Le Valli del Natisone su Internet www.faitfver.lt novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 ♦ Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13(1098) Čedad, četrtek, 28. marca 2002 Per la formazione di insegnanti in lingua slovena Quattro università in una convenzione Stona Natura Cultura La firma della convenzione nel palazzo della presidenza regionale a Trieste Venerdì 22 marzo è stata sottoscritta a Trieste nel palazzo della presidenza la invenzione tra la regione, *e Università di Udine e Trieste e gli atenei di Lucana e Maribor per la collaborazione in materia di formazione universitaria degli insegnanti delle scuo-*e primarie e secondarie in Hngua slovena nel territorio del Friuli-Venezia Giulia, "'•entrano nell’accordo an-che le scuole bilingui ed il ferimento alla realtà della Flavia è più che esplicito. L’intesa è stata sotto-dritta dal vicepresidente della regione Alessandra Uerra, dai rettori di Udine Furio Honsell e di Trieste Lucio De Caro e dai prorettori di Lubiana Katja Breskvar e di Maribor Zinka Zorko. Presenti anche il direttore regionale per l’istruzione Bruno Forte e la sot-togretaria al ministero sloveno dell’istruzione Vilja-na Lukas. La firma della convenzione rappresenta un passo importante, ha sottolineato Alessandra Guerra, sia alla luce della normativa nazionale per il plurilinguismo nella nostra regione, sia dell’arricchimento dei rapporti della Slovenia con l’Italia e l’Unione europea. La collaborazione bilatera- le con il Friuli-Venezia Giulia, ha aggiunto la sottosegretaria slovena Lukas, colloca questo crocevia culturale in una più ampia cornice di rapporti fra i due stati nel campo dell’istruzione, fondato sul criterio della reciprocità, dentro il processo di integrazione europea. Le due università di Trieste ed Udine hanno costituito un apposito consorzio interuniversitario per organizzare e gestire il Corso di laurea della facoltà di Scienze della formazione e della scuola di specializzazione. segue a pagina 4 Aspettando la Resurrezione (Foto R. Ruttar) Vesele Velikonočne želimo vsem na bralcem Ankrat. kar je nona testuo udielovala za gubance, fujace an golobice, otroc smo tiho ju gledal an poslušal Vsakemu njega golobico Ankrat pred Veliko no-J°. kar nona je testuo udi-el°vala za gubance, fujace Qrt golobice nardit, otroc su **kuo čakal ma tiho ju gle-al an posluSal. Nona je moku tresla, jajca ubivala an mierno jim je od božje usmilnost, od božje jeze an od meru prav la. Vsak je imeu soju ice ku-hanu, dvie žarnice bazovine an nu peru ojke za soju golobiču, an kar nona je golobicam, s S karmi zriezala rep, de bo šerok an liep, vsak otrok je deu soji golobici žarnice bazovine za oCi a n perù ojke v usta. Je bu mier, se je potihu guorilu, zak Kristus je bu umru, ma nie bluo žalost, zak se je napravjalo guod za režurecjon. Teta je potikala, mama je Candierje fri gala, možje so duor Cedli, nona je fujace an golobice runala an otrokom pravla: “Vsakemu njega galobicu, za de vsak ho meu suoj mier! Denita ojku an poslušajta me. 2e priet ko se je bu Kristus rodiu, judje su bli ta- kuo znoriel, de Svet Oča se je bu takuo zjezu, de jih je teu vse potopit. Viedu je, de žvina nie bla niC kriva an de Se kajSan pametan Človek je bu ostu, takuo je Su h Noè, ki je bu moder mož z zdravo družino, an mu je jou: “Človek na spozna vic oči ne bratta, na vie vic, ka je jubezan, samagutnost ku-azava sarcu tuk nie vic mesta za usmilnost! San pru jezan, na morem vic takega Clovieka spoznat ku snuova brez moje jeze pokazat. Ti od moje jeze, za vsu tol o naumnost, se moreš reSit! Za tabo popejeS toju družino an an par stvari vse žvi-ne, ki je na svietu. Sa te po- viem, ka imaS nardit". Buog mu je kuazu nu ar-ku nardit an na njo vse nabasat. Noè, ku nimarje bu-gu an diluvio je zaCeu.... ... Ze dva dni brez daža, Noè se je ogledavu oku an oku an je gledu delec pred sabo: nič, samuo uoda. Sonce se je parkazalo, žena, snuovi an nevieste su se zvestuo poguarjal an žvine komoduval. Za stierdeset dni, nuoC an dan, daž je Su ku late, vse je bluo potopje-nu, se je zdielu, de samuo arka je bla ostala na sviete an sa, pod soncam, se je na uodi plengala an vsa žvina je na sonce sil’la. Bruna Dorbolò beri na strani S V Zavarhu zborovski koncert Cerkev Svetega Florjana v Zavarhu v Terski dolini bo tudi letos prizorišče lepe glasbene prireditve. V nedeljo 7. aprila ob 15.30 uri bo namreč koncert zborovske revije Primorska poje. Nastopili bodo: vokalni kvartet Bratje Boštjančič iz Harij, 2enski pevski zbor iz Devina, moški pevski zbor iz Mirna, mešani pevski zbor Višava iz Ferlugov, Oktet Škofije, tercet Ver laetum z Opčin ter vokalna skupina Dornberški fantje. Kot priča 2e sam seznam nastopajočih, bomo priča res pestri in 2i-vahni glasbeni prireditvi. POSLUèA/rt zrn^Ai —-^Ywihdi te / Pl Goti, icuàotom £ ANTICHI R0MAW1 fP FAtt» Pl ETRUSCHI HANNO v MINOMNzel su stESSi pmirri \-------- Y . .. r četrtek, 28. marca 2002 2 Conclusi alcuni giorni fa i lavori di ripristino Iessegna ha una strada L’atteso “regalo” per i cittadini di Iessegna non è arrivato a Natale ma per Pasqua, afferma il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau. Oggi finalmente anche il piccolo nucleo abitato ha una strada. I lavori conclusi alcuni giorni fa hanno posto fine al disagio dei residenti che per raggiungere le rispettive abitazioni dovevano parcheggiare l’auto in una piccola piazzetta sottostante il paesino e affrontare a piedi un ripido sentiero di circa 150 metri. Con la realizzazione del nuovo tratto di strada e la sistemazione di quella già esistente, ora anche lo scuolabus potrà raggiungere la frazione abitata e i bambini di Iessegna non dovranno più percorrere quasi un chilometro a piedi per tornare da scuola. Viva soddisfazione per l’importante intervento è stata e-spressa dai residenti e dagli amministratori che vedono valorizzato il piccolo paesino del comune di San Leonardo da una realizzazione che è stata eseguita a regola d’arte e nel pieno rispetto dell’ambiente circostante. Le soluzioni costruttive adottate, prosegue la nota del sindaco hanno, secondo le opinioni raccolte, addirittura migliorato l’aspetto estetico dell’area e di questo va dato sicuramente pieno merito ai tecnici della protezione civile (geometri Cesare Nonino e Paolo Coiutti) che hanno seguito i lavori sin dalla fase progettuale. L’Italia minore da valorizzare e proteggere L’Italia è costellata di migliaia di piccoli centri abitati, da secoli culla di un patrimonio straordinario fatto di beni culturali e ambientali, di tradizioni e abilità manifatturiere, di saperi e sapori. Allo stesso tempo questa cosidetta Italia minore vive oggi una condizione di forte disagio dovuta alla preoccupante rarefazione dei servizi territoriali: scuole, presidi sanitari, uffici postali ed esercizi commerciali. Da queste considerazioni è nata “Piccola grande Italia”, la campagna di Legambien-te, Maurizio Costanzo Show, Sette - Corriere della Sera che insieme hanno deciso di impegnarsi per una grande iniziativa a favore dei piccoli comuni. Circa 6 mila lettere a firma di Ermete Realacci e Maurizio Costanzo sono state spedite a tutti i sindaci dei piccoli comuni per chiedere loro di aderire all’iniziativa. I piccoli comuni del Friuli-Venezia Giulia interessati all’iniziativa sono 162, 110 in provincia di Udine. Pismo iz K Stojan Spetič Milijonska manifestacija proti terorizmu in proti poskusu krnjenja pravic je mimo. Ostala je v spominu treh milijonov ljudi, saj jo je vsak doživljal po svoje, Čeprav je to bilo zares kolektivno dejanje, po svojem bistvu demonstracija prebujene levice proti Berlusconijevi vladi. Tu bom podal le nekaj utrinkov iz teh razpršenih spominov. Vem, da Cito Maselli s skupino režiserjev že pripravlja film o tem zgodovinskem dogodku. V Rimu sem pričakal družino. Malo podstrešno stanovanje se mi je ponoči napolnilo z mladino, ki je s seboj prinesla spalne vreCe in veliko navdušenja. Nikoli nam ni bilo pretesno. Pred Kolosejem smo se sreCali s tržaškimi tovariši. Sploh pa je bilo presenetljivo, koliko znancev in prijateljev smo sreCali v tej ogromni množici. Pričevanje paC, koliko se nas je družilo v veC kot pol stoletja dolgem življenju. Ko smo stali pred odrom, s katerega je govoril Sergio Cofferati, sem opazoval ljudi, ki so stali ob meni. Plavolaso dekle, sivolas a nestar oCe z mlado razposajeno hčerko, ki je na majico pripela napis o 18. Členu, Čeprav ni nikoli delala. Zraven nje Crnopolta prijateljica. Bili sta kakor sestri, držali sta se za roko, da bi se ne zgubili. S starši smo bili na “ti”, sploh smo se vsi tikali, ker nas je družilo skupno hrepenenje po pravičnosti in želja po enotnosti tragično razcefrane levice. Robi je mlad tržaški Slovenec, za seboj ima filozofsko fakulteto, občasno brklja po računalnikih, pred kratkim je posnel kratek film o življenju mladih. Na demonstracijo je odpotoval z avtobusom sindikata upokojencev. Zaradi nuje, vendar je pozneje spoznal, da je to bila Čudovita pustolovščina spoznavanja med generacijami. Ujeli so se, kakor stari prijatelji. Zato pa so strmeli, ko se je “odpravil” za manifestacijo. Na glavo rdeCo kapico, majčko z Leninom, umazane hlaCe in na koncu si je z rdečilom preko obraza narisal srp in kladivo... Takega je ovekovečil fotograf in objavil v reportaži najveCjega italijanskega dnevnika, milanskega “Cor- riere della sera” Anja, ki se je pripeljala iz Urbina, kjer študira, nam je povedala še bolj zanimivo zgodbo. Pridružila se je enemu izmed sprevodov, kjer je bilo veliko mladih. Sploh je bilo na demonstraciji ogromno mladine. Približal se ji je mladenič, visok in rdeCelas. Po naglasu morda Irec, Skot ali Amerikanec... Na glavi je imel rdeCo kapico CGIL, v roki drog z rdeCo zastavo. Nasmehnil se je, skoraj sramežljivo jo je vprašal: “Razumeš angleško? Rad bi te nekaj vprašal. Kaj se pravzaprav dogaja danes?” Anja je fantu pojasnila, da se delavci borijo proti ukinjanju pravic, ki so jih v dolgih sindikalnih bojih pridobili še pred tridesetimi leti. To so predvsem jamstva na delovnem mestu, da te gospodar ne more kar tako vreCi na cesto. Seveda pa je to tudi manifestacija proti desničarski vladi najbogatejšega Italijana, ki je najprej poskrbel samo zase, potem pa začel segati o pridobljenih pravicah delovnih ljudi. Mladi, rdečelasi tujec, se ji je zahvalil, prikimal da razume in se mu zdi manifestacija za pravično stvar. Ponosno je dvignil rdeCo zastavo in korakal do cilja. Navsezadnje je to bila tudi manifestacija za “socialno Evropo”, ki naj zajamči dostojanstvo in pravice tudi novim Članicam in njihovim delovnim ljudem. Dežela F-JK in univerze za sodelovanje Med številnimi pobudami, ki so negativno naravnane do naše manjšinske skupnosti, velja tokrat opo-ziriti na eno, ki je pozitivna in našim študentom odpira pot, saj ponuja nove možnosti univerzitetnega izobraževanja v materinem jeziku. Pred dnevi so namreC v Trstu podpisali konvencijo med univerzami o usposabljanju šolnikov. Slovenski študentje Fakultete za izobraževanje šolnikov s tržaške univerze bodo lahko sledili predavanjem pedagogov iz matične domovine v materinem jeziku. Obenem bodo imeli možnost izobraževanja na pedagoških fakultetah v matični domovini. Tako predvideva konvencija med deželo Fur-lanijo-Julijskio krajino ter univerzami v Trstu, Vidmu, Ljubljani in Mariboru, ki so jo podpisali podpredsednica deželne vlade in odbornica za šolstvo Alessandra Guerra, rektorja univerz v Trstu in Vidmu Lucio De Caro in Furio Honsell ter prorektorici univerz v Ljubljani in Mariboru Katja Breskvar in Zinka Zorko. Podpis konvencije je zaključil veC kot štiri leta dolgo dogovarjanje med deželo, univerzama v Trstu in v Vidmu ter šolskimi oblastmi iz Slovenije. Leta 1998 je namreC v okviru tržaške univerze zaCela delovati Fakulteta za izobraževanje šolnikov. Ustanovljena je bila na podlagi zakona iz leta 1990, ki je uvedel univerzitetno izobraževanje šolnikov. Državni zakon je vseboval posebne določbe, namenjene visokošolskemu usposabljanju učiteljev na ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, in je dal deželi Furlaniji-Julijski krajini pravico, da podpre sklenitev posebnega sporazuma med tržaško in videmsko univerzo ter univerzami v Sloveniji za udejanjenje p°' bud na področju sodelovanja med univerzami in sicef za usposabljanje učiteljev in profesorjev slovenskih šol Na tej podlagi sta univerzi'’ Trstu in v Vidmu ustanovil posebni meduniverzitetm konzorcij s sedežem v Gorici, ki naj bi organiziral i® j vodil univerzitetni študij vzgojitelje in učitelje n® osnovnih šolah in za dopolnilno pedagoško izobraževanje profesorjev. Konvencija predvideva, da se slovenskim študentom Fakultete za izobraževanje šolnikov dovoli, da za pridobitev diplome opravi)0 del svojega študijskega ku-rikula in predvidene prakse na ustreznih fakultetah ljubljanske in mariborske univerze. Nadalje je slovenskim študentom dovoljeno redno obiskovanje predavanj in sodelovanje pri praksi ter polaganje izpitov. Pomemben aspekt konvencije zadeva sodelovanje profesorjev in raziskovalcev slovenskih univerz P®1 didaktičnih dejavnostih z® usposabljanje učiteljev: slovenski pedagogi bodo lahko predavali slovenskim študentom v Trstu. Poleg tega konvencija še zagotavlja slovenskim študentom iz Italije udeležbo na predavanjih na slovenskih univerzah. Podpredsednica deželnega sveta Alessandra Guerra je izrazila zadovoljstvo nad podpisom konvencije. P° njenih besedah segajo začetki tega sporazuma v leto 1995. Od takrat se je marsikaj spremenilo na bolje, tako v sodelovanju med Italijo in Slovenijo ter med tema dvema državama 10 Evropsko unijo, kakor tudi v okviru vprašanja večjezičnosti v deželi. Podpredsednica deželne vlade je tud' izrazila upanje, da se bo sporazum zaCel čimprej tudi operativno izvajati, (r.p.) Peterlè nella presidenza della convenzione? Lojze Peterlè nella convenzione Uno dei tre rappresentanti sloveni nella convenzione per il futuro dell’UE a Bruxelles, Lojze Peterlè, è candidato ad entrare nella presidenza della convenzione (composta da 12 membri) nel ruolo di osservatore a rappresentare i paesi che si stanno preparando all’ingresso nell’Unione. La candidatura di Peterlè è sostenuta dal partito popolare europeo. Saranno i parlamentari dei paesi candidati nei prossimi giorni ad eleggere con voto segreto il proprio rap- presentante. Indennizzo ai profughi La Slovenia nel giro di otto anni ha versato più di 57 milioni di dollari, su un conto speciale della Dresd-ner Bank del Lussemburgo, come indennizzo per i beni abbandonati dagli e-suli dell'ex zona B del Territorio Libero di Trieste. In armonia con l’accordo di Roma del 1983 tra Repubblica Socialista federale Jugoslava e Italia il debito è stato estinto dalla Slove- nia (una somma ulteriore è di pertinenza croata) in tredici rate. Lo ha annunciato nei giorni scorsi il ministro degli esteri Dimitrij Rupel. Il ministro per i rapporti con il parlamento Giova-nardi ha giudicato positivo l’atteggiamento della Slovenia, ma Roma che in questi anni non ha toccato quel denaro, non considera ancora chiusa la questione. Restauro amico La ministra slovena della cultura Andreja Rihter ha partecipato nei giorni scorsi alla consacrazione dell’altare barocco della chiesa di S. Giuseppe della cittadina croata di Obro-vec. La Slovenia, va ricordato, tramite il ministero della cultura nel 1994 ha contribuito con 50 milioni di talleri alla ricostruzione delle chiese, danneggiate dalla guerra. 1 lavori di restauro sono stati seguiti da specialisti sloveni. La scelta della Nato L’ampiezza delle spese militari nel bilancio statale, l’adeguatezza dei sistemi di difesa ed il sostegno dell’opinione pubblica. Questi sono i più importanti criteri presi in considerazione da parte degli USA quando a novembre a Praga si tratterà di decidere chi far entrare nella Nato. Lo ha affermato durante la sua visita in Slovenia il funzionario del governo a-mericano lan Brzezinski. L’Edit riparte La casa editrice della minoranza italiana in Istri® gira pagina. Nei giorn* scorsi è stata esonerata da' suo incarico la direttric® dell’Edit Marinella MatK-Al suo posto è subentrato Fabrizio Radin, vicepresidente della giunta esecutiva dell’Unione italiana ch° ha dunque fatto una scelt® istituzionale. Cambiati sono anche i direttori deUe tre principali testate del'8 Edit. Il quotidiano “La voce del popolo” sarà diretto da Errol Superina, il settimanale “Panorama” d® Mario Simonovich e la rivista “La Battana” da El's Barbaiich Giromella. četrtek, 28. marca 2002 Presentato a Cividale il libro “L’osteria della nonna” Un suggestivo tuffo nel passato Sabato scorso la sala della SOMSI è stata sede della presentazione del libro “L’osteria della nonna’ di Gianni Tomasetig, 0rganizzata nell’ambito degli incontri “Le voci delle parole”. Poteva essere una serata seriosa e celebrativa dei bei tempi andati”, invece, nel buio della sala, le voci di Lucia Gazzino e di Gianni Tomasetig si sono susseguite accompagnando gli intervenuti in un suggestivo e affatto retorico viaggio nella memoria. Attraverso episodi di v'ta, leggende, descrizioni di gesti antichi e misurati e riaffiorata l’autenticità di nna civiltà contadina ormai perduta, scalzata dalla frenesia di quella industriale. Ma la rievocazione di quei tempi lontani non era intrisa di sterile nostalgia. Tomasetig ha rifiutato una coerente classificazione di ricordi infantili e li ba lasciati affiorare, semplicemente, affidandosi ai sensi come unica guida in questo tuffo nel passato. Il risultato è una descrizione vivida e presente di sensazioni, vedute, situa-Zl°ni, una consapevolezza della sacralità di quell’esistenza semplice e visceralmente legata alla terra e alle persone. Con rapide pennellate Tomasetig ha saputo trat-teggiare i sapienti gesti de|la nonna, del signor Luigi e di altri personaggi e ci ha restituito il mondo Gianni Tomasetig di valori sotteso a quella pacata quotidianità. Regalando il libro a tutti gli intervenuti Tomasetig ha donato la consapevolezza della ricchezza di quel mondo a chi, come me, ne aveva solo sentito parlare. Ha ritenuto doveroso portare a conoscenza delle giovani generazioni il bagaglio culturale di cui sono portatrici, spesso inconsapevoli, e che nella sua esperienza è stato punto di forza e di appiglio, in particolare nella vita al di fuori delle Valli del Natisone. A tutte le persone che lo hanno ringraziato alla fine della serata Tomasetig ha risposto con timida umiltà “Ora che sono in pensione ho tempo da perdere in queste cose!” o meglio, come lui stesso ha scritto alla fine del li-bro:”Alle soglie della vecchiaia, ho voluto volgere lo sguardo indietro, per abbracciare la mia vita”. E per questo non possiamo che ringraziarlo. Michela Predan Za slovenske otroke od 28. julija do 4. avgusta Tabor na Jezerskem Svetovni slovenski-kongres-Slovenska konferenca organizira že šesto leto Tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor bo potekal od 28. julija do 4. avgusta 2002 na Jezerskem. Tudi letos bo potekal ob vznožju Kamniških Alp, pod prelazom Jezersko. Strokovni vodja bo kot lani Davo Kr-ničar, eden največjih slovenskih alpinistov in človek, ki je prvi presmučal Everest. Tabora se bo udeležilo 60 otrok slovenskega rodu iz zamejstva in od drugod po svetu v starosti od 12 do 16 let, spremljali pa jih bodo tudi otroci iz Slovenije, predvsem domačini. Bistvo in namen srečanja je predvsem druženje, spoznavanje in medsebojno povezovanje mladih Slovencev, ki prihajajo iz vsepovsod ter spoznavanje kulturne in naravne dediščine Slovenije. Dodatne informacije: tel. 00386 1 4263326; e-maiLdruštvo.slo.konfe-renca@siol.net Na drugem srečanju iz ciklusa “Naš jezik” Nadiški dialekt živi tudi v prozi Najpomembnejši “beneški” prozni tekst je Bevkov Kaplan Martin Čedermac. Sicer med sodobnimi avtorji jih je kar nekaj, ki se posvečajo prozi, a je ta del beneškega pisanja nekoliko na slabšem v primerjavi s poezijo in dram- avtorji, kot Roman Firmani ali Gianni Tomasetig, pišejo v italijanščini. Ni slučajno niti, da je eden od virov pisanja ljudsko pripovedništvo. In ena od tistih, ki najraje piše ljudske pravljice, ki jih je slišala doma ali od starejši pripovedovalcev je Ada Tomasetig. Z nje pravljico Lisica in volk se je tako začelo drugo skimi teksti. Proza je težka literarna zvrst, ki zahteva dosti časa in predvsem dosti jezikovnih sredstev, je podčrtala prof. Živa Gruden v petek 22. zvečer v Spetru, na drugem večeru iz ciklusa “Naš jezik”. Ni slučajno, je nadaljevala, da nekateri srečanje posvečeno sodobni beneški književnosti, ki jih prireja študijski center Ne-diža pod pokroviteljstvom občine Speter. Gost večera je bila prof. Marija Marcina, slavistka in sama avtorica kratke proze. Prav predkratkim je izdala knjigo z naslovom “Imena”. Povedala je, da pišejo bolj narečno pisatelji iz Istre a v glavnem, kot v primeru pisatelja Marjana Tomšiča, uporabljajo dialekt le za dialoge in na ta način okarakterizirajo posa- mezne like. Zanimalo pa jo je, kako in iz kakšnih potreb se beneški avtorji lotijo pisanja. Njene besede in spodbuda Žive Gruden so opogumili prisotne avtorje, ki so dokazali, da so tudi dobri pripovedovalci. Najprej je Giovanni Coren začel pripovedovati zgodbe Boga in Sv. Petra, ki sta se sprehajal po Benečiji, za njim je Remo Chiabudini popestril večer s pripovedjo o resničnem kaplanu Čedermacu, o lažiškem župniku Cuffolu, potem je poskr- Ziva Gruden in nekateri avtorji na srečanju o prozi v beneškem dialektu bel za smeh in dobro voljo Guido Qualizza - Guidac. K pisani besedi so se potem na večeru vrnili z branjem krajšega teksta Izidorja Predana - Doriča iz zbirke Piše Petar Matajurac. Njegovo je sicer napol narečje, kot je podčrtala Živa Gruden, saj je izhajal iz strukture slovenščine, dodajal je le diftonghe, kako besedo ali izraz, ki je približala jezik bralcu. Sklenila je večer z lepo pripovedjo “Rožinca” Luisa Bat-tistig, ki je črpala navdih iz otroških izkušenj na mar-sinskih planinah. Srečanja z Našim jezikom so sklenili včeraj, v sredo 27. marca s spoznavanjem dramskih besedil v beneškem dialektu, (jn) Hvala, prijatelj Gianni, tvoje srce govori vsem nam . Prisrčna hvala, dragi pri-Jatelji Gianni, ker s svojim Opominom prihajaš v kraj, 1 je tvoja domovina in gle-as s tiho ljubeznijo domo-Ve> govore, molitvice, polja lr> senožeti, zgodbe in pe-sem časov, ki so bili. Priteguješ k nam sončno Mladost, domače stvari, ''•godbe, bratstvo brez kraja ^ lepi dolini Grmeka in vasi ^verinca. Poješ trud in trplenje slovenskih ljudi, ki so zrasli nu biagodamih tleh. Nam opevaš toploto či- ste nedolžnosti beneških Src. nam daješ sončno zdra- vJe. ki nosi pesem ščinkov- ca okrog priljubljene gostil- niCe stare matere v Zverin-eu. Poveš nam potrebe našega človeka, ubogega, ki ni zmogel plačevati davkov. Iz tišine zakličeš jasne oči, tiho reko, pleča s koši vaščanov, ko gredo v gozd, ko ležejo v travo, ko poslušajo senožet, ko se prekrižajo ob petju zvonov, ko delajo od jutra do večera. Prihajaš na svoj dom, kakor si ga videl z živimi očmi. Nam razodevaš zemljo, ki diha v jutri, pšenične lasje naših deklet, kmetske - starinske hiše, ki se vzpenjajo ob klancu. Potrkaš na vsako okno doline Grmeka in natanko pobožaš travo, vas, cerkev, obraze, besede in kretnje našega človeka v jutru, ob južini ali ko pada delovni dan. Razodevaš nam ljubezen materi, ki je klicala tvoje ime, vzdramljaš čist spomin na dobrotljivost stare mame, drobne in suhotne, ki je ponudila vsakemu popotniku in domačinu smehljaj, hlebec kruha, del tolažbe. Razkazuješ nam gostilnico, ki je odpirala kelih duše in čez vsako uro, ob mizi, prinašala dišečo toploto. Pred tabo še diši iz kuhinje, ko je stara mama darovala obhajilo gostom, sreča, ker je dajala, kar ji je Bog dal: čašo vina in kruha, smehljaj od srca, ljubezen bližnjemu, ki sam Bog ji je kazal. Po vstopu v domačo go- stilnico se je vaščan ali popotnik vrnil v Klanec, na svoj dom, odhajal je z veselim obrazom, zbijal šale, saj v krčmi stare matere nihče ni bil tujec, ne iz hribov, a samo pozdravljen obraz znanca. Danes je izba prazna, a ti imaš v spominu mlade dneve, krasne sanje. Se čujejš veselo petje, vidiš obraze domačinov, poglede, podobe, zgodbe zapisane v spominu, ker so setev tvoje mladosti. Se se oziraš proti gostilnici. Tu se ti povrača osvobojena sreča in izprehod v pomladi. Poješ svoj dom in razodevaš pot očeta v Belgiji, hodiš po krajih, kakor si hodil dolga leta kot brat med brati. Praznuješ svoje domače, poješ daljno pesem, ker še ti diši po pecivu stare matere. Vidiš polja, delo, ki si ga ljubil, prijatelje, ki so hodili v ponižno in prijazno hišico. Razodevaš svojo ljubezen materi in slovenski zemlji, našim benečanom, ki so nosili glavo pokonci in si nadevali na pleča koš svojega trplenja. Med temi dolinami je tvoj dom, ustvarjen od začetka, kjer te je mama držala za roko. Kasneje krivogleda hinavščina zaradi učenja v slovenskih šolah, nestrpnosti zaradi slepega trikolori-zma in mračnega fašizma, ker si začutil materino pesem, so te sramotili, ščipali kakor s kleščami, ti delali krivico in kazali za grešnika, ker nisi prodal materine besede. Hvala, dragi Gianni. Tvoje srce govori vsem nam. Vračaš nam bogastvo tvojega znanja in pesem duše, kjer je bilo uboštvo. Nam prepevaš krasno življenje polno ljubezni do Benečije. Poveš, da se ne sme pasti na kolena pred tistimi, ki so te tolkli v obraz zaradi pravice jezika, pred tistimi, ki jih je bilo sram tvoje družbe, ker si blagoslavljal svoj slovenski rodni dom, pred tistimi, ki so širili laži, ker si se navduševal za našo beneško Slovenijo, za poštenost, za svetlo pot, ki ni nikdar je ne bo pomorila slana. Hvala, brat Gianni, za tvojo pesem Zverincu in Benečiji, za vrt spominov, ki iz srca v srce zazvoni vstajenje in daje ljubezen, ki se dviga iz tople zemlje ljubljenih ljudi, gostilnice stare matere, ki nam ni ugasnila lepote slovenstva v srcu. Tvoj Viljem Cerno Bardo, 24.3.2002 četrtek, 28. marca 2002 4 Iniziativa del comune di Lusevera e di Slovenci po svetu La solidarietà con l’Argentina Alcuni mesi fa abbiamo dato notizia dell’attività dell’associazione degli exemigranti dell’Alta Val Torre sottolineando come alle iniziative volte all’animazione della società locale, si aggiunge un’importante e preziosa opera di solidarietà con le persone o le aree più deboli. In questa cornice si inserisce una nuova iniziativa di solidarietà nei confronti questa volta della popolazione argentina colpita da una disastrosa crisi economica. Ricordiamo solo che la massiccia presenza degli emigrati originari dalla nostra regione in quel paese 25 anni fa ha convogliato importanti aiuti all 'opera di ricostruzione del Friuli terremotato. Questo è il momento per attivare una solidarietà in senso opposto. Gli ex-emigranti dell’Alta Val Torre hanno deciso di devolvere quanto raccolto in occasione dell’accensione del “polo-vin” a favore di un’istituzione argentina bisognosa d’aiuto. Questa proposta è stata immediatamente fatta V ' : r V KTÌÉltH propria dall’Unione emigranti sloveni del FVG -Slovenci po svetu e dal suo presidente Dante del Medico che si sono attivati per allargare la partecipazione all’iniziativa. Come sempre l’amministrazione comunale di Lusevera ed il suo sindaco Claudio Noac-co hanno dimostrato sensibilità ed attenzione nei confronti del mondo dell’emigrazione. In occasione di un recente incontro con il presidente della federazione su- Una convenzione tra regione e quattro università segue dalla prima Oggetto della convenzione, sottoscritta tra regione e università di Udine, Trieste, Lubiana e Maribor, il riconoscimento per gli i-scritti alla facoltà del consorzio interuniversitario di corsi ed attività di tirocinio frequentate nelle corrispondenti facoltà slovene e l’ammissione di studenti di cittadinanza italiana di madrelingua slovena alle facoltà di pedagogia slovene. Una apposita commissione mista, composta dai rappresentanti delle università che hanno sottoscritto la convenzione individuerà programmi, corsi e moduli di studio istituiti nell’ambito delle facoltà di pedagogia slovene che possono essere inseriti nel curriculum formativo degli studi valido per conseguire la laurea e il diploma rilasciati dalle università di Trieste e Udine. In pratica gli studenti u-niversitari sloveni e futuri insegnanti nelle scuole con lingua d’isegnamento sloveno potranno finalmente seguire lezioni tenute in sloveno da docenti provenienti dalla Slovenia ed i-noltre potranno frequentare le facoltà di pedagogia della Slovenia. Sprejeli tudi resolucijo o zažčiti Slovencev Ustanovili Marjetico V Parmi je bil 22., 23. in 24. marca ustanovni kongres Marjetice, v kateri so združene sredinske stranke Oljke in sicer Ljudska stranka, Demokrati, Lista Dini in druge manjše formacije kot stranka Slovenske skupnosti. V bistvu gre za politično stranko, ki združuje v sebi krSčansko demokratsko in liberalno demokratsko kulturo. Za predsednika stranke je bil v nedeljo soglasno potrjen Francesco Rutelli. Med sprejetimi resolucijami je bila tudi tista o izvajanju zaščitnega zakona za Slovence. Motiv iz Barda damericana dell’Unione, Mario Noacco, originario proprio del comune di Lusevera, è stato deciso di devolvere i fondi raccolti e quelli che si spera di raccogliere nelle prossime settimane, alla scuola speciale n. 2199 di Villa Go-bemador Galvez. La scuola si occupa di dare un’istruzione ai bambini sordomuti dell’area di Rosario. A questo scopo il comune di Lusevera ha aperto un conto corrente postale (n. 11485331) intestato al Comune di Lusevera -Servizio tesoreria per raccogliere i contributi che sicuramente non mancheranno, ricordandosi di specificare sul bollettino la causale “Aiuto agli emigranti dell’Argentina”. Siamo generosi e non dimentichiamoci di quando eravamo noi ad avere bisogno. (d.d.m.) Lažje združiti ljudi kot voditelje Javno mnenje in težnje volilcev niso tako nerazumljive stvari, kot se zdi iz izvajanj nekaterih politikov. Ogromna manifestacija CGIL v Rimu je zelo konkretno dokazala, kje je težišCe italijanske levice. V bistvu je bilo lažje združiti ljudi, kot pa voditelje. V Rimu se je zbralo veliko gibanj, jedro pa so bili nedvomno zmerni levičarji. Dvomim namreč, da lahko Italija premore dva ali tri milijone ekstremistov, ki se zberejo na enem samem kupu. To je absurd. Če so bili lahko ti normalni državljani skupaj v Rimu, ni razlogov, da bi se ne združili na volitvah. Razdružijo jih lahko stranke in njihovi voditelji in to namerno, ali pa zato, ker nimajo Coffera-tijeve združevalne moči. Tudi kongres Marjetice je bil zgovoren. Delegati so volili Rutellija, vendar je vodja Demokratov za Oljko Parisi predčasno zapustil kongres. Imenovanje vodstva je sprožilo polemike, s katerimi se bo Rutelli mučil mesece, če ne leta. Prav tako zgovoren pa je bil aplavz, ki ga je požela slika, na kateri sta bila fotografirana pokojni Marco Biagi in Romano Prodi. Verjetno je Prodi edini, ki lahko resnično utrdi Marjetico do mere, da postane privlačna tudi za tiste sredinske volilce, ki so se odločili za Berlusconija. Čas do vsedržavnih vo- litev je dolg. V tem svetu se dogodki bliskovito spreminjajo. Ze sam izhod iz gospodarske stagnacije, ki ni odvisen le od Italije, a se trenutno med meglicami kaže na ameriškem obzorju, lahko naredi marsikaj. Vemo pa, da ne bo dobro niti za gospodarstvo, če vlada ne najde dialoga s sindikati. Zato se mi zdi malce noro napenjati vrvi do mere, ko vladni možje pripisujejo sindikatu odgovornosti za terorizem. Veliki indu-strijci se že bojijo, da bi napeti socialni odnosi Italiji (in njim) preprečili pot iz recesije. Vlada pa trmasto vztraja, toliko bolj po tako številni in pomembni manifestaciji, kot je bila v Rimu. Tudi vlada namreč ve, da leva sredina s pravimi idejami, z enotnostjo in primernimi voditelji lahko zmaga. Skratka, ni Se minilo leto od volitev in že se dogodki naglo odvijajo. Vprašanje je, če bodo sedanji levosredinski politični voditelji znali ujeti ravnotežje ter se takoj konstituirati kot resna in učinkovita opozicija, ki nastopa tudi z jasnimi predlogi. Nekaj mora biti namreč jasno: desnica bo storila vse, da prepreči levi sredini preporod. Pogojuje in bo pogojevala medije. Izkoristila bo svoja stara znanstva v državnih aparatih (zadolženi za javni red v Rimu, ki je preStel 700 tisoč prisotnih, j1 očitno gleda! kak drug1 film), kolikor bo v njenih, močeh, bo spletla klienta lame naveze in ustvarjala dvorjane. Pogojevala bo organizacije in podjetja saj se desnica, ki temelj1 v poslovnem svetu, ne boji direktnih metod. Na tržišču se lastnik veleblagovnice ne usmili maleg0 prodajalca zelenjave, nasprotno, v veleblagovnici odpre oddelek za zelenjavo po polovični ceni. \ tem smislu je Berlusconi lastnik veleblagovnice■ Tudi ko je bil v opozicije je po začetnem tavanja imel sredstva, da si ]e opomogel. Leva sredina se bo morala boriti za omenjena sredstva, za vidnost in prepričljivost med množicami, ki jih pogojujeta sam način življenja in mediji. Potrebuje pa takojšnjo učinkovitost zato< da ji desnica ne posuši pip, od koder dotekajo sokovi, ki so nujni za Življenje političnega telesa■ Lažje se namreč utrudit kdor nima denarja i’J drugih sredstev, kot tisti’ ki jih ima. Berlusconi je to dokazal, saj je “vstopil” v politiko s svojimi televizij0' j mi in z direktorji Stande-Na terenu ni imel nobene organizacije, danes jo ima. Levica pa mora nadomeščati polne mošnje ž mero idealizma ter z njo ohraniti vezi s teritorijem. To pa lahko stori le> če se takoj reorganizira in sledi CofferratijevemU zgledu, ki je v določenem trenutku stal na kraški gmajni sam in sredi barje. V nekaj tednik se je okoli njega zbrala množica. Taktiziranje je zamenjal s trmo in z jasnimi tezami. Sedaj si to ljudje pričakujejo od politike m ne le od sindikata. Il tema dell’energia e delle risorse per lo sviluppo delle valli del Natisone Nella sala consliare di Tornano interventi di Pier Giust, Giampiero Rossetti e Gianpaolo Droli Lunedì 18 marzo si è tenuta nella sala consiliare del comune di Torreano la prima riunione della Sezione “Energia e risorse” del Forum di sviluppo locale, iniziativa promossa e coordinata dal Natisone Gal allo scopo di individuare percorsi di sviluppo del territorio delle Valli del Natisone condivisi con la popolazione. Dopo il saluto del sindaco Paolo Marseu e l’introduzione del coordinatore Mauro Pascolini, il responsabile della sezione “Energia e risorse”, Piero Giust, funzionario regionale, ha descritto il quadro del mercato dell’energia rinnovabile nel territorio nazionale e regionale e delle relative « normative in materia, sottolineando la sempre crescente domanda di energia “pulita”. Entrando nello specifico, ha poi descritto i diversi tipi di energia rinnovabile contemplabili nel territorio delle Valli del Natisone come le centrali a biomasse, i piccoli impianti eolici e i- droelettrici. Grande interesse, si legge in una nota del Gal, ha destato l’intervento di Giampiero Rossetti, consulente di un gruppo di aziende che o-perano nel settore delle e-nergie rinnovabili, che ha fatto il punto sullo sfruttamento delle biomasse, in particolare il legno, per produzione di energia de' scrivendo l’intero ciclo pr°' duttivo ed organizzativo ed evidenziando come i problemi di preparazione e di trasporto del materiale alla centrale siano nodali e costi' tuiscano la ragione per la quale tutta la filiera necessaria deve essere organizzata il più vicino possibile all3 centrale stessa. Gianpaolo Droli, geologo esperto di idrogeologia e protezione dei sistemi acquiferi, ha incentrato invece il suo intervento sull’utiliz-zo dei corsi d’acqua per 1® creazione di energia idroelettrica . Interessante ed articolato anche a questo incontro d dibattito che ne è seguito.. • Aktualno novi matajur Četrtek, 28. marca 2002 Vsakemu soju golobiču s prve strani Uoda je bla mierna an nie vic gučala, sonce je bu spremagli magie an striele an Se na delečim nie vič garmie-lo. V arki Noè an družina su putii upanja se zguarjal an oku njih vse je lajalu, njaulilu, buli-lu, kodkodekalu an pie-lu. Božja jeza se j’ bla potalažla. Arka je mier-nu plavala ma oku an oku nimar samuo uoda. Noè je po tihu z Buo-gam guoru an mu je prašu:"Ma ka me nies’ biu ti kuazu tole arko nardit, an an par vsieh stvari žvine an moju družinu na njo nabasat za de se od diluvjuna riešimu? Pokazajme sa na te keri strani je naša rešitev!” Takuo je Noè guoru, kar na golobica je začela oku njega spoletat an z glavico mu deleč kazat, dok on ji nie jou: “Biež, spolet deleč v luht, biež gledat, če Bu-og se je pomeriu s svie-tam”. Golobica je spoletie- la an za dva dni je ni bluo nazaj, ma kar se je parkazala nu ojko v ustah je imiela. Noè od veseja se je pokleknu an ueku: “Božja jeza se je potalažla, Buog nan je šenku mier an nan je pokazu pot za se rešit! Biež, spolet golobica, arka bo za tabo plavala!" Takuo, za golobico, ki je kazala pot, Noè, njega družina an žvina su se rešil an sviet je nazaj oživeu. Touženti an touženti liet so stekli an golobica z ojko je ostala simbol meru. “Vsakemu njega golobiču za suoj mier". Lietos za Velikonuoč, naj bo nazaj takuo v vsieh družinah na svie-te, an naj bo znu človek, donas, ki Kristus je pokazu njega usmilie-nje na nas, se ustabit an deleč pred sabo gledat za videt, kode golobica spolieta za kazat pot naše rešitve an meru. Bruna Dorbolò 5 Na pobudo konzorcija Arenga je izšel letni koledar proreditev Pomladno vabilo v Čedad in Benečijo Pomladni in velikonočni Cas je veijetno eden od najbolj primernih za obisk Nadiških dolin in Čedada. Narava se prebuja in z njo ves ambient. Pojavljajo se vse bolj pogosto nove in nove iniciative na rekreacijski in enogastronomski ravni, z namenom zbuditi zanimanje turistov. Zato skrbi v zadnjih Časih Se posebej konzorcij Arengo, ki je nastal prav z namenom prispevati k turističnemu razvoju našega območja, ki je pripravil tudi zanimiv in popolen koledar o vsem, kaj se ponuja. Na razpolago je v agencijah za turistično promocijo. V njem so zbrane vse prireditve, ki se bodo vrstile mesec za mesecem. Arengo ponuja tudi 12 novih poti, ki jih lahko odkrijemo peš, s kolesom ali na konju in nas peljejo v Čudovito naravo, k odkrivanju lepot in zgodovinskih spomenikov Čedad ali vinskih kleti v njegovi okolici. Projekt je že v izdelavi in ga pripravlja zadruga Apegiramondo, ki je sicer Clanica konzorcija mtmlm Arenga. V konzorciju deluje tudi združenje Fiteec Ante, ki združuje ljubitelje konjev in ponuja odkrivanje Cedaj-skega in nadiškega ambienta na konju. Kdor se želi udeležiti enega od njihovih izletov, naj se pojavi v nedeljo 21. aprila ob 9. uri pred gostilno v Podrobu (Molino vecchio), v občini Prapotno. S krožno potjo, ki bo zaobjela tudi Tarbi v sosednji občini Srednje, boste lahko odkrili nepoznane kraje. Lahko se vpišete po telefonu (0432 - 729257 ali po e-mailu: antspizzo(a)li-bero.it. Ob Veliki noCi s evsako leto v Čedadu, po mestnih trgih ponavlja tradicija igre “II Truc”, začetki katere segajo globoko v zgodovino, v naši deželi pa jo poznajo le v Čedadu. Igra se z barvanimi trdo kuhanimi jajci Vabilo v Čedad in Nadiške doline v koritu iz peska. 31. marca in 1. aprila boste lahko spoznali to posebno tradicijo. Zadnjo nedeljo v mesecu se bo tudi tokrat ponovila odprta tržnica s starimi predmeti, posodo, cunjami, knjigami in še marsikaj. Bogata je v tem pomladnem Casu tudi ponudba restavracij. (Informacije: 0432 - 703074). Za koledar prireditev tel. 333.3277666. Presentato nel centro Lemgo di Pradielis l’ampia e complessa ricerca del prof. Robert Dapit Perchè la tradizione viva ancora Il lavoro è stato illustrato davanti ad un folto pubblico dal prof Pavle Merku in una brillante conferenza ROBERTO DAPIT COGNOMI E NOMI L’estinguersi delle lingue è uno dei fenomeno più preoccupanti. Circa metà delle lingue che si parlano oggi nel mondo potranno infatti estinguersi nell’arco di cento anni, ha esordito il sindaco di Lusevera Claudio Noacco, sabato 16 marzo a Pradielis, alla presentazione del libro “Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre” del prof. Roberto Dapit. “Il cuore di una lingua è nella generazione più giovane ed è in pericolo quando non viene trasmessa ai più giovani in modo naturale”. Questo volume, ha concluso Noacco, vuole rappresentare la volontà di preservare il patrimonio tramandatoci dai nostri nonni, di mantenere viva e palpitante la nostra storia. 11 prof. Pavle Merkù, invitato a presentare l'ampia e complessa ricerca del prof. Dapit, ha poi tenuto davanti ad un pubblico molto folto ed attento una lezione brillante che dei nomi e cognomi ha spiegato l’origine storica (*si colloca attorno al 1090 a Venezia e fu dettata dalla volontà di far pagare le tasse agli eredi), ma ha anche proposto una lettura della storia sociale, della geografia e climatologia di Lusevera proprio attraverso i nomi. 1 cognomi parlano per esempio dei mestieri maggiormente esercitati da K-ramar/Cramar (venditore ambulante) a Pividor (suonatore di piva) e Noacco /Novak (colui che dissoda la terra per la prima volta). Ma segnalano anche le condizioni climatiche. Il caso più interessante illustrato dal prof. Merkù è quello del cognome Bob-bera, che deriva dal termine sloveno “bober” castoro, un animale che in Europa non vive più, ne rimane traccia però nel cognome. Il prof. Merkù ha dato un giudizio molto lusinghiero del prof. Dapit, uno dei migliori slovenisti italiani, ha detto, uno di quelli in cui credo di più. E deve essere così visto che a lui ha consegnato il materiale storico, frutto di ricerche iniziate nelle Valli del Torre a metà degli anni sessanta. Questo prezioso materiale è stato integrato dalle ricerche compiute da Dapit negli archivi e sul campo con l’aiuto di preziosi informatori come Irma Mar-chiol di Vedronza e Pia Lovo di Villanova e molti altri ancora. “Il vostro dialetto per le caratteristiche di arcaicità, innovazione, interferenza è interessante quanto il resiano, é soltanto studiato di meno”, ha sottolineato “e non c’è motivo per non continuare questa vostra tradizione”. Come uno dei tanti muretti a secco, costruiti per sostenere i prati, anche questo libro possa essere uno di questi muretti, rinvigorire la vostra cultura e la vostra coscienza, ha auspicato Dapit. Successivamente ha illustrato l’impegnativo lavoro svolto che desta particolare interesse anche perchè rappresenta l’inizio di una ricerca comparativa, di confronto nelLam-bito di un corpus onomastico friulano, sloveno e croato. Un lavoro al quale hanno contribuito gli stessi genitori del prof. Dapit che ha sottolineato con forza quanto sia interessante l’ambiente in cui viviamo perchè è caratterizzato da una identità complessa, multipla, stratificata con influssi e interazioni di diverse aree culturali. La bella presentazione nel centro Lemgo di Pradielis si è aperta con una breve introduzione musicale, introdotta da Igor Cerno ed eseguita da quelli che ha definito i ragazzi di don Renzo. Va infine ricordato che il libro è stato pubblicato grazie ai contributi ottenuti dal Comune di Lusevera in base alle lagge 46 sulle attività culturali della minoranza slovena ed il lavoro di ricerca era stato messo in programma ed affidato al prof. Dapit dall’amministrazione precedente, guidata da Maurizio Mizza. (jn) 0 zakonu beseda ljudstvu 27. marca je bil objavljen v deželnem Uradnem listu nov deželni volilni zakon. Zakon določa, da bo stopil v veljavo čez tri mesece v primeru seveda, da se ne sproži o njem ljudski referendum. In prav to je tisto, kar se bo zgodilo. Zato pa bo potrebnih 36.405 podpisov, kar je zelo veliko za naSe razmere. A to že zdaleč ni problem za levosredinsko opozicijo, ki kot je napovedala je že pripravljena sprožiti akcijo pobiranja podpisov. In resnično vlada glede tega določen optimizem, saj se je proti deželnemu volilnemu zakonu, ki ne predvideva neposredne izvolitve predsednika, izreklo precej predstavnikov tudi iz desne sredine. četrtek, 28. marca 2002 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Venzone 0-3 3. Categoria Stella Azzurra - Savognese 0-3 S. Gottardo - Audace 2-1 JUNIORES Valnatisone - 7 spighe 4-0 Giovanissimi Valnatisone - Moimacco 0-0 Pulcini Buonacquisto - Audace 1 -7 Amatori Reai Filpa - Bar Roma 0-0 Warriors - Valli Natisone 3-2 Poi. Valnatisone - Campeglio 1-2 Panda - Osteria al Colovrat 2-0 Calcetto Bar Zarabara - Merenderos 9-2 Prossimo turno I campionati dilettanti e delle giovanili sono sospesi per le Festività pasquali. Riprenderanno nel week-end del 6-7 aprile. Amatori Reai Filpa - Caffè Miani Bar Roma - Valli Natisone Classifiche 1. Categoria Reanese, Ancona 46; Lumignacco 43; Trivignano, Colloredo 39; Tarcentina 38; Flumignano 35; Valnatisone 33; Union Nogaredo 32; Riviera 31 ; Buonacquisto 29; Tricesimo 28; Venzone, Villanova 25; Majanese 24; Tre stelle 22. 3. Categoria Arteniese 54; Moimacco 49; Chiavris 43; Bearzi 41 ; Ciseriis 38; Serenissima 36; Savognese 31 ; Stella Azzurra, Gagliane-se 30; Savorgnanese 27; Fortissimi 26; S. Gottardo 13; Audace 8; Donatello 4. JUNIORES Valnatisone 49; Lavarian/Mortean* 42; Buonacquisto* 38; S. Gottardo** 29; Cus-signacco*, Serenissima* 28; Rivolto* 24; Azzurra* 21; Corno* 17; Sette spighe** 14; Trivignano 11 ; Com. Lestizza* 6. Giovanissimi Valnatisone 41; Moimacco 37; Union 91 36; Manzanese* 24; Serenissima 20; Comunale Pozzuolo* 18; Buonacquisto 13; Gaglianese*, Torreanese* 9; Savorgnanese 7. Amatori (Eccellenza) Warriors 28; Reai Filpa 27; Baby color*, Bar Roma* 26; Osteria della salute, Anni 80, Mereto di Capitolo 23; Ediltomat, Ter-mokey 21 ; Valli del Natisone 20; Caffè Miani 17; Fagagna 13; S. Daniele, Tissa-no 11. Amatori (2. Categoria) Campeglio 25; Pizzeria Rispoli 24; Gun-ners 23; S. Lorenzo 22; Polisportiva Valnatisone 21; Linea golosa 20; Agli a-mici 19; Bar Savio 17; Team Calligaro 14; L’arcobaleno 13; Carioca 12. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 37; Ravosa 29; Atletico nazionale 26; Piaino 22; Bar Manhattan 18; Moulin rouge 16; Xavier, Pizza Split 15; Panda calcio 13; Moimacco 11 ; Orzano 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali ono aggiornate alla settimana precedente. ** due partite in meno * una partita in meno Nel campionato dilettanti di Terza categoria i gialloblu di Fedele Cantoni ritornano a vincere Savognese blitz ad Attimis L’Audace in dieci lascia tre punti a San Gottardo - Nel campionato amatoriale di Eccellenza pareggio del Reai Filpa Sconfitte la Valli del Natisone e l’Osteria al Colovrat - Dilagano i Pulcini surclassando il Buonacquisto La Valnatisone ha perso la partita casalinga con il Venzone. Gli azzurri hanno gettato al vento le speranze di raggiungere la zona play-off nella ripresa. Infatti i camici sono passati dopo soli 2’ ed hanno raddoppiato al 9’, approffit-tando di due ingenuità della retroguardia locale. Al 22’ su errore del portiere locale arrivava il terzo sigillo dei camici. A completare il “patatrac” a due mi-nutLclalIa fine l’espulsione del portiere locale Tuniz. Impresa corsara della Savognese che ha espugnato il campo della Stella Azzurra di Attimis. I ragazzi di Fedele Cantoni sono andati a segno tre volte con Zanutta e due con Roberto Meneghin. Sfortunata prova dell’Audace sul campo del San Gottardo. I valligiani sono stati costretti a giocare per 80’ in inferiorità numerica a seguito dell’espulsione di BesiC. Passata per prima in vantaggio grazie alla rete firmata da Massimiliano Campanella, la squadra di Claudio Duria-vig è stata raggiunta dagli udinesi. A pochi minuti dalla fine Martinig aveva sui piedi il pallone vincente che non riusciva a sfruttare. La beffa per i ragazzi allenati da Zambelli arrivava all’ultimo secondo con la rete vincente per i padroni di casa. I Giovanissimi della Valnatisone sono stati costretti a dividere la posta con la valida compagine del Moimacco. Gli ospiti si sono dimostrati più tonici ed intraprendenti dei valligiani, fallendo per tre volte facili occasioni. Passato indenni questo arduo scoglio i ragazzi allenati da Renzo Chiarandini si mantengono in vetta alla classifica con tre\punti di vantaggio sull’Union ’91. All!^ ripresa del campionato ci sarà per la Valnatisone l’ultimo impegno a Lovaria con la Serenissima. Per chiudere il campionato in vetta la squadra valligiana avrà bisogno di un punto. Gli Esordienti della D. Beuzer (Giovanissimi) Valnatisone hanno giocato l’amichevole con il Moimacco vincendo per 2-1 grazie alle reti messe a segno da Michele Miano e Luca Passariello. I Pulcini dell’Audace hanno travolto il Buonacquisto grazie alle doppiette realizzate da Lorenzo Cri-setig e Michele Sibau e alle reti di Gabriele Paravan, Michele Vogrig e Riccardo Miano. Nel campionato di Eccellenza amatoriale il Reai Filpa di Pulfero ha pareggiato a reti inviolate la gara intema con il bar Roma di Manzano, mantenendosi nelle zone alte della classifica. Sul campo di Laipacco, ospite della capolista Warriors, la Valli del Natisone per due volte ha ribattuto con Marco Carlig alle segnature degli avversari. A pochi minuti dalla fine aiutati dal forte vento i “guerrieri” sono passati su calcio d’angolo. Nel campionato di Seconda categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Cividale, come sempre in difficoltà d’organico, passa in vantaggio sulla capolista Campeglio con il gol di Chiarenza. Nella ripresa gli ospiti pareggiano ed allungano (la seconda segnatura è viziata da un fallo su un giocatore rossoblu non ravvisato dall’arbitro). Nel finale una conclusione del portiere ducale Bucovaz, portatosi in attacco, è vicina al successo, però sulla traiettoria dei pallone trova pronto l’estremo difensore avversario. Si conclude così malinconicamente il buon campionato della squadra di Pietro Boer. In Terza categoria l’Osteria al Colovrat di Drenchia ha chiuso il campionato con una sconfitta. La battuta d’arresto non cancella il campionato eccezionale dei ragazzi di Roberto Tomasetig chiuso in vetta alla classifica a quota 37 punti. Sabato 30 marzo, alle 15.30 a Coderno di Sede-gliano l’Osteria al Colovrat giocherà per i play off con la formazione del Sant calzature. Nel campionato di Eccellenza amatoriale di calcio a cinque i Merenderos hanno perso la gara di Tol-mezzo con il Bar Zarabara. Le due reti dei biancazzurri portano le firme di Michele Osgnach ed Emiliano Dor-bolò. Con due sconfitte contro la Danieli di Buttrio per 8-3 (gol valligiani di Michele Guion, Federico Golop e Stefano Moreale) e 3-0 a tavolino si chiude l’avventura nei play-off per il Bronx Team di San Pietro al Natisone. Paolo Caffi Triajur il 7 aprile Si correrà domenica 7 aprile, a partire dalle 10, la sesta edizione del Triajur, gara non competitiva di triathlon del Matajur, organizzata dalla proloco VartaCa, dagli alpini, dai vigili volontari e dai cacciatori del comune di Sa-vogna. La manifestazione è divisa in tre frazioni: da Savogna a Montemaggiore in mountain-bike, il secondo tratto dal paese alla cima del Matajur a piedi e la terza, dalla cima a Masseris ancora a piedi. Gli Juniores hanno tagliato il traguardo VALNATISONE 4 SETTE SPIGHE 0 Valnatisone: Luca Ta-lotti, Mattia Cendou, Federico Chiabai, Michele Ber-gnach, Daniele Bastiancig (Irhad Tiro), Elmir Tiro, Alberto Vidic, Gabriele lussig (Michele Predan), Andrea Dugaro (Massimiliano Chiuch), Gabriele Miano, Giulio Gaspardo (Andrea Strazzolini). S. Pietro al Natisone, 23 marzo - Gli Juniores della Valnatisone, grazie al successo odierno e la contemporanea sconfitta del Lava-rianMortean (2-0 sul campo del Buonacquisto), hanno vinto con due giornate di anticipo il campionato. I ragazzi valligiani allenati da Claudio Baulini non hanno avuto problemi a superare gli udinesi, realizzando due reti per tempo. Ha aperto le “danze” il gol di Andrea Dugaro seguito dalla seconda marcatura di Elmir Tiro. Nella ripresa i padroni di casa hanno realizzato il poker con le due reti realizzate da Gabriele Miano che hanno chiuso la gara. La Valnatisone, in attesa della finalissima del trofeo Mocarini che si giocherà su questo campo (presumibilmente sabato 11 o 18 maggio), attende di conoscere le sue rivali nel girone a tre che designerà le due formazioni vincenti che si sfide- rannoper giocarsi l’ambito trofeo. In attesa la squadra per mantenere la forma avrà a disposizione le ultime due gare di campionato con la Comunale Lestizza ed il Rivolto. Gli Juniores locali, a distanza di due stagioni, sono stati bravi a riconfermasi quale formazione vincente. Il lavoro svolto dall’inizio della stagione li ha premiati regalando una grande soddisfazione ai dirigenti, ai genitori ed agli appassionati che li hanno seguiti nel loro cammino. La speranza ora è quella di vederli in campo nella finalissima del “Trofeo Mocarini” dopo i vari tentativi andati a vuoto nelle passate stagioni. Da sinistra: Miano, Crisetig, Cendou, lussig, Duriavig, Talotti, I. Tiro, Chiabai; accosciati: Sibau, Strazzolini, Dugaro, Vidic, E. Tiro, Chiuch e Marcuzzi četrtek, 28. marca 2002 Parvo so spekli torto za nono Marijo, potlè pa za nona Bepulna Auguri! La moglie Vittoria con i figli Dario e Franco, le nuore Ines e Ilde, i nipoti Gianluca, Flavio e Martina augurano al loro marito, papà e nonno Guido Prizzon, un felice compleanno. “Siamo giunti al traguardo degli ottanta e vogliamo augurarti con tutto l'amore che proviamo per te ancora tanti anni sereni e in salute! Grazie per l’esempio di vita onesta e laboriosa che ci dai” Vittoria Polentarjova iz Hostnega an nje otroc z njih družinam željo veseu rojstni dan njih dragemu Guidu, ki jutre, petak 29. marca dopune osamdeset liet življenja. Vsi kupe živjo v Ceda-de, odkod je on doma. Za veselo parložnost muo uoSCikmo tudi mi. Za Chiaretto Vas je gor na briegu. Nomalo buj vesoko, gu nebesih se je doluožu še adan anjulac: ima velike lepe oCi, ima bion-daste lase. Se klice Chiara, pa vsi ji diejo Chiaretta. Tek je imeu rad Cičico jo na bo mu vjc varvat, bušovat, buošcat, uCit, zibat an z njo se igrat... Samuo jubezen, samuo spomini bojo pluli vesoko, Cez vrata nebeške, za ugriet CiCi-co, za de se na bo bala, za de se na bo Cula sama... Tu sar-cu od mame, od tat an od vsi-eh tistih, ki sojo imiel radi bo pezala ’na težka rieC, ki sa- muo kuraža an cajt bojo mogli poCaso zlajšat. An spomini... spomini na majhano CiCi-co, ki morebit se je rodila an za nan stuort zastopit, de anjulci so riesni. Spomini na CiCico, ki nas bo Čakala sme-he, kar pride naša ura. Buog te var, Chiaretta, deb’ ti bla lahna naša zemja. Gor z nebes pomagi an var mamo Caterino, tata Terry, bratra Federica, za de bojo z ljubeznijo mogli prenest tolo hudo na-srecjo. Caterina, Terry, Iko, smo vam vsi zlo blizu. Parjatelji” Še ankrat bohloni monsinjor Paskual Naša domaCa slovienska besieda za se zmislit na našega monsinjoija Paskuala Gu-jona na trideseti dan njega smarti. Zbral smo se v cier-kvi, kjer je Paskual opravlju svoje bogoslužje šestdeset liet, v Matajure. Paršli so va-snjani an parjatelji iz dolin an taz Livka, Kobarida, Drežni-ce. Mašo so molil gaspuod Božo Zuanella, monsinjor Marino Qualizza an kobariški dekan Franc Rupnik. Imiel so parložne besiede za se spomnit na življenje našega Paskuala. Veliko bogatijo, ki nam jo je pustu smo imiel parložnost jo Cut v matajurski cierkvi: tle božja besieda po našim, naše pobožne piesmi parhajajo naravno iz sarca, ta-kuo ki je bluo po vsieh naših dolinah priet ku je bla prepo-viedana slovienska besieda. Tle nie izginila iz cierkve, ku po drugod: takuo so piel an molil naši pranoni, naši noni, naše mame an tata, an seda tudi te mladi an se troštamo, de bo takuo an za napri an de se na bo gajalo ku po drugih naših cierkvah, kjer kadar Cu-jemo an samuo adno slovien-sko piesam se nam pari Čudež. Za tuole muormo reC še ankrat: Buohloni gaspuod Paskual an od koder ste pomagajte nam iti po tisti pot, po kateri ste vi hodu. SVET LENART mmm Hrastovlje Dobrojutro Nicolò 2e kar je bla majhana Martina se je troštala imiet sestrico al pa bratraca, Čakala ga je trinajst liet an seda pru veselo prave vsiem, de na koncu an bratrac je paršu. Se kliče Nicolò. Srečna mama je Luisa Mastantuoni iz Ošnijega, sreCan tata je pa Adriano Canalaz iz Hrasto-vijega, kjer vsi kupe žive. Čakal so ga nona, tetè an strici, kužini an parjatelji pa, takuo, ki smo jal, še buj ku vsi sestra Martina. Puobčju Zelino zdravje an sreco, de bi on an Martina lepuo rasla an de bi bla vese-je za vso njih družino. ČEDAD Tuole je pametna stvar, zak takuo bo še buj raslo sodelovanje med Čedadom an Nediškimi dolinami tudi za kar se tiCe planinskega sveta. SOVODNJE Mašera Žalostna iz Belgije Zina an Zlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v pandiejak 18. marca so se zbral an naš ljudje, ki žive tam blizu, pru takuo njega te dragi, ki žive tle doma par Mašerah an so mu nesli tudi pozdrav njega zemlje, njega domovine. Dus V spomin na Basilia ČEDAD ■■■■■■■■■■■■M r Na čelu Cai dva iz dolin Na obenem zobur od Cai iz Čedada "‘Montenero”, na katerim so potardil se ankrat za predsednika Rodolfa Si-nuella, so bli izvoljeni (eletti) tudi dva BeneCana, ki so vpisani v Cai Nediške doline, Marino Jussig iz Sauo-dnje an Lorenzo Zanutto iz Skrutovega. Gor iz Belgije, kjer je dielu an živeu že od mladih liet, je paršla žalostna novica, de je v kraju Herstal umaru Mario Massera - Jo-žove družine iz Mašere. Imeu je 74 liet. Malo tiednu od tegà je biu umaru par Mašerah njega brat Gino. Za njim joCejo žena Ma-deleine, njega otroc Claudio an Jean-Luc, navuoda David an Joachim, brat Pio an sestra Maria an vsa dru- 18. marca je šlo napri adno lieto, odkar nas je za-pustu naš dragi mož, tata an nono Basilio Dus - Ta-mažu po domaCe. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo Zena Bernarda, sinuovi Luciano, Paolo an Romano, hčere Maria an Bruna, nevieste, zeti, navuodi, sestre, kunjadi, druga žlahta an vsi tisti, ki so ga poznali an spoštovali. Grmek - Čedad Zapustila nas je Matilda Tuostova Zapustila na je Matilde Trusgnach, poročena Vo-grig. Matilda se je rodila v Tuostovi družini v Platcu 76 liet od tegà. Nje mož je Attilio Mlinarju le iz Platea. Obadva sta zlo poznana, saj že puno liet peCejo gu-bance. Začel so go par Hloc lieta 1963, kar jih je na pomuoC poklicala družina Sdraulig, ki je tle imiela foran. Lieta 1972 sta se z njih družino preselila v Grupinjan an od tu v Čedad, kjer imajo seda veliko butigo. Z nje smartjo je Matilda v žalost pustila moža, sinuove Lucia an Natale, hCere Eleno an Paimiro, nevieste, zete, navuode an vso žla-hto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Cedade v torak 26. marca zjutra. DREKA______________________ Obranke Zbuogam Zaneto V mieru an v objemu svoje družine je v čedaj-skem Spitale za venCno za-spau Giovanni Bordon -Zaneto Starnadu iz Obrank. UCaku je lepo starost: 89 liet. Zaneto je biu mlad pu-ob, kar so ga pošjal na fronto. Varnu se je damu živ ja, pa je biu invalid. Tuole pa mu nie pomagalo se ustvarit življenje tle doma an takuo z vso “invaliditò” je muoru iti služit kruh v belgijanske miniere. An tuole nie bluo lahko dielo. Kar se je vamù damu je le napri dielu. Biu je zaries an dobar vzgled za njega družino an za vse tiste, ki so ga poznal. Kako lieto od tegà mu je smart ukradla ljubljenega sina Dina, ki je i-meu samuo 48 liet. Kupe z ženo sta ušafala muoC za prenest telo veliko žalost an tuole tudi s pomočjo drugega sina Bruna an hčere Anite. Z njega smartjo je Zaneto pustu nje, ženo Lidio Flipovo iz Obrank, nevieste Graziello an Isabello, zeta Bruna, brata, kunjade, navuode an vso drugo žla-hto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Botenigu v torak 26. marca popudan. jih prave... Dva parjatelja sta runala jogging za nomalo zmadliet. - Kuo lietaš naglo - je jau adan. - Oh ja, zatuo ki imam an truk: se lo-žem tu glavo, de me čaka ‘na liepa čičica za ljubit z mano! Pa tudi ti lietaš naglo! -je jau te drugi - Al imaš kajšan truk tudi ti? - Oh ja, se ložem tu glavo, de me lovi moja Zena za ljubit z mano! *** ‘Na čeča je zaupno poviedala nje mater: - Ce an dan se ložem tu glavo za se oženit, muoj mož se bo muoru interešat tu politiko, tu šport an tu žvine, bo muoru znat pravt zgodbice, gost an piet an bo muoru mučat, kadar mu kuažem ist! - Ti niemaš potrie-bo ušafat adnega m-oža - ji je odguorila nje mat - ti bo zadost kupit an televizor! An puob je šu v vas h njega muroz an za ostat sam doma z njo je dau nje bratra-cu dvajst taužint an mu je jau: - Bieš gledat an li-ep film od Zorro. Otrok je šu v njega kambro po šparu-njak, vetegnu je von deset taužint an jih varnu mladenču. - Ne, ne, kaj si za-stopu, daržajih vse! -mu je hitro poviedu mladi fant. - Oh ne, bi ne bluo pošteno - je odguoriu otrok - ker te drugi murozi od moje sestre mi dajejo vsi deset taužint! Giovanin je šu h miedihu psikjatru,. ker je biu v skarbi za njega ženo. - Gospuod dohtor, moja žena Milica se j’ ložla tu glavo, de je adna kakuoš! - Ce je takuo - je jau miedih - parpe-jajte jo tle v ambulatolo, de jo previzi-tam. - Ja, ja, gaspuod dohtor, vam jo par-pejem, pa počakite kajšan dan, de mi znese nomalo jajc za Veliko nuoč! V Fačejkini družini dva rojstna dneva! V tiedan dni bojo imiel v PaCejkini družini v Matajure dva sejma. Mat an oCja tele družine (takuo smo jim pravli ankrat) imajo tele dni rojstni dan. Parvo je ugasnila nje kandelce mama, Maria Martinig, ki v petak 22. marca je dopunla okoune lieta: 70! An so bli kumi sniedli torto za njo, ki so muorli že drugo speC, pa za tata an nona Bepcja (Gosgnach po prejmku), ki jutre, petak 29. marca, dopune pa 77 liet. Takuo, ki so pomagali noni, bojo pomagal tudi nonu popihnit gor na kandele Nicola an Marco. Veseu rojstni dan Mariji an Bepulnu jim Zeljo njih otroc Lino, Paolo, Valentino an Fabio, neviesta Božica, navuoda Nicola an Marco an vsi v družini. Veseu rojstni dan vam želmo tudi mi. Četrtek, 28. marca 2002 Una laurea da 110 per Elisa di Stregna V Sriednjem se veseljo zak Se adna CeCa s telega kamuna je lepuo opravla nje dielo pa Suoli an paršla do lauree. Je Elisa Duriavig, hči od Claudia Drejužovega iz Dolenjega Tarbja an Anto-niette Berto, ki je taz Mila- Tata Claudio Elisa, mama Antonietta an brat Ivan na paršla tle h nam za ne-viesto. Njih CeCa Elisa že odkar je bla otrok jim je dajala puno sodisfacjonu, predvsem za kar se tiCe Suolo. H koncu s Suolanjem na klasičnem liceju v Cedade je paršla z narguoršo oceno, 60/60. Potlè je Sla se šuolat v Milan, kjer v sriedo 13. marca se je lepuo laureala v jezikih an “scienza della comunicazione”. Nje diplomsko dielo je bluo go mez družbo Geoworld iz Tavorjane. Na koncu je zaslužila an liep 110 na 110. Z njo so se tisti dan veselil tata an mama, brat I-van, strici, tetè, kužini an noni Pina, Rina an Nanni. Brava Elisa. Ancora una laureata nel comune di Stregna. E’ Elisa Duriavig che mercoledì 13 marzo, presso la Iulm di Milano si è laureata in scienza della comunicazione con un bel 110. Titolo della tesi: “La produzione e la vendita di oggetti realizzati in minerali. Il gruppo Geoworld di Torreano di Stefano Piccini”. Per portare a termine gli studi Elisa è stata un anno a Vienna con il progetto E-rasmus ed ha frequentato uno stage presso la Geoworld. A gioire con Elisa il papà Claudio Duriavig della famiglia Drejuži di Tri-bil inferiore, mamma Antonietta Berto, che da Milano è venuta a vivere qua, il fratello Ivan, zii e zie, cugini e nonni Pina, Rina e Nanni nonché tutti gli amici. A Elisa congratulazioni vivissime. Lepuo se Sulìt! Okuole po senožetih nam že migajo trobentice an violce. Smo preživiel an par toplih dnevu an pari, de nie bluo še zime ne! Pa Giovanni, Orsola an Anna se šele spominjajo na njo, an še kakuo lepuo! Oh kuo je bluo lepuo, kar je bla vsa družina na sniegu: oni tarje nabasani tu vlaki, tata ki jih je ulie-ku gor pruot (dol pruot nie korlo, vlaka je Sla sama!) an mama, ki jih je pa fotografuvala! Ben, Giovanni, ki ima “že” devet liet (dopune jih 18. obrila), an Orsola, ki je dopunla sedam liet na 2. februarja an se lepuo uCijo gor v dvojezični Suoli v Spietre, so že vajeni, pa za to malo od družine, za Anno, ki ima dvie lieta an kak miesac (nje parvi rojstni dan je biu 21. no- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a/J. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 26192 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti); 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči rafiun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato all'USPI Guardia medica Nujne telefonske številke Ambulatorio di igiene Consultorio familiare ObCine Kada vozi litorina CERCO in affitto casetta o appartamento nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/727893 ore serali o mattina Ad AZZIDA vende-si appartamento bicamere, cucina in muratura compresa, garage. Telefonare alle 0432/727445 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 30. MARCA DO 5. APRILA Cedad (Fontana) tel. 731163 AFFITTASI a Moimacco villa a schiera tricamere. Per informazioni telefonare al 335/ 7070356 Scooter Speed-Fight, 100 cc, colore nero/grigio, 1200 km, praticamente nuovo, vendo causa inutilizzo. Telef. 0432/724200 VENDESI a Savogna appartamento in palazzina di recente costruzione. Telefonare allo 0432/703072 vemberja) je bla pru ‘na liepa novuost! Al Ceta viedet, Cega so teli otroc? Marna je Adriana Scrignaro iz Barnasa, tata je pa Ezio Banelli iz TolmeCa, ki je paršu tle h nam za zeta an naS otroc ga pru lepuo poznajo, saj uCi na sriednji Suoli v Spietre. S telo fotografijo Giovanni, Orsola an Anna po-zdravjajo vse tiste, ki jih poznajo an posebno nono Marijo an nona Marja iz Barnasa, an nono Mariuto an nona Dante iz Valle di Arta Terme. An mi pozdravljamo pa nje an jim želmo Se puno, puno veselih dnevu. ...an ku smo par sniegu... Anna, na stuojse bat, te bomo mi močnuo daržal! An ko smo par sniegu napišemo an od tele druge CiCice, ki ima sreCo živiet v tajšnim liepim kraju, kjer snieg jim na parmanjka: v Trentine. Živi gor blizu Trenta, pa nje tata je iz Podsriednjega, je Andrea Clinaz, sin od Térese Kozličjove an od Gianna Kanaučanovega iz Klinca. Cicica se klice Luana, diCemberja je dopunla šest liet an zna že pru lepuo Sijat. Nje ta mala sestrica, ki se klice Nicole an je kumi dopunla parvo lieto življenja, je pa v naruoCju od mame Loredane al pa od tata Andrea, jo gleda kuo zna lepuo Sijat an ji tuče na roCice. SreCno življenje vamžel-mo, drage CiCice an pridita nas gledat kajšan krat. Luana Informacije za vse Iz Vidma v Cedad: Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure SPETER Ostetricia/Ginecologia /torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; i apuntamentam, na kor pa mpenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon /sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) 2 Čedada v Videm: Db 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 3.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Solnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljenoev...732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553