Mož Ą sivi snknfL Roman Iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) In nato se je zatopil v ogledovanje svojih ikrbno negovanih nohtov. Neznatnemu plebejcu fv sivi suknji je bilo treba pokazati, da sicer sme »apovedovati bedastemu Vimarsu, da pa njegova Hesramna predrznost ne more doseči aristokratikih viSin gospoda St. Tropšze. »O —,« je začel prefekt, ki si nič ni bolj želel, ko da bi pomiril obe stranki, »čisto jasno J», ida vlom in umor nista v nobeni zvezi z roparji. iVkljub temu sta sinočišnja dogodka zelo skrivHostna in kažeta znake, ki povzročajo naši sicer ¦elo sposobni policiji nemalo zadrego. Zdi se namreč, da so v ranih urah neznani latovi vlomili v knjižnico alengonskega škofa. Na srečo tatovi niso odnesli nobenih posebnih [rrednosti in ta stran današnjih dogodkov je še precej enostavna. Toda par ur pozneje sta prinesla dva delavca ftovico, da leži ob poti v Lonrai truplo nekega človeka. Policija je šla koj na lice mesta. Mož je ležal z obra*zom navzgor in je bil mrtev, najbrž že več ur mrtev. Gospod Lefžvre ima sedaj zadevo v rokah.« Prefekt si je moral oddahniti. Nepretrgano, gostobesedno je govoril. In ni se mu bilo treba pritoževati, da ga nihče ne posluša. Tajni detektiv gospoda ministra je sedel nepremično in njegove globoke oči so bile vprte v prefekta. Le gospod cesarski prokurator je kazal še vedno svojo hladno brezbrižnost in se očividno zanimal samo za svoje nohte. »Izpočetka,« Je nadaljeval prefekt po kratkem osvežujočem molku, »izpočetka se je zdelo, da zločina nista v nobeni medsebojni zvezi in jaz za svojo osebo niti danes nisem prepričan, da bi bila. Eno pa je obema zločinoma skupno in prav v tem tiči neka nerazumljiva tajinstvenost, — namreč da ne vemo, zakaj so pravzaprav vlomili v knjižnico in zakaj so umorili tistega človeka. Sicer je tatove služinčad splašila, bežati so morali. Pa pe bilo v knjižnici vrednosti, tudi denarja, doyolj, ki bi ga bili lahko odnesli, čeprav se jim je mudilo — če bi jim bilo mar za denar. Umorjeni nesre.než pa je bil revež, uro so mu sicer vzeli in žepe obrnili, pa ubiti ga res ni bilo vredno.« »Ali je policija dognala osebnost umorjenCevo?« je vprašal mož v sivi obleki s svojim brezbarvnim glasom. »Seveda! Mož je bil znan po vsem mestu. — Sluga je bil pri gospe markizi Plčlan.« Gospod prokurator je iznenaden dvignil oči od svojih nežnih prstov. »Res —?« se je začudil. »Tega nisem vedel. Lefevre mi ni povedal, da pozna umorjenca.« Vzdihnil je in se spet poglobil v lepoto svojih nohtov. »Hm —!« je pravil. »Ubogi Maxence! Videl sem ga pri gospe Plčlan. Miren, nedolžen človek je bil, da je malo takih. Nikomur ni nič žalega Btoril. Kak namen so neki utegnili imeti zlikovci, da so ga umorili?« Prefekt je skomignil z rameni. »Prepir moreBiti, mislim,« je dejal. »Fantovska ljubosumnost?« je vprašal mož v sivi suknji. »Oh ne, gospod! Maxence je imel že precej črez petdeset. Prestar je bil za take neumnosti.« »Je bil čeden Clovek?« »Kaj šel Vse drugo ko čeden! Mahedrav, raz- feuštran človek je bil in lase je imel rdeče ko lisica kožuh.« Samo za drobec ene same sekunde so se možu v sivi suknji zableščale oči v čudnem sijaju, zdelo se je kot da mu je hotel uiti črez blede, tenke ustnice vzklik, ki ga je le težko zadržal, vsa njegova suhljata postava je za trenutek vztrepetala pod hipnim navalom nepremagljive podjetnosti. Pa ta sprememba njegove sicer mirne in brezpomembne zunanjosti je minila prav tako hipno kakor je prišla, policijski prefekt je niti opazil ni, gospod prokurator pa se itak ni zanimal za drugo ko za svoje lepe, skrbno negovane nohte. »Ubogi Maxence!« je vzdihnil gospod Vimars črez nekaj časa. »Miren človek je bil! Nobenega sovražnika ni imel, kolikor vem. Zelo vdan je bil gospe markizi, zvesto ji je služil, popolnoma mu je zaupala. Prepirljiv ni bil, tudi prihrankov ni imel. Več ko par frankov niso našli v njegovih žepih, davi, ko so ga umorili. In prav zato, ker za umor ni najti nobenega pravega povoda, prav zato, pravim, je policija že koj izpočctka zavrgia misel, da bi bili ulegnili imeti vmes svoje prste roparji, ki so napadli poštno kočijo.« »Ali je pot, ki so ob njej našli truplo, ponoči Eelo samotna?« je vprašal mož v sivi suknji. »Zelo samotna!« je pritrdil prefekt. »In ljudje pravijo, da po noči ni varna. Roparjem je posebno priljubljena. Pa najkrajša pot je iz Alencona v Mayenne. In obenem pelje skozi Lonrai ln P161an.« »Ali je znano, ka] je lskal sluga gospš markl»;e P161an na tej samotni poti o polnoči?« »Ni gotovo,« je posegel tedaj v pogovor gospod prokurator, »da bi se bil umor zgodil ravno b polnoCi!« »Mislil sem —.« »Truplo so našli v ranih urah,« je nadaljeval prokurator s hladno prizanesljivostjo. »Mož je bil mrtev že par ur. Koliko ur, o tem se zdravnik ni izjavil. Maxence je imel brez dvoma prijatelje In sorodnike v Alen^onu. Misli se, da jih je včeraj popoldne obiskal in se po noči vračal v P16lan.« »Ta podmena je napačna!« je mirno povedal mož v sivi suknji. »Napačna —? Kako mislite to?« je vprašal fcospod prokurator z ledeno mrzlim, oholim glalouu - ' »Davi sem se vračal iz Plelana v Alengon, pa nisem nobenega trupla videl ob poti.« »Truplo je ležalo v cestnem jarku!« je dejal prokurator suho. »Zgrešili ste ga!« »Mogoče,« je odgovoril mož v sivi suknji enako suho, »pa ni verjetno.« »Torej ste ga iskali —?« Pa komaj da so gospodu prokuratorju ušle te besede, že je obžaloval svojo prenagljenost. Veliko neumnost in neprevidnost je zagrešil. — Ugriznil se je v ustnice, jezen je bil nad samim seboj, da se je tako nerodno zaletel in spozabil. Mož v sivi suknji ni odgovoril ničesar. Nepremično je sedel, čisto v se je zlezel, zdelo se je kot da se je obdal z nevidnim plaščem, skozi katerega ni moglo prodreti niti najbistrejše oko in nobeno še tako zvito vprašanje. Gospod prefekt, ki mu je bilo vsakikrat skrajno neprijetno, če sta gospoda umolknila, je bil koj pripravljen, da junaško prekine grozeči molk z daljšim govorom. »Pr^pričan sem,« je začel zgovorno, »da čisto po nepojtrebnem trativa dragoceni Cas gospodu prokurajtorju! Zagotavljam vas, gospod — eh — Fernand, da lahko dobite pri policijskem komisarijatu podatke o vseh podrobnostih zločina, če — če vas res zanimajo. Zato mislim, da bi se sedajle poslovila, — hočem reči,« je negotovo in obotavljaje se pridjal, ko se je srečal z mirnim, vprašujočim pogledom tajnega detektiva »— hoCem reči, razen če — če morebiti mislite Se kaj posebnega govoriti z gospodom prokuratorjem.« »Rad bi vedel,« je dejal mož v sivi suknji mirno, »kaj je povzročilo nesrečneževo smrt.« »Strel iz pištole,« je odgovoril gospod St. Trop&ze hladno. »Naravnost med lopatice, pomerjen Cisto od blizu. To dokazuje od strela osmojena suknja umorjenčeva. Zdravnik pravi, da je bll koj mrtev.« »Torej strel med lopatice —. In našli so ga na hrbtu ležečega?« je pravil mož v aivi suknji bolj sam zase ko za svoja poslušalca. »In ničesar niso našll prl njem, kar bi utegnilo pojasniti .vzrok umora?« »Ničesar, gospod!« je posegel vmes prefekt. »Čisto niC! V hlačnem žepu je tičal zmečkan, zamazan list papirja, popisan vse vprek z različnimi Stevilkami. Prav tak je kot da ga je iztrgal Iz računskega zvezka kakega šolarja.« »Bi mi dali tisti listek?« »Na policijskem komisarijatu je,« je kratko povedal prokurator. »Kjer ga bom lahko dobil, vem,« je pridjal mož v sivl suknji hladno, pa odločno. »Medtem pa mi naj gospod prefekt blagovoli povedati nekaj več podrobnosti o tatvini v nadškofijski palači.« »Ni mnogokaj povedati, moj dobri gospod Fernandl« je odgovoril gospod Vimars. Poznal je svojega šefa, čutil jo, da postaja vse bolj nemiren in nepotrpežljiv in svojo mesečno plačo bi bil dal, da se je mogel prejkoslej izmuzniti iz sobc. »Kak plen so odnesll tatovi?« »Nič takega, da bi bilo vredno truda. In še to, kar so odnesli, so večinoma na begu proč pometali. Policija je našla na ullci, trdo ob monsignorovi palači, srebrn svečnik, meden pisemski utež In par knjig, kl so jib. tatovi v naglici vzell s seboj, misleč menda, da so redke izdaje.« »Druga niso nič ukradli?« »Nič. Kolikor se spominjam, je monsignor še javil pollciji, da mu manjkata ena all dve knjigi, ki pa da nimata nobene posebne vrednosti. Torej vidite, gospod — eh — Fernand,« )• prijazno in prepričevalno nadaljeval gospod VImars, »da zadeva ni vredna vašega trudal