S poti po Nemčiji V okviru Mcdnarodncga sodclovunja Ljub-Ijanc s pnbratcnimi mcsli drugih držav jc MK ŽSMS Ljubljana - dclcgacija obiskala mcsto Wicsbaclcn v ZR Ncmčiji, glavno mesto zvczne pokrajinc Husscn. Obisk jc trajal 14 dni. Njc-giiv dclovni dcl jc bil razdeljen na tri ra/lična področja - lcmc. V \Vicsbadcn smo pripotovali / vlakom. Prcdhodno smo sc usl.ivili v bavarski prcMolnici in si jo v dcžcvncm julru oglcdali. Na pcronu v Wiesbadnu nas jc pričakala dclcgacija kluba jugoslovanskih delavcev »Edvard Kardclj« in prcdstavnik Jungcnamta. Prcdavanja jc organi-/iral Jungcnzcntrum. Prcdavalclji pa so bili iz SPD, FDP in SDU (najmočncjših ncmških stank). Prikazali so nam klasičcn primcr zaho-dnc dcmokracije, ki jc pa po našem mncnju lc navidezna in kot taka zelo odtujena človcku kot subjcktu. Mladina kot taka pa ne pomeni v nemškem političnem življenju skoraj nič. Na izlctu v bližnji Mainz smo si ogledali mo-mentalno zgradbo katedrale in Getenbergov muzej. Del nemške avtomobilske industrije smo si ogledali-v tovarni Opel v bližnjem Ruesselshei-mu. To je kompleks velik cca 250 ha, kjer 42.000 delavcev izdela dnevno 4.100 vozil. Med njimi je 410 Jugoslovanov, na račun katerih smo slišali samo pohvalne besede. V Frankfurtu smo obiskali naš konzulat. Sprejela sta nas tova-riš Šapan in Pogorelec ter nas seznanila z življe-njem, delom in težavami devetdesetih tisoč na-ših delavcev, ki živijo na območju tega konzula-ta. Dogovorili smo se, da se pred vsakim obi-skom naše delegacije v Nemčiji obvesti konzu-lat. Le ta nam pa pripravi srečanja po različnih klubih naših delavcev, predvsem mladinskih sekcij, tako da bi dobili kompleksnejšo sliko o delu le-teh. Zahodni Berlin je od vsega nemškega ozem-lja, ki smo ga videli (razen vzhodnega), najbolj pokazal, da je Nemčija drugo svetovno vojno izgubila. Na večjih mestih se nahajajo razni panoji, ki pozivajo k miru... Ob sloviti berlin-ski Kurfurster Damm se bohotijo napisi raznih tvrdk, kot da se zgodovina posmehuje (Kempin-ski...). Ogledali smo si tudi klavnico, kjer so essesovci obesili na kavlje 114 Židov in je ohra-njena kot spomenik žrtvam. Okolica je pa skraj-no zanemarjena. Bili smo tudi pred Reihsta-gom; trava jc tu še zmeraj pokošena po prusko. V bližini pa se nahaja »Speerov« olimpijski stadion! Obiskali smo tudi vzhodni Bcrlin, ki ga loči zid zidov - bcrlinski zid. Ccntcr mcsta nas je sprcjcl prijazno, s toplino svoje urbanističnc zasnovc, čc scvcda odmislimo vrstc pred kioski, samopostrcžbami itd. Za strogim centrom sc pa pojavi čisto drugačcn Bcrlin, fasadc šc zmcraj nučctc