema, zdi se mi, da vidite strahove. To je vendar priprost delavec, katerega se nama pač ni treba bati. No, pa lahko noč, draga Ema, moja ljub- ljena, sladka deklica, in ne zabite jutrišnjega večera!« «Ne, ne! Lahko noč, moj Herbert!« (Dalje prihodnjič.) .\XX\\\XX\V\%\V\WXV\\X\XXXXN\\X\\WW'WXX'X"X'"X"""\'\\VV Priporočajte in širite „Novo Pravdo“ Zabavni kotiček. Dober svet. Zdravnik: «Vi bi se -morali več gibati v svežem zraku in ne bi smeli posedati po gostilnah.? Bolniji: «Za ta nasvet vas ne potrebujem, ker mi je to povedala že žena.? Zvitost nail zvitostjo. Milia in Gašper nista imela denarja. Potepala sta se ob nekem jezeru in naletela na tablo z naslednjim napisom: «Kdor reši človeka pred utopitvijo, dobi 100 dinarjev.? Pa je Mihi padlo v glavo: «Čuj, Gašper, skoči v vodo in jaz te bom rešil!? Gašper je skočil v vodo in klical na pomoč, toda Miha se ni genil. «Pomagaj mi vendar!? je kričal Gošper, toda Miha je pokazal na drugo tablo z naslednjim na pisom: «Kdor najde utopljenca, dobi 200 dinar- iev-> Ona zna. Branko: «Strašno vas ljubim, Zora! Ne morem vam povedati z besedami. Pa saj veste, da je ljubezen nema.? •Zora: «Ne, dragi Branko, prava ljubezen govori z materjo .. ? Njene skrivnosti. Pesnica uredniku: «Prinesla sem vam celo vrslo pesmi, ki vsebujejo največje skrivnosti mojega srca? Urednik: «Bodite brez skrbi, gospodična, razen mene ne bo nihče vedel zanje.? Vlivanje svinca. Prvi potepin: «Običaj vlivanja svinca sem letos popolnoma opustil, kajti lansko leto sem zaradi tega prišel v zapor.? Drugi potepin: «Kako to?? Prvi potepin: «Iz mojega svinca so namreč nastali dvodinarski novci.? Hnaki želji. Urša: «Moj prvi mož je bil mnogo boljši kakor ti. Želela bi, da bi bil še pri življenju.? Mož: «Jaz tudi.? Maščevanje. Zobozdravnik: «Ali želite, da zob omotim?? Bolnik: «Nikakor! Ta zlodej me je mučil dva dni, sedaj mu pa tudi jaz ne bom prizanesel.? Slabo znamenje. Neža: «l