/HM BRESTOV ■ ■■ nbznrmlz xx^ i KDI I VA LETNIK V Pol leta je za Glavni direktor Bresta inž. Jože Strle Pol leta je pravzaprav zelo kratko obdobje, v katerem se gospodarska gibanja ne morejo bistveno spremeniti, kljub izrednim ukrepom, ki naj bi za vrli negativna gibanja v našem gospodarstvu in vsem naporom naše družbe, zato lahko izrazim svoje prepričanje, da vlada v gospodarskem prostoru popoln kaos in da so se izjalovila vsa naša pričakovanja v tem pogledu. V podkrepitev bi navedel samo nekatere podatke: cene pri proizvajalcih so narasle za 14,8 "/# v odnosu na prvo polletje lanskega leta, življenjski stroški so porasli za 14,5 »Jo Izvoz je ostal na lanskoletni ravni ali je celo nekoliko nižji, medtem ko je uvoz porastel za 36 %i. Kljub zakonskim omejitvam pri porastu proračunov za 10,8 »to, so ti fondi in proračuni dobili za več kot 20 °lo priliva (prilivi od davkov so večji za 27 ®/o, a od carin celo za 67"/»). Podivjala je tudi osebna potrošnja in tekma med osebnimi dohodki in stroški se nadaljuje. Trenutno vodijo denarni prejemki, saj so porasli v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za več kot 33 “/», ali samo osebni dohodki za več kot 20 °/o, 70 °/o teh porastov zavzamejo večji življenjski stroški s tako velikim Porastom cen. Tako se torej nadaljuje tekma med stroški in cenami. Za mene je povsem nerazumljivo, da lahko cene po-rastejo v toliki meri in to v času, ko so »uradno z a m r z n j'e -n e«, ko je premik cen dovoljen samo s privoljenjem ZIS. Mislim, da je to še ena izkušnja več, da trg ne prenese vmešavanja s strani, vendar naša vlada uporno v to dela in popušča tam, kjer so Pritiski najmočnejši in tistim ve- jam gospodarstva, ki imajo do-i doseženega lanskega poprečnega osebnega dohodka, — devalvacija dinarja, — ukrepi s področja monetarne politike, —• podražitev nekaterih materialov in storitev. Vsi ti ukrepi bistveno vplivajo na pogoje gospodarjenja našega podjetja. Čeprav so cene zamrznjene, stroški nenehno naraščajo. Zaradi devalvacije so se znatno podražili vsi materiali, ki jih dobivamo iz uvoza. Kratkoročnim ukrepom bodo sledile trajnejše rešitve. Pričakujemo predpise o zunanji trgovini in carinah, ki bodo vplivale na pospeševanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Gospodarstvo je še vedno preveč obremenjeno, kljub napovedani razbremenitvi. Organi upravljanja tekoče ugotavljajo vpliv novih pogojev gospodarjenja in sproti sprejemajo ustrezne ukrepe, da bi ublažili delovanje podražitve. Naš stabilizacijski program sestavljajo vsi ukrepi, ki so sestavni del uresničenja naših načrtov, ter del vsakdanjih prizadevanj za večje delovne rezultate. Cilji, ki smo jih postavili v planu za drugo polletje letošnjega pohištva Cerknica, saj znaša delež izvoza v tej poslovni enoti skoraj 50 °!o od njene proizvodnje in je ta proizvodnja močno podvržena zunanjim vplivom. Trend porasta proizvodnje je tu- Nadaljevanje na 2. strani leta, so dosegljivi le ob delovnih naporih vseh zaposlenih. Naše proizvodne zmogljivosti nam omogočajo, da si v bodoče zagotovimo nenehno naraščanje proizvodnje. Na tem področju se nam odpira vrsta nalog kot so: boljša organizacija dela v proizvodnji in strokovnih službah, boljše planiranje lansiranja proizvodnje, večja delitev dela, večja kooperacija, standardizacija in tipizacija, zniževanje direktnih in splošnih stroškov. Povečati moramo aktivnost prodaje in marketinga, da izkoristimo prodajne možnosti in pripravimo dolgoročnejši prodajni načrt, ki bo osnova dolgoročnemu proizvodnemu programu. Naloge s tega področja so zelo obsežne. Stabilizacijski program jih podrobneje opredeljuje, tako po vsebini, kakor tudi določa odgovorne nosilce nalog ter predvideni rok izvršitve. Povečani izvoz našega podjetja je nedvomno trajna u-smeritev, ki zelo prispeva k stabilizaciji, hkrati pa je merilo našega poslovanja tako glede kvalitete videza, kot funkcionalnosti naših izdelkov. Dosedanji ukrepi za povečanje izvoza so bili nezadostni, upamo, da bodo predvideni ukrepi v prihodnjih mesecih pozitivno vplivali na večji izvoz in vsaj delno pokritje višjih proizvodnih stroškov. Oskrbo s surovinami in repro-materiali moramo izboljšati in si-stematičneje obdelati tržišče nabave. Zmanjšati moramo uvoz reprodukcijskega materiala in ga nadomestiti z izdelki domačih dobaviteljev. Kadre v nabavni službi čaka še vrsta drugih nalog, ki jih nakazuje stabilizacijski program. Ob povečanem obsegu poslovanja moramo obnoviti plačilno sposobnost. To nam narekuje, da naša sredstva hitreje obračamo. Zato moramo stalno spremljati gibanje zalog surovin, materiala, Konec na 3. strani Na Cerkniškem jezeru v začetku julija. Škoda, da je te dni začelo začelo presihati Stabilizacijski program BRESTA Pol leta je za nami Nadaljevanje s 1. strani di v tej poslovni enoti v drugem tromesečju v vzponu, vendar se vsiljuje sama od sebe misel, da so ravno v tej poslovni enoti največ j e rezerve za povečanje proizvodnje, zato leži pred tem kolektivom, posebno pa pred strokovnimi delavci, velik del odgovornosti, da te rezerve aktivirajo in izkoristijo v največji možni meri. Tu moram še posebej poudariti pomen kooperacije, katero moramo vsekakor razširiti tako med našimi poslovnimi enotami, kakor tudi zunaj našega podjetja. S kooperacijo bi morali reševati ozka grla v proizvodnji in tiste elemente, ki se pojavljajo v manjših serijah. Mislim, da še nismo pravilno dojeli in ocenili pomembnosti kooperacije v industrijski proizvodnji, kar je ravno tako velika naloga strokovnih delavcev. Pri enaki primerjavi prodaje, dobimo naslednjo sliko: prodaja: I.—III. 1970 = 100 I.—III. 1970 = 100 plan: I.—III. 1971 = 134 I.—VI.. 1971 - 134 doseženo: 1.—III. 1971 = 139 I.—VI. 1971 = 140 Posebno področje prodaje predstavlja izvoz. Indeksna primerjava nam pokaže naslednje: izvoz: I.—VI. 1970 = 100 plan: I,—VI. 1971 = 150 doseženo: I.—VI. 1971 = 130 Oosežena vrednost izvoza je pod planirano, a je večja za 30 "Jo od lanske dosežene vrednosti. Tudi pri realizaciji izvoza bi želel poudariti, da je od celotne vrednosti v prvem polletju celo 80 "Jo doseženo v drugem tromesečju in je pozitiven trend tako pri izvozu še bolj poudarjen. Prepričan sem, da bomo uspeli ta trend obdržati in do konca leta doseči nekako 50 "Jo večjo realizacijo v izvozu, kot lansko leto. Tu moram podčrtati nekatere bistvene elemente, ki spremljajo našo izvozno orientacijo. Znano je, da je naša družba življenjsko zainteresirana na blagovnem iz- Eltonomski aspekti poslovanja v prvem polletju, so prav gotovo delno ogledalo takšne ekonomske situacije. Priznati moram, da so ti rezultati resnično skromni, gibljejo se približno na predvideni ravni. Ostanek dohodka je skoraj 3-krat manjši kot v lanskem prvem polletju. Osebni dohodki so večji le za 5 "/» proti enakemu obdobju lanskega leta. Ti rezultati nam dejansko ne dajejo nekega večjega optimizma. Vendar tudi lahko zaznamujemo pozitivne tendence, saj smo prvo tromesečje zaključili celo z negativnim rezultatom in je rezultat, čeprav tako skromen, vendar ohrabrujoč. Skromen rezultat je zasluga tudi ekonomskega sistema, ko sploh ni mogoče zanesljivo načrtovati dolgoročne podjetniške poslovne politike. Kajti prepričan sem, da je naše podjetje štvo, kuhinjsko pohištvo in kot dopolnilo vse vrste sobnega se-ueznega pohištva (fotelji, zofe, je-dilnišKi stoli) in kuhinjskega sedežnega pohištva. Proizvodni program sobnega pohištva temelji na funkciji tega pohištva in proizvodni prilagodljivosti veli-Kim serijam. Ti dve komponenti lahko združimo z interno standardizacijo elementov in končni rezultat je sestavljeni program takega pohištva, kjer iz standardnih elementov sestavimo celoto po želji kupca in funkciji, ki naj bi jo to pohištvo imelo (dnevne sobe, jedilnice, spalnice, otroške ali samske sobe, predsobe ipd.). Z ustreznim stopnjevanjem kvalitete bomo skušali to pohištvo približati tako zahtevnemu kupcu, kakor tudi kupcu, katerega možnosti so omejene. Podrobnosti o tem programu ne bi mogel naštevati, ker je program predmet strokovnega dela posameznih služb (služba za raziskavo trga, oblikovalci, analize vrednosti, tehnologov in drugih). Da bi bil program tržno prilagojen, Iz tabelarnega prikaza je razvidno, da se prodaja naših izdelkov dokaj uspešno razvija, saj je porasla za 4U "Jo v odnosu na prvo polletje lanskega leta. Z doseženimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni, ker zaloge gotovih izdelkov le počasi padajo m pa računati moramo, ua je v prvem polletju vladala dokaj venita naKupovalna mrzlica na našem trgu m sicer v začetku leta zaradi pričakovane devalvacije dinarja, nato pa zaradi Bojazni pred povečanjem cen, kjer pa ta-ko nase podjetje, kakor tudi celotna panoga ni prispevala nič, saj se prodaja pohištvo po lanskih cenah pred zamrznitvijo. Da doseženi ugodni rezultati prodaje niso še večji, je posledica tuni vse težja prodaja našega pohištva na trgih drugih repu-olik, kjer se pojavljajo umetne pregrade in skoraj ne moremo govoriti o enotnem jugoslovan-sKem trgu. Te umetne pregrade se pojavljajo predvsem z o olikami krediterja prodaje pohištva. Pohištvo, kot večja dobrina trajne vrednosti in večje prodajne cene, je nemogoče prodajati za gotovino, saj je takšnih potrošnikov zelo maio in še ti se raje odločijo za nakup na kredit, ker računajo pač z dejanskim stanjem inflacije. Poslovne banke v drugih republikah kreditirajo prooajo potiištva na potrošniške Kredite samo svojih komitentov iz svojih republik, v Sloveniji to ni običaj, ampak so slovenske banke dodelile te kredite trgovski mreži, zato nam kot proizvajalcem ostane kaj ozek manever-ski prostor. Posledice takšnega stanja so, da je prodaja na posameznih področjih Jugoslavije v stagnaciji ali v rahlem upadanju in še to stanje ohranjamo z naj večjim angažiranjem prodajnega osebja in tudi naj večjih žrtev s strani podjetja v stroškovnem pogledu. Druga vrsta težav, ki so ovirale doseganja še večjega obsega prodaje, so predvsem naše notranje težave. Nekaj mesecev smo nastopali na trgu z desortiranim asortimentom naših izdelkov. Kljub velikim zalogam gotovih izdelkov je v nekaterih mesecih primanjkovalo posameznih tipov (npr.: jedilnica Living, Tamara, Polona, stoli ipd.), De-sortiranost nastaja po mojem prepričanju predvsem zaradi nedoslednega proizvodnega programa, neizvajanja planskih nalog s strani proizvodnje, posebno v prvih 4 mesecih. Nadaljnji faktor, ki vpliva na prodajo, je nedvomno kvaliteta izdelkov; mislim da bomo morali tudi v tem pogledu še marsikaj dodelati in dognati, da bo kupec z našimi izdelki resnično zadovoljen. Potrebno bo vsekakor vložiti več truda in angažiranosti posebno kontrolne službe in pa več pozornosti posvetih tako vskladiščenju, kakor tudi transportu pohištva. iiSliE8£. SH&' Nov proizvod Tovarne pohištva Stari trg — kuhinja VEGA - 60 vozu, ki temelji na mednarodni delitvi dela. Prav gotovo je, da se lahko le najsodobnejše tehnologije vključijo v mednarodno delitev dela, sicer ne morejo vzdržati ostre mednarodne konkurence, posebno na zahtevnih zahodnih tržiščih. Naše podjetje je takšen koncept poslovne politike osvojilo pred več leti nazaj. Kratkoročna politika ne more prinesti na tem področju neke večje koristi. Da bi se uspešneje kosali v tej mednarodni delitvi dela, je bila izvršena tudi rekonstrukcija tehnologije in izvršena dokaj uspešna vpeljava moderne tehnologije. Žal nam družbeni posegi tudi na to področje ne omogočajo neke daljnoročne politike v poslovni orientaciji. Iz prikaza gospodarskih gibanj za našo republiko in tudi Jugoslavijo — tudi po izvršeni devalvaciji ne poteka v okviru programiranih okvirjev in je ta izvoz pod planiranim. Za naše podjetje ti splošni prikazi ne držijo, saj kot sem že navedel, izvoz v letošnjem letu močno povečujemo, kar pa ima za podjetje v tem trenutku gotovo slabe ekonomske posledice. Poudaril sem, da so cene reprodukcijskih materialov porasle za 18 odstotkov, kar je precej več, kot pa nam je devalvacija priznala, in smo z izvozom v tem trenutku veliko na slabšem kot pred samo devalvacijo, oziroma škarje stroškov in cen se odpirajo v našo škodo. Priče smo že nekaj mesečnim diskusijam in izjavam, da je nujno pristopiti k ukrepom za pospešitev izvoza, vendar ne premakne se ničesar, vse je prepuščeno na pleča proizvajalcev, a v isti mah govorijo o nujnosti povišanja naj nižjih osebnih dohodkov ipd. Zdi se mi, da je to politika, ki z dejanskim stanjem nima nobene zveza, takšno stanje lahko samo podaljšuje agonijo gospodarstva, ki si želi radikalnega in hitrega ukrepanja, v cilju kratkoročnega, še bolj pa dolgoročnega stabilnega gospodarskega delovanja. sposobno v normalnih ekonomskih razmerah tudi rentabilno poslovati in se spoprijeti s konkurenco na slehernem trgu, tako doma kakor v tujini. Potrebno bo še nadalje polno angažiranje celotnega kolektiva, da bomo obstoječe stanje še izboljšali, čeprav nekih visokih ciljev v takem položaju ni mogoče načrtovati in jih tudi v naši poslovni politiki za letošnje leto nismo načrtovali. Ohrabrujoče dejstvo je tudi, da zaloge gotovih izdelkov polagoma, a vztrajno padajo in da bomo pri takih trendih nekoliko prej odprodali izdelke iz lanskega proizvodnega programa. Posledica takih tendenc je tudi nekoliko hitrejše obračanje sredstev, kar tudi prispeva k boljšim ekonomskim rezultatom in je to eden bistvenih pogojev, da lahko povečujemo obseg poslovanja, kajti za povečan obseg potrebujemo tudi večja sredstva, katera pa v tem trenutku ne moremo angažirati zunaj podjetja, ker enostavno sredstev ni, ali pa so tako draga, da za proizvodna podjetja kot je naše, ne pridejo v poštev (20 in več odstotkov obresti). Napačno bi bilo, usmeriti vse razpoložljive sile v trenutno situacijo in ne misliti na jutri. Zato moram ob tej priložnosti poudariti, da študijsko pripravljamo nekatere naloge in načrte, ki bodo postali uresničljivi šele po poglobljeni strokovni pripravi. Naloge iz tega področja dela so kratkoročne in srednjeročne. Navedel bom le nekaj bistvenih: Kot prva naloga nam ostaja še vedno optimalizacija proizvodnih zmogljivosti. Da bi ta cilj lahko uresničili, je v študijski obdelavi proizvodni program za prihodnje leto. Glavne značilnosti tega proizvodnega programa bi bile naslednje: Proizvodne kapacitete, s kakršnimi Brest danes razpolaga, nam narekujejo, da postavimo proizvodni program tako, da se te kapacitete dopolnjujejo v funkcionalno celoto. Izhajajoč iz te postavke ostane glavni proizvodni program furnirano sobno pobi- je naloga tehnologov, da pripravijo tehnologijo v tem smislu, da ne bomo več imeli vskladiščenih gotovih izdelkov, ampak polizdelke in da izvršimo montažo šele po naročilu kupca in ne samo to, na ta način naj bi sprostili tudi dragocen skladiščni prostor ter razbremenili zaloge gotovih izdelkov. Pri proizvodnji kuhinjskega pohištva ostane sestavljajoči program še naprej kot vodilo. Vsekakor moramo razširiti asortiment tega pohištva, kar bo omogočeno ravno tako s spremembo tehnologije in prenosa zalog v polizdelke, nakar se sestavljajo po naročilu. Naša kuhinja v prihodnjem letu naj bi bila opremljena z vsemi potrebnimi gospodinjskimi aparati in pripomočki (hladilnik, pomivalni stroj, napa, peč, štedilnik in drugo). Kuhinja naj bi bila v pravilu bivalna, to pomeni, da moramo k tem elementom dodati kuhinjsko mizo in kuhinjsko sedežno pohištvo. Tapeciranemu ali blazinjenemu pohištvu posvečamo vedno več strokovnega dela. Predvidevam, da bo tapecirano pohištvo še pridobilo na svoji veljavi. Tu smo si zastavili načrt, da mora naraščati obseg proizvodnje po letni dinamiki tako, da v naslednjih 5 letih proizvodnjo tega pohištva povečamo za več kot trikrat. Za takšno povečanje bodo potrebna tudi nova vlaganja, ki jih predvidevamo v naslednjih 2—3 letih. Sama tehnologija proizvodnje je predmet intenzivnega strokovnega dela. Kot prvo je treba proizvodnjo tržno prilagoditi tako, da bomo imeli na zalogi izdelke tapecirane, kot se temu pravi, do belega, torej brez dekorativnega blaga, s prevleko iz le-tega se obloži šele po naročilu kupca. Sedaj imamo stanje ravno obratno, kljub polnemu skladišču si posamezen kupec ne more izbrati izdelka po želji, v želenemu blagu in barvi. Da bi lahko študijsko delo na nove proizvodne programe nemoteno potekalo, smo pristopili tudi k ureditvi centralne vzorčne delavnice, katera naj bi bila urejena do konca tega leta. Druga vrsta razvojnih nalog se razvija v drugo smer, m sicer povečevanje oostojecih Kapacitet ali k njino vi modernizaciji. Pripraviti moramo vse potrebne stroKovne eiaoorate m tudi dotočiti vrstni rea njihove realizacije. Upoštevajoč uejstvo, aa so bne vse Kapacitete za Končne izaelke (urC, TEM, TEST) rekonstruirane m modernizirane v pretekim uven letin, ne predvidevamo večjih vlaganj v te Kapacitete v nasieunjin h—3 letin. Zato je strokovno deio usmerjeno predvsem v primarne Kapacitete, fu se je pristopno k strokovni študiji o povečanju Kapacitete Tovarne ivernih plošč in modernizaciji proizvodnje v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Reči moram, da nas je situacija neKoliko prehitela in da smo prisiljeni to delo pospešiti, koliKor se da. Brest je skupaj s podjetji Javor, Meolo, Manes m Novoles, vložil zahtevek pri mednarodni banKi za investicijska sredstva v skupnem znesKu 19 mili j. dolarjev. Ud te vsote je predvideno za potrebe Bresta 4,5 milijona dolarjev. Svoj zahtevek smo utemeljili s tem, da moramo rekonstruirati Tovarno ivernih plošč, za Kar smo planirali 3,9 milijona dolarjev, ostalo pa za rekonstrukcijo ostalih kapacitet. Strokovnjaki Mednarodne banke so že obiskali naše podjetje in izrazili pripravljenost, da podprejo našo vlogo za zaprošena sreostva. Razgovori so v teh mesecih že precej daleč in končno odločitev Danke lahko pričakujemo že v letošnjem letu. Seveda moram poudariti, da je planirana investicija do leta 1*73 m konkretno z naše strani smo plalni-rali, da bi lahko izvedli to investicijo v letih 1973—73. Verjetno je danes še prezgodaj govoriti o pozitivnem ali negativnem rezultatu te akcije, vendar reči moram, da so vsi dosedanji razgovori dali pozitiven odziv s strani mednarodne banke. Kolikor bomo uspeli dobiti ta sredstva, bi pristopili k rekonstrukciji Tovarne ivernih plošč za nove kapacitete in sicer na 50.000—70.000 m’ letno, s tem da 70—80"/» od te količine tudi finaliziramo v ognjevarne, vodoodporne in oplemenitene plošče. S tako finaliza-cijo ivernih plošč bi razširili uporabo le-teh v ladjedelništvu in gradbeništvu. Modernizacija proizvodnje v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je drugo področje, kjer smo tudi pristopili k izvedbi elaborata. Ta naloga je bila postavljena že prej in predvidena že za letošnje leto, vendar je gospodarska situacija popolnoma onemogočila ta vlaganja in bomo morali vsekakor to prenesti v naslednje obdobje. Da je rekonstrukcija žagalnice nujna, mi ni potrebno pojasnjevati, posebno je to postalo aktualno po ukinitvi žage v Cerknici. Žaga v Tovarni lesnih izdelkov je morala obratovati v treh izmenah, zato tudi beležimo rahel padec storilnosti, posebno v nočni izmeni. Vzporedno z rekonstrukcijo žage bo pristopilo Gozdno gospodarstvo Postojna k ureditvi zbirnega skladišča z mehanizirano izdelavo gozdnih sortimentov (beljenje, razžagovanje, meritev itd.). Pogovori v tem smislu so že zastavljeni z Gozdnim gospodarstvom Postojna. Ne nazadnje nam narekuje rekonstrukcijo v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg tudi pomanjkanje delovne sile, posebno za težja fizična dela v žagi in na skladiščih. Na kraju bi rad še dodal nekaj pogledov o problematiki strokovnih služb in strokovnih kadrov. V teh nekaj mesecih smo bili prisiljeni napraviti nekatere organizacijske spremembe in premike. Centralizacija in koncentracija strokovnih služb ni mogla zaživeti iz več objektivnih razlogov. Naj navedem samo nekatere: pomanjkanje strokovnega kadra smo poskušali rešiti tako, da smo te kadre vzeli iz neposredne ope-rative,. praznina in prenos nalog niso bili usklajeni, zato je prišlo v samem delu do več težav. Drugi objektivni razlog je bil tudi v tem, da smo ravno v tem času imeli večje programske težave, saj je bilo treba v zelo kratkem Konec na 3. strani Pol leta je za nami Nadaljevanje z 2. strani času pripraviti izredno veliko število novih izdelkov za proizvodnjo. Prav gotovo, da improvizacija v neki postavljeni organizaciji ni dovoljena in je nujna razmejitev med strokovnim delom in operativnim delom, kajti strokovno študijsko delo je moralo biti postavljeno na stranski tir, saj je bil ves kader obremenjen z vsakdanjim operativnim delom. Tretja velika pomanjkljivost je pomanjkanje strokovnega kadra, saj se je le-ta po rekonstrukciji zmanjšal, praznin pa do sedaj še nismo popolnili. Osebno stojim na stališču, da mora biti ločeno delo v operativi ali tudi vodstveno delo, ali krajše vodstveni kader in pa strokovni kader. Zavedam se, da v taki delitvi dela ni vse idealno in da obstajajo nevarnosti večjih ali manjših konfliktov. Zavedati se moramo, da je delo tako enih kot drugih za podjetje koristno in da je potrebno ta nasprotja usklajevati na ta način, da je strokovno delo podrejeno podjetniškim ciljem in da je ta cilj dosegljiv v kompromisu s strokovnim delom. Strokovne službe morajo biti tako organizirane, da bodo sposobne nuditi proizvodnji popoln inženiring. To je osnovno vodilo organizacijskih sprememb, katere so bile izvršene v maju mesecu. Glavno nalogo vidim v popolnitvi praznin, tam kjer nam stro- Kuhinja VEGA GO — uporabnost kovnega kadra primankuje. To seveda ni naloga, ki je rešljiva v krajšem časovnem obdobju. Mora pa biti to stalna naloga kadrovske službe, poleg strokovnega izpopolnjevanja vseh zaposlenih. Nedvomno bo potrebno za pritegnitev novih strokovnih kadrov proučiti tudi nagrajevanje, saj bo te nemogoče dobiti, če ne bomo v stanju nagraditi take kadre vsaj enako kot drugi, še več stalno je prisotna dilema že zaposlenih strokovnih kadrov, da si poiščejo boljše pogoje. Za razreševanje tega vprašanja je potrebna velika mera občutka za realnost. Ne dvomim, da je ta prisotna v vsem kolektivu, posebno pa v organih samoupravljanja, ki so poklicani, da podpirajo vse tiste ukrepe, ki vodijo k poslovnim ciljem celotnega podjetja. inž. Jože Strle $ POTOVANJA! PO ZDA Ta potopis (marketing ugotovitev zaradi konkurence ne boste našli, razen tistih ,ki tudi za konkurenco niso rožnate) po ZDA bo izšel najbrž še v nekaj nadaljevanjih. Sicer smo pa na ameriške nadaljevanke navajeni, da trajajo dolgo. Po ogledu reprezentančne zgradbe (nebotičnika) smo se z velikim avtobusom odpeljali proti mestu Eu-gene, ki leži kakšnih 130 km južno °d Portlanda. Lačni seveda ne. Po dobri kranjski pa tudi ameriški navadi smo se ustavili v prijetni samopostrežni restavraciji, kjer za 1,85 dolarja lahko poješ, kolikor hočeš in moreš. Z menoj so imeli profit, pa tudi ostali so se šele prilagajali okusu ameriške prehrane. Sonce je prijetno sijalo na pokrajino, ko smo brzeli proti tovarnam Vezanih plošč. No prav hitro nismo Vozili, ker vkljub razkošju cest šoferji avtobusov spoštujejo omejitve. Sicer jih pa moram kar precej pohvaliti. Na vsej poti ni niti eden Prevozil rdečega semaforja, se vsak dosledno ustavil pred znakom stop, celo pri ustavljanju pred progo z dvignjenimi zapornicami so bili enotni. Popoldne smo si ogledali dve tovarni vezanih plošč. Postopek proizvodnje ml je bil že prej poznan. Ko pa smo videli prvo tako tovarno v ZDA, smo jo lahko le občudovali. Luščenje furnirja se odvija na velikih strojih. Posebne naprave skrbijo, da bo les vpet tako, da bo najbolj racionalno izkoriščen. Peklenska brzina luščenja, izmenjave okroglega lesa v stroju, vse to je dajalo ton naslednjim delovnim operacijam. Transportni sistem je bil urejen tako, da so tudi odpadki našli pot do stroja, ki je pripravljal surovino za tovarno ivernih plošč. Ogromne sušilnice so delovale prav grozotno. Požirale so skladovnice furnirja, kot da so nenasitne. Pri sortiranju suhega furnirja posebna naprava začrtuje, kateri furnir ni dovolj suh. Vrtiljak s furnirjem, hitri gibi delavcev okrog njega, vse to daje vtis, da gre za dobro organizirano tovarno. Pet zaporedoma po- stavljenih lepilnih strojev in stiskalnic je delovalo sinhronizirano, seveda ob znatnem potenju delavcev, ki so stregli strojem. Zlepke so nato obdelovali stroji večinoma sami. Po dokaj enostavnem, vendar zelo preračunanem transportu so posamezne plošče druga za drugo po več trakovih tekle, se obrezovale, pa brusile in še zlagale same. Prav gotovo imajo prednost: ena debelina, ena širina, ena dolžina. To je res industrija. No, te vezane plošče pa tovarna obdeluje še naprej. Najprej so plošče obdelovali s kovinskim valjem in z njim utirali v mehko površino strukturo — hrasta menda. Drugim ploščam so s posebnim strojem izrezovali utore, v razdalji 10 cm. Le zakaj to delajo, sem si mislil. Pa sem kmalu odkril, da te plošče še površinsko obdelujejo. In glej, že vidim plošče, ki se na tiskarskem stroju obdelujejo z belo barvo. Prav tiste plošče z vtisnjeno strukturo so bile tako obdelane. Takoj sem se spomnil na problem takih površin izpred dvanajst let, ko smo se mučili s polnjenjem por hrasta, da bi dobili belo zalito strukturo. Kar videl sem, kako drugače bi lahko to bilo. Del plošč so obdelovali s tremi tiskarskimi stroji. Prav takrat so tiskali oreh. Kako enostavno in hitro je to šlo. Kar predstavljajte si to progo: trije tiskarski stroji — kanal za sušenje — oblivalni stroj — kanal za sušenje — gotova plošča. Ja, boste rekli, kakšna pa je to površinska? Kar dobra, dobro služi za obloge stanovanjskih hiš. V drugi tovarni smo videli isto, samo da je tovarna mlajša in še bolj moderna. Ogledovanje in hoja po ogromnih proizvodnih in skladiščnih halah (nobena ni zidana) nas je utrudila. Tovariš, ki dela v eni od naših tovarn vezanih plošč, je z obratovodjem te tovarne razpravljal o zahtevah kvalitete, dnevni količini in drugih zanj zanimivih podatkih. Najbrž se je ta tovariš tedaj počutil tako, kot jaz kasneje, ko smo si ogledovali tovarno ivernih plošč. Skoraj bi pozabil, ogledovali smo enote Bohania Lumber Company. Tu smo poslušali tudi gozdarskega inženirja, ki nam je tolmačil novi način sajenja gozdnih sadik. Seme dajo v plastične tulce. Tu sadika zraste. Sadiko in plastični tulec dajo v Naprave za popolno in brezdimno izgorevanje odpadkov lesne industrije Štabi I izacijski program Nadaljevanje s 1. strani nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, ki ne smejo preseči planiranega obsega. Poleg tega moramo dospele dolgove pri kupcih tekoče terjati, od dobaviteljev pa zahtevati, da se uredijo plačilni pogoji in uskladijo s plačilnimi pogoji do kupcev. Dosledno se moramo držati sprejetih načel o investicijskih vlaganjih, ki morajo temeljiti na načelu paritetnega vlaganja v investicije z naj večjo rentabilnostjo. Za vsako investicijo mora biti izdelan izračun ekonomske interesantnosti investicije, iz katere bo razvidna celotna vezava sredstev in njihov učinek. Investicije v letošnjem letu se morajo izvajati po predvidenem načrtu. Omejiti moramo tudi investicijsko vzdrževanje. Večjo pozornost moramo posvetiti prav vsem sredstvom, ki jih imamo v upravljanju. Zaostriti moramo odgovornost za stroške na vseh BRESTA stroškovnih mestih in pri vseh izdelkih. Na projektih, ki jih terja perspektivni razvoj podjetja, je treba delati naprej, da bodo pravočasno pripravljeni vsi potrebni načrti, ne glede na trenutke možnosti financiranja. V prihodnjih mesecih bomo morali nadaljevati z graditvijo našega sistema upravljanja v podjetju, poslovnih enotah, dopolniti nekatere splošne akte, predvsem pravilnik oblikovanj in opredelitve dohodka ter osebnih dohodkov. Položaj v podjetju in poslovnih enotah vsi dobro poznamo. Cilj in ukrepi stabilizacijskega programa so nam prav tako znani. Z resnim, poštenim delom ob dobrih delovnih odnosih in nenehnem treznem ukrepanju bomo, tako kot vedno do sedaj, premagali vse težave in tudi v bodoče dosegli postavljen cilj in zagotovili uspešen razvoj podjetja. J. Hren cevasto napravo, s pritiskom se plastika zabije v zemljo. Sadika raste naprej, tulec pa propade. Tak način sajenja gre hitro od rok. Videli smo tudi vrsto diapozitivov, ki so prikazovali drevesnice, pogozdovanje in mlade gozdne sestoje. Eugene je prijazno mestece z zgolj nizkimi zgradbami. Hotel in še nekaj stavb je nekoliko večjih. Lepo urejeno mestece. Posebno mi je bila povšeči urejena ulica — zaprta za promet, namenjena sprehajalcem in otrokom za igranje. 28. maj. Iz Eugene smo potovali v Roseburg. Že spet 80-kilometrska razdalja. Ta dan smo se prvič srečali z gozdom. Država je bogata z gozdovi, mi bomo videli le del. Kako gospodarijo z gozdovi, je zanimalo predvsem tovariše iz gozdarstva, pa tudi nas lesnoindustrijce, saj je gozd vir surovine za predelavo danes in jutri in zato ni pogled vanj zastonj. Ko smo presedli iz velikega avtobusa na manjše terensko vozilo, katerega šofer je nosil delovno čelado, si dobil pravi občutek — gremo v rudnik zelenega zlata. Kmalu smo zapustili ravnino in že jo pobiramo — počasi sicer — 'proti delovišču, kjer nam bodo pokazali izvlečenje lesa s pomočjo balona. No, to pa mi še na pamet ni prišlo — balon in gozdarstvo. Cesta ni bila slaba — celo asfaltirana je bila, skoraj do delovišča, kjer so spravljali les na rampo. Po poti smo srečali enega ali dva visoko naložena kamiona, ki sta vozila les iz gozda. Ti kamioni so prav za tam, kajti na naših gozdnih cestah ne vem, kako bi šlo z dolžino lesa in ostrimi ovinki. Stroji so izredno močni. Ko kamion ni naložen, na diri vozi priklopnik. Pogled na te kamione se nam je nudil še naslednje dni, v eno smer si videl voziti polno obložene, iz druge so hiteli prazni. Videti je bilo tudi po tem, da je lesna in celulozna industrija tu najbolj razvita. In sedaj k balonu. Balon, ki ga je videti na sliki, že dve leti pomaga pri izvlečenju. Pri premikih z delovišča na delovišče ga privežejo za kamion. Balon drži žico vlačilko in nosilko. Poseben stroj uravnava tek teh žic. Balon služi namesto žičnice in napenjanja žic med dvema bregovoma. Zaradi velikih razdalj med enim in drugim bregom je tak način spravila velikih količin zelo ugoden. Z balonom dvignjene hlode — velikane je poseben viličar po skoraj nemogočem terenu prinašal na kup pred hidravlično rampo ali na samo rampo. Ko je šofer kamiona obrnil vozilo, mu je viličar snel tudi zadnja kolesa z dire. Kamion je nato vzvratno zapeljal pod že prej dvignjeni tovor hlodov. Ročice so se upognile, ker so tako prirejene. Še spust tovora na vozilo, povezovanje in kamion je odpeljal proti zbirnemu skladišču. Ob tem ogledu izvla-čenja lesa z balonom se je razvila tudi zanimiva razprava o izkoriščanju gozdov. Gozdovi, kjer smo bili, so državna last. Posek oddajajo na osnovi licitacij, katerih se udeležujejo družbe z žagami, celuloznimi tovarnami in tovarnami vezanih plošč. Pogoji so predvsem naslednji: gozdna taksa — vrednost lesa se plačuje v centralni fond, izdelava asfaltiranih gozdnih cest in pogoz-ditev posekane površine v roku treh teh. Teh obveznosti se vsi držijo, ker si le tako zagotove še nadaljnje sodelovanje na licitacijah. Zaradi čim večjega učinka ogromno sekajo na golo. Prav žalostno izglodajo ti poseki. Nekaj dni kasneje smo se več kot dve uri vozili po dolini — na vsaki strani pa golosek, kamor je neslo oko. D.Trotovšek Nadaljevanje prihodnjič NAŠI LJUDJE Sprejem borcev Bresta ob 4. juliju V sejni dvorani sem ga našel za kupom načrtov in strokovnih podatkov. Tako je bil zamišljen v delo, da me še opazil ni, ko sem vstopil. Študiral je racionalizacijo GERO programa. Prosil sem ga za kratek razgovor. Nasmejal se je in dejal: »Lahko se pogovoriva.« ••-■j Ivan Lovše je doma iz Slovenske vasi na Dolenjskem pri Šent- rupertu. Rodil se je v delavsko-uslužbenski družini. Izmed otrok je Ivan prvi prišel na svet. Osnovno šolo je obiskoval v Šten-rupertu, ki je pol ure hoda oddaljena od njegove rojstne vasi. Po končani osnovni šoli se je šel učit mizarskega poklica v Ljubljano k mojstru Filipu. Po izu-čitvi je ostal pri mojstru še toliko časa, da je postal pomočnik. S tem pa je pridobil pogoje za vpis v delovodsko šolo v Ljubljani, ki traja dve leti. Za stroške šolanja si je sam prihranil denar, dobil pa je tudi skromno štipendijo na šoli, nekaj pa so mu pomagali tudi od doma. Po končani delovodski šoli leta 1954 pa mu je preskrbel službo pri Brestu sošolec, ki je bil na tej šoli naš štipendist. Po prihodu na Brest je bil skoraj pol leta na praksi v neposredni proizvodnji. Po praksi je bil razporejen v pripravo dela na delovno mesto normirca. V tistem času še ni bilo norm, začeti je bilo treba vse na novo brez izkušenj. Prdblemi so se pojavili, ko je bilo treba obračunati delavcem osebni dohodek po doseženih normah. Takrat smo delali šivalne omarice, pisalne mize, spalnice in kuhinje. Leta 1957 se je tovariš Lovše vrnil domov. Mislil je, da bo ostal na domu, toda domače razmere so se zasukale drugače in na pismeno povabilo obratovodje je po osmih mesecih zopet prišel na Brest. Razporejen je bil za tehnologa. Tovariš Lovše je bil na različnih odgovornih delovnih mestih: vodja tehnološke službe, vodja normircev itd. Sedaj pa študira racionalizacijo in tehnične izboljšave v PE. Leta 1963 se je vpisal v srednjo tehnično šolo na oddelku v Cerknici in jo v petih letih uspešno končal. »Za srednjo tehnično šolo sem se odločil zato, ker sem spoznal, da brez take izobrazbe ne morem uspešno opravljati zahtevnega dela«, je dejal. V privatnem življenju se tovariš Lovše intenzivno udejstvuje v pevskem društvu oziroma zboru. Je tudi član ribiške družine, samo nima časa za ribolov, ker gradi stanovanjsko hišo. »Stanovajsko hišo sem se lotil graditi zato, ker vedno ne morem stanovati v ..samskem domu”.« Komaj sva končala razgovor, že se je sklonil nad tehnično dokumentacijo. Zopet je bil sredi dela in spet me ni opazil, kdaj sem zapustil sejno dvorano. Ko sem zapiral vrata, sem zaslišal rahlo pokašljevanje, ki je znak nervoze ob zagnanem in poglobljenem delu. J. Klančar Že v navado je prišlo, da za dan borca na Brestu organiziramo sprejem za delavce, ki so sodelovali v NOV. Tudi letos se jih je zbralo v menzi kar lepo število, čeprav niso prišli vsi. Predsednik centralnega delavskega sveta je v pozdravnem govoru zlasti poudaril vlogo in pomen dneva borca ter spregovoril o borcih kot delavcih in o njihovem doprinosu pri graditvi naše družbe. Borce sta pozdravila še predsednik Zveze borcev občine Cerknica ter glavni direktor Bresta, potem pa jim je pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. Borci so prejeli knjižna darila s posvetilom. Kmalu je na sprejemu zavladalo veselo razpoloženje. Povabljeni so peli partizanske pesmi ter živo obujali spomine na partizanska leta! J. Klančar PIKNIK USPEL Izmenjava izkušenj Izpolnitev lanskoletne obljube, ki jo je dala sindikalna organizacija TP Martinjak, je tudi letos uspela ter razveselila kolektiv z družabnim piknikom. Kljub vremenskim nevšečnostim, ki so kazale vse do sobote, 3. julija neugodno, je odbor sindikata vestno pripravljal prostor na starem mestu v »Rakovčevi ogradi« nad Tovarno pohištva Martinjak. Vreme v nedeljo je bilo izredno lepo. Že takoj po 12. uri so začeli prihajati prvi gostje, kar se je nadaljevalo celo popoldne. Proti večeru je bila udeležba izredno velika. Za vsakega člana je bila poskrbljena dobra malica, pa tudi žlahtne kapljice ni manjkalo. Vsemu pa je dal poživitev še domači ansambel. Postrežbo, katero je v celoti prevzel in izvedel odbor sindikata s pomočjo manjšega števila starih članov sindikata, je bila nadvse zadovoljiva, kar potrjuje pretežni del članstva. Oblika takega združevanja in razpoloženja je zelo primerna. Karkoli in v kakršnikoli obliki bi se organiziralo drugače, predvsem mislim na obliko izleta ali podobno, ne bi nikoli zadovoljili takega števila ljudi. Velika želja, ki so jo izrazili posamezniki, je bila, da bi se taka srečanja še nadaljevala, posebno v poletnih mesecih. Ne bi bilo odveč, če bi to organizi- rala tudi mladinska organizacija Tovarne pohištva Martinjak, seveda razumljivo v okviru finančnih možnosti s solidnimi in dostopnimi cenami. Posplošena želja je, da se to tudi v prihodnje leto nadaljuje. Vsem prirediteljem pa, ki so na kakršenkoli način prispevali svoj delež za družabno razpoloženje — lepa zahvala. I. Skrabec Prijetno srečanje jubilantov TPC V tovarni pohištva je letos veliko število delavcev praznovalo delovni jubilej. Kar 79 jih je bilo, in sicer neprekinjeno je pri podjetju: 25 let 6 delavcev, 20 let 7 delavcev, 15 let je preseglo 27 delavcev in 10 let devetintrideset delavcem Bersta. Sprejem jubilantov je bil organiziran dne 2. 7. 1971 v menzi tovarne. Delovne jubilante je pozdravil predsednik DS Alojz Mramor. V govoru je poudaril zasluge za tako velik razvoj podjetja, ki jih imajo prav gotovo delavci, ki so dolga leta ustvarjali dohodek in se odrekali hote ali nehote višjemu osebnemu standardu. Tudi družbena skupnost v zadnjem času zlasti po kongresu samoupravljavcev daje priznanje delavcem za minulo delo. Poleg predsednika sta jubilante pozdravila še predsednik sindikata in tajnik poslovne enote. Nato je predsednik delavskega sveta podelil denarne nagrade. Med burnim aplavzom so hodili jubi-lantje po nagrede. Bili so ponosni na svoj delovni jubilej in na to, da so delavci BRESTA. Po razdelitvi nagrad je bila še zakuska. Ob glasbi gramofonskih plošč pa so še zaplesali, tako da je bilo proslavljanje delovnega jubileja res prijetno in nepozabno doživetje. J. Klančar SREČANJE SAMOUPRAVE! AL-CEV KOVINOPLASTIKE IN BRESTA Ob dnevu samoupravljalcev je bilo v začetku julija v Ložu srečanje predstavnikov organov u-pravljalcev Kovinoplastike in Bresta. Na srečanju so bili poleg predstavnikov občinskega sindikalnega sveta tudi predsednik občinske skupščine Franc Zorman, poslanec gospodarskega zbora Jože Lesar in poslanec republiškega zbora Jože Telič. Najprej so si predestavniki organov upravljanja z Bresta ogledali moderne proizvodne prostore Kovinoplastike in se seznanili s proizvodnjo, zatem pa je bil organiziran razgovor, na katerem so si izmenjali izkušnje in poglede predvsem s področja samoupravljanja, s tem v zvezi pa so spregovorili tudi o sedanjem gospodarskem trenutku nasploh. Obe delovni organizaciji povezuje dejstvo, da predstavljata skoraj ves gospodarski potencial občine, saj ustvarita skupaj kar 78 odstotkov celotnega dohodka občine, zaposlujeta pa 70 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu cerkniške občine. Prav zato je sodelovanje med Kovinoplastiko in Brestom še bolj potrebno, saj je to pogoj za skladno in načrtno razvijanje gospodarstva v občini. V razgovoru so posebej poudarjali prav povezanost med družbeno skupnostjo in obema delovnima organizacijama ter odgovornost, ki izvira iz te povezanosti. Beseda je tekla tudi o samem samoupravnem sistemu v obeh podjetjih, o delovanju organov upravljanja in vplivu družbeno političnih organizacij. Zanimiva je bila zlasti primerjava, kako sta organizirana samoupravna sistema zaradi različne organizacije obeh podjetij. Čeprav je bil razgovor bolj splošnega pomena, je bilo omenjenih več konkretnih področij, na katerih bi se med obema podjetjema lahko razvilo zelo tvorno in učinkovito sodelovanje; vprašanje dolgoročnejše kadrovske politike, saj obe podjetji zaposlujeta velik del aktivnega prebivalstva v občini, usklajevanje informiranja delovnih ljudi; vprašanje organizacije in vodenja proizvodnje; izmenjava izkušenj in me- tod pri raziskavah tržišča; vprašanje stimulativnega sistema v delitvi dohodka in osebnih dohodkov in podobno. Tako je razgovor izzvenel v spoznanje, da to ne sme biti zadnje takšno srečanje, ampak, da mora iz njega zrasti sistematično in aktivno sodelovanje in izmenjavanje izkušenj z najrazličnejših delovnih področij. B. Levec Sprejem jubilantov SKS V sredo 21. julija so imeli jubilanti Skupnih strokovnih služb Bresta slavnostni sprejem, na katerem so jim podelili denarne nagrade za dolgoletno delo v podjetju. V imenu podjetja se jim je z-hvalil za plodno delo glavni direktor inž. Jože Strle in predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Janez Pakiž, ki je v imenu predsednika republika odlikoval tovariša Vinka Mikecina z redom dela z zlatim vencem ob petdesetletnici Zveze sindikatov Jugoslavije. Tovariš Mikecin je v podjetju že petindvajset let in je bil prvi tajnik sindikalne organizacije pri takrat ustanovljenem podjetju LIP Cerknica, ki se je kasneje preimenovalo v Brest. Tovariš Mikecin je bil zelo delaven sindikalni delavec v okviru podjetja in v občinskem merilu. Odlikovan je bil za požrtvovalno in nesebično delo na delovne mestu in v sindikalni organizaciji. Tovarišu Mikecinu je to že drugo odlikovanje poleg več pismenih pohval in diplom. Enaindvajset prisotnih jubilantov je tovarišu Mikecinu za tako visoko odlikovanje toplo čestitalo in mu želelo še mnogo dolgoletnega dela in sodelovanja. Letos je bilo na Brestu kar 228 delavcev, ki so v podjetju več kot deset let. Od teh je deset takih, ki so v podjetju zaposleni nad 25 let. Med njimi je tudi odlikovanec. S. Bogovčič Analiza poškodb V prvem polletju letošnjega leta se je v podjetju pripetilo skupaj 107 nezgod pri delu ter na poti na delo in z dela. V istem obdobju lanskega leta jih je bilo le 62, kar pomeni, da je letos ta številka poskočila za celih 72,5 %. Glede na to, da se število zaposlenih nekoliko dvignilo, sem za natančno analizo vzel kot primerjavo številko 1000 zaposlenih, tako za lansko kot za letošnje leto. Podatki so obdelani v spodnji tabeli: obdobju lani. Resnost poškodb pa je upadla za 27,5 °/o. Posledice nezgod so bile lažje, kljub temu pa je bilo za boleznine delavcev izplačanih v celoti 57.978,55 dinarjev. To je pa že kar velika številka, ki se bo do konca leta približno še podvojila, če pravih vzrokov nezgod ne bomo v kali zatirali. Primerjava z lanskim prvim polletjem se najbolje prikaže, če vzamemo za izhodišče analize 1000 zaposlenih. Grafikon poškodova- Poslovna enota Leto Pri stroju Ostala dela Na poti Skupaj štev. nezg. izgub. dnevi štev. nezg. izgub. dnevi štev. nezg. izgub. dnevi štev. nezg. izgub. dnevi 1970 8 87 14 204 3 22 25 313 TPC 1971 17 197 22 192 — — 39 389 indeks 212,5 226,4 157,1 94,1 — — 156 124,2 1970 11 121 19,4 283,7 4,1 30,5 34,7 435 Na 1000 1971 22,7 263,9 29,4 257,2 — — 52,2 521,2 zaposlen. indeks 206 220 151 91 — — 150 120 1970 8 81 8 91 5 77 21 249 TPM 1971 7 64 25 238 2 14 34 316 indeks 87,5 79 312,5 262 40 18,2 162 127 1970 18,3 186 18,3 207 11,4 176 48,2 570 na 1000 1971 17,6 153 57,8 570 4,8 33,5 81,3 756 zaposlen. indeks 96,2 82,4 326 275 42,1 19,1 169 131 1970 4 47 2 136 2 169 8 352 TLI 1971 5 129 7 100 5 209 17 438 indeks 125 274 350 73,5 250 124 212 124 1970 22,6 266 11,3 720 11,3 955 45,3 1990 1971 20 515 28 400 20 850 68 1750 indeks 88,5 193 248 56 177 89 150 88 1970 1 56 4 38 — 130 7 197 TIP 1971 3 31 8 68 3 145 14 244 indeks 300 55,4 200 179 — 141 200 124 1970 11,5 645 46 437 — 1180 80,5 2260 Na 1000 1971 35,7 370 95,6 810 35,7 1730 167 2905 Zaposlen. indeks 310 57,4 207 195,5 — 146,8 207 128,5 1970 21 271 28 469 10 371 61 1111 »BREST« 1971 32 421 62 598 10 368 104 1387 indeks 152,5 155 221 127,3 100 99,5 170,5 125 1970 12,6 163 16,8 281 6 223 36,7 668 na 1000 1971 19,2 252 37,2 356 5,98 220 62,1 828 zaposlen. indeks 152 154,5 221 122,5 99,5 98,6 169,5 124 li tabeli niso prikazane poškodbe iz SKS Cerknica. V letošnjem Prvem polletju so bile 3, v lanskem pa 1. To sem omenil zato, ker se podatki iz tabele sicer ne bi ujemali s podatki v besedilu. Zaradi poškodb je bilo izgubljenih v podjetju skupaj 1.387 delovnih dni ali 25% več kot v istem nih na 1000 zaposlenih, ki je narisan spodaj, nazorno pokaže, da se je pogostost nezgod močno dvignila. Največja pogostost nezgod pri delu je v TIP Cerknica, kjer se poškoduje pri delu poprečno vsak šesti delavec. Na tem žalostnem mestu je bila ta poslovna enota Letovanje bolj skromno Kljub sorazmerno višjim ce-ham penzionov v letošnji sezoni, se je za letovanje na morju odločilo 51 članov kolektiva in štirinajst za zdravljenje v Dolenjskih in šmarjeških toplicah. Spričo števila zaposlenih to res bi spodbudno število, res pa je, da večina letuje brez sodelova-bja podjetja. Posamezniki se še vedno prijavljajo za rezervacije. Vsem je težko ugoditi, ker so vsa mesta v sezoni večinoma zasedena. Več možnosti pa bo po 15. avgustu, ko tujci zapuščajo obalo. Vreme bo takrat še vedno ugodno in kar je najvažnejše, cene bodo nižje. Š. Bogovčič Delavci Tovarne pohištva Cerknica z družinami na piknika ob Cerkniškem jezeru. Dobre volje ni manjkalo. pri delu že lani, toda letošnja številka presega vse meje. Res je, da so tam delovni pogoji težji (formaldehid, močan ropot), je pa zato delo v veliki meri avtomatizirano in manj nevarno kot drugje, vsaj kar se tiče mehanskih poškodb organizma. Zato je to število toliko bolj nerazumljivo in ga ne smemo tolerirati. Vse pa kaže na to, da so tu delavci veliko manj disciplinirani kot v drugih poslovnih enotah in ignorirajo vame delovne postopke. Zato je naloga inštruktorjev te poslovne enote, da jih neprestano navajajo na varne načine dela in da kršitev teh navodil smatrajo kot kršitev delovnih dolžnosti. Stanje v drugih poslovnih enotah je nekoliko boljše, do neke mere pa zadovoljuje le TP Cerknica, kjer se poškoduje poprečno vsak devetnajsti delavec. Najčešče je v prijavi nezgode vpisan kot vzrok neprevidnost delavca. To je sicer v mnogih primerih res, vendar pa ne v vseh. Iskanje pravih vzrokov nezgod je zelo zapleteno in težko, posebno še, če so izjave delavcev netočne ali celo lažne. Pri reševanju tega problema je treba upoštevati psihične in psihosocialne dejavnike, V TLI Stari trg so žage zažagale v granato, ki je ostala v drevesu od druge svetovne vojne kakor tudi dejavnik okolja. Upoštevati je treba torej t. zv. človeški faktor, tehnični faktor (stroj, delovno mesto, orodje itd.) ter faktor delovne okolice. V teh treh faktorjih namreč tičijo pravi vzroki ali simptomi nezgod. Z urejevanjem socialnih razmer, izboljševanjem delovnih pogojev in odnosov med zaposlenimi pa tudi s smotrnim poučevanjem delavcev o varstvu pri delu bomo storili velik korak naprej, k zmanjšanju števila nezgod. F. Mele Po nekaj letih spet težja poškodba pri delu V sredo, 14. julija se je v furnirnici Tovarne pohištva Cerknica pripetila nesreča pri delu, pri kateri se je huje poškodoval Janez LOGAR, zaposlen kot neobvezni praktikant v času šolskih počitnic. Poškodba je zelo huda, saj so mu škarje za rezanje furnirja odrezale vse prste na desni roki. Še ne štirinajstletnega Janeza so sprejeli na delo v Tovarno pohištva Cerknica 1. julija, po večkratni nujni prošnji očeta, ki je večletni delavec Bresta. Njegova prizadevanja za vsaj enomesečno zaposlitev sina razumemo, saj lahko zmerno delo doraščajočemu fantu samo koristi, razen tega je vsak tako zasluženi denar nedvomno dragoceno dopolnilo k sicer skromnemu družinskemu proračunu. Zaradi fantove mladolet-nosti so ga razporedili k navidez povsem nenevarnem delu. Njegova dolžnost je bila le prinašati zveze furnirja z delovne mize pri Škarjah za njegovo prečno razreze vanj e na delovno mizo pri Škarjah za vzdolžni obrez, ga sortirati in končno obrezanega odlagati na stojko. To delo je fizično lahko in nenevarno. Premalo pa so upoštevali fantovo mladost in njegov nemirni značaj. Delavci, ki delajo s škarjami, so kmalu po njegovi namestitvi opazili, da je nemiren, radoveden in da ga delovanje strojev zelo zanima. Zato so nanj še bolj pazili, ga opozarjali na nevarnosti Škarij, ki si jih je v trenutkih prostega časa tako rad ogledoval in ga odganjali z njegove bližine. To pa je zaleglo le navidez. Vse namreč kaže na to, da opozoril ni resno dojel in da je čakal le na primeren trenutek, ko bo svoji želji po delu s strojem lahko zadostil. Tega dne se je delavka pri Škarjah za prečno razrezovanje furnirja od stroja za hip oddaljila Odslej je h okrog 3 m oddaljeni stojki, da bi na njej poravnala sklade furnirja. Ta čas je hotel Janez hitro izkoristiti za to, da bi na njenem stroju prerezal šop odrezkov. Položil jih je v škarje in pritisnih na gumb stikala. Rezilo se je v trenutku spustilo in mu težko poškodovalo roko, ki je ni pravočasno umaknil z nevarnega območja. Vest o nesreči nas je globoko pretresla. Sočustvovanje pa Janezu ne more vrniti izgubljenih prstov. Tega ni mogoče popraviti niti z iskanjem in kaznovanjem delavcev, ki so s svojim ravnanjem pri delu poškodbo posredno omogočili. Še posebno ne, ker tega prav gotovo niso napravili namerno. Kljub temu pregovor, da je po toči zvoniti prepozno, v tem primeru ne velja. Razglabljanje o vzrokih tega neljubega dogodka je lahko še kako koristiti, če se iz tega lahko kaj naučimo. Zato ga nameravam obravnavati le kot opomin na to, kako zelo se lahko maščujejo navidez majhne in nepomembne napake pri delu. Ena največjih napak, ki so povzročile nezgodo, je prav gotovo nepremišljenost in neprevidnost mladega delavca, če bi se ravnal po navodilih inštruktorja in drugih delavcev v svoji delovni okolici, bi do poškodbe ne moglo priti. Taka ugotovitev pa nas ne sme zavajati. Dolžnost delovne organizacije namreč ni samo opozarjanje delavcev na nevarnost, ki pri delu prete njihovemu življenju ali zdravju, temveč zagotavljanje njihove varnosti pri delu. To velja za vse, ki delajo ali se kako drugače zadržujejo na področju podjetja, od delavcev v rednem delovnem razmerju do udeležencev strokovne ali druge ekskurzije. Ta dolžnost nam nalaga tudi precejšnje odgovornosti, ki se jih včasih vse premalo zavedamo. Kako se bo Janez obnašal pri delu, se je npr. dalo sklepati že na osnovi njegove starosti. Vendar je bil kljub temu sprejet na delo. S tem so v tajništvu TP Cerknica pokazali le preveč razumevanja do težav svojega delavca, Janezovega očeta. To pa je bila le majhna napaka v verigi drugih. Da je fant preveč živahen za delo v bližini strojev, so kaj kmalu spoznali tudi delavci v njegovi okolici in inštruktor oddelka. Možne posledice takega ravnanja pri delu so bile očitne, kljub temu je, iz istega razloga, ostalo le pri opozarjanju. Da je do nezgode lahko prišlo, pa se je moralo zgoditi še nekaj drugega. Stroj, ki je poškodoval delavca, ie mogoče aktivirati le 7 istočasnim pritiskom na obe stikali, ki sta toliko razmaknjeni, da jih ni mogoče doseči hkrati z eno roko. To pomeni, da je moralo biti v trenutku nezgode eno od teh stikal na kakršenkoli način že prej aktivirano. Kako se je to moglo zgoditi, lahko samo predvidevamo. Vemo le, da včasih to delavci namerno napravijo, s čimer je dana možnost za večjo storilnost, hkrati pa ob sproščeni roki za nesrečo. Nekaj podobnega zasledimo sem pa tja tudi drugod, npr. pri strojih za nanos lepila ob njegovem čiščenju. Da inštruktorji oddelkov lahko kaj takega dopustijo, je nerazumljivo. Vse kaže, da se vse premalo zavadajo možnih posledic takega ravnanja in svoje odgovornosti za varnost delavcev, ki jih vodijo. Proizvodna problematika v Tovarni pohištva Stari trg Naslov teme daje široke možnosti za razglabljanje, vendar se bo treba opredeliti ie na najnujnejše. Zaključili smo I. polletje letošnjega ieta in lahko rečemo, da so doseženi rezultati zelo zadovoljivi. Proizvodnja je dosežena v vrednosti 13,220.000 dinarjev, kar predstavlja 49 % letnega plana. Za II. polletje pa je plan korigiran in je za 8% višji kot v I. polletju. Vzrok povišanja plana je v tem, da ponovno spreminjamo proizvodni program, oziroma ga prilagajamo izključno možnosti sedanje tehnologije. Popolnoma bomo opustili proizvodnjo furniranega kosovnega pohištva in izdelovali samo kuhinjsko pohištvo. Poleg dosedanje kuhinje VEGA - 55 bomo izdelovali nov tip kuhinje VEGA - 60, ki se razlikuje od sedanje v naslednjem: 1. Nova sodobna barva, ki je bila v od strani potrošnikov na Salonu pohištva v Ljubljani ocenjena zelo pohvalno. 2. Vsi predali v elementih bodo plastificirani. 3. Kuhinja bo imela vgrajene vse potrebne gospodinjske aparate (štedilnik, pečico pomivalni stroj hladilnik). 4. Globina kuhinje bo prilagojena JUS. Dodatni proizvodni program nam bo omogočil zadovoljiti tudi želje najzahtevnejših kupcev. (Vsekakor pa bo z razširjenim asortimentom v proizvodnji potrebna temeljita priprava, kajti sistem mora ostati neizpremenjen, kar pomeni, da moramo vedno imeti optimalne zaloge vseh elementov, ker le tako je možno, da prodaja teče normalno. Tu pa nastane vprašanje pravilnega planiranja, ki pa ga pogojujejo številni elementi. V ospredju je vsekakor pravočasno naročanje in pravočasna dobava reprodukcijskih materialov, kar pa je razumljivo s povečanjem proizvodnje vedno težje. Dogaja se, da določenih materialov, ki so osnovni za proizvodnjo, večkrat zmanjka, ker jih pro-izvajalci-dobavitelji ne morejo pravočasno zagotoviti. Večkrat pride do zastojev, ki se jih ne da odkloniti niti z vso dobro voljo in posredovanjem nabavne službe. Nadalje bo potrebno uskladiti normative časa, ker le tako je možno proizvodne plane terminsko pravilno določati. Stalno je treba analizirati tehnološke postopke, jih poenostavljati in tako povečati proizvodnjo in kar je najvažneje, delati s čim manjšimi izdelavni stroški. Študija embalaže je vsekakor pomemben člen od končnega izdelka do potrošnika. Kartonska embalaža, taka kot je, zadostuje le za kamionski transport, medtem ko za prevoz po železnici ne ustreza. Še bi lahko naštevali, vendar zaenkrat dovolj. Poglejmo pa, kakšne so naše možnosti, da naštete pomanjkljivosti odpravimo. Tako hiter vzpon proizvodnje, kot ga beležimo letos, zahteva predvsem temeljito pripravo. Službe, s katerimi razpolagamo, lahko vse to pripravijo le v grobem, kajti pripravo dela sestavlja le troje delavcev, ki morajo skrbeti za tehnologijo, časnovne norme, načrte, spremnice, kalkulacije, narmati-ve materiala, proizvodne plane — skratka obvladati proizvodnjo v vrednosti 3 milijard starih di-darjev. Iz tega je razvidno, kje je ključna točka, ki jo je potrebno postaviti na prvo mesto: okrepiti pripravo dela, zagotoviti strokovne delavce: tehnologa, analitika časa, kalkulanta ter tehničnega risarja. D. Plaz Projekt »Gornji Jadran« OBČINA CERKNICA JE VKLJUČENA V PROJEKT GORNJI JADRAN, KI GA FINANCIRAJO ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV (POSEBNI SKLAD ZA RAZVOJ UNDP), SOCIALISTIČNA REPUBLIKA HRVATSKA, SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA IN OBČINE, PRI IZDELAVI PROJEKTA SODELUJEJO DOMAČI STROKOVNJAKI IN STROKOVNJAKI IZ FRANCIJE, AVSTRIJE IN ITALIJE Na pobudo Socialistične republike Hrvatske je Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije dal v marcu leta 1969 soglasje, da skupno z Izvršnim svetom SR Hrvatske predlaga Zveznemu izvršnemu svetu, naj se le-ta zavzame pri posebnem skladu za razvoj pri OZN za izdelavo prostorskih načrtov v razvoju turizma na področju Gornjega Jadrana in neposrednega zaledja. O stanju priprav je nato razpravljal tudi komite Izvršnega sveta za turizem ter komisija Izvršnega sveta za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja. Sprejet je bil sklep, da je potrebno zamujeno nadomestiti in SR Slovenijo aktivno vključiti v vse faze priprav in v izdelavo prepotrebnih projektov v prihodnjem razvoju turizma. Takrat so tudi dokončno določili, katere občine v Sloveniji bodo vključili v projekt Gornji Jadran. CILJI RAZVOJNEGA NAČRTA GORNJI JADRAN Vsebina sedanje jugoslovanske zahteve OZN je v bistvu nadaljevanje projekta Prostorski razvojni načrt južnojadranske regije, ki je bil izdelan v letu 1968. regije pred posledicami neusklajenega razvoja in končno — ustvariti progresivno organizirano rekreacijsko območje evropskega pomena, c) nadaljevati s planiranjem Gornjega Jadrana tako, kot je bilo že v projektu OZN Prostorski razvojni načrt Južnojadranske regije, in tako ustvariti kompleksno koncepcijo o razvoju jugoslovanske jadranske obale in neposrednega zaledja. Za razliko od projekta Južni Jadran ima projekt Gornji Jadran povsem drug značaj regije in celotnega gospodarstva. Tu so nekateri močno razviti predeli dveh republik, ki sta v jugoslovanskem merilu najbolj razviti, imata dovolj razvite strokovne službe in znaten potencial za urbanistično oblikovalno in arhitekturno projektiranje. Na področju Gornjega Jadrana gre tudi za regije, kjer se turizem vključuje med druge vodilne gospodarske aktivnosti kot na primer industrijo, ladjedelništvo in podobno in se postavlja v ospredje problematika prometa, tranzitnega turizma, boljšega izkoriščanja sedanjih kapacitet, povezava s komplementarnimi oblikami zimskega, gorskega, kraškega, lovne- Cilji predloženega projekta pa so: a) oblikovanje celovitega prostorskega načrta o razvoju regije Gornjega Jadrana in priprava predlogov za funkcionalni in prostorski razvoj na novo izbranih turističnih kompleksih v okviru te regije. Turizem se pri tem pojavlja kot vodilni dejavnik, ki bo stimuliral gospodarski prostorski razvoj celotne regije in ožjih regij, b) prikazati ustrezne trende in načine razvoja v korist kompleksnega gospodarstva države in regije, oblikovati podlago za bolj usklajeno politiko investiranja, zavarovati naravne lepote in kulturne zgodovinske vrednosti te ga, ribolovnega turizma in podobno. Gre za področja, za katera že izdelujejo regionalno prostorske načrte ali so celo že izdelani podrobni načrti (Zgornje Posočje, Zgornja Savska dolina. Alpsko turistično središče Bovec, Slovensko primorje in Istra, Reka itd.). Tu se pojavlja predvsem potreba po visoko specializirani tuji pomoči na področju regionalne ekonomike, turističnega gospodarstva, transporta na sploh in cestnega prometa še posebej, socialnega planiranja in vzgoje oziroma izobraževanja za gostinstvo in turizem in ne toliko za kompletne tuje teame, ki bi izdelovali nadrobne načrte. OBSEG OBMOČJA PROJEKTA GORNJI JADRAN Projekt obsega obalno območje od Šibenika do meje sosednje Italije na površini z okoli 19.500 kvadratnimi kilometri, kjer je po dosedanji valorizaciji mogoča izgradnja več kot 1 milijona 200 tisoč ležišč v različnih kategorijah objektov. Na ozemlju SR Hrvatske so v ta projekt vključene občine Umag, Buje, Buzet, Novi-grad, Poreč, Rovinj, Pula, Labin, Pazin, Opatija, Reka, Crikvenica, Krk, Mali Lošinj, Rab, Pag, Senj, Gospič, Zadar, Obrovac, Benko-vac, Biograd, Šibenik, Čabar, Delnice, Vrbovško, Ogulin, Otočac, Titova Korenica, Don ji Lapac, Gračac, Knin in Drniš. Na tem področju živi okoli en milijon prebivalcev na 19.459 kvadratnih kilometrih, razpoložljivih je okoli 200 tisoč ležišč. V Sloveniji zajema projekt Gornji Jadran območje naslednjih občin: Koper, Izola, Piran — obmorski predel, Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica in Ajdovščina ter Nova Gorica — kraški predel, Tolmin, Radovljica, Jesenice in Tržič — alpski predel. To območje obsega 5566 kvadratnih kilometrov, na njem pa živi okoli 292 tisoč prebivalcev; turističnih ležišč je okoli 21 tisoč. V SR Hrvatski bodo izdelali 12 nadrobnih turističnih načrtov za posamezna turistična središča, kjer bo vsako leto središče imelo kapacitete od 5 do 10 tisoč ali pa več ležišč. Na območju SR Slo- venije na bodo izdelali samo dva nadrobna urbanistična načrta, in sicer za turistični središči Bohinj in Strunjan. Tudi Cerknica se je prijavila za izdelavo nadrobnih urbanističnih načrtov za turistično središče Cerkniško jezero, vendar so takrat prevladali argumenti za izdelavo teh načrtov za Bohinj in Strunjan. Prav sedaj tečejo razgovori z vodstvom projekta Gornji Jadran in s strokovnjaki iz Francije in Avstrije, da bi za Cerkniško jezero le izdelali nadrobne urbanistične načrte. O tem, kakšno mesto je dobila Cerknica z vsemi naravnimi znamenitostmi v okviru projekta Gornji Jadran in kako bo z izdelavo nadrobnih urbanističnih na Črtov Cerkniškega jezera in dru gih območij v občini Cerknica pa bomo pisali kdaj prihodnjič T. Kraševec NOVE CENE V DELAVSKI RESTAVRACIJI BRESTA Cene prehrani v delavski restavraciji bi lahko analizirali in zagovarjali: — s stališča celotnega podjetja v interesu naj večjega za dovolj stva kolektiva ,z visoko storilnostjo in najmanjšim pokrivanjem razlik v ceni — zgube v restavraciji, — s stališča Uprave delavske restavracije, da posluje rentabilno in v urejenih medsebojnih odnosih, — s stališča sindikata v želji, da se kolektivu nudi kvalitetna in cenena prehrana, — s stališča abonenta, da bi lahko po želji izbirali hrano s primerno ceno. Prednosti urejene in kvalitetne delavske prehrane v kolektivu so znane. Izražajo se predvsem v doseganju večjega dohodka. K sklepu uprave delavske restavracije o povišanju cen prehrani od 1. 6. 1971 dalje so dale pristanek vse proizvodno-poslov-ne enote, skupne strokovne službe pa so dale pristanek s tem, da na predlog niso niti odgovorile. Mnenja sem, da bi moralo vodstvo podjetja pri urejanju delavske prehrane posvetiti več pozornosti ob sodelovanju obratnega zdravnika in ekonomistov. Z grobo analizo finančnega stanja delavske restavracije po stanju 30. 6. 1971 se je ugotovilo, da ni utemeljeno povišanje cen, ker bi bili stroški skoraj v celoti kriti, če bi delavska restavracija obračunala razliko v ceni malice, ki so jih poslovne enote odobrile že v lanskem letu. V tem mesecu pa ni bilo mogoče izdelati analize, kako poslujejo posamezne kuhinje v poslovnih enotah. Nekateri podatki kažejo, da se veliko več živil troši v Martinjaku in Starem trgu in sicer na račun kvalitetnejših malic. Delavska restavracija nudi članom kolektiva malico ali kosilo (katera pa se večkrat razlikuje samo z dodatkom juhe ali solate) po naslednjih cenah: Iz pregleda je razvidno, da so se cene občutno povečale pri kosilih. Utemeljitev upravičenosti v primerjavi z malico bi lahko podal je strokovnjak s predhodno ugotovitvijo kvalitete in kalorične vrednosti: Verjetno ne bi bil odveč predlog, naj bi se malica izboljšala po izbiri in kalorični vrednosti; materialne možnosti obstajajo, da bi se lahko pripravljale najmanj v dveh variantah, za lažjo in težjo prebavo. Dalje bi bilo treba nu" diti po primernih cenah tudi večjo izrabo hladnih in mlečnih jedi, vsaj toliko, kolikor sedaj lahko člani kolektiva dobijo v gostinskih obratih in delikatesnih trgovinah. OB V. MLADINSKEM MEDNARODNEM RAZISKOVALNEM TABORU V CERKNICI V dneh od 3. do 11. julija je bila Cerknica spet gostitelj Mednarodnega mladinskega raziskovalnega tabora. Tabor je bil letos petič, v Cerknici tretjič. Mladinski tabori, katerih organizator je Gibanja ZNANOST MLADINI, so postali med mladino zelo priljubljeni in sta poleg cerkniškega v Sloveniji še dva. Namen takih taborov je seznaniti mlade s strokovnim načinom dela, prikazati jim, kako bo potekalo delo in študij na višji stopnji njihovega šolanja. Do letos je bil tabor v Cerknici pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, letos pa Akademija pokroviteljstva ni sprejela in je bila pokrovitelj tabora SOb Cerknica. Tabor je trajal samo en teden, ker so bila finančna sredstva skrčena skoraj na polovico. Udeleženci tabora so bili predvsem iz Slovenije, nekaj jih je bilo s slovenske Koroške, eden iz Zagreba in dve Švedinji. Mentorstvo so prevzeli priznani strokovnjaki: inž. Mitja Brodar, prof. Anton Polenec, dr. Danilo Furlan, Miro Bergant, dr. Boris Kuhar, prof. Matilda Urleb, prof. Lojze Sere el j in mg. Rado Gospodariš. Notranjsko je tabornikom z zanimivimi predavanji predstavil dr. France Habe. Udeleženci tabora so bili razdeljeni v šest skupin. Palanteo-logi so v stranskem rovu Križne Malica Kosilo Poslovna enota star. c.nova c. •/» din din podr star. c.nova c. °/o din din podr. TP CERKNICA TIP CERKNICA SKUP. STROK. SLUŽBE TP MARTINJAK TLI STARI TRG TP STARI TRG ZUNANJI 1,40 2,00 42,8 5,40 7,90 46,3 1,75 2,35 34,3 5,75 8,25 43,5 1,50 2,10 40,0 5,50 8,00 45,5 1,70 2,00 17,6 5,40 7,90 46,3 1,50 1,90 26,7 — — — 1,20 1,20 — — — — 3,80 4,50 18,4 8,00 11,00 37,5 Poslovne enote prispevajo k cenam malic ali kosil naslednje razlike: Po Po starem : novem TP Cerknica 2,10 2,10 TIP Cerknica 1,75 1,75 Skup. strok, službe 2,00 2,00 TP Martinjak 2,10 2,10 TLI Stari trg 2,00 2,20 TP Stari trg 2,30 2,30 jame kopali kosti jamskega medveda in skušali ugotoviti, ali gre tudi za arheološko najdišče. Arheologi so v Benetah nadaljevali z odkopavanjem stare antične zapore (zidu). Meteorologi so merili temperaturo ozračja in vode v Cerkniškem jezeru. Zoologi so lovili pod Snežnikom pajke, speleologi pa so merili Medvedji rov v Križni jami. Palinologi so vrta- li in jemali vzorce na Blokah, etnologi pa so po notranjskih vaseh zbirali gradivo za razstavo, ki so jo pripravljali ob zaključku tabora. Poleg terenskega dela so vsak dan poslušali tudi predavanje enega izmed mentorjev. Ob takem, res obširnem dnevnem programu dela, za zabavo in razvedrilo skoraj ni bilo časa. Tabor je tudi letos uspel, v tem so si edini tako mentorji, kot taborniki. Ob takem strokovnem vodstvu in takem načinu dela se da mnogo naučiti tudi v sedmih dneh. Mnogo je bilo tabornikov, ki so bili letos že drugič v Cerknici in vsi so poudarili, da bi drugo leto spet radi prišli. Ali bo to mogoče? Medtem ko se v Cerknici marsikdo sprašuje, zakaj tak tabor in komu je namenjen, ko se organizatorji in pokrovitelji tabora na vse načine trudijo, da bi tabor v Cerknici ostal, pa naletijo marsikje na gluha ušesa, je v Sloveniji vrsta krajev, ki si na vse načine prizadevajo, da bi bil tabor pri njih. Verjetno se še ne zavedamo, kaj in koliko kraj s takim taborom pridobi. Če pustimo ob strani vse tisto, česar se mladi tu naučijo, in ugotovimo, da vsako leto spozna Cerknico in njeno okolico 40 mladih ljudi iz Slovenije in tujine, da ti mladi radi povedo, kako je tu, kakšni kraji so to, potem je že to dovolj, da bi se morali truditi, da bo mladinski raziskovalni tabor tudi v naprej v Cerknici. I. R. Strelstvo V počastitev Dneva vstaje in v spomin strelskega prvaka, Postojnčana Jankoviča, ki se je smrtno ponesrečil, je občinski strelski odbor Postojna organiziral tekmovanje v streljanju z MK puško in pištolo za Jankovičev memorial. Nastopilo je sedem strelskih e-kip, med katerimi je bila tudi e-kipa Tovarne pohištva Cerknica. Ekipno so se naši strelci uvrstili v obeh disciplinah na drugo mesto. Posamezno pa se je naš tekmovalec J. Kebe uvrstil na tretje mesto. Kako organizirati LESARIADO 1972 Prihodnje leto bomo organizatorji delavskih iger lesnoindustrijskih podjetij iz Slovenije. BREST naslednje leto slavi 25 let obstoja in v tej prehojeni dobi želimo tudi s strani rekreativnega razvedrila pokazati, da BREST predstavlja to, kar smo dokazali v Celju. Osvojitev prvega mesta in zaupanje organizacije LESARI-ADE je dokaz množičnega nastopa. Pri vsem tem, da smo veliko gradili, se opremljali tehnološko, tehnično, smo velikokrat v prehojeni dobi pozabili na kvaliteten šport. Cerknica - Brest v športu Slovenije ne predstavlja nič. Glavni vzrok tega neuspeha je v tem, da ni sistematičnega dela. Da pa ni uspeha, je vzrokov več: 1. Odgovorni ljudje - gospodarstveniki in družbeno politični delavci ne posvečajo nobene pozornosti športnim društvom. 2. Zaradi tega, ker jih ne poznajo tudi ni in ne more biti organizirano njihovo financiranje. Životarijo na prosjačenju, kar pa je zopet odvisno od sreče. 3. Toda če so v Cerknici sposobni rekreativni športniki, da os-svojijo prvo mesto na Lesariadi, v Celju, smatram, da ga lahko osvojijo tudi doma. Toda tu je vprašanje, kje tekmovati. Lep napredek MK Cerknica tale podatek: predvidoma bo igralo moško odbojko 20 ekip, ženske bodo sestavljale 10 ekip in v malem nogometu bo recimo 20 ekip. Seštevek vsega tega je 50 tekmovalnih ekip. Ena tekma traja poprečno 45 minut, kar pomeni, da je skupni čas za 5 tekmovalnih kol 100 ur igranja. Za tako obsežno tekmovanje v enem dnevu bi bilo potrebno 12 igrišč. Na ožjem območju Cerknice pa imamo trenutno štiri: igrišče osnovne šole Cerknica, Rakek, Begunje iz Sovkova. Kje zagotoviti ostala igrišča in kako to organizirati, je potrebno misliti že danes. Če ne bomo na vse to misliti, bo jutri slava in moč Bresta v množici ljudi — športnikov postala neslavna in nemočna Prihodnje leto je olimpijsko leto. Možje Munchna bodo pokazali športnikom celega sveta, kako jih cenijo. In kaj vse jim bodo nudili! Najbolj zadovoljni bodo pa športniki tega mesta, ker vse naprave ostanejo njihova last. Posnemajmo delček njihove želje in razumevanja, da bo tudi v Cerknici kaplja Munchna — lesariada. T. Kranjc Na letošnji lesariadi v Celju sta bili Brestovi strelski ekipi med naj boljšimi Dosedanji organizatorji teh iger niso imeli težav z igrišči in tekmovalnimi napravami. Vsega tega Cerknica nima. Zgradili smo novo igrišče (še to bolj na skrivaj) pri osnovni šoli v Cerknici. Če realno gledamo, za določene panoge športa ne bo težav s tekmovalnimi prostori - za strelce, šahiste, delno za kegljače. Bodo pa težave z igrišči za odbojko, za nogomet. Poglejmo si Vsak začetek je težak, tako je tudi z NK Cerknica. Prehodili smo eno tekmovalno obdobje zelo zadovoljivo. Uspeh, katerega smo dosegli, je časten: na sredini lestvice. LESTVICA 1. Ihan 20 2. Krim 20 3. Medvode 20 4. Borovnica 20 5. Kočevje 20 19 1 0 90 : 22 39 14 3 3 74 : 27 31 11 2 6 58 : 37 24 12 0 8 59 : 56 24 10 3 7 54 : 42 23 O lepoti Cerkniškega jezera smo že veliko pisali. Mi in drugi. Ba hvala ni iz trte izvita, dokazuje letošnje poletje, saj smo imeli “b Goričici pravo parado veselic. ”rav je tako, da se poveselimo, videti je, da bo kmalu treba uvesti rezervacije za prostranstvo hašega jezera. Skrbi pa nas nekaj: sredi ribiških, lovskih, šoferskih, tovariških, čebelarskih in kajvemše-kakšnih organizatorjev so se iz-gubili gostinsko-turistični. Nemara v visoki travi. Kdor jih je našel, naj jih da nazaj! Da smo prebivalci malega mesta dobri šoferji, kar dokazujejo na vsakoletnih spretnostnih Vožnjah, je vsakomur poznano. Malo pa jih je, ki bi vedeli od kod ta veščina: imamo posebno stezo za urjenje — cesto do samskega doma. Pešci, ki odskakujejo in preskakujejo globoke in široke luže, pa se obdržijo v čvrsti telesni kondiciji. Športni zdravo! Zakaj naj bi bili samo malo-meščani? Malo spretnosti in že se lahko merimo z naj večjimi mesti in celo z Ljubljano. Ne verjamete? Oglejte si no poprečne cene na naši tržnici. Morda bomo postali celo glavno mesto Slovenije. Do takrat pa ugibajmo, kaj ovira naše kmetovalce, da bi za zelenjavo, jajca in morda za težkega petelina iztržili nekaj denarja. F’* 6. Mengeš 20 9 2 9 48 : 36 20 7. Cerknica 20 8 4 8 49 : : 50 20 8. Enotnost 20 6 4 10 53 : : 63 16 9. Ribnica 20 5 2 13 30 : 56 12 10. Logatec 20 1 3 16 28 : : 83 5 11. Partizan 20 1 3 16 33 : 104 5 Julij je mesec počitka, tudi naše moštvo si je želelo oddiha po napornih tekmovalnih kolih. Če malo pogledamo nazaj v prehojeno pot, je bil tekmovalni u-speh v jesenskem delu na ravni začetnikov in smo nabrali le 7 točk. Prišlo je spoznanje, da se uspehi ne dosegajo samo z željo, igrati nogomet samo brez discipline v klubu, rednih treningov, sistematičnega dela z mladimi itd. Program dela kluba je začrtan, moštvo pa bo tekmovalo še dalje v svojem razredu z željo osvojiti čim boljše mesto. Novost predstavlja vključitev mladincev v Ljubljansko tretjo ligo. To uvajamo zaradi tega, da bi tako mladi igralci v večjem obsegu tekmovali z večjo resnostjo. Dosedanja praksa je pokazala, da le trening in občasno organiziranje prijateljskih tekem ne daje zaželenih rezultatov. Prav zaradi tega mladinsko in pionirsko moštvo trenira tudi med počitnicami. Novi uspehi strelcev Naši strelci so svoj načrt dela v prvem polletju docela izpolnili. Sodelovali so na naslednjih srečanjih z drugimi strelskimi organizacijami: — liga tekmovanje za leto 1971 z zračno puško v Postojni; — otvoritev strelišča za zračno puško v Cerknici in troboj strelcev iz Cerknice, Postojne in Starega trga; — dva dvoboja s strelci iz Kovinoplastike; — prvenstvo v streljanju z zračno puško; — družinsko tekmovanje za Zlato puščico; — občinsko tekmovanje za Zlato puščico in več tekmovanj z malokalibrskim orožjem. Njihov trud ni bil zaman. V hudi konkurenci so bili na II. lesariadi tretji in tako zasluženo dobili pokal v trajno last. če upoštevamo, da je nastopilo kar 20 strelskih ekip, lahko damo našim strelcem vse priznanje. Tokrat ni imen najboljših članov in članic. Potrudili so se vsi in lahko le želimo, da bodo naslednje leto še boljši. Š. Bogovčič Člani začnejo z rednimi treningi 2. avgusta, 15. avgusta pa že imajo prvo prijateljsko tekmo. Tekmovalni program se začne konec avgusta ali v začetku septembra. Popularnost nogometa v Cerknici raste tako med mladino in gledalci. Želja kluba bi bila, da bi ta duh prišel do takih tovarišev — mož, ki bodo videli, da so pogoji za kvaliteten šport skromni. Pogoje imamo več kot skromne, životarimo iz dneva v dan. Sredstva, katera smo predvideli, da jih bomo zbrali od gospodarskih organizacij, so z izjemo Bresta tako majhna, da lahko takoj prekinemo z delom kluba. Sklep UO NK Cerknica je, da zagotovimo občanom Cerknice malo športnega razvedrila. Z gledalci smo Nogometaši Rakeka so uspešno zaključili tekmovanje v Ljubljanski podzvezni ligi. Sedaj se pripravljajo na slavnostno proslavo jubileja 45-letni-ce obstoja kluba. Osrednja proslava bo 15. avgusta na igrišču Rakeka, kjer se bodo srečale vse generacije nogometašev. Predvidevamo, da bo to slavnosten trenutek, ker je skozi NK Rakek prišlo veliko igralcev iz Rakeka, Cerknice in Starega trga. Mnogi med njimi živijo sedaj v drugih krajih in to bo priložnost za osvežitev spominov. Da bi bila proslava jubileja čimbolj slavnostna, je NK Rakek povabil NK OLIMPIJO. Tako bo ta klub s prvim moštvom gostoval 1. avgusta ob 16.30 na Rakeku. zadovoljni, saj si ogleda vsako tekmo poprečno 200 ljubiteljev nogometa. Da bo ta šport napredoval, bo potrebno v prihodnjem obdobju več vložiti v športne objekte in naprave. Potrebujemo asfaltirane ceste, trgovine in gostinske lokale, toda potrebujemo tudi telovadnico, tople garderobe, urejena igrišča itd. Pripravljamo program ureditve igrišča v Kolenu. Poleg nogometnega igrišča bi morali imeti manjše atletske naprave, igrišče za mali nogomet, manjšo telovadnico z garderobami. Upamo, da bo to v letošnjem letu pripravljeno, odgovorni na našem področju pa seznanjeni s problematiko, ki ni rožnata. F. Kranjc Torej, imeli bomo priložnost gledati na Rakovškem igrišču Oblaka, Popivodo, Bečejca in druga slavna imena našega vrhunskega nogometa. Gledalci bodo uživali v igri, ker igrati proti Olimpiji pomeni dati vse od sebe za čim boljši rezultat in afirmacijo. BRESTOVI NOGOMETAŠI PRVI V organizaciji sindikata Bresta 11. 7. 1971 je bil turnir v malem nogometu. Ekipa Bresta v sestavi Jenček, Mozetič, Gašper, Drobnič, Strozak in Mišič je prepričljivo osvojila prvo mesto. Tako so nogometaši Bresta dokazali, da so med najboljšimi ekipami v malem nogometu v naši občini. B. M. SLAVJE NK RAKEK POLITIČNA URA ALI PREDDOPUSTNIŠKO RAZMIŠLJANJE NEKEGA REFERENTA Julij. Mir in tišina v službi. V sobi, razkošno osončeni, en sam ljubi referent, sicer pa muhe nemoteno brenčijo v presvetli dan. Še ta samcati birokrat nekam odsotno bulji v ciklostirane akte. Karta, ki jo je prejel z dopoldansko pošto, zgovorno vabi v boljše čase: takole se glasi: »Vroč pozdrav z vrelega Jadrana — ocvrti Gustelj z opečeno f amili j o.« Prvoten nasmeh se razvije v resno razmišljanje, kaj mu je vzeti na morje, da tudi njega polurnega ne odneso s plaže v kak priročni obmorski sanatorij. Sklene, da je zadnji čas, da začne intenzivno pripravo na domačem terenu, na Cerkniškem blatu, dokler je še kaj vode v kotanjah in dokler raubšici ob skromni pomoči zapriseženih ribičev še niso prestavili vseh ščuk v večna lovišča. Potem v duhu pregleda vso svojo pomorsko opremo, od največ j ega kosa — sončno oranžnega šotora, ki ga je v prvomajskih praznikih tako elegantno pripeljal mimo vseh carin okupirane Češke in neangažirane domovine, do zadnjega ponos vzbujajočega orodja — žepnega noža z vsemi mogočimi rezili, bodali in odpirali, ki ga bo s svojimi elegantno graviranimi platnicami edini spominjal, da je navsezadnje njegov pravi zaščitni znak vendarle Brest s staro bazensko žago nad nerodnimi črkami. Čisto nazadnje se je revež spomnil še žene in ljubih otrok, ki mu bodo predvidoma edini grenili slani okus po svobodnem uživanju. Potegnil je veter, šotor nad plavim morjem se je napel, referent je zazehal, željno pogledal v zelenje pod oknom, mlade pave, ki so se pretegovali na travi in mimogrede še avto, če se ni sonce že toliko premaknilo, da je morda njegov zadek že v pripeki. Sicer je pa v tem mesecu dosti prostora za parkiranje. Praktikanti tako še prihajajo peš v službo. Mili bog, kako dolgo še, ko ima že vsaka stara mama svojo karo! In misli se že motajo v čudežu jugoslovanskega standarda: Ta mesec se bo gotovo spet kaj pomembnega zgodilo. Vselej v tej vročini, se spominja, je kaj razburljivega: največ julija, kvečjemu še avgusta. Pa se poskuša spominjati, kolikor mu pač ravno pamet dala: Izraelci so napadli že junija, Rankovič se je preselil v juliju, prvi reformi smo prisegli v enako vročem mesecu (morda je prav zato splavala po vodi) in celo nedolžno Češko je bilo najlažje vzeti takrat, ko se je pol bratov grelo na toplih obalah našega socializma. Kakšno poslastico nam neki pripravljajo letos domači in tuji politiki? Zunaj se nima kaj zgoditi: balkanske zveze kljub davnemu prizadevanju Josifa Visarionoviča najbrž še ne bo. Če se bosta srečala Mao in Nixon, je to toliko, kot če bi Pravda pisala, da Brež-njev vsakega 5. decembra zvečer nastavlja Miklavžu. Kaj bolj nenavadnega ni pričakovati na zunanje političnih straneh našega časopisa. Pa doma? Amandmaji so končno sprejeti. Prvič za Karantanijo imamo Slovenci spet svojo državo, čeprav pomaknjeno malo na jug. Nova zvezna vlada je izvoljena in pod- prta iz vseh strani. Ni dvoma, da bo najboljša, čeprav je bila tudi dosedanja takšna. Morda bo sklenjen kak samoupravni sporazum, da bodo tudi cene po počitnicah lahko ostale tako vitalne, da mora človek vedno znova pomisliti na melbrožijo. Toda tega smo že vajeni. Gotovo bo na obali zmanjkalo piva, a tudi to se dogaja redno in uvoz ostane neokrnjen, lahko pa pijemo navsezadnje tudi viski. Kaj bi lahko novega prinesla Notranjska stran? Ali vsaj naš Obzornik? Miss Notranjske je izvoljena, kot se je dalo prebrati — res da v Logatcu, toda s pomočjo cerkniškega izvedenca, na kar je tukajšnja kulturna javnost gotovo ponosna. In kaj se ima po vsej tej politični in sploh vsestranski aktivnosti še zgoditi? Morda bo Iverka spet izstopila iz pakta? To bi bilo sicer zanimivo, ne bi bil pač več šok. Če se še za štrajke začnemo samoupravno dogovarjati, potem lahko kot edino in naj večje presenečenje, ki bo pretreslo javnost in razgibalo počitniške kuloarje — objavimo tam nekje v prvih dneh avgusta, da smo na Brestu začeli delati osebne dohodke po novi analitični oceni — s pripi- RAZPIS Za vaš dopust v »pasjih dneh-< spet angradna križanka. Nagrade: 1. nagrada 100 din 2. nagrada petkrat po 20 din 3. nagrada desetkrat po 10 din. Rešitve pošljite v Splošni sektor SKS do 18. 8. 1971. FILMI 1. avgusta ob 16. uri —• ameriški film NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD; mojstrovina znanega režiserja westernov, Sergia Leone-ja. 1. avgusta ob 20. uri — francoski film REGRUT; komedija. 2. vagusta ob 20. uri — ameriški film NAVZKRIŽNI OGENJ; 5. avgusta ob 20. uri — ameriški film ROSEMARIJIN OTROK; pretresljiv film režiserja Polanskega. V glavni vlogi Mia Farrow. 7. avgusta ob 20. uri in 8. avgusta ob 16. uri —• ameriški film PRISILJEN, DA UBIJA; groba zgodba z divjega zahoda. 8. avgusta ob 20. uri — mehiški film DIVJE SRCE; drama o dveh bratih, advokatu in tihotapcu. 9. avgusta ob 20. uri — ameriški film TARZANOVO IZZIVANJE; že sam naslov dovolj pove, da gre za novo Tarzanovo pustolovščino. 12. avgusta ob 20. uri — ameriški film MAROKO 7; izredno zanimiva zgodba iz eksotičnega Maroka. V glavni vlogi Dick Palmer. 14. avgusta ob 20. uri — ameriški film GOLOROKI ŠERIF; borba med ovčarji in govedorejci, v katero končno poseže šerif. 15. avgusta ob 20. in 16 uri — ameriški film TARZANOV TAJNI ZAKLAD; tokrat igra prvi Tarzan Johnny Weismiler. 16. avgusta ob 20. uri — ameriški film SAM WHISKY; v napetem pustolovskem filmu bomo videli iskalce dragocenega zlatega kipa. 19. avgusta ob 20. uri — ameriški film LOČITEV PO AMERIŠKO; duhovita komedija o modernem ameriškem življenju. V 21. vagusta ob 20. uri — švedski film DEVICA IZ BAMBERGA 22. avgusta ob 16. in 20. uri — ameriški film INCIDENT PRI PHANTOM HILLU; napet west-ern govori o skritem zakladu, ki leži na ozemlju bojevitih Indijancev. V glavni vlogi Robert Ful-ler. 23. avgusta ob 20. uri — ameriški film CINCINATI KIDD; burno življenje v igralnicah New Orleansa. V glavni vlogi Steve Mc Qwin. 26. avgusta ob 20. uri — francoski film LJUBEZENSKO IZZIVANJE; sentimentalna romanca po romanu Francoise Sagan. 28. avgusta ob 20. uri — ameriški film OBRAMBA OBTOŽUJE; drama o človeku, ki je bil po krivem obtožen uboja. Igra Dirk Bo-gart. 29. avgusta ob 16. in 20. uri — ameriški film TRIJE MUŠKETIRJI; napet film o znanih pustolovcih iz Dumasovih romanov. 30. avgusta ob 20. uri — ameriški film UMOR V BEVER HILLU: resnična zgodba o tolpi, ki je morila v Bever Lillu, v ulici, kjer živijo sami znani igralci. Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko IJarmcl. lože Klančar, Janez Lavrenčič. Danilo Mlinar. Dubrovka Pazič-Vinko Mahne, Franc Mulec, Miha šepec, Franc štrukelj, Dušah Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska železniška tiskarna, Ljubljana som seveda, da si na moč prizadevamo doseči jugoslovansko poprečje mesečne plače: 1.371 dinarjev polzečega tečaja. To je bil tudi edini resen podatek v tem počivajočem razmišljanju, zato je referent, potem ko je z veščo kretnjo ujel muho na svoji kosmati levici, spet začel pregledovati neznansko dolgočasne rubrike svojih ciklostiranih materialov. Praprotnik