Aleksandra Žalar, Evita Leskovšek, Vili Prodan STALIŠČA DIJAKOV PRVIH IN TRETJIH LETNIKOV LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL DO VPRAŠANJ O SPOLNOSTI Ljubljana, 2013 STALIŠČA DIJAKOV PRVIH IN TRETJIH LETNIKOV LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL DO VPRAŠANJ O SPOLNOSTI STROKOVNA MONOGRAFIJA Avtorji: Aleksandra Žalar Evita Leskovšek Vili Prodan Tehnični sodelavci: Marjan Cugmas Jovo Babic Daša Kokole Nina Janežič Recenzenti (po abecednem vrstnem redu priimkov): Fani Čeh, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, višja svetovalka za področje zdravstvene vzgoje, učitelj svetnik Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Izr. prof. dr. Roman Kuhar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Izr. prof. dr. Alenka Švab, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Elektronski vir: www.ivz.si Ljubljana: 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.5.015.31:613.88(497.4Ljubljana)(0.034.2)\\ . 613.88-053.6(497.4Ljubljana)(0.034.2) ŽALAR, Aleksandra Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti [Elektronski vir] : strokovna monografija / Aleksandra Žalar, Evita Leskovšek, Vili Prodan. - El. knjiga. - Ljubljana : Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2013 ISBN 978-961-6911-23-8 (pdf) 1. Leskovšek, Evita 2. Prodan, Vili 268685568 Strokovna monografija »Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti« je nastala na podlagi podatkov pridobljenih v Razvojno-raziskovalnem projektu v okviru Terciar-ja I »Spolna vzgoja v okviru formalnega šolskega izobraževanja«, ki ga je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Raziskavo je izvajal Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Izvedbo raziskave je s svojim sodelovanjem pri anketiranju omogočilo vodstvo, svetovalni in pedagoški delavci ter dijaki naključno izbranih ljubljanskih srednjih šol. Dr. Aleksandra Žalar Vodja raziskovalnega projekta RECENZIJE Fani Čeh Uvodni tekst vključuje bistvena sporočila o pomenu spolne vzgoje v obdobju mladostništva in opozori na pomanjkljivosti obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvajajo le na nekaterih srednjih šolah. Raziskovalni pristop študije je primeren, saj se bistvena vprašanja nanašajo na ugotavljanje mnenj in stališč srednješolcev, njihovi odgovori pa so jasni da se želijo o teh vsebinah poučiti tudi v šoli. To je pomembno, da bomo lahko z dokazi utemeljevali potrebo po sistematični vključitvi vsebin spolne vzgoje v srednješolske programe. Tabelarični prikazi jasno opozarjajo na pomanjkljivo znanje mladostnikov. Analizo dobljenih podatkov bo možno uporabiti tudi v primerjavi z nacionalno raziskavo o spolnem vedenju, ki jo je izvedla Ginekološka klinika skupaj z Zavodom republike Slovenije za šolstvo. Prav posebno pa želim ob tem izreči pohvalo in zahvalo avtorici dr. Aleksandri Žalar, da se je odločila za raziskavo iz tega področja in pregledno pripravila publikacijo tudi s povzetki iz tuje literature. Marijan Ivanuša Spolnost je zmeraj vznemirjala človeka. V najstniških letih, ko človeško telo fiziološko in psihološko najintenzivneje dozoreva v različne oblike spolov, se zdi, da je te vznemirjenosti še več. Pričujoče poročilo podaja neprecenljive rezultate kvantitativne raziskave o spolni vzgoji, kot jo vidijo mladostniki, ki jim je ta vzgoja namenjena. Raziskava podaja vrsto dragocenih vpogledov, ki izboljšajo naše razumevanje mladostnikov in njihovih želja po spolni vzgoji: kakšna naj bo, kdaj in kako naj jo izvajamo, katere teme naj pokrije. Seveda so mladi bili zvesti svoji naravi in podali tudi več provokativnih odgovorov. Spolno obarvanih vsebin je v vsakdanjem življenju izjemno veliko in so jim hote ali nehote izpostavljeni tudi zelo mladi najstniki. Te vsebine so najlažje dostopne na spletu, v revijah, dnevnem časopisju in po televiziji. Objavljena raziskava se ni ukvarjala z vplivom spolno obremenjenih medijskih vsebin na mladostnike. Zagotovo pa je ta vsakodnevna medijska obremenjenost s spolnostjo vplivala na njihove odgovore. Raziskava prinaša pomembno spoznanje, da kljub vsakodnevni izpostavljenosti spolnim vsebinam, mladi potrebujejo in si želijo uravnotežene, uporabne in strokovno neoporečne informacije in znanje o svojem lastnem spolu, o nasprotnem spolu, o odnosih med spoloma in o svoji lastni vlogi v tem kompleksnem prepletu nagonov, čustev in razuma. Pričujoča kvantitativna raziskava seveda nudi le delen vpogled v področje spolne vzgoje za mlade. Kot tak je dragocena informacija za strokovnjake, ki iz drugih virov vedo: katere so ključne vsebine, ki jih mladi potrebujejo, in kako te vsebine podati, da jih bodo mladi najbolje razumeli in sprejeli za svoje. Zato ta raziskava predstavlja le en kamenček v mozaiku, ki pritrjuje, da je spolna vzgoja mladih zelo pomembna. K temu kamenčku bi bile čudovito dopolnilo še druge, morda kvalitativne raziskave, ki bi se še posebej osredotočile na najbolj ranljive osebe: neželene oz. mladostniške nosečnosti, istospolno usmerjene, spolno zlorabljene. S temi dodatnimi spoznanji bi s spolno vzgojo še učinkoviteje opolnomočili mlade, da polno in zdravo zaživijo svoj spol. Izr. prof. dr. Roman Kuhar Raziskovanje spolnosti je izjemno zahtevna naloga. Zahtevna ni zgolj zaradi dejstva, ker se dotika najbolj intimnih vidikov človeškega življenja, kar tako v metodološkem kot interpretativnem smislu od raziskovalcev in raziskovalk zahteva visoko stopnjo senzibilnosti in etičnosti pri raziskovanju in analizi podatkov, pač pa je zahtevna tudi zaradi tega, ker je spolnost vedno polje političnih, ideoloških in moralnih spopadov. To je polje spopadov, kjer se odloča, kdo bo lahko definiral, kaj je prava, normalna, sprejemljiva in nenazadnje tudi zdrava seksualnost, vse to pa hkrati pomeni tudi definiranje tega, kar določena družba ne sprejema ali celo označuje za nezdravo. Z drugimi besedami: spolnost je pogosto tisto področje, kjer dežurni moralisti najdejo plodno polje za svoje delovanje. Če je ta tema povezana še z vprašanjem šolstva - in avtorji pričujočih raziskovalnih poročil posegajo prav na to področje - je stvar še toliko bolj delikatna. Raziskava »Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti« v smislu šolskega prostora ne prinaša bistvenih novosti, saj potrjuje izsledke podobnih raziskav: strokovnjakinje in strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da je v slovenskem šolskem prostoru obravnava spolnosti nezadovoljivo in nesistemsko urejena. To ugotavlja tudi raziskava »Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti«, ki pa vendarle prinaša pomembne in upoštevanja vredne poglede v stanje, ki ga povzroča nesistemska obravnava spolnosti v slovenskem šolskem sistemu. Jasno izražena želja in potreba anketirank in anketirancev v raziskavi po uvedbi spolne vzgoje v šolski sistem kaže, da so akcije tipa »Ponosen na svoj (s)pol« še kako nezadostne in skorajda škodljive, saj temeljijo zgolj na deklarativnem izrekanju, medtem ko dijaki in dijakinje vedno znova poudarjajo, da potrebujejo praktične in predvsem »čim bolj življenjske« napotke glede spolnosti in spolnega življenja. Ob vsem tem se zdi dejstvo, da so nekateri anketiranci v raziskavi »»Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti« menili, da je tetanus spolno prenosljiva bolezen, veliko manj alarmantno, kot relativno visoka stopnja tolerance do spolnega nasilja. Ugotovitev, da so skoraj vsi dijaki in dijakinje posilstvo interpretirali kot obliko spolnega nasilja, je morda res zadovoljujoča, ampak ali ne bi bili lahko zadovolji šele takrat, ko bo to naredil sleherni dijak oziroma dijakinja? Enako velja za otipavanje: več kot vsak drugi tega ni razumel kot spolnega nasilja, kar zagotovo kaže na potrebo po sistemskem izobraževanju. Seveda je potrebno ob vsem tem upoštevati določeno stopnjo neresnosti pri odgovarjanju na take vprašalnike, kar jasno kažejo odprti odgovori v raziskavi. A čeprav se nam morda na prvi pogled zdi, da so ti odprti odgovori nesmiselno in zafrkantsko blebetanje dijakov in dijakinj, je v njim moč prepoznati še kako pomembno sporočilo: govor o spolnosti je stigmatiziran, pri dijakinjah in dijakih povzroča nelagodje, ki ga nekateri lajšajo prav prek tega, da prestopajo meje tistega, kar se zdi sprejemljivo in dovoljeno. To pomeni, da je k spolni vzgoji potrebno pristopiti na način, ki bo omenjeno nelagodje upošteval in v naslednjem koraku presegal, ki bo interaktiven in predvsem interdisciplinaren. Zgolj stroga medicinska razprava o teh vprašanjih ne zadošča: enako težo pri razpravi o teh vprašanjih z mladimi morajo imeti tudi sociološki, psihološki in podobni vidiki spolnosti, ker je le tako možna celostna obravnava tega vprašanja. Enako pomembno je, da so ti vidiki usklajeni med seboj in da izhajajo iz razumevanja položaja, v katerem se znajde odraščajoča oseba, ne pa iz moraliziranja ali avtoritarne pozicije »jaz-vem-bolje«, saj se takšen govor prej sprevrne v svoje nasprotje, kot pa doseže svoj cilj. Raziskava ponuja pomembne izhodiščne podatke, na katerih je moč graditi vse prej omenjeno. V raziskavi so rezultati podani deskriptivno, potrebujejo pa še širšo družbeno interpretacijo. In predvsem potrebujejo konkretno akcijo prevajanja statističnih podatkov v sistemsko urejeno prakso delovanja v okviru vzgoje za zdravje. Z avtorji raziskave se strinjam, da je potreben holistični pristop, ki med drugim vključuje, kot navajajo, tudi vprašanja »socialne vključenosti« in »spoštovanja različnosti«. Žal ugotavljam, da je bil ta cilj pri samem raziskovanju - ki je prav tako pomemben del informiranja in izobraževanja -spregledan. Kot je moč razbrati iz analize raziskave »»Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol do vprašanj o spolnosti«, so bili dijaki vprašani le, če imajo punco, in, obratno, dijakinje, če imajo fanta. V tem heteronormativnem kontekstu so bili izključeni vsi, ki vanj ne sodijo, kljub pomembnemu cilju »spoštovanja različnosti«, ki bi morala biti del spolne vzgoje in je bila nezadostno naslovljena v preteklosti. Zato upam, da ob pripravi sistemskega urejanja področja spolne vzgoje v srednjih šolah prej omenjeni vrednoti socialne vključenosti in spoštovanja različnosti ne bosta ostali zgolj popularni frazi, pač pa bosta našli svoje mesto v duhu spolne in vsakršne vzgoje. Izr. prof. dr. Alenka Švab Avtorji Aleksandra Žalar, Evita Leskovšek in Vili Prodan, v strokovni monografiji Stališča dijakov prvih in tretjih letnikov ljubljanskih srednjih šol, predstavljajo rezultate iz raziskovalnega projekta »Vzgoja za zdravje in zdravo spolnost v okviru vzgojno izobraževalnega sistema v srednjih šolah«, ki so ga izvedli na Inštitutu za varovanje zdravja RS, v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS. Čeprav se analiza osredotoča na populacijo ljubljanskih srednješolcev, so rezultati relevantni tudi sicer, saj so bili v raziskavo zajeti dijaki in dijakinje različnih srednjih šol. Monografija je pomembno delo, saj se kot eno redkih pri nas posveča obravnavi stališč, pričakovanj in potreb dijakov in dijakinj, ki so jim vsebine povezane s spolnostjo tudi namenjene. Hkrati pa so predstavljeni tudi rezultati o nivoju ter obsegu znanja s področja spolnosti, ki ga ima dijaška populacija. Prav ti rezultati pa kažejo na nujno sistemsko uvedbo vsebin s področja spolnosti v izobraževalni proces. V tem smislu je monografija nujni dokument za oblikovalce javnozdravstvenih in izobraževalnih politik, pomembno gradivo pa je tudi za raziskovalce iz različnih znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo s preučevanjem človeške spolnosti. POVZETEK Obdobje mladostništva je izredno pomembno za razvoj in izoblikovanje osebne identitete ter oblikovanja vrednot in sposobnosti uspešnega reševanja sodobnih problemov. Nedvomno ima vzgoja za zdravje v srednjih šolah pri tem pomembno vlogo. Šole so eden izmed pomembnih dejavnikov v izvajanju vzgoje in ozaveščanja o zdravem načinu življenja, tudi na področju spolne vzgoje. Šola je prostor, ki posredno in neposredno sooblikuje izkušnje, stališča, znanje, vrednote in ravnanje. Izobraževanje in različne preventivne dejavnosti lahko vplivajo na zmanjšanje tveganja na različnih področjih. Šole morajo otrokom in mladostnikom posredovati verodostojne informacije in znanja. Dajati jim morajo možnost, da na podlagi znanja in lastnih izkušenj razpravljajo o različnih tematikah, tudi vsebinah s področja spolnosti. Ključno je zagotavljanje vsebin vzgoje in izobraževanja za spoštljive odnose in komuniciranje ter zdravo spolnost v učne načrte za celotno populacijo otrok in mladostnikov. Različne raziskave med slovenskimi srednješolci kažejo na to, da je vzgoja za zdravje, ter še posebej spolna vzgoja v okviru le-te, v srednjih šolah večinoma nepopolna, ne zagotavlja kakovosti znanja, ni učinkovita ter ne nudi enakih možnosti za vse dijake, niti v obravnavanih vsebinah, načinu in organizaciji podajanja vsebin, niti nosilcu predmeta. Dosedanje raziskave v Sloveniji vključujejo le nekatera vprašanja, ki se tičejo teh vsebin. Potrebno pa bi bilo pridobiti več podatkov, predvsem podatke o obravnavanih vsebinah, pristopih poučevanja, nivoju in obsegu doseženega znanja, kot tudi o mnenju, pričakovanjih in potrebah dijakov samih. Nekaj teh vprašanj je bilo vključenih v raziskavo, ki je potekala v okviru nacionalne naloge »Vzgoja za zdravje in zdravo spolnost v okviru vzgojno izobraževalnega sistema v srednjih šolah«, ki smo jo opravili na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, skupaj z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije. V okviru raziskave smo izvedli anketiranje srednješolcev prvih in tretjih letnikov naključnih ljubljanskih šol. Analiza podatkov te študije je pokazala zanimive ugotovitve, ki jih predstavljamo v tej publikaciji. Pomembne razlike glede na letnik smo pri dekletih ugotovili pri odgovorih na vprašanja: »Kaj meniš, da sodi k pouku spolne vzgoje?», »Kje si izven šole dobil-a informacije o spolnosti?«, »Ali se o spolnosti pogovarjaš z vrstniki?« in »Označi, kaj med spodaj naštetim je spolno prenosljiva bolezen, oziroma do katerih okužb lahko pride ob spolnih odnosih«. Pri fantih smo glede na letnik ugotovili pomembne razlike pri odgovorih na vprašanja: »Kaj meniš, da sodi k pouku spolne vzgoje?« , in »Označi, kaj med spodaj naštetim je spolno prenosljiva bolezen, oziroma do katerih okužb lahko pride ob spolnih odnosih«. V okviru raziskave smo posebej naredili še podrobno analizo podatkov dojemanja spolnega nasilja glede na spol in letnik izobraževanja. Analize teh podatkov so pokazale, da spol in letnik statistično značilno ne vplivata na posamezne faktorje dojemanja nasilja na populaciji, razen pri nekaterih izjemah (spolno obarvane pripombe o delih telesa, žvižganje za nekom, spolno obrekovanje in neželeno nadlegovanje, nagovarjanje na spolnost). V naši raziskavi smo dali poseben poudarek na vprašanja, ki so se nanašala na mnenja, stališča, pričakovanja in potrebe dijakov samih. Posebej nas je zanimalo, kakšne so razlike glede na letnik. Namen naše raziskave je bil prispevati k pripravi smernic in predlogov za prenovo učnega programa vzgoje za zdravje v srednjih šolah, predvsem za vsebine s področja spolne vzgoje. Pričakujemo, da bodo podatki in analize naše raziskave služili tudi kot podlaga nadaljnjim raziskovanjem na tem področju. Ključne besede: mladostniki, spolnost, vzgoja za zdravje v srednjih šolah 1 SPOLNA VZGOJA V SREDNJIH ŠOLAH ......................................... 11 2 RAZISKOVALNI PRISTOP ŠTUDIJE................................................. 16 2.1 Cilji RAZISKAVE IN METODE DELA........................................... 16 2.1.1 Cilj in namen raziskovanja..................................................... 16 2.1.2 Metode zbiranja in obdelave podatkov.................................... 16 3 ANALIZA RAZISKOVALNIH PODATKOV............................................ 20 3.1 Mnenja in stališča dijakov do pouka spolne vzgoje v šoli..........20 3.2 Stališča in seznanjenost dijakov s kontracepcijo in spolno prenosljivimi boleznimi..............................................................29 3.3 Prepoznavanje in stališča dijakov do spolnega nasilja...............35 3.4 Dojemanje spolnega nasilja glede na spol in letnik izobraževanja ... .................................................................................................38 3.5 Odnosi med spoloma................................................................41 4 KLJUČNI REZULTATI RAZISKAVE IN RAZPRAVA............................ 44 5 ZAKLJUČEK................................................................................... 55 6 CITIRANA DELA............................................................................. 57 7 PRILOGA 1: POVZETKI IZ TUJE LITERATURE................................60 8 PRILOGA 2: PREGLEDNICE............................................................66 1 SPOLNA VZGOJA V SREDNJIH ŠOLAH Za obvladovanje in reševanje sodobnih problemov je nujna visoka stopnja znanja in sposobnost uporabe znanja, oblikovanja informacij in drugih dejavnikov za dvig kvalitete življenja kot nujne podlage tudi za večjo konkurenčnost in delovno storilnost v sodobnih pogojih. Velik pomen pri tem imajo individualne lastnosti posameznika, kultura ter dejavniki, ki vplivajo na razvoj in osvojitev socialnih odnosov in vrednot. Obdobje mladostništva je izredno pomembno za razvoj in izoblikovanje osebne identitete ter oblikovanja vrednot in sposobnosti uspešnega reševanja sodobnih problemov. Mladi dobijo v okviru formalnega šolskega izobraževanja ključna znanja za razvoj osebne identitete, izoblikovanje socialnih odnosov, sposobnosti za uporabo znanja tako za povečanje storilnosti dela, kot za sposobnost ustvarjanja pogojev za večjo blaginjo, dvig socialne povezanosti in zvišanje kvalitete življenja tudi v luči skrbi za svoje in družbeno zdravje. Na prehodu v adolescenco in v obdobju adolescence se zaradi sprememb v odnosu do odraslih avtoritet, od katerih mladostnik postaja vse bolj neodvisen, poveča tudi število situacij, ki od mladostnika zahtevajo spoprijemanje. To je obdobje, ki pomembno vpliva na razvoj in izoblikovanje osebne identitete, ter oblikovanje vrednot in sposobnosti uspešnega reševanja sodobnih problemov kot tudi zagotavljanja pogojev za večjo blaginjo ter dvig kvalitete življenja tako na individualnem kot na nacionalnem nivoju. Pomembno vlogo pri tem imajo nedvomno tudi znanja in odnos do vprašanj na področju medosebnih odnosov, odnosov med spoloma, odnosov v družini, ter odgovornega vedenja nasploh. Nedvomno ima pri tem v srednjih šolah izjemno vlogo vzgoja za zdravje, ki ima prav tako pomembno vlogo tudi pri vzgoji in izobraževanju socialnih odnosov, kulture in omike. Vzgoja za zdravje je kot medpredmetno področje zastopana v našem vzgojno - izobraževalnem sistemu. Vzgoja za zdravje je v okviru formalnega šolskega izobraževanja v slovenskih srednjih šolah vključena kot obvezne izbirne vsebine. Program je pripravila skupina strokovnjakov in je zapisan tako, da daje priporočila za celostno naravnanost šole k zdravju, kot vrednoti, didaktično metodična priporočila in opredeljuje organizacijske oblike izvajanja. Vsebinski sklopi so opredeljeni s cilji, vsebino, priporočeno literaturo za učence in učitelje. V srednješolskih programih so vsebine v predmetnikih zapisane pod naslovom Obveznih izbirnih vsebin in so tematski sklopi razgrajeni pod naslovi: Mladostnikov odnos do zdravja in spolnosti, Sam sem odgovoren za svoje zdravje in Tečaj prve pomoči. Organizacija izvedbe je prepuščena ravnateljem kot organizacijsko pedagoškim vodjem šole. Dosedanje, sicer maloštevilne, raziskave o izvajanju vsebin spolne vzgoje v Sloveniji s strani pedagoških delavcev poročajo o podpori razrednikom, ki medicinske sestre - najpogostejše izvajalke predmeta - doživljajo kot pomoč in spodbudo. Nadalje navajajo, da večina vprašanih dijakov meni, da so tovrstna predavanja pomembna. Želijo si več tovrstnih predavanj, predlagajo tudi dodatne vsebine in več različnih metod dela (Luznar in Šmit, 2004). Raziskava iz leta 2004 med slovenskimi srednješolci je pokazala, da je imela spolni odnos že skoraj četrtina dijakov prvega letnika in dobra polovica dijakov tretjega letnika. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let. Skoraj enak delež spolno aktivnih 15-letnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (H. Jeriček in sod., 2006). Ena redkih raziskav, ki vključuje znanje srednješolcev, je bila opravljena pri pomurskih srednješolcih. Poročajo o nezadovoljivem znanju srednješolcev o spolnosti, kontracepciji in aidsu. Večina anketiranih srednješolcev je ocenila, da ni možnosti, da bi se okužili z virusom HIV, hkrati pa so zaskrbljeni zaradi aidsa (Belovič, 1997; Verban in sod., 1999). Leta 2004 izvedena raziskava o spolnem vedenju na vzorcu 2380 slovenskih srednješolcev v 1. In 3. Letniku srednje šole je pokazala, da je spolne odnose imelo že 24% fantov in 21% deklet 1. Letnika in 52% fantov ter 54% deklet 3. Letnika. Kontracepcijske metode in spolno prenosljive okužbe slabo poznajo. Avtorji navajajo, da je uporaba kontracepcijskih tablet med anketiranimi srednješolci ugodna, rabo kondoma pa je potrebno še spodbujati. Anketirani srednješolci menijo, da so zdravstveni delavci najprimernejši vir informacij o spolnosti (Pinter in sod., 2006). Raziskava, opravljena na eni od srednjih šol v velenjski občini, je pokazala, da je med 16. In 18. Letom starosti spolno aktivnih 62% fantov ter 78% deklet. 48% fantov in 60% deklet navaja zaščito, bodisi tablete ali kondom. Fantje največ informacij o spolnosti dobijo iz knjig, revij, interneta; dekleta pa od staršev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da le slabih 5 odstotkov fantov navaja, da dobijo te podatke od učiteljev, med dekleti pa nobena. Anketa je pokazala tudi izjemno slabo poznavanje spolno prenosljivih okužb, razen aidsa (Kontič, 2009). Raziskava opravljena na srednji zdravstveni šoli in eni od ljubljanskih gimnazij je pokazala, da mladi dobijo največ informacij o spolnosti od prijateljev. Več kot polovica jih je menilo, da bi šola morala nuditi več informacij in znanja o spolnosti. Več dijakov pričakuje večje angažiranje šole in učiteljev. Več kot polovica se jih strinja, da bi spolno vzgojo uvedli kot poseben predmet. Raziskava je prepričljivo pokazala, da se učenci malo pogovarjajo o spolnosti, kot tudi, da učitelji zelo malo naredijo za to področje vzgoje (Hoyer in Stjepanovič, 1997). Zaskrbljujoči pa so tudi podatki raziskave o spolnem nasilju med srednješolci kočevske gimnazije. Raziskava je pokazala, da dijaki slabo prepoznavajo spolno nasilje. Neosveščenost se kaže tudi v tem, da se na spolno nasilje ne odzivajo tako kot bi se morali. O tem najpogosteje molčijo ali pa se zaupajo prijatelju oziroma prijateljici. Od vsega skupaj štirih dijakov, ki so navedli, da so se po pomoč obrnili k pedagoškemu delavcu na šoli, sta dva dobila odgovor, da je to normalno vedenje v mladostniških letih. Analiza podatkov je pokazala, da so dijaki v sklopu pouka spolno nasilje obravnavali zelo redko. Dijaki se večinoma strinjajo, da bi bilo izobraževanje na to temo potrebno uvesti v sklop pouka ali pa kot krajši tečaj (Bajc, 2007). Tudi primerjava s pristopom do obravnavanja in vključevanja vsebin s področja spolnosti nekaterih drugih evropskih držav, ki ga v prispevku navajata Hafner in Lesjak (2007), kaže, da v Sloveniji zaostajamo . Francija je npr. že od leta 1973 namenjala spolni vzgoji del šolskega kurikula, večji poudarek so le-temu namenili v letu 1999. Francoska vlada je leta 2000 začela obsežno informacijsko kampanjo, namenjeno srednješolcem, ki vključuje široko medijsko aktivnost in distribucijo zdravstveno-vzgojnih gradiv s področja kontracepcije. Oblikovan imajo nacionalni program, osredotočen na spolno prenosljive okužbe. Vključeni so učitelji biologije, vabijo pa tudi druge strokovnjake. Nizozemska večinoma zagotavlja tovrstno izobraževanje za mlade v okviru pouka biologije. Od leta 1993 vlada podpira programe, ki poučujejo mlade odgovornega vedenja v skrbi za zdravje, še posebej na področju spolnosti. Poudarek dajejo tudi vrednotam in komunikaciji, ter pridobivanju veščin za sprejemanje zdravih in varnih odločitev. Švedska je leta 1995 radikalno spremenila politiko spolne vzgoje. Nacionalna mreža klinik za mladostnike se je usmerila v svetovanje o kontracepciji in v zagotavljanje brezplačne kontracepcije (Hafner in Lesjak, 2007). Strokovnjaki dajejo velik pomen prenovi in posodobitvi spolne vzgoje ter vključitvi le-te kot obvezni predmet, ki bi vključeval tudi razlago pomena trdnih zvez in odnosa v zakonu ter problematiko zlorabe in nasilja v družini. Spolno vzgojo v šoli ocenjujejo kot orodje za delno rešitev različnih mladostniških težav v zvezi s spolnostjo. Poleg znanja poudarjajo pozitiven vpliv na vrednote, stališča, uporabo kontracepcije in spolno vedenje nasploh ter bolj realni pogled na možne posledice (Douglas, 2009). Obsežna študija, ki je analizirala in združila ugotovitve številnih raziskav v daljšem obdobju, kaže statistično pomembne razlike povezane z znanjem na področju spolnosti. Programi izobraževanja oziroma spolne vzgoje v šolah so na splošno pozitivno vplivali na »spolno« znanje dijakov (Eun Youngin sod., 2009). Spolno vzgojo v šoli opredeljujejo tudi kot sredstvo za preprečevanje tveganega spolnega vedenja, ki mladostnika lahko izpostavlja tveganju neželene nosečnosti ali spolno prenosljivih bolezni. Poudarjajo tudi pomen evalvacije spolne vzgoje v šolah (Jacobs in Wolf, 2009). Tudi analiza podatkov merjenja vpliva spolne vzgoje kaže na manj tvegana vedenja, večjo uporabo kondomov in kontracepcijskih tablet. Poudarjajo še posebej dobre učinke, kadar se programi spolne vzgoje vključujejo in izvajajo skupaj z drugimi učinkovitimi programi, ki se izvajajo za to ciljno populacijo (Kirby in sod., 2007). Različne dosedanje raziskave med slovenskimi srednješolci kažejo na to, da je vzgoja za zdravje, ter še posebej spolna vzgoja v okviru le-te, v srednjih šolah večinoma nepopolna, ne zagotavlja kakovosti znanja, ni učinkovita ter ne nudi enakih možnosti za vse dijake, niti v obravnavanih vsebinah, načinu in organizaciji podajanja vsebin, niti nosilcu predmeta. Dosedanje raziskave v Sloveniji vključujejo le nekatera vprašanja, ki se tičejo teh vsebin. Potrebno pa bi bilo pridobiti predvsem podatke o obravnavanih vsebinah, pristopih poučevanja, nivoju in obsegu doseženega znanja, kot tudi o mnenju, pričakovanjih in potrebah dijakov samih. Nekaj teh vprašanj je bilo vključenih v raziskavo, ki je potekala v okviru nacionalne naloge »Vzgoja za zdravje in zdravo spolnost v okviru vzgojno izobraževalnega sistema v srednjih šolah«, ki smo jo opravili na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, skupaj z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije. V okviru raziskave smo izvedli anketiranje srednješolcev prvih in tretjih letnikov naključnih ljubljanskih šol. Analiza podatkov te študije je pokazala zanimive ugotovitve, ki jih predstavljamo v tej publikaciji. 2 RAZISKOVALNI PRISTOP ŠTUDIJE 2.1 CILJI RAZISKAVE IN METODE DELA 2.1.1 Cilj in namen raziskovanja Cilj raziskave »Spolna vzgoja v okviru izbirnih vsebin vzgoje za zdravje« je bil predvsem pridobiti podatke o mnenju in stališčih dijakov do obravnavanih vsebin, ki jih v podobnih raziskavah ponavadi ne zasledimo. Dosedanje raziskave v Sloveniji namreč vključujejo le nekatera vprašanja, ki se tičejo predvsem obnašanja v zvezi s spolnostjo. Zato smo v naši raziskavi vključili tudi raziskovalna vprašanja, ki so se nanašala na obravnavane vsebine in pristope poučevanja predmeta in na nivo in obseg doseženega znanja. Poseben poudarek pa smo dali na vprašanja, ki so se nanašala na mnenja, stališča, pričakovanja in potrebe dijakov samih. Posebej nas je zanimalo, kakšne so razlike glede na letnik. Glavni namen raziskave je prispevati k pripravi smernic in predlogov za prenovo učnega programa vzgoje za zdravje v srednjih šolah, predvsem za vsebine s področja spolne vzgoje. Služili pa bodo tudi, kot podlaga nadaljnjim raziskovanjem na tem področju. 2.1.2 Metode zbiranja in obdelave podatkov Raziskovalna populacija in vzorec Vzorec so predstavljali dijaki prvih in tretjih letnikov naključnih ljubljanskih srednjih šol, enoto pa je predstavljal posamezen dijak. Osebe, ki na dan anketiranja niso bile prisotne v izobraževalni ustanovi, niso vklučene. Verjetnostni vzorec je bil naključno izbran iz Seznama srednjih šol v Ljubljani za študijsko leto 2010-2011. Obsegal je 96 enot, od tega 58 (60,4%) dijakov prvih letnikov in 38 (39,6%) dijakov tretjih letnikov. Glede na spol je v vzorec zajetih 42 (43,8%) fantov in 54 (56,3%) deklet. Inštrumentarij in statistična analiza Podatki za raziskavo so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketiranja, ki je bilo izvedeno na vzorcu dijakov iz oddelkov prvih in tretjih letnikov, ki smo jih naključno izbrali iz ljubljanskih srednjih šol. Anketiranje je potekalo v razredu, izvedla pa ga je za to usposobljena oseba (svetovalna delavka ali profesor). Tip anketiranja je bil Pencil And Paper (PAPI) ob prisotnosti anketarja. Gre za tip samoanketiranja, kjer oseba s pisalom sama izpolnjuje vprašalnik na papirju. Za ta način anketiranja je značilna visoka stopnja zasebnosti, kar je z vidika družbeno zaželenih odgovorov zelo ugodno, zlasti, kadar je v vprašalniku veliko osebnih ali kako drugače kočljivih odgovorov. Negativna plat takšnega načina anketiranja pa je, da težje nadziramo sam proces zbiranja podatkov in zaradi tega je lahko število napak v anketi večje. Ker pa je anketiranje potekalo v razredu, je bil anketirancu vseskozi na voljo anketar za morebitna vprašanja in/ali nejasnosti. Da bi še povečali stopnjo zasebnosti, smo poleg vprašalnikov poslali tudi kuverte, v katere so anketiranci vložili izpolnjene vprašalnike, kuverte pa zalepili in oddali anketarju, ki jih je nato posredoval IVZ-ju. Za izpolnjevanje vprašalnika so imeli na voljo 30 minut. Zbiranje podatkov je potekalo v maju 2011. V raziskavi je bil za pridobivanje podatkov uporabljen inštrumentarij »anketni vprašalnik«, ki smo ga v ta namen posebej izdelali. V merskem inštrumentu večina, s podobnimi raziskavami primerljivih vprašanj, sprašuje po obnašanju, nekaj pa tudi po stališčih. Oboje bi lahko uvrstili med t.i. občutljiva vprašanja, saj se večinoma navezujejo na spolnost, zaščito in celo spolno nasilje. S prvim, uvodnim, vprašanjem anketiranca povprašamo, kaj meni, da sodi k pouku spolne vzgoje, pri čemer lahko navede več kot en odgovor, ima pa tudi možnost vnosa »drugo«. Gre za 10 opisnih odgovorov nominalne merske lestvice. Z naslednjim vprašanjem sprašujemo po tem, ali je anketiranec v šoli že poslušal vsebine s področja spolne vzgoje. Pri vprašanju »kje si izven šole dobil-a informacije o spolnosti« anketiranec lahko navede več kot en odgovor, ima pa tudi možnost vnosa »drugo«. Gre za 9 opisnih odgovorov nominalne merske lestvice. Pr vprašanju »kaj meniš o uvedbi spolne vzgoje v šoli kot posebnega predmeta«, so anketiranci lahko izbrali samo enega od ponujenih odgovorov, opisnega tipa. Naslednje vsebinsko vprašanje »ali se o tem pogovarjaš z vrstniki« je ponujalo tri možne odgovore »ne«, »da, samo z istim spolom« in »da, z obema spoloma«. Spraševali smo tudi po mnenju o kondomu, kjer je oseba lahko izbirala med »je primerno kontracepcijsko sredstvo«, »je dobra zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi«, »drugo, kaj« in »ne vem« in po tem, kdo je odgovoren za kontracepcijo (»dekle«, »fant«, »oba«). Oba vprašanja sta opisnega nominalnega tipa, pri čemer je prvo »multiple response« tipa. Sledilo je vprašanje »kaj je zate pomembno pri odločitvi za spolni odnos« (8 opisnih odgovorov nominalne merske lestvice, od tega eden »ne vem«), ki bi lahko bilo kritično iz vidika družbeno zaželenih odgovorov. Prav tako je potrebno pri interpretaciji odgovorov na to vprašanje upoštevati, da četudi bo anketirani dejal, da mu je pri odločitvi za spolni odnos pomembna npr. »ljubezen«, ni nujno ta faktor tisti, ki bo dejansko pripeljal do (eventualno prvega) spolnega odnosa. Poznavanje spolnih bolezni smo preverjali z vprašanjem »označi, kaj med spodaj naštetimi je spolno prenosljiva bolezen«, kjer je bilo možnih več odgovorov (in vsi so bili pravilni). Naštete so bile naslednje spolno prenosljive bolezni: gonoreja, sifilis, hepatitis B, okužba s HIV; vključen pa je bil tudi odgovor »tetanus«, ki ni spolno prenosljiva bolezen. Sledilo je vprašanje »kaj je zate spolno nasilje«. Odgovor o stališčih je bil ordinalne merske lestvice (»zelo sem prepričan/a«, »prepričan/a sem«, »ne vem«, »nisem prepričan/a«, »nikakor nisem prepričan/a«). V sklopu tega vprašanja je bilo enajst statističnih vprašanj: otipavanje, ščipanje, pohotni pogledi, kazanje slik ali predmetov s spolno vsebino, žvižganje za nekom, nespodobne opazke, poskus ali izvršitev posilstva, spolno obarvano obrekovanje, neželeno namigovanje in nagovarjanje na spolnost, nepotrebno dotikanje, spolno obarvane pripombe o delih telesa in »drugo, kaj«. Sledila so vprašanja »ali imaš fanta/dekle«, kjer so tisti, ki do odgovorili z da, odgovarjali še na vprašanja: »ali sta že imela spolne odnose«, »ali se pogovarjata o spolnosti«. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS, s katerim smo računali povezanosti s stopnjo tveganja: p < 0.05. Podatki so bili razvrščeni v kategorije. Osnova za identifikacijo glavnih kategorij so bili posamezni vsebinski sklopi raziskovalnih vprašanj. Analize so bile opravljene po spolu glede na letnik. V okviru raziskave nas je posebej zanimalo, kako anketirani dijaki dojemajo spolno nasilje. Zato smo te podatke podrobneje analizirali in posebej dodali rezultate analiz, ki so se nanašale na dojemanje spolnega nasilja glede na spol in letnik izobraževanja. 3 ANALIZA RAZISKOVALNIH PODATKOV V nadaljevanju so predstavljene analize podatkov po posameznih sklopih anketnih vprašanj in sicer ločeno po spolu, glede na letnik. 3.1 Mnenja in stališča dijakov do pouka spolne vzgoje v šoli Vprašanje: Kaj meniš, da sodi k pouku spolne vzgoje? Možni so bili odgovori: 1 Anatomija spolnih organov 2 Kontracepcija 3 Spolno prenosljive okužbe 4 Puberteta 5 Spolni odnosi 6 Medsebojni odnosi med spoloma npr. spoštovanje, zaupanje 7 komunikacija-razgovori 8 Odnosi in vloge v družini 9 Nasilje v družini 10 Skrb za ohranjanje zdravja in odgovorno vedenje do možnih posledic spolnosti 11 Drugo Analiza podatkov za dekleta Največ anketirank in sicer 90 ali več odstotkov je obkrožilo te odgovore: kontracepcija (94,4%), spolno prenosljive okužbe (94,4%) in spolni odnosi (92,6%). Najmanj jih je obkrožilo odgovora »nasilje v družini« (9,3%) in pa »drugo« (1,9%). Druge odgovore je obkrožil sledeč odstotek anketirank: skrb za ohranjanje zdravja in odgovorno vedenje do možnih posledic spolnosti 85,2%; medsebojni odnosi med spoloma 68,5%; anatomija spolnih organov 55,6%; puberteta 35,2% in odnosi in vloge v družini 24,1%. Pod odgovorom »drugo« je bil omenjen še spolni odnos. Glede na letnik so bile statistično pomembne razlike pri odgovoru »anatomija spolnih organov« (x2=4,084; p=0,043), kjer so dekleta iz tretjega letnika v večjem deležu kot dekleta iz prvega letnika menila, da to sodi k pouku spolne vzgoje (slika 1 in preglednica 1 v prilogi). 120 100 80 60 40 20 0 ,11,h, 1 H11;Hl vi PRVI LETNIK // //////s * TRETJI LETNIK /