Izliajiijo 10. ill 25. vsakega iiiîîsî'cii, če je :: tisti (liLii iiniifnik ]>a en dan jn't'je. ::
Cena Jim Je s jtoštiiiiio vrod m celo leto iiai(r«J 3 K, za pol leta Í K. Nsiročiiiiiii Ka Nemčijo, llosiio in <lnige cvronske di'/av« znaša i 1Í '»O Ii, za Ain(*riko S K.
Dopise Kj)rejeiiia tiredtiik, iiiii-oùiiiiio iii ;: o/.iiiiiiila jta lisktiriiii J, Kmjec iiasl. ::
Zaradi splošnega avstrijskega tiskarskega štrajka prenehajo Dolenjske Novice.
Vse one cenjene naročnike, ki so še zaostali z naročnino, pa tem nujnejše prosimo, naj nam čimpreje dopošijejo dotični znesek, da ne bode škoda tem občutnejša.
Po zmagi!
Volitve so končune în Slovcnaka ljudska atranka si je stekla tako lepo ziiiaKO, da je po vsoj pravici lahko jionosria na njo. ■
Liberalci so si delali upe, da bodo vsaj v kmečkih občinah vrj^li kandidate Slovenske ljudske stranke, aiKkupiii sojo temeljito. Okoli 24000 večine so dobili kandidati naše stranko T kmečkih občinah kljub Vi-em laiiem in sleparijam liberalne stranke.
Saj bi bilo pa naravnost nenaravno in neverjetno, lia bi zamogli občani kmečkih občin, katerim je Slovenska ljudska stranka šele dala prravice, katere jim j^rejo, katerim je še le na.ša stranka pripomogla do prave veljave v deželnem in drugih zastopih, voliti proti naši stranki!
Iti vendar?! Našlo se je par nerazsodnih kmečkih volilcov, ki so se obesili razniui ne-odvisiiiin hinavf-em na frak. Ali jih je res omamil brezpomembni neodvisni ]>lašč, za katerim je liberalna stranka svojo ničvredno firmo zakrila? Ali niso videli, da so te „neodvisne" osebice ravno isto, kakor onc^ ki so nastopale jioprej pod liberalno tirmo? Ali niao videli, tla 80 ravno za neodvisne kandidate najhujše a^'itirali časopisi proslule liberalne stranko in srbofilskih liberalnih propalih eksistenc?
Sedaj po končanih volitvah nas bo čakala med dragimi prijetna dolžnost, izniiti oči še tistim nerazsodnim in zasleiiljcnim volilcem, kateri še zadnjič niso vedeli, zakaj pri volitvah gre iu so tavali za liberalno neodvisnostjo.
Naša častna dolžnost bodi, da do prihodnjih voJitev pošljejo žarki izobrazbe tudi nezavednim revežem. Niiša sveta dolžnost bodi, da v teku tega časa pridobimo za našo stranko oz. bolje rečeno njihovo »reiiričanje toliko utrdimo, da v bodoče no bot o več Sli na liin liberalnim neodvisnim slepar jam. Na,ša sveta dolžnost bodi, da liberalci iz glasov zapeljanih volilcev ne bodo kovali politični kapital za se.
Sijajna zmaga nad propadlim liberalizmom nas ne sme omamiti, ampak izpodbuditi na novo delo za novimi uspehi. Dolergska se jo to pot odrezala kakor âe nikoli dosedaj; vendar šo imamo veliko ljuHke med [»šenico! Glejmo, da bomo v teku petih, ňostih let jiopipali zadnji plevel iz dolenjskih tal.
Slovenska ljudska stranka lahko z največjim vesoljem in zadoščenjem pričakuje prihod nebeškega deteta, ko je sprejela kot božično darilo tako veličastno zmago nad broz-verskim liberaiîKmom. V novem letu pa nadaljujmo neustra.šeno in vztrajno započeto delo. Kajti: Ako hočeš imeti mir, pripravljaj se na vojsko.
Sijajna zmaga v kmečkih občinah.
Novoniosto-Koslaiijevica-lvrško.
Zurc 4464. Škerlj Kožar 860, Kiinc 69, Zupančič 76, razcepljenih 71, iieveKavnih 12i glasov,
("niotnelj-11 etlikii.
Dermastia 1645. iiakar 500, razcepljenih 19, neveljavnih 51.
Trebil je-Ziitičina- Žn/^-niherk - Mokionog-Mtija-Itadeće.
KoSak (>421, Vehovec G42H, dr. Lampe B3r>4. l'uvlin 38)0, Bukovec 1772. Tomazin 1734, raztííjítjťiiih 419, neveljavnih 728 glasov,
líoťievjtí-Iiibiiica-Velike I.ašče,
Škuli 2341, Uvšin 2408, Andolšek 403, Pticeli 42ti, raz cep ti eni h 170, neveljavnih i2i glasov.
Jjjiililjaiia-Yrhnika.
Dr, Šusteršič 4159, Povše 4142, Seidl 1082, Knez 1107, Kristan 252. Mlinar 223, razcepljenih 56, neveljavnih 662 glasov.
Kaimiik-lirclo.
Dr, Krek 3009, Sršen 828, razcepljenih 42, neveljavnih 858 glasov,
Kranj-Škof)a l^oka.
DemSar 3531, Zabret 3606, Novak 840, Barle 756, razcepljenih 131, neveljavnih 488 glasov.
PostoJna-Logatcc-Seiioieče-Lož-Il.Iíistica-Cerkiiica.
Dr. Žitnik 3736, Drobnič 3596.- Gaspari 1350, Majiiič 823, Urbančič 1396, Meden 785, razcepljenih 35, neveljavnih 445 glasov.
ItadoTlJica-liraiiJska gora.
Pogačnik 2314, Gogala 543, Kristan 183, razcepljenih 32, neveljavnih 131 glasov.
Vipava-ldrija.
Perhavc 2032. Zagoda 477, razcepljenih 139, neveljavnih 187 glasov.
Vsi naši karjiiiiiati sijajno prodrli! S. L. S. je [iobila skupno 32.719 glasov, liberalci 8797, torej je S. L. S. zmagala v kmečki kuriji nad liberalci z večino 23 922 glasov.
Volitev v dolenjskih mestih in trgih:
Onioiiielj : Prof. Bog. Remec (S. L. S.) 64, Matzelic (lib. stranka) 69 glasov.
Krško: Remec 23, jMatzelle 80 glasov.
liostanjevira: Romee II, Matzelle 40 glasov. Štiri glasovnico (jrazne.
Nwto Iiii^aiu . Hcuitw où, Mal/.cllu glasov, praznih 17, neveljaven 1, âukjje 1.
Višnjagora; Romee 30, Matzelle 11, en glas neveljaven.
RII)iii(',a: Remec 80, Matzelle 79. Izvoljen Matzelle.
V mestili Kraiij-Škoijalokii
jo končni uradni rezultat naslednji: Profesor Ant. Su.šnik 292, dr. K. Triiier 298, neveljavnih 21 glasovnic.
Gospodarstvo.
Strežba prašičem po zimi.
Po naših svinjakih se danes še marsikaj prezira in marsikaj opušča, kar nam je na škodo. Po leti se lažje izgovarjamo, čo no obračamo dan za dnevom tiste skrbi na našo sviiyake, ki bi bila potrebna. Sedaj po zimi pa tega ne moremo storiti, ker je dosti časa, da se lahko najskrbnejo pečamo s prašičjo-rejo. Zimski čas nam nudi dovolj priliko, da odpravljamo razno pomarijkîjivosti iu da zbolj-sujemo strežbo v enem in drugem pogledu. Nobeden naj ne misli, da se no da nič boljšega storiti in nič več doseči pri tej roji. Nasprotno! Ta roja se da še v marsičem po-polniti in izbo|j.šati in imamo ravno sedaj po zimi zlato priliko, da so z njo najskrhneje pečamo.
Svinjaki naj so siilii.
Prva zahteva po naših svinjakih mora biti ta, da so suhi. To je glavni pogoj za dobro rejo. Nič ni slabšega, kakor če so svinjaki mokri, če morajo živali ležati v moči in na mrzlem. V toni pogledu se pri nas Ěe mnogo, mnogo gre.'ii. Za mlade prašiče in praseta je moča v tem času pravi strup. Vse )ovsod pri nas moramo delati na to, da imajo živali suha in dosti gorka ležišča po svinjakih. Svinjaki naj se v ta namen redno po dvakrat na dan izkidajo in dobro nastî-íjajo, zjutraj in popoludne ozir. na vočer, in sicer s auho steljo. Subota po svinjakih je in ostane pj'vi pogoj za dobro vspevanje praset!
Itlizli svinjaki naj ko Ziiilelajo.
Leseni svinjaki ao po zimi radi mrzli, posebno če stojo na prostem, čo niso ])rialo-Jijoni k drugim poslopjem. Najbolj trpe jired mrazom iraseta, potem [[ilaiii ftrasiči in plemene av nje. Pri debelih prašičih ne pride
zima tolikaiy v poštev, vendar nam ostra zima tudi pri takih živalih ne koristi, če pritiska v svinjake. Plemen.ski prašič potrebuje po zimi ravnotako toplote kakor druge domače živali in čo jo je v svii^aku premalo, gre krma v zgubo, ker se v tem slučaju ne pretvarja v meso. ampak porabi pred vsem za potrebno toploto. Svinjak mora biti tako gorak, da ga žival lahko sama greje. Če so svinjaki premrzli, potem jih moramo zavarovati prod mrazom. Dobro jih je v tem slučaju zapaziti in zadelati s slamo, listjem in deskami.
Prašiče je siiiiščati ven.
Plemeni pra.šič potrebuje za zdravje tudi svetlobe, čistega zraka in gibanja, ravnotako kakor goveja živina. Kaj pa vidimo po naših svinjakih? Naši svinjaki so temni. V temnih prostorih morajo svinje preiežati celo zimo. Vidimo pa tudi, da jo v svinjakih tako malo prostora, da se sviqjo komaj obračajo. Če držimo plemene živali dan za dnevom po takih temnih in tesnih svinjakih, potem to no moro biti zdravo za nje. V resnici tudi vidimo, da se vsled tega živali slabše počutijo, da slabše vspevajo, postanejo slabokrvne, neokretne hoje itd. Zaraditega je skrbeti, da se živali tudi v zimskem času zadostno iz-prehodijo, da pridejo ven na svetlo in na sveži zrak, kar vso jim je ravno tako potrebno, kakor drugim živalim. Kadar kidamo, naj se plemene živali spusčajo ven, <ia se preskačejo. Pa tudi sicer so lahko čez poludanske uro spuščajo na piano, da se bol; utrjujejo in bo^ naravno vzgajajo. To ve^a posebno za mlade živali.
Krma naj se redno iii točno i^oklada.
Posebno važno za dobro rejo je seveda, da krmo vsak dan skrbno in »ravočasno pripravimo in d^a jo točno ob (oločenem času pokladanio. Žival ljubi red in ga zahteva! Kolikor večjo skrb bomo na to stran obračali po naših svinjakih, toliko več vspeha bomo dosegli. Gleda naj so tudi na to, da so kuhana klaja zadostno ohlaja in pokiada dan za dnevom enakomerno topla, ne časih pregorka, drugič zopet mrzla, meneč, da je za prašiče vso dobro. Tudi pri jdemenakih prašičih jo krmo za zimo tako razdeliti, da jo dosti ne menjavamo. Po vsakem krmljenju naj se korita izpraznijo in očistijo. Sicer je pa tudi tukaj krmo tako odmerjati, da jo žival lahko do čistega požre in da no dela zjedij, ki prihajajo potem v gnoj. Tudi tukaj je treba varčnosti.	—r—
Zakaj hira mlado sadno drevje?
Sem in tje lahko vidimo, da mlado sadno drevje noče rasti. Namesto da bi se v vrhu razvijalo, nam zastaja. Vsa rast je zanikorna, namesto lepih, močnih pognargkov se začne kazati po vejah in deblu lišaj. Drevo hira in ne pne naprej. Kaj radi se gospodarji v takih slučajih izgovarjajo, da je temu drevje krivo, ker je slabo. Časih se dela celo drevesnica za to odgovorna.
Vzrok pa tiči vso drugje. Vzroki taki slabi rasti so lahko prav različni. Vzrok jo lahko neiigodna lega, slaba zem^a, slal)a saditev, poznejše poškodbe korenin itd. Večkrat je pa tudi posestnik sam kriv, da mu drevje noče rasti. Mlado drevo, ki prido iz drevesnice na prosto, je troba nekaj lot dobro oskrbovati, da se lepo razvija. Pri nas se pa to ne godi. Ze vsa saditov je slaba in površna in potem so mlaiio drevje kaj rado samo sobi prepušča, češ, da ho že rastlo, če je za kaj. To pa ni prav! Mlado drevo, ki smo ga presadili iz drevesnice, v kateri se je skrbno vzgajalo, potrebuje prvi čas skrbne strežbo, tako kakor n. iir. mlada žival, ki jo odstaviš. Kakor jo treba mlado žival v prvi mladosti dobro krnnti in oskrbovati, ravno tako je treba mlado drevo skrbno negovati, da i>ride do moči na novem prostoru. Že jamo za saditev je skrbno pripraviti iti skrbeti je jiri i^aditvi, da jjride h koreninam dosti dobre zemljo. Z ruhljatijern zom(je okolu debla (drevesne sipe) in z gnojenjem je dalje skrbeti, da imajo korenine dosti živeža, dosti zraku, vlage in toplote. Za vse to ao pa naši gospodarji premalo menijo in od tod prihaja pogostoma tista zanikorna iu žalostna rast. ki jo vidimo pri novih nasadih. Skrbno vzgojeno drevo nuni mora hirati, če ga sadimo v majhne jamice in v lege, kjer
mu maiijka vseh potrebnih pogojev. Kdor hoče s sadjerejo veselje imeti, mora mlado drevje jrav skrbno saditi in ga mora zlasti v prvih etih prav skrbno negovati, da so drevo dobro ukorenini in da so lepo razvija. Le na ta način bomo pri.šli tudi pri nas do lepih nasadov, ki bodo delali veselje gospodarju pa tudi vsakemu iirijatelju našega napredka. —r—
Dopisi.
št. Peter. — Volitve so končano. V priznanje našim Dudom lahko rečemo: prav dobro so ao držali z malo izjemo. Tisti, ki se je največ trudil za liberalne kandidate, je bil otoški mlinar Žura. Ztiaj so ga ljudje vsaj spoznali. Marsikateri je dostavil: Ali bi ne bilo boli pametno, da se Žura briga za svojo družino, kakor da se v nasprotju malodane z vso občino poganja za liboraico! Nič čuda! Komur je „Dan" vsakdanja hrana, mora biti pokvarjen.
V	nedeljo 14. t. m. je priredilo naše izobraževalno dru.štvo svoje drugo javno predavanje. Udeležba — zlasti od strani moSkih — je bila se lepša nego (»rvič. Predavala jo domača gospodična učiteljica Bulčeva. Podala je nekaj zlatih zrn za ženske. Mar^ivi gospodični hvala lepa! Pristopilo je k društvu ta dan spet 45 novih članov.
V	božičnih praznikih bomo imeli l^uhko predstavo.
DomaČe in tuje novice.
J.iherHliia stranka je za volitve delala s polnim parom. Reklamacij je vložila mnogo — in še celo take osebe jo reklamirala, ki stanujejo v mestu komaj nekaj mesecev; take, ki sploh nimajo svojega bivališča v mestu; za sjdošno kurijo celo vrsto železničnih delavcev, katerih identiteta in stanovanje se ne moro dognati. Ali so liberalci vodoma to storili, ne bomo trdili; pač pa vemo, da se jim je ta način posrečil, ker je glavarstvo smatralo informacije za verodostojne.
Poročilo o sloveiisko-hrvaškem katoliškem shodu je že v naše veliko veae^eizšlo. V njem jo nakopičena ogronma materija za naše organizatorje. Udeleženci katoliškega shoda niti desetine vseh predavanj niso mogli slišati; zato pa kar najfiridneje posezite po tem poročilu, iz katerega boste posneli še ostale velevažne sklepe in nasvete.
So boli ustregla pa bo ta knjiga tistim, ki so niso mogli udeležiti shoda. Iz te knjige šele bodo vsaj kolikor toliko dobili jirimerne pojme o veliki važnosti katoliškega shoda za razvoj našega naroda.
Duhovne vaje v Šraiholu i)ri Novem mostu bodo v dnevih 4,, 5., in 6. janiivarja za fante. Vodil jih bo č. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Vsi fantje valdjeni !
Silen potres v .Vriiieiiiji. Erzerumski vali javlja, da je mesto razrušil potres. Vse hiše z vladno palačo vred so v razvalinah. Štiri osebo so bile ubite. Tudi drugod je potres napravil mnogo škode. Zadnji veliki potres je bil v Krzerumu leta 1859., ko je razrušil med drugim večino krasnih cerkva, ki jih je v Erzerumu nad 70.
Svealili
ne sme manjkati v nobeni hiši, šoli in cerkvi in v nobenem uradu; vsakemu obrtniku in vsakemu dijaku je prepotrebcn, ker jo neprecenljive vrednosti. Svealin daje primešan petroleju, lepo belo luč, ne napravlja dima in neprijetnega didia in je doi»Íti za malo novcev pri knjigarju Urban Horvatu v Novem mestu. Eden košček volja 4 vinarje, 3 ducati v originalnih škatljicah samo 1 K 20 vin.
Kratkočasnice.
Ugovor. „Vaša hčerka, gospod komercijalni nadsvetnik, je zolo nadarjeni, — samo računali ne more!'' „Kaj, računati ne more?" ,,Ona računa lahko na pol milijona.*'
Oj ti lnidohija! Profesor (na liceju): „Razložil sem vam, cenjene dame, zadtijo uro, da imajo moški več možgan nego žensko. Kaj skiepare iz tega, gospodična lilvira?"
Učenka: „Da pri možganih ne gre za količino, ampak za kakovost."
Doln'a pi'iiuera. Baron: „VaSe grlo se mi pa ztii kakor kak površnik, Ivane"' Ivan: „Kako to?" Baron- „Ker ne spušča nobene vode skozi!"
„A.: „Siaoéi Jo neki tat poskusi], tia bi mi iniiraznil žep, pa tnoja žena je to preprečila."
B,: „Ali jo tatu prijela ali kričala..."
A.:	„Saj je še zraven ni biio."
B.:	^Kwko jo toraj tatvino zabranila?"
B.: „S tem, da mi je ona že Kjntraj dotna
izpraznila žep."
Ni kriva. Gospodinja: „Toda pri tej množini spričeval, s katerimi se mi pri])oročate, ste morali biti v vsaki službi komaj 14 dni." Slažkinja: ,,A!i morem jaz kaj za to, če so so goiipodinje tako tribale zame V"
Nalaiičeii: Gost plača natakarju, kar jc pojedel in popil. „lo natakar?'' vprašata, ko ne dobi nobene napitnino. „Teg'a pa nisem no pojedel ne popil", odgovori gost mirno.
Oražbeni ohlic.
E 327/13 11
One 13 Januarja 1914 prodp. oh 10. url bo pri tem
sodišču, v iïbi Ét 8 na podstavi odobrenih pogojev družba eledeÉib tinproioirnin : k. o. HruâioJi, i fit. 17 iiisa, goBjiodurskn poslopja vrt in njivo, 2) vi. Št. 25 njivo, 8) vi. àt. 26 njive, jmsnik, 4) t1. št. 377 travniki, k. o. Gaberje ň) vi. 6t. 378 njiva, k. o. Potovrti 6) vi. fSt. 428 gozd. Ccniln« vrednost 1) 3754 K, 2) 285 K, 3> 499 K, 4) 815 K, 5} 220 K, 6) 370 K. Skupaj 51)43 K, Najmanjši pouudck K, Pod najmanjšim iiunudkooi ae ne prodajo,
C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, II.,
dno 30. novembra 1913,	226
MÎM ohlic.
E 828/13 13
Dne 13. januarja 1914 predp, oh 9, url, 1jo pri tem sa-diaSn, v ÍKbi St. 8 na podstavi odobronili pogojev dražba Bledeóib nepremičnin: k, o. Zajijivrb 1) vi, it. ,')4 hiša, fipospodarska poslopja, njivo, pašniki, go/d. S) vi. £t. 55 njive, pašnik, 3) 56 vinograd, 4) vJ. št. 301 gOKd. C'e-nilna vrednost U K, 2) 1521 K, 3> 3fi8 K, 4) 78S K. SitupojSíí33K. Najmanjši jioniidek 1) 8.M)2 !i,2) 1014 K, 3) 24t) K, 41 52f) 1Í. Skupaj 5288 K. Pod najmanjšim ponudkoin se nc prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Rudollovem, odd. II.,
dne 5. decembra 1913.	227
MÎM ohlic.
E 953/13
Dn« 14. januarja 1914 predp. ob polu 10. uri, 1)0 pri
tem iodišěii, v izbi št. 8 na podstavi odobieuili pogojev dražba alodeěib nepromiínin: k. o. Smoliiija vas Î) vi. št. 92 travnik, gozd, njiva, 2) vi. èi. ôb3 gozd. Cenilna vrednost !■ 108(i K, 3) 135fi K. Najinanj.ii ponudek 1) 724K,2)'J04K. Pod nàjniaoj.^im ponndkom se ue prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II.,
dne 4. decembra 1913,	228
Dražbeni ohlic.
E tj92/13 M
Dne 13. januarja 1914 predp. ob polu 10. url, bo pri tem sodišču, v izbi št, 8 na podstavi odobrenih pogojev draiba sledeěih nopreiniénin: k. o, Potovrb 1) vi, št. 221 hiša in gospodarsko poslopja, k o, KruSiea 21 vi. št. 350 gozd, vinograd, njiva, travnik, 31 vi. iit. ISfi, 273, 2LJ7 vi-nogađi, travnik in njiva, 41 vi, št, 44 vinograd in sta-viSte, 5) vi. št. 45 staviSio in njivo, 6) vi. št, 351 travniki, k. o, Lakovnico 71 vi, Št. 148 travnik, 81 vi, št, 71 gozd in travniki, ťeniina'vrednost 11 41iflO K, 2) 1046 K. 3) 1070 K, 41 685 K, 5) 760 K, 61 1(110 K, 7) 100 K, fcl liOO K. Najmanjši ponudek 74152 K. K no-premiiiiini k. o, Potovrb vi. St. 221 spadajo sledeSe jiri-tikline 1 par volov, 1 krava, 1 plpg, 1 brsna ju 1 mali voa v conilni vrednosti 945 R. Pod najmanjšim pontid-koia so ue prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. It,,
dno 27. novembra 1913,	22Í1
OpsžliEnl ohlic.
_E 779/13_ 8
One 9. januarja 1914 predp. ob polu 10. url bo pri
tem sodišiu, v izbi št. 8 na piidirtavi odobrenih pogojev draiba eledefih nepremii-oim : k, o, Rudolfovo vi it, 332 hiša v Novom mostu št. 144 z gostilno in kavarno, 3 vrla in 2 gozda in prifiklina. Conilna vrednost 41.567 K. Najmanj.ii ponndfik 20,784 K, Pritiklino obstoje iz; (3 parov podlag (logtiarjov), I apolilooski aj>arat k napeljavo in hišni električni tolcgraf v eonilni vrednosti 478 K. Pod najmanjšim ponndkom se ne prodaje.
C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. U.,
dno 30. oktobra 1913.	230
Loterijske številke.
GRADEC, 10. decembra TRST, 17. decembra
24 5 90 84 54 32 77 51 79 10
Steckenpferd-ovo
:-: iilijino mlečno milo :-:
od Berijtnann &. Co„ Tescheii a, Elbe ostane slej ko prej nedosegljivo aredstvo proti pegam, kakor tniii neobhodno potrebno za raeijo-nalno gojitev kožo ter nežnosti, kar neovrgljivo dokazujo nebroj, vsak dan nam do.ílih zahvalnih pisem. Dobi sa po 80 v komad * lekarnah, droieri-jah, prodajalnah dišav i.t-d. Istotako se l>ri[iorofa Bergmannovii lilijina krem« „Manora" kot čudovito sredstvo za gojenje noinih rok; dobi so v tulmh il 70 v povsod.	45-24-21
Si)rejme se
učenec za strojarsho obrt
od 15 do 18 let star, z vsem jireskrbljon (iri meni. — Zglaai naj se ustmeno ali (liarncno pri
Jož. Brulcu, strojarjn
220-2-2	V Št. Jerneju (Dolenjsko).
I/.diijatelj in založnik Urban Horvat.
OslirlJiiiiitBO parne žage « Radolii, OT171J0l/'I l/'ilIPTIATI
P Laze, pri Rudolfovem sprejme OlJlJlOlll l\ULlÍUAn
dua izurjena Žagarja za :-: :-: lesni gater. :-: :-:
i I
tern^^lVIarke	■
Stern^^lVIarke
(Vpisana varstvena znamka)
200-4-4
Thomasova žlindra
s z „zvezdino znamlio".
priznani ter po ceni fosforokisli gnoj za
traunlke, senožeti	in hlajns
: : : polja.	: : :
Ttidi oziitiiiia, kateri se ni nicali pa samo s hlevskim'pnojem gnojilo, ae vapešno pognoji s Thomasovo žlindro.
Thomasova žlindra
z „zvezdino znamko" se prodaje le v plombiranih in z našo vpisano varstveno znamko zaznamovanih vreČHh, kot polnovredno blago z označbo vsebine. Dobiva se v vseh po našib lepakih z xvezdino znamko zaznamovanih prodajalnah ali pa v
tuornicatizaTtiomasouDžnndPO
O.m.li.n. Od.III.3oO, Iterliii \V. Svari se pred manj vrednim blagom!
Najboljše urejena
TiSKaRNa
na Dolenjsliem. hi izgDtauljîi vsaliQUPstne tísliouinc točno :: in lično, je turdtia s:
]. Krajec nasi, v Novem mestu,
M ima tudi prav dobro :: :: urejeno :: :s
knjigoveznico,
Iti izvršuje vsa navadna, hahor tudi vsa najfinejša dela solidno, točno in ceno.
m^ za leto 1914
je izšel v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu»
Komad 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev.
- Optimax-
beležnice
so najnovejši izum zares praktičnega pomena in so primerno
darilo gospodom. Dobi se pri J. KRAJEC nasi, in URB. HORVATU v Nov. mestu.
Cena od 1-20 K do 6 K.
Naročite nov lep cenik s koledarjem, ki izide po 15, dec. f. 1.
11	(P\ 'v? r Največja, bogata in najnovejša tovarniška zaloj^a zlatnine
.t i/?]'l "" Í	in srehrnitie
Ý	po znižanih cenah.
222-2-2 Lastna tovarna ur v Švici.
Za obilen obisk in pismena naročila so priporoča
FR. ČUDEM v Ljubljani
__Holio iirEjena in paucEana tehnífno delauníca za vsa najtižja poppauila.
llazvcšiolite Vašo soprogo, VaSo hĚor, Vašo nevesto z najlepšim
božičnjm darilom izvirnega
Singer-jeuega šivalnega stroja.
]Jobi S0 s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih. Novo resto,
Veliki trg štev. 45.
Oskrbništvo Ruperčvrh pri Rudolfovem
sprejme sekace za izdelovanje bnkovih pragov (švelarjev)
v gozdu v Gorjancih. Plača 65 vinarjev v bolj-Sih krajih, 75 vinarjev v slabejih krajih, od
Vajenec
zo mesarsho obrt
vsacega praga.
170
Špecerijska in delikatesna trgovina
M. Seidl nasi. Brata Kobe
sprejme
učenca ozir. prohtihanta
kateri ima veselje tlo trgovine s primerno šolsko izobrazbo 'v poduk. Dečki vešči tucii nemškega jezika imajo prednost.
se takoj sprejme pri ALOJZIJU MEZNARSIC, mesarju in gostilničarju v Kandiji pri Kudol-foveni.	213-2-3
_
Zaga, gostilna I in kovačniea I
so lin v iiiiji^in, — Več v graščini ail-0-3
Otočce pri Št. Petru pri Rudolfovem.
obstoječe s treh sob v pritličju, s pritiklinami, so «dilii tiikoj stranki brez malih otrok.
Poizve so pri Ani Dei-giiiie v Kamiiji štev. !-Í7.	154-0-«
A ¥
I
V
i
m
im

Popolnoma varno noložen denar
Hranilnica in posojilnica za Handljo in oholico
rog. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ue, ter obrestuje po

1-0-21
na loto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za hraniluo vloge kakor za vbo posojilniĚne obvoKnosti — jamii jioleg rezervnega /.aklaii« in deležev řeí 2200 zadružnikov z VBom Bvojim ]j rem oženjem. Iz tega so ranvidi, da malnkateri denarni zaťod nudi toliko varnosti kakor kaiidijaneka tiraDilnica.



Odgovorni urednik Ivati Zalai*.
Tisk ). Krajec nasi.