I \ / .• ...v.-.;-.. - j Tia pot Čudne občutke imam, ko pišem te-le besede na pot mojim pesmim, 0 V težkih, dnevih so nastale j v dnevih, ko nisem- poznal niti samega sebe, ko nisem vedel ne kod, ne kam & Spomladi 1943.0 ko nisem imel niti 2o let, je v meni '■ divjal vihar 0 Dve spoznanji sta se tepli v mdni in jaz sam nisem vedel, katero bo zrna ga! o o Bil sem vojak, moj dom. je bila narava, v njej sem živel iti delal za Stvar, za katero so me starši vzgojilio Pa je prav tiste dni, ko je vse oživelo, ko je na rebreh zacvela resa in je za šumel pomladni, veter preko hribov in božal vrhove dreves, prišla v mojo dušo tiho in neopazno grenka misel, da je vse zaman, da bo zmagalo zlo o Zaslutil sem svojo težko pot v izgnan-- stvoo lenru spoznanju se je upiralo drobno u*~ panje, da bo morda le še zmagala pravica, da bo le šo zmagala naša stvar 0 V tem boju, ki je vihral, v moji duši sem pisal svoj venec IDEAL MOJIH SAKJo Se danes ne vem, zakaj sem ga pisal prav v tistih dneh, zakaj nisem po¬ čakal, da bi bij. ta boj končan in bi vedel resnicoo Bil je Veliki teden in jaz nisem ve— del, kaj je za človeka večja rc ;nica: božja smrt ali vstajenje* Zato^je^ tudi v vencu po¬ nazorjen en sam, neodločljiv bo^: zdaj smrt, zdaj življenje o če bi ga bil pisal danes, bi zapisal: vstajenje, čeprav je že zmagala smrt a ta zmaga je začasna* Venec nima nič skupnega z erotiko mladega človeka* IDEJI, za katero sem delal, je v njem poosebljena, ona je ideal mojih sanj, o- na je svetli spev o sreči! "Slovenska tragedija" je organsko nadalje¬ vanje venca* Pisana je z novimi spoznanji, z novimi izkustvi, z vero izgnanca, ki veruje v povratek; zato je jasno in odločno optimi¬ stična« Vera v vstajenje, upanje na povratek, lju¬ bezen do matere in domovine, to so pesmi IZ MOJIH TEMHIH DETI, to sem jaz sam, ki mi je prav v tistih usodnih dnevih neka doslej ne¬ znana sla potisnila pero v roke, ki ga niso bile niti malo vajene, pa so morale pisati o vihri, ki je divjala v meni, o umirajočih na- dah, pa spet o veri v vstajenje mene samega ifi vsega človeštva® Ko danes prebiram te pesmi iz tistih dni, ki so Bogu hvala, že daleč za menoj, mi vedno znova prešinjajo srce tisti težki občutki, ko sem se — res, da takrat še podzavestno — po¬ slavljal od doma in rodne zemlje. Kotel sem si vtisnit:' v srce podobo te na- še drage zemljice* Kotel navžiti lepote na' ših planin.* ki sem jih vsak dan pozdravljal * tam od bele cerkvice za bukovim hribom*ko sem užival, sveži vonj naših gozdov* ki ga ni. mo¬ til niti pečat smrti — grobovlo Vtisnil sem si to podobo v srce* nosim jo s seboj in v okornih* pa zato tembolj prisrč¬ nih pesmih pojem o njejo / 94 /- ■ -5 -4d fOKor d&o^trtčia. iiart \ ?) [motala .■ fel :SS^$irXS^a^t) tl KdKor mavrica m nebu, •-•/*... barvan fclteočtn - rašLitci,' : IW_ ■&amo-.«n< 3 : ge n ’ na •' ni taica. - * : ■ -v-: - -•-♦-•* ' , 4W.. ‘..ISL*-* . -. - ..• - .:.^v f j murzio »n iVJ y avm.u « „ t. •:::•;; . j |. ■;.;;. L3'jfoav. J : na3K.t? t)omQvlml-. . : •v .1 f 'j( ..'■■■ v ' v 'h . . it#' ■ - : ' I - v 4 ~--' \ ----- - --tv- - { >r .• __ jjpjl .j ( . - >-»•'•• • ■■; ■ ■; . ; _ ^ " ~'h/ ' "t-' ,•••.. 1 ■’■ '■'-.s,-:;. • ■■'. ‘v-v. • '■!.".■■•■ -— -’-C '■. ■ -f.,„f. • .v r ... •.iv:* ) / ' 1 y= bVOfT mcit&rT ' JU-z sanj prišla si, svetli spev o sredi! J g Iskale so Te misli, a življenja ijbila hladilo rani preskeleci jte mod neutešljiv ! ga hrepenenja. j Iskal in sanjal sem Te v tistih dnovih, ko se srce je krdilo v bolesti /6in duh uklenjen bil je v ekovih; bilo uho je gluha blagovesti. Pa si prišla kot ’ z dalje pesem zvona, pa si sladke mi sanje šepetala in si drhtela, kakor zvoki brona. Jp-\ln mi je nada v duši strti vstala, lg§ ,/bila je pahnjena brezupnost s trona. - .. sanje lel Brez šuma si zbežala! . ario.. sanje le! Brez šuma si zbežala, ^zbežala Ti, zbežala lažna sreča |in solza se v očeh je lesketala, •zazevala je rana spet skeleča. Tako sem sanjal, hrepenel, ustvarjal ,podobo Tebi lastno sem si v sanjihj ; najhujše boli si v sladkost pretvarjal, lagal sem sebi, molčal o spoznanjih« - -Bile-so sanje le, le sanje be§ne$ skopnele so kot v Vesni sneg blišceši, zamrle so prav kakor cvetke nežne, ki vzklile v sončni rebri so, kopneči, otresajoči se odeje snežne« - En dan cveto - mraz jim življenje spreČi. n dan cveto - mraz jim Življenje spreci Resnica bridkas moje svetle upe, -zaman ste sanje, hrepenenje k sreSi- pretvarja sila mi neznana v strupe. j Razblinili so sanjski se gradovi, ■peruti so se strle željam mojim, .^zbledeli so v bridkosti upi novi? ! ostal sem sam, sam s hrepenenjem svojim ^Zbledeli upi so, ovele roSe, #'ki si v sanjah z upi jih sejala? - strašnejši dan je od no8i« 0, Bože, daj, da bi znova upa moc mi vstala! §*S Teboj pd dahnejo naj v moje lože ■ko^di, ki si v snu jih šepetala! ki si v snu jih. šepetala, guhili v sapi s-ftte akordi, »iritsli v noči so, ' 4 .tfr VeSeraio lahni so se, ki pihljala JL žlžje' ^ad gozdovi, pa nad mlinom v grapi Mol8e sem slušal jih, o Tebi sanjal, z očmi razprtimi sem Štel utrinke„ i f// Bedel sem? a ko se je dan naznanjal, ■zapisal sem akorde med - spominke. •oys y nočeh preSutih, jr y meseca svetloba obsevala jih je, ko je krmaril ssUfe? - #1 W ki sem ji zvest od zibelke do groba, Tvoj - moj Ideal - sem vstvaril. ■o3. kopami oblakov tja do roba, :jer mrki Triglav zemljo je 6uvaril, mm&f ik Tvoj - moj Ideal - sem vstvaril na sonšnih. rebrih, polnih mlade Vesne5 !§p:|$| dan teli mi je sonca žar podaril, IIBmM da sem pregnal iz duše misli resne. Tako sem prost tegobe te vsakdanje, odprl željam svojim pot do sonca, V temo pozabe zdaj, skrbi nekdanje! Zdaj vlada Vesna, nje moči ni konca! Takrat sem videl Te pred sabo Živo? ožarjena prišla si pod drevesa, raz glave lije svilno las predivo, 'z oSi globine sijejo nebesa! - A spet odšla si - upanje golj'fivo - med ptičjim petjem, med šumenjem lesa. ed ptičjim petjem? med šumenjem lesa, med sladkim vonjem teloha, volčina, na rebrih, kjer je krvavela resa, ko še v megli ležala je dolina? tam sem Te Šakal, da bi se vrnila, da bi iz sanj rodila se resnica, da bi me mrašna tuga zapustila, ne krčila bi ve6 se v pest desnica. In zdelo se mi je, da moraš priti, da me ne bo moj svetli up prevari1, da mora.sonce sreSe meni vziti, da žar njegov mi dušo bo obžaril. Zato, ker vedel sem, da moraš priti oltar na srca dnu sem Ti podarili j ltar na srca dnu sem Ti podarili enak ni onim starim v Heladi, ki jih nekdaj je stari Grk ustvaril? ki jih Homer opeva v Ilijadi, - p fk i ■ \ postavljenim bogovom brez zenice§ ker Ti, življenja mojega boginja, ki si družica Palade - device, Ti vredna si vse lepSega spominja! S Teboj ob strani bi zletel kot sokol visoko gor' pod svilena nebesa? s Teboj ob strani bil bi kakor topols visok, mog*cen, delal M čudesa? zate, božica divna vseh akropol, jutranji Žar bi s#el Ti raz nebesa! »ut ran ji zar bi snel Ti raz nebesa, I' povzdignil v sonSne bi Tvoj lik višave, Iposlednjo Ti razbral Željo z očesa, »strun najmilejših bi zapol Ti - ave! Takrau - se zdi mi - bi zašel živeti, pozabil bi na vse nekdanje boje, takrat bi nehal iluzije kleti, prerodil bi se v mo$i luši Tvoje! A Ti? Bežiš mi! Brez glasu odhajaš in v sanjah le brezupnih me prepuššaš, takrat prevzemaš me, mi Suda rajaš* A vem? šeprav mi hrepenenje plaSaš, bežiš, ko sine zora spet odhajaš? iz sanj prišla si, v sanje se povracaš! / as' sati j prišla si, v sanje se povraSaSj zato kot sen si, kakor dih pomladi, a spet - kot sreda - mi hrbet obraSaš. Enaka si cvetlicam na livadi, kot rese vonj si, kot šumenje bora, kot pesom grude, kakor sneg oblakov, kot slavčka spev si, kot jutranja zora, Ti si kot lune svit, kot cvet si makov. Razgrnil pred Teboj bi ohladila, odvrgel s sebe breme bi pošastno, a Teboj bi šel in koder bi hodila, oznanjal bi lepoto Tvojo strastno. A ko bi v svoj oltar se povrnila, hozano bi zapel Ti veličastno! s* mamut# ozano hi zapel Ti velicasi o, zapel bi Tebi jo - ljubezni svoji - a Ti z milino samo Tebi lastno, vihar sroa mi, duše upokoji! Vihar umiri, rane mi zaceli, prestane boja naj, strasti divjanje, naj smeh Tvoj slišim zvonki in veseli, naj združim s Tabo bitje in nehanje! A Ti? Zakaj prihajaš le v snovih, zakaj le' sanje bežno mi pozlacaš, zakaj molčiš, ko mre srce v okovih?! Zakaj' bežiš, zakaj me ne pošakaš, ko me obup razjeda Že v teh dnevih, - saj hrepenenje s sanjami mi plašaš! aj hrepenenje s sanjami mi plačaš, - a sanje minejo, saj niso večne! Za hip prikažeš se, potem se vračaš tja, kjer i jaz Živel hi dneve srečne, Se bi bila usoda meni mila, oe ne hi spremljala me sreSa kriva, ki - dobro vem to - ne bi dopustila, da bi postala Ti Resnica živa! Q vem, da je le sama bol mi dana5 a to prisegam; trpel bodem častno, naj žge, naj peSe, kljuje v srcu rahal Ta si le sen, spoznal sem vse prekasno, 2daj vem, da mi boš vešno nepoznana, a dano mi je hrepenenje strastno. I dano mi je hrepenenje strastno, ^B^sato sred molSi, ko duša vpije, tjPj&izato to Misel kot rubino krasno ž|||il£naj skrite j §a globina srca krije! Zato trpim, brezupne sanje sanjam, kakor o zlati Vesni zimski cveti, zato le zase si boli ohranjam, ;„('zato le Tebi smem jih razodeti! klini Tebi, ki-bi mi edina, - ''kot v sanjah, kadar misli zle odišdaš kanila v kupo grenkega pelina sladkosti kapljo le.'A Ti odhaja®, ko veš, da .si mi Tipomod edina, ansNigne sanje te, ne nade,,ki jih vradaš! / sanje te, ne nade, ki jih. vračaš, •bi ne vmirile v mojih prsih boja? .Vtnirila bi ga Ti, ki v snu prišaraš, kar v hrepenenju poje duša moja! F.%. kako divja, kako me žge in kljuje, _\j|/. kako mi orje dušo bol skeleča. ^-'dH? A jaz molšim, gluh za tolažbe tuje, •^'T# S 1®P za malike, ki reko jim *- sreča! O- j/' Vse naokrog rohne mesa orgije, *k vse v val Življenja 3e podaja strastno? a meni ve tri 6 baja? duša vpije rrl po Tebi le, da vidi v Selo jasno ^Te, - ker mi še vedno up v srcu klije jaz si želim Resnico - Tebi lastno! i^msm az si selim Resnico, Tebi lastno, Resnico pravo, ki bi se vrnila ozaljšana s kopreno veličastno, ki nikdar veš me ne bi zapustila! A to so želje! Trila so se strla jim v bojih s strašnimi viharji, - to je le cvetka, v mrazu bo zamrlaj in strašna noc temni pot k sonca zarji, A ni mi Šal! Ne peša me kesanje, da sem se vdajal vam, upi blesteči! _jaAelel eno bi si le dejanje? da vmoril bol bi v duši krvaveši! Ostalo grenko mi je le spoznanje? iz sanj prišla si, svetli spev o sreči! . ... ■" '•■", ' ■ ' ’ •' ' ' .•■.O > -. - -■. '"."' ■ :]ii f&0£h \-A-r l .-'•Hirali'" Y' ALn.;:- \--;-/V.::-,.;. ; ' * : '•:.; ;:r,::;:^f:::,!; i: r I:; -Mr ■|r|v fc 2^-msf&-5i;.sv-eilnspevo src b&ri«. s&r\ie ■%* fctrcr-štiim-sicsfccž ... .-fea c&m jenlc-spr^a^ d^jruit Msr ^ snu )iiTsspct6i^. t Lik Svei-^mci Sdfe&fv^sem vstv^nf' £ ;; fllcci- pnčpirv • peljem, med .žumcnjpn - Oikor n& sivt\ 4nu semCi podfcrifcn.••; ’ ■ 3u.tr&nji r&r 6i snel eVrea «*’**•»«•* 1 fe šeni pjrisLvsk ^ s&rite se O02e.no 'ti z<\pc? ur odičAsim; Soj hrepenenje s sAnjivrni mi ■2-' -..Oljilo mi j£-hrepersery e - .strastno, S šrfc&nfci t& m n&dn fti-iih ;ojačaš t a z Si 2%fcm-R;esnteOt$oSi mslnol . ahen dež izpod oblakov; - govorjenje po šotorih. Tam nekdo težkih korakov zmuSen gre po vseh naporih., ITekje sni vaj o junaki, kvišku zrejo ruševine; nekje kliSejo rojaki s Kje ste, borci Domovine!? Prebudi spomin se davni s curek rdeš iz prsi lije, vzdih en sam, težko zaznavni pest v zemljo se zarije.,. Lahen dež izpod oblakov, govorjenje po Šotorih. Tam nekdo težkih korakov zmušen gre po vseh naporih. OS Aiakmii Mu, ' rihranilo mi nisi bol; z udarci ogoljufalo me za svetle nade, saj videl sem, da sveta Stvar propade skopni ves up, kot beli sneg v marci. t Osulo se je cvetje upov mojih, zaman oziram zdaj se Mati - Domovina po zelenečih v soncu poljih Tvojih« Ali me ČujeŠ? Izgubljen’ga sina? v C, saj bi vrnil se v naročje Tvoje, saj bi pozdravil Te s prešernim vriskom, s himno ljubezni, ki jo duša poje, - če ne težili bi srca mrzli okovi... Had bi poletel v Tvoja jaz nebesa, pozdravil mater, sestro in očeta; a vse, kar zmorem, solze so ‘z očesa in pesem, - v tihi bolečini peta,.. vzt/ri a/ivče Ttio^ilfsiA- m i, ki si Hes! fe Daj , cla premagamo pl nesloge greh! Daj 5 da v srcu mojem, bratov vseh razplameni se sloga, da mo8ni prebrodimo vihar krvi! Haj iz plamenov razgorelih nesloge naše, tisočkrat proklete, stopimo složnih src, pesti jeklenih! Daj nam, Gospod, da kakor baklje Desnice Šli bomo na pot, ki v zmago bo povedla izmučeni naš rod! wmmm . šestem mes'cu svojega pregnanstva zaspal sem pod Šotorom v trudno spanje .. in oživela so pred mano znanstva, živela pred menoj soj Žive sanje dahnile so v brezzvezdni noži sile spominov davnih, ki Živel sem zanje, V neznano dalj so stopnje me vodile, kot nekdaj Danteja v samotni hosti, težave zemske so me zapustile... Nenadoma pred mano, ves v svetlosti, pojavi se neznanec v beli halji; v obraz sijal je žalostne trpkosti, pogled uprt na gore bil je v dalji... Sel poleg mene je kot z luž jo senca, z dvignjeno glavo Šel je kakor kralji, na lase padal mu je lovor venca. - Kdo si - sem prašal - si Vergil-poeta, si vodil ti ? ki ga rodi Firenca, ki od njega Komedija je peta? - Nisem Vergil! Sem tvoje - hrepenenje, sem tvoja pesem, bol sem doživeta, jaz sem vse tvoje vodil ti Življenje, vse tvoje Sul molitve sem in vzdihe; jaz sem s teboj delil vse trpljenje, solze, ki lil si jih, sem videl tihe. Zdaj za menoj! mi reže, jaz sem slušal kot nekdaj, ko mi on je vodil stihe. Hitel naprej je v dalj} kot ‘bi me skušal bom li omagal ju na pot slediti« Sel sem; Sep...av pogum me je zapuščal« V daljavi ne pričelo je daniti, žarelo še nebo je v srebrnini \ on je hitel, jazs Moram, moram priti! V neznani zdihoval sem bolečini in mu sledil in padal sem in vstajal? a ko zavem se, bil sem ~ v domovini, - Dan nov se preko nje neba, je rajal, Vodniku so postajali koraki vse počasnejši, tiho je postajal iiu križpoijih, v vasi skoraj vsaki... Bil vsepovsod je mir in šive duše bilo ni v njih. - Kje moji so rojaki? - sem tiho prašal.. - Krijejo jih ruše! - zamolklo mi vodnik je oagovoril in bol mi segla je do srca, duše. Glej te gore! - me zdaj je oponoril, » to je gorje, na zemlji tej sejano, gorje, ki tvoj ga narod je tovoril! Povzpela sva se kvišku in pod mano ogromni■so prepadi zazijali... Kot ti prepadi tu, globoko rano so 6'asi tvoj’mu narodu zadali! - vodnik mi pravi in pokaže vanje? - a bratje tvoji, ki so vanje pali - naj mir jim*bo in večni pokoj zanje - ki spe sedaj v naročju zOmske skorje, rodili bodo z ah+er sad s spoznanje! Glej tam, kjer v soncu koplje se obzorje, tam je, kar Domovina je prelila, tam solz je, tam krvi je naše morje! — V pogledu tem me groza je oblila in smrtni pot na Čelo mi je stopil« vse to, da Domovin® je prelila? To strašno morje, da bi svet v njem vtopill Zazdelo se mi je, da slišim str&Šne krvi obtožbe, - v mislih sem pokropil neštete žrtve zveri samopašne, vse žrtve njene strašne smrtne Žetvej zamislil sem se kakor v bukve mašne«.. To so sadovi satanove setvel A zdaj naprej, prit’ morava vrh gore! Pozabi, kar si videl in brez kletve, brez solz mi sl&di. Do večerne zore vrniti moraš se nazaj v nižave! - Ha j se zgodi, kar se zgoditi more! - odvrnil tiho sem, sklonjene glave,,. *•' .|S£1‘0K s&f ■ . z- . s ' ' ‘•'j* r ' ' ! "M , #C~ Sir i , :i'- ■' '?>••.. ■ in . r ■ o" ' . .i: 'ilSiUvvj ;> r-r,-- '- t j - .<■ ‘ ■ ■' I * ' ■ ■ , : Us si f. ■ . ■ • ' ' ' / dšla sva dalje trudno in podasi... Vrh gore križ je stal v lu3x slepivi. Cuj! Slišijo od tam se neki glasi, kot da "bi pel nekdo v bolesti živi... Zdaj spet vse tiho je, kot v no8* na vasi... Res! Tam nekdo sedi! - Trije so! Sivi zakopal starec v dlan je svojo glavo in zraven fant, dekle z lepb postavo. - Pristopil bliže semj vodnik na strani ostal je brez glasu. A oni trije molše. Kdo ste - sem prašal - starec, vstani! Sedel je še naprej, a dekle skrije zdaj svojo glavo na fantovi rami in iz oSi obema solza lije... Ta hip spoznal sem jus to Vida lepa je, brat deseti, ki se ga oklepa! Vis4 prek rame Sevi ji, vrv krog bokas to je Martinek Spak, sestra njegova, glej, še sedaj po mož' se, sinku joka! - A kdo je starec? plane misel znova. Ta hip i njemu gre z obraza roka, na njemu tuge sta, boli sledova in siva, vela lica razorane so od skrbi, od žalosti prestane... Dvignil pogled Je k meni, kot 'bi vedel, da hočem videti o8i njegove, da ki iz njih vse njega boli zvedel, da, ki solze so izkopale rove na licih mu, preštel hi, - Poleg sedel sem in ga prašal za skrbi njegoves Kdo si? Prosjak? In hoSeŠ košček kruha, so te okradli, si mar potepuha postal nesramnega nedolžna Žrtev? - sem prašal tiho, s pritajenim glasom? odkod Martinek, Vida? Kaj da mrtev na pol si ti? - Odvrnil s temnim basom je, a beseda ni 'bila mu kletev; Jaz sem, ki šem pred davnim, davnim šasom, stoletja mnoga v vednost so potekla, - prišel na zemljo to, kjer zibel tekla je sinom mojim, sestram, bratom tvojim«.* Razumel nisem starSeve besede, da je pri zdravem umu še, podvojim? zmešalo se mu jes v vročici blede* - A že je spet govoril z glasom svojim; Tu pasel sem. vekove svoje Srede, tu sen bogovom stavljal zri vernike, tu prve objckaval mučenike. — Ozrem se preko rame na vodnika? molčal je j Vida, in Martinek stala sta tam objeta kot kamnita lika in s solzami v odeli sta poslušala j a starčev glas vse jačji kot z zvonika brnel je zvon? groza me je obdala*„. V očeh zagorel starcu živ je plamen«** Vaj se zgodi? - drhtel sem v strahu - amen! Bodil som kneze, vojvode in Sama rodil mogočnega sem poglavarja? sedal na vojvodski stol Korotana, pri Gospe sveti molil sem, da zarja bi lepša rodu vstala* Vem, kdaj brana bila je Slagovest od Gospodarja, ki so prinesli k nam 'z dežel jo vzhoda Cirila spremljevalci in Metoda* - Boril sem zoper divje se Osmane, stal sem nasproti njim? bil mrtva straža sem* - Zdaj za hip beseda mu zastane. Hat o povzameš kralja jaz Matjaža rodil sem, ki morda kdaj kvišku plane, ker ou je res, ne bajka le al* vraža! - Grmel je njega glas, kot sodne trombe nekoč, ko se odpre vse k? + o. bomb e.,. Za staro pravdo vodil v 'boj Katij o, - spet je govoril, -- z njim na prestol sedel ognjeni sem, kot kralj nad domačijo gorečo in razrušeno. Povode! sem Vrate tvoje v boj za Slovenijo5 ob Soči, pri Solunu kri sem bredel. Trpel sem sužnost mračno ob Jadranu, . bes tujca skušal v Istri, Korotanu* - Hoj Bog! - sem vzdihnil - zdaj so mi zazdelo je, da poznam ta glas, oci gjolfoi^ in lice to nagubano in volo sem videl že in da tresoče roke njegove že položil sem na oelof da vem za njega solz, krvi potoke. - Kdo si? Govori! - ustne zgovorile so suhe mi, ko sem napel vse sile. — Ni odgovoril, kot da slišal ni mo, vse večji plamen mu v o$eh je gorel. - Rodil sinov, hčera sem tisocine, v solzah, v krvi vsak od njih je zorel, redke pomladi vžiii so t, sred zime ostre ? le Žar ljubezni jim je g&rol. - Glas so mu slišal je, posta* boleč jo, na licih Lr ‘ - "m -0 1 boli vse večjo. -> Rodil sem pevce, ki so pesmi peli, kot drugi narodi, močni, sloveči.„« Lojl otroci - vzdihnil je - vse vzeli so mi jih, tisoče je zmaj rdeči požrl mi, v tujini so splahneli in z njim’ moj tihi, davni sen o sreči, saj so umirali med sabo sprti, kot da bi se zarčtili vsi črti prot njim, a njihovi grobovi skriti ne vem kje so, le njih tuljenje Čujem in ene sol-ze vroče potočiti na njih ne moremj - nemo zdaj tugujeou** A kaj Martinek, Vida? - Se spraSujem. • ■ Samo ta dva sta, starou, mi ostala, za njd, za zarod njun skrb name pala««* Glej, tisti hip za njima cela vrata Martinčkov in lepih Vid je bila! To jo moj up-j iz toga mlad 1 ga brsta nekoč mordž. -bo nova sreča vzklila! — nadaljeval je starec, - zame krsta počitka desk svmjih Še ni dobilaf — jaz sem •• tvoj narod, zemlja * Domovina, življenje moje, nj«na- agodovina! Da! To je on! Moj narod in moj oče! Bolestno me spoznanje je pretreslo? da meni pomagat’ mu ni mogoče? gorje njegovo ni mi prizaneslo, z njim sem i jaz pretakal solze vroče, ki so rodile svetlo, novo geslo? Trpeti častno, hrabro se boriti za narod svoj, za Ideal častiti! - Zdaj starec kvišku kot mladenič vstane, obraz svetal mu je, kot lik svetnika in gromka, silna mu beseda planeš Cujte bogovi me! Cujte moč krika krvi nedolžne! - Judeže prodane kaznujte strašno! - glas mu jezno sika? Prekletstvo nate, stoletna neslogai Ves blagoslov zate, deoa uboga! - Berite se, trpite sred viharja, ljubite zemljo, naj bo domovina enako mila vse® vam, iz oltarja Človekovega luč naj lije Sina na vas, - naj sine večne sreče zarja, neznana moja bod’ vam bolečina] - Klečijo vsi - i jaz - dan se poslavlja, dvignjenih rok nas starec blagoslavlja.. V zatonu sonca lik njegov lebdel je, sklonjenih glav kleči vsa mnoŽ’ca zbrana. A čudo glej s las starcu sneg temnel je, izgladila se lica so zorane, obraz prerbjen, mlad mu zažarel je, ni več skrbi sledCt in Stare rane spet cele so. - Ko sčnce slednjič sine, vsa mnoŽ’ca, Vida, on, 1 artinek *- zgine. A moj vodnik? - Zdaj sl doživeli Bede, nazaj se vrni, Čakaj ure svoje, naj iz oSi ti solza več ne teže, naj vodi doživetje to te v boje, ki čakajo te, naj iz te nesreče rodi se nova doba zemlje Tvoje! -* Vse bolj bledel je, slednjič se je zgubil kot siv spomin in jaz — sem se prebudil. - 4 . n ■ ' ,v'^ • • - . 'ši*\ \ ih '0. - h temi, na trdi postelji sem sanje, ki sanjal sem jih, mislil te prežive s resnica čista sof ko mislim nanje srce je polno volje nezmagljlves krvave maščevati vse krivice, za smirom zapustiti pota krive, sejati v brazde duš poštenja klice, pomagat narodu, da znova vstane. - .4 tu kot Prometej sem, - sredi Žice — obupa,, domotožja ptice ranč v srce mi, dušo klujejo krvave, ki večna sled za njimi mi ostane. Edinosti, nam, sloge treba prave, to geslo bodi nam, svetlo vodilo, bodočnost svojo glejmo vedre glave. - Tako v resnici bode se zgodilo, kar sanjal le sem jaz, a naša pota nebo bo s svojo milostjo oblilo. V ognju pravice naj zgori vsa zmota, vihra krvi od zrna loči pleve, da bomo nekdaj kot čvrsta enota stopili v lepše, srečnejše nam dneve! Brezdomci bedni so samo barbari! Zgradimo dom, v njem zmagoslavne sp-evfl| Kapojmos t.^rcd naš, Bog Te obvarji! MADONNA delu iCALE rh gore stara razvalina, T; v daljavi morje in pred njim dolina? nad morjem lahna dviga se meglica, A v hreg se med oljkami guhi stezica. Zidovja zrušena so, razkopana in kot spomin so še od samostana samotne, tihe celice ostale in tik nad vrati Srke zlate, uzrsss l.adonna delle Scale. Tu bila je nekdaj kapela? - brez stropa je, podoba obledela na steni kaže lik svetnika neznanega; rasto omela v razpokah, oknih vseh in špranjah. Oltar je prazen, kot na Vel'ki petek in veš ni v njem Človekovega Sina? v steni okrušeni ni veš Madonne, ostala le polkrožna je duplina in za oltarjem oferni je hodnik. Tu je l.adonna stara Še ostaias freska starinska zre s stene vame? Madonna z detetom svojim v naročju. Lepota njena ven v ogar prevzame. Stoletja ričisla je in obstala. Pobožne prošnje v steno zapisane Iladonni pridajo neštete rane, - a cisto v kotu nekdo - tik pred mano zapisal jes Im asa Kraljica, vrni domov Jugoslovane! Vrh gore stara razvalina, v daljavi morje in pred njim dolina; nad morjem lahna dviga se meglica, v breg se med oljkami gubi stezica,.. Vf* - UM SPET MADONNA sem -videl tebe - stara razvalina, a tvoja vec ne gre mi iz spomina, IM 9 ki jo v sebi kriješ dragotina. Fe vem zakaj - le nekam Budno mi je, kadar ugledam te, srce mi bije, de vidim te, ko sonce nate sije. Fe vem zakaj - a kadar ti si mradna - i duša moja tiha je, temadna, kot bi bila lepote tvoje ladna! Fe vem zakaj - a 8e obliva s^nce zidovje tvoje in zaslišim zvonce zvoniti tenke, v srcu mi je sonce. Fe vem zakaj - a Fjena mi podoba s Sinom v narodju znana bo do groba in zaželjena bolj kot nova doba} Odkar sem videl tebe - stara razvalina, podoba ttroja ved ne gre mi iz spomina, ne, ki jo v sebi kriješ dragotina! ;j|)odo‘b ft v t > ' I /T S. šiž ■ >v; NHRODNR IH UNIUER2ITETNR KNJI2NICR