letnik CXX • maj 2018 5 • Svetovna čebelarska konferenca Globalni izzivi v čebelarstvu • V Višnji Gori postavljena čebelnjak in obeležje kranjski čebeli • Razstava ob 120-letnici Slovenskega čebelarja Pra znu jem o prv i sv eto vni dan čeb el! Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 ob sobotah 9.00–12.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE 141 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 5/2018 letnik CXX Mesec maj, mesec cvetenja, mesec, ko čebelarju drhti srce ob pogledu na hiter razvoj čebel, mesec, ki ga čebelar težko zamenja za kateri koli mesec v letu. Skratka, mesec maj je mesec za čebele in čebelarja. Letos bo maj prav poseben mesec, mesec praznovanja 1. svetovnega dne čebel. Po državi se že od aprila dalje odvijajo številne prireditve, povezane s čebelarstvom in v počastitev svetovnega dne čebel. Na čebelarskih domovih, čebelnjakih, občinah … marsikje že plapolajo čebelarske zastave in v maju jih bo še mnogo več. Lahko rečemo, da Slovenija že in še bo dihala po čebelarsko. Svetovni dan čebel, 20. maj, pa ni namenjen samo pra- znovanju. Praznovanja, veselice, proslave … fotografiranja ne bodo pomagali čebelam. Sedaj je čas za konkretna de- janja, kajti 20. maj je namenjen prav temu, da se svet zga- ne in da se od besed preide k dejanjem. Čebelam je treba pomagati takoj in zdaj! Barva vlade čebel ne zanima, saj hrano potrebujemo vsi, in to na glede na politično, versko, rasno ali katero koli drugo pripadnost. Zato na tem mestu javno pozivam vse, prisluhnite slovenskim čebelarjem, ne zaradi čebelarjev, temveč zaradi čebel. Naslednji mese- ci bodo pokazali, ali so bile vse izrečene besede v zadnjih mesecih in letih iskrene ali samo lepe besede, obljube brez iskrenih želja za izboljšanje pogojev za preživetje čebel. Nekorektno in celo nepošteno bi bilo ne priznati, da je bil v zadnjih letih ogromen napredek na področju čebe- larstva. Od leta 2002 dalje smo lahko čebelarji opravičeno ponosni na: izgradnjo Čebelarskega centra Lukovica, iz- vedbo svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani, zaščito kranjske čebele v pristopnih pogajanjih Slovenije z Evropsko unijo in sprejeto Resolucijo o zašči- ti kranjske čebele, sofinanciranje čebelarskih programov preko uredbe EU, urejeno davčno zakonodajo za čebelarje, izgradnjo knjižnice Janeza Goličnika in laboratorija ČZS, ustanovitev Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ČZS kot rejske organizacije, zaščito kozarca za slovenski med in enotnih nalepk za med, zaščitene znamke višjih kakovosti medu v EU, usposabljanja čebelarskih mojstrov, izdanih več strokovnih knjig in veliko promocijskega materiala, delovanje čebelarskih krožkov, promocijo čebelarstva in s tem povečano uporabo čebeljih pridelkov (s tem v veliki meri čebelarji večino prodamo na domu), »medeni zaj- trk«, ki je prešel meje naše države, prepoved neonikotino- idov, postavitve učnih čebelnjakov, razvoj čebelarskega tu- rizma, izbirni predmet čebelarstvo, dan slovenske hrane, kovanec za dva evra v počastitev svetovnemu dnevu čebel, razglasitev svetovnega dne čebel … Na tem mestu se lahko zahvalimo vsem zaslužnim ministrom MKGP-ja za do- UVODNIK Drage čebelarke in čebelarji! sedanjo pomoč slovenskemu čebelarstvu! Predlogov za izboljšanje čebelarskega sektorja je še veliko. Kar nekaj predlogov ima naša politika že na mizi in stalno se jo seznanja in prosi za rešitve; čim prej je če- belo treba razglasiti za ogroženo in posledično čebelar- jem zagotoviti finančne podpore za ohranjanje čebel, mnogo več saditi medovite rastline na javne površine, in to zakonsko urediti, na kmetijske površine vrniti ajdo, facelijo, sončnice, spodbujati pozno košnjo travnikov, v gozdovih pogozdovati z medovitimi drevesi in najmanj ohranjati – še bolje povečevati – fond medovitih dreves, več vlagati v razvoj in raziskave na področju zdravstve- nega varstva čebel, čebelarjem dati na voljo sredstva za zatiranje varoj po evropsko primerljivih cenah, učinko- viteje pristopiti k sanacijam hude gnilobe, poostriti nad- zor nad nepravilno uporabo FFS in zaostriti registracijo čebelam škodljivih FFS, sprejeti pravilnik o naravnih nesrečah v čebelarstvu, s trgovskih polic umakniti med, ki ni med, znižati davčno stopnjo DDV-ja na zdravila za varozo, čebelarjem prevoznikom povrniti del trošarin za gorivo (kot imajo to urejeno drugi kmetje), urediti, da čebelarska prevozna vozila ne bodo plačevala cestnin, v okviru novega zakona o živinoreji urediti pašni red in pašni kataster, zakonsko predpisati, da mora vsak, pre- den začne čebelariti, imeti dokazljivo čebelarsko znanje, legalizirati apiterapijo, urediti »birokracijo«, da se bodo naše matice lahko prodajale po vsem svetu, itd. Sam osebno sem prepričan, da bodo lepim besedam sledila dejanja in da bo Slovenija vzor vsemu svetu z dobri- mi pogoji za preživetje čebel in delo čebelarjev. »Slovenska politika« je na potezi za izboljšanje razmer za čebele in če- belarstvo in čebelarji si želimo čimprejšnje realizacije. Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Na tem mestu vse še enkrat vabim, da se v teh dneh udeležite čim več prireditev v podporo svetovnemu dne- vu čebel, posebej pa vas vabim na Breznico, bodimo kot največji roj ponosnih čebelarjev, pokažimo Sloveniji in svetu, da je Slovenija domovina čebelarjev in da Slovenci živimo za čebele in s čebelami! Spoštovane čebelarke in čebelarji, bodite ponosni nase in na svoje delo, čebelarstvo je posebno poslanstvo in slovenski čebelarji smo lahko upravičeno ponosni na delo, ki ga opravljamo. Čebelarstvo je poezija kmetijstva in slovensko je biti čebelar! Boštjan Noč, predsednik ČZS 142 5/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 5 g Maj 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Boštjan Noč .....................................................................................................141 WORLD BEE DAY 143 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vladimir Fajdiga: Beekeeper's new clothes or polemics about bees and beekeeping ............................................................................................. 148 Vlado Auguštin: Overview of apitechnical measures ................................... 150 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: At Beecome beekeeping congress on fake honey ..................................................................................................152 Mitja Zupančič and Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Good practices of organic beekeeping in Tyrol .......................................................................153 Nataša Lilek: Residues of acaricides in honeybee products .........................156 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Characterisation of honeybee products, part II ..............................................................................................158 Vladimir Fajdiga: World news ...........................................................................159 Andrej Gogala, DSc: Great Banded Furrow-bee (Halictus scabiosae) ........... 160 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in May ...........................................161 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 163 ADS 171 IN MEMORIAM 176 UVODNIK Boštjan Noč .....................................................................................................141 SVETOVNI DAN ČEBEL 143 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vladimir Fajdiga: Čebelarjeva nova oblačila ali polemično o čebelah in čebelarjenju ............................................................................................... 148 Vlado Auguštin: Pregledno o apitehničnih ukrepih ..................................... 150 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Na čebelarskem kongresu Beecome o ponaredkih medu.........................................................................................152 Mitja Zupančič in mag. Andreja Kandolf Borovšak: Dobre prakse ekološkega čebelarjenja na Tirolskem ...........................................................153 Nataša Lilek: Ostanki akaricidov v čebeljih pridelkih ...................................156 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Karakterizacija čebeljih pridelkov, 2. del ......158 Vladimir Fajdiga: Novice iz sveta .......................................................................159 Dr. Andrej Gogala: Grintovčanka (Halictus scabiosae) .................................. 160 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v maju ........................................161 OBVESTILA ČZS 163 OGLASI 171 V SPOMIN 176 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 23. 4. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Praznujemo prvi svetovni dan čebel. Zlato priznanje na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Simon Senica, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 5/2018 letnik CXX 143 SVETOVNI DAN ČEBEL Spoštovane čebelarke, čebelarji! Bliža se 20. maj, ko bo v vasi pod Sto- lom, na Breznici v občini Žirovnica, praznično. Prav v rojstni vasi našega največjega čebelarja Antona Janše. Prav zaradi vas, ki nadaljujete njegovo poslanstvo, ki skrbite za tradicijo in zdrav način življenja, ki ste pomemben dejavnik v sistemu biotske raznolikosti z vzrejo čebel, je pomembno, da smo prišli do svetovnega dne čebel. Ves čas sem spremljal, podpi- ral in malce tudi sodeloval pri prizadevanjih ČZS in njenega predsednika z vsemi deležniki, da se je uresničila dolgoletna želja, da se čebeli in s tem vaši panogi da posebno mesto s po- sebnim dnem. Ponosen sem, da vodim rojstno občino Antona Janše in da je ČZS, MKGP-ju ter vsem podpornikom uspelo. Res je, da gre za svetovni dan čebel, vendar smo s tem Slove- nijo ponovno umestili na svetovni zemljevid. Mogoče se niti ne zavedamo, da je to vrhunski rezultat, uspeh stroke, politi- ke in najboljša možna reklama za Slovenijo in njene lepote. Zaključena je ena etapa, nadaljevanje pa mora slediti v vaših prizadevanjih in naši podpori pri tem, da boste pre- poznavni kot pomembna kmetijska panoga, da vam država pripozna pravice, ki vam pripadajo, in vam pri vašem delu pomaga. Sporočilo je jasno, »brez čebel ni življenja«, »brez čebelarjev ni čebel« in krog je sklenjen. Občina Žirovnica, ČZS in ČD Antona Janše ob pomoči MKGP-ja ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije se trudimo, da bomo prvo obeležitev svetovnega dne čebel pripravili tako, da bo svečano, za- nimivo in da nam bo dogodek ostal v spominu za vedno. Gre za velik organizacijski zalogaj, ki pa mu bomo kos za in zaradi vas. Vse vas, ki ste se že ali se še boste prijavili, da pridete na čebelarski praznik, bodo čebelarji iz domačega ČD Antona Janše o organizaciji, programu, prometnem re- žimu in načinu parkiranja še obvestili. Naj vas na koncu is- kreno povabim, da se nam pridružite 20. maja na Breznici, in vas pozdravim z vašim pozdravom: »Naj medi!« Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica Prva obeležitev svetovnega dne čebel v Žirovnici Pripravlja se svečano 1. praznovanje svetovnega dne čebel, katerega častni pokrovitelj bo predsednik države g. Borut Pahor. Samo praznovanje bo edinstven in neponovljiv dogo- dek za slovensko čebelarstvo in za čebelarstvo po svetu. Gre za velikorganizacijski zalogaj, saj poleg slovenskih čebelarjev in številnih čebelarskih gostov iz tujine priča- kujemo tudi več kot 30 kmetijskih ministrov z vsega sveta, generalnega direktorja FAO Graziana Da Silvo, komisarja EU za okolje KarmenujaVello in še koga. Moja želja je, da ste na tem veličastnem dogodku pri- sotni vsi slovenski čebelarji, ki to želite. Da vam lahko omogočimo in zagotovimo prostor na prireditvi, vas prosi- mo, da čim prej,pošljete prijavnico, ki ste jo dobila vodstva društev obgradivu za članarino s strani ČZS. Prijave potre- bujemo predvsem zato, da zagotovimo ustrezne kapacite- te šotora in samega prireditvenega prostora kot tudi zaradi vseh protokolov tujih gostov. Že vnaprej hvala in izkoristi- moto edinstveno priložnost in bodimo del praznovanja! Podrobne informacije: Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica, Žirovnica 87, 4274 Žirovnica, 04/537 85 10, 051/623 838, zirovnica96@gmail.com. Boštjan Noč, predsednik ČZS Prvo praznovanje svetovnega dne čebel bo svečan dogodek! Odprtje prvega slovenske- ga čebelnjaka pri Slovencih v zamejstvu Kot smo vas že obvestili, je ČZS uspešno kandidirala na razpisu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri- dobili smo sredstva za postavitev slo- venskega čebelnjaka v italijanski za- mejski skupnosti. Slavnostno odprtje čebelnjaka z 10 čebeljimi družinami bo v torek, 8. maja, z začetkom ob 10. uri na sedežu društva slovenskih čebelar- jev Trst v Padričah. Odprtja se bo po- leg predsednika in predstavnikov ČZS udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Gorazd Žmavc. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 5/2018 letnik CXX144 SVETOVNI DAN ČEBEL Predstavitev in promocija shem kakovosti medu na čebelarskem prazniku Slovenski čebelarji lahko svojim kupcem ponudimo najboljše – to je med višje kakovosti. Bogata tradici- ja čebelarstva in s tem bogato znanje in izkušnje pri pridobivanju medu so pripomogli k temu, da svojim po- trošnikom lahko ponudimo tisto, kar od nas pričakujejo in zahtevajo. To je med višje kakovosti! V Sloveniji na področju medu po- znamo tri zaščite geografskega po- imenovanja medu, ki so priznane na evropski ravni, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede zna- čilnosti, postopkov pridelave ali pre- delave kmetijskih pridelkov ali živil. Kmetijski pridelki in izdelki, označeni z oznako ene izmed shem kakovosti, kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. S ciljem, da bi se čim več čebelarjev vključilo v sheme kakovosti in tako po- trošniku ponudilo tisto, kar zahteva, bomo v tem letu ob prvem praznovanju svetovnega dne čebel veliko pozorno- sti na čebelarskem prazniku namenili prav predstavitvi in promociji shem kakovosti. Praznovanje bo tokrat po- tekalo v nedeljo, 20. maja, od 9. ure dalje v rojstnem kraju Antona Janše na Breznici pri Žirovnici. Poleg osrednje prireditve, ki bo posvečena prazno- vanju 1. svetovnega dne čebel, bomo v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo iz Žirovnice, Občino Žirovnica in ČD Anton Janša Breznica pripravili čebelarsko vas, kjer bodo obiskovalci začutili utrip tradicije slovenskega če- belarstva. Na stojnicah bomo poskrbeli za bogato ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov s posebnim poudarkom na medu iz shem kakovosti, degustacijo različnih vrst medu in medene kulina- rike, na voljo pa bodo tudi informacije o shemah kakovosti medu tako za če- belarje kot tudi goste in druge obisko- valce tega posebnega dogodka. Otroci slovenskih osnovnih šol, ki sodelujejo v projektu »Kuhna pa to«, bodo poskr- beli za manjšo pogostitev in pripravo tradicionalnih jedi z medom in tako obiskovalcem predstavili pestre oku- se različnih vrst Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo ter Ko- čevskega gozdnega medu in Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla! Dogajanje v čebelarski vasi bomo pope- strili z bogatim kulturnim programom. Vabljeni! Tanja Magdič, vodja projekta Tekmovanje v kuhanju medene- ga kotlička ČZS v sodelovanju s ČD Anton Janša organizira medregijsko tek- movanje v kuhanju medenega kotlička, ki bo potekalo v nedeljo, 20. maja, na čebelarskem prazniku na Breznici pri Žirovnici. Razpis za tekmovanje najdete na spletni stra- ni www.czs.si. Prijave ekip spreje- mamo na e-naslovu tanja.magdic@ czs.si najkasneje do 5. 5. 2018. Tanja Magdič, vodja projekta Svetovna čebelarska kon- ferenca Globalni izzivi v čebelarstvu ČZS, JSSČ, v sodelovanju z MKGP ter OŠ Žirovnica organizira v petek, 18. 5. 2018, svetovno čebelarsko konferen- co o globalnih izzivih v čebelarstvu. V okviru konference bo osem tematskih sklopov, ki se dotikajo področij tehno- logije v čebelarstvu, uporabe, varnosti in kakovosti čebeljih pridelkov, preno- sa znanja, izrabe paš in promocijskih dejavnosti. Cilj konference je določitev optimalnih in možnih rešitev za od- pravo ugotovljenih problematik v če- belarstvu ter določitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje pro- blematik. Na konferenci bodo sodelo- vali tuji in naši strokovnjaki s področja čebelarstva. Moderatorji konference bodo sodelavci ČZS. Konferenca bo potekala v Dvorani pod Stolom v Žirovnici z začetkom ob 9. uri. Odprta bo za širšo javnost, ven- dar le ob predhodni prijavi ge. Barbari Dimc na e-naslov: barbara.dimc@czs.si (zaradi omejenega števila mest). Pri- javljene udeležence prosimo, da ob prijavi navedejo svoje podatke (ime in priimek, naslov, podatke za stik). Ob prijavi je treba vplačati kotizacijo. Ko- tizacija 1 vključuje kosilo s pijačo (eno- lončnica z mesom in pecivom), kavo in značko Svetovni dan čebel po ceni 7,50 EUR na osebo, kotizacija 2 pa vključuje kavo ob odmoru in enako značko po ceni 3,00 EUR na osebo. Predavanja niso del kotizacije. Uradna jezika sta slovenski in angleški. Konfe- renca bo simultano prevajana. Spoštovane čebelarke in čebelarji, še enkrat vabljeni, da se udeležite kon- ference, saj se boste seznanili z različ- nimi pogledi na reševanje izzivov, ki jih zaznavamo v čebelarstvu po svetu. Lidija Senič, vodja služb ČZS 26. Dnevi medu v Polhovem Gradcu Vabimo vas, da se nam pridružite na praznovanju prvega svetovnega dneva čebel in obiščete Dneve medu v Polhovem Gradcu. 26. Dnevi medu v Polhovem Gradcu bodo letos pote- kali od 17. do 20. maja! Podroben pro- gram (razstava, pokušina, predavanja, ugodni nakupi, delavnice) najdete na www.boznar.si. Hiša medu Božnar 5/2018 letnik CXX 145 SVETOVNI DAN ČEBEL 9.00–9.30 Odprtje konference Pozdravni nagovori: Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Boštjan Noč, predsednik ČZS; Philip McCabe, predsednik Apimondie; Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica. 9.30–10.10 Opraševanje – ekosistemska storitev čebel Opraševanje, preživetje čebel in trajnostno kmetijstvo – Lucas Garibaldi (Argentina), Nacionalna univerza Río Negro, svetovno znani raziskovalec s področja preučevanja pomembnosti opraševanja za pridelavo kmetijskih rastlin. Stanje in trendi opraševalcev – Danilo Bevk (Slovenija), vodilni slovenski raziskovalec pestrosti in ekologije divjih opraševalcev ter uporabe in upravljanja opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu. 10.10–10.50 Pomen uporabe čebeljih pridelkov Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani in apiterapiji – Pušpendra S. Bhandari (Indija), čebelar in raziskovalec čebeljih pridelkov za širšo uporabo. Rezultati uporabe čebeljih pridelkov in priporočeni odmerki v prehrani – Alina Varadi (Romunija), čebelarka, nutricionistka in apiterapevtka s praktičnimi izkušnjami uporabe čebeljih pridelkov v zdravstvene namene. Pomen karakterizacije čebeljih pridelkov – Jasna Bertoncelj* in Nataša Lilek** (Slovenija). *Izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelka za živilstvo, katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil, kjer se med drugim ukvarja tudi s proučevanjem čebeljih pridelkov ter **svetovalka za zagotavljanje varne hrane na ČZS. 10.50–11.30 Odmor 11.30–12.10 Skrb za kakovost in varnost čebeljih pridelkov Ostanki v čebeljih pridelkih in pristnost medu – Lutz Elflein (Nemčija), vodja oddelka za analize pristnosti živil pri Eurofinsu, vodja skupine za pristnost medu v okviru Mednarodne komisije za med (International Honey Comission). Pomen slovenske podatkovne zbirke za preverjanje pristnosti medu – Mojca Korošec (Slovenija), docentka na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru analitike kemijske in senzorične kakovosti živil se veliko ukvarja z medom in drugimi čebeljimi pridelki. Doktorirala je z disertacijo Določitev fizikalnih in kemijskih parametrov za ugotavljanje pristnosti medu. Tveganja, povezana s pristnostjo medu – Andreja Kandolf Borovšak (Slovenija), svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri ČZS, JSSČ. Njena področja zanimanja so pelodna analiza medu ter metode za ugotavljanje pristnosti medu. 12.10–12.50 Razvoj sonaravnih načinov za upravljanje varoj Dobra čebelarska praksa za povečanje učinkovitosti okolju prijaznih akaricidov – Giovanni Formato (Italija), raziskovalec varoze in vodja laboratorija na raziskovalnem inštitutu v Rimu, član COLOSS-a. Zatiranje varoj za zagotovitev zdravja čebel – Aleš Gregorc (Slovenija), raziskovalec na področju biologije, patologije čebel in čebelarstva, profesor čebelarstva na Univerzi v Mariboru. 12.50–13.30 Prenos znanja v čebelarstvu Prenos znanja mladim čebelarjem – Jiří Píza (Češka), predsednik Mednarodnega centra za mlade čebelarje (ICYB) in glavni organizator Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev (IMYB). Prenos znanja v čebelarstvu – Janko Božič (Slovenija), izredni profesor Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik izpitne komisije za čebelarske mojstre. 13.30–15.00 Kosilo 15.00–15.40 Problematika pesticidov Pesticidi – grožnja za čebele in druge opraševalce – Noa Simon-Delso (Belgija), Čebelarski center Louvain-la-Neuve, vodilna raziskovalka na področju pesticidov in njihovih negativnih učinkov na čebele in druge opraševalce. Pesticidi in pomori čebel v Sloveniji – Anton Komat (Slovenija), svobodni raziskovalec, naravovarstvenik, predavatelj in pisec. Zagovornik sonaravnega načina kmetovanja ter član različnih delovnih skupin in komisij, ki se zavzemajo za zmanjšano rabo pesticidov. Od leta 2013 je tudi član Sveta za čebelarstvo v RS. 15.40–16.20 Upravljanje pašnih virov čebel Nektarne rastline in njihov prispevek h kmetijstvu – Dan Eisikowitch (Izrael), Univerza v Tel Avivu, zaslužen za ozelenitev polpustinjskih predelov Izraela, pri čemer si je prizadeval, da bi bilo pri sajenju uporabljenih čim več medovitih rastlin. Podnebne spremembe in s tem povezana sprememba pašnih razmer za čebele ter izzivi za prihodnost – Boris Seražin (Slovenija), drugi največji poklicni čebelar v Sloveniji, inovator in izdelovalec čebelarske opreme ter predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev. 16.20–17.00 Promocija čebel in čebeljih pridelkov Priložnosti in načini promocije čebel, čebelarskih proizvodov in čebelarskega turizma v mednarodnem okolju – primeri dobrih praks in pobud za promocijo čebelarskega turizma na trgu Velike Britanije – Mladen Ljubišič (Slovenija), vodja pisarne Slovenske turistične organizacije v Veliki Britaniji in na Irskem. G. Ljubišič je pomemben ambasador slovenskega čebelarskega turizma v svetu. Apiturizem kot izjemna poslovna priložnost na primeru uspešnega poslovnega modela v Sloveniji – Tanja Korošec Arih (Slovenija), direktorica turistične agencije Aritours. Pooseblja gonilno silo Apiturizma – tako lokalno kot globalno. 17.30 Odhod proti Višnji Gori − odprtje spominskega obeležja kranjski čebeli Program svetovne čebelarske konference Globalni izzivi v čebelarstvu: 5/2018 letnik CXX146 Čebelnjak kranjske čebele v Višnji Gori V Višnji Gori že potekajo števil- na dela za čebelarska praznovanja v maju. Prvi dogodek bo odprtje nove- ga čebelnjaka, ki smo ga poimenovali Čebelnjak kranjske čebele. Čebelnjak postavlja ČZS, ki je prido- bila donatorja – SID banko. Zanj bosta skrbela izkušena čebelarja iz Višnje Gore, Alojz Miklič in Franc Bobnar, si- cer člana ČD Stična. Čebelnjak bo velik 4 × 5 metrov, v njem bo 20 panjev v barv- ni podobi SID banke, panjske končnice pa so že poslikali učenci OŠ Stična. Slu- žil bo tako v učne namene kot tudi za potrebe projekta Hiša kranjske čebele, ki ga začenjamo v Višnji Gori. Cilj je, da bodo na ta čebelnjak ponosni tako čebelarji kot tudi domačini, predvsem pa, da bo v njem živela kranjska sivka. Ureja se tudi bližnja okolica čebelnja- ka ob nekdanjem asfaltnem športnem igrišču, ki bo po novem zasajena z me- dovitimi rastlinami. Več o tem projektu in nadaljnjih de- javnostih Občine Ivančna Gorica, ČZS in SID banke bo predstavljeno na sku- pni tiskovni konferenci, ki bo uro pred odprtjem čebelnjaka, torej v četrtek, 10. maja 2018, ob 17.00 v mestni hiši v Višnji Gori. Slavnostno odprtje Če- belnjaka kranjske čebele bo ob 18.00 v starem mestnem jedru Višnje Gore. Novi čebelnjak v Višnji Gori predsta- vlja pomembno pridobitev in tudi začetek čebelarske zgodbe, zato se še posebej zahvaljujemo SID banki za donacijo in ČZS za podporo. V občini Ivančna Gorica verjamemo, da lahko s premišljenimi in usmerjenimi dejav- nostmi, vztrajnostjo ter skupnimi mo- čmi dosežemo vse svoje cilje v zvezi s kranjsko čebelo. Zato vabljeni, iskreno bomo veseli vašega obiska in podpore v Višnji Gori. Občina Ivančna Gorica Fo to : O bč in a I va nč na G or ica SVETOVNI DAN ČEBEL Odkritje obeležja kranjski čebeli Na območju Višnje Gore je v 19. stoletju dejavno delovala čebelarska družina Rothschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost, ugled in raz- širjenost kranjske čebele v svetu. Emil Rothschütz je zaslužen za izjemen prispevek k poimenovanju, širjenju in priznanju kranjske sivke. Po drugi strani pa danes čebela bolj kot kdaj koli prej potrebuje pomoč, da ji omo- gočimo boljše pogoje, da jo zaščitimo in ohranimo. ČZS in Občina Ivančna Gorica bosta zato v starem mestnem jedru Višnje Gore postavila spomin- sko obeležje kranjski čebeli. Odkritje OBELEŽJA KRANJSKI ČEBELI bo v petek, 18. maja 2018, ob 19. uri na me- stnem trgu v Višnji Gori. Prireditev bo na prostem in bo tra- jala dobro uro. Po končani prireditvi se bo dogajanje preselilo pod šotor v neposredni bližini obeležja, kjer bo neformalni del prireditve, torej po- gostitev, druženje, slovenska glasba, ogled čebelnjaka in dobrodošlica kra- janov Višnje Gore. Obisk prireditve v Višnji Gori je brezplačen, predhodne rezervacije niso obvezne, so pa do- brodošle zaradi lažje organizacije. Vse dodatne informacije vključno z rezervacijami dobite na: Zavod Prije- tno domače, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica; tel.: 01/781 21 28, 041/437 382, e-naslov: turizem@ivancna-gorica.si. Prepričani smo, da si kranjska čebela zasluži posebno pozornost in posebno mesto. Zato vljudno vabljeni na sku- pno praznovanje v Višnjo Goro. Občina Ivančna Gorica in ČZS Svečana prireditev na Lanšprežu pri Trebnjem Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja vabi 6. maja 2018 na svečano prireditev na Lanšprež pri Trebnjem. Od 10.00 do 10.45 daruje sv. mašo ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, od 10.45 do 11.45 avtorji predsta- vljajo knjigo Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja, ob 11.50 pa bomo s kulturnim programom in podelitvi- jo odlikovanj Petra Pavla Glavarja po- častili 85-letnico delovanja Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Sledita pogostitev in prijetno druže- nje. Vabljeni na Lanšprež! Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja Slovenski čebelar praznuje 120-letnico izhajanja V letu, ko izhaja že 120. letnik glasila Slovenski čebelar ter mineva 10 let od iz- ida Čebelarskega terminološkega slovarja, bomo ti dve okrogli obletnici obeležili s priložnostno razstavo in dogodkom ob odprtju. V torek, 15. maja 2018, vas ob 10. uri vabimo na odprtje razstave v stavbi parlamenta, preddverje dvora- ne Državnega sveta Republike Slove- nije, v soorganizaciji ČZS, Državnega sveta RS ter ljubljanskih čebelarskih društev. Razstava bo odprta za javnost do 1. junija 2018. Predstavljeni bodo panoji o izhajanju Slovenskega čebelar- ja, kotiček za starejše letnike Sloven- skega čebelarja, Čebelarski terminološki slovar ter druga čebelarska literatura, makete čebelnjakov, medovite rastline vrtnarije Trajnice Golob – Klančič ter promocijski kotiček ljubljanskih čebelar- skih društev. Vlju- dno vabljeni! ČZS 5/2018 letnik CXX 147 SVETOVNI DAN ČEBEL Koledar prireditev ob sve- tovnem dnevu čebel Če na svojem območju organizira- te društvene, občinske ipd. dogodke ob svetovnem dnevu čebel, to, prosim, sporočite na e-naslov: matej.mandelj@ czs.si, da vas vpišemo v skupni koledar. Koledar prireditev s podrobnejšim opi- som dogodka najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si/content/wbdcalend. Matej Mandelj, tajnik ČZS Datum Prireditev Kraj 5. maj 41. tekmovanje mladih čebelarjev OŠ Jurija Dalmatina Krško 6. maj ob 10. uri Svečana prireditev na Lanšprežu pri Trebnjem Lanšprež pri Trebnjem 10. maj ob 18. uri Slavnostno odprtje novega čebelnjaka – Čebelnjak kranjske čebele v Višnji Gori Ob nekdanjem asfaltnem športnem igrišču v Višnji Gori 11. –13. maj Udeležba in promocija ČD Škofja Loka na cvetličnem sejmu Freising v Nemčiji Freising Nemčija 12. maj ob 14. uri Slovesnost v Rogatcu Rogatec 12. maj ob 15. uri Sajenje lip pred Muzejem Josipa Jurčiča na Muljavi 15. maj Odprtje razstave ob 120-letnici izdajanja revije Slovenski čebelar in 10-letnici izdaje Čebelarskega terminološkega slovarja Državni svet RS 16.–23. maj Razstava slik slikanja s propolisom slikarja Branka Čušina Kulturni dom, Koroška Bela 17. maj ob 19. uri Slavnostna akademija in okrogla miza z gosti in zamejci ob svetovnem dnevu čebel Kulturni dom, Postojna 17.–20. maj 26. Dnevi medu v Polhovem Gradcu Polhograjska graščina, Polhov Gradec 18. maj Svetovna čebelarska konferenca Dvorana pod Stolom, Žirovnica 18. maj ob 19. uri Odprtje spominskega obeležja kranjski čebeli Višnja Gora 19. maj ob 10. uri Čebelica v muzeju Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana 19. maj Ministrska konferenca o pomenu čebel Brdo pri Kranju 19. maj Odprtje čebelarske učne poti Dom čebelarjev Brode 19. maj ob 10. uri Sredi Ljubljane se lahko udeležite zgodbe o čebeli, ki je našla svoj prostor tudi v muzeju. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana 20. maj Slovenski čebelarski praznik 2018 in 1. praznovanje svetovnega dneva čebel Prireditveni prostor med vasema Breznica in Vrba 25. maj Izid posebne poštne znamke, kuverte, ovitka in žiga prvega svetovnega dneva čebel Slovenija 25. maj ob 19. uri Obeležitev 1. svetovnega dne čebel v ČD Kokarje za Savinjsko - šaleško območje Kulturni dom Nazarje 10. junij Predstavitev kranjske čebele in čebelarjev na Festivalu za ljubitelje živali Češminov park v Domžalah Spominski kovanec ob svetovnem dnevu čebel Vlada Republike Slovenije je na pre- dlog Komisije za izdajo priložnostnih kovancev, ki sta jo imenovala Banka Slovenije in Ministrstvo RS za finan- ce, odločila, da se spominski kovanec za 2 € ob svetovnem dnevu čebel izde- la po idejnem osnutku avtorja Janeza Bizjaka. Spominski kovanec bo pred- vidoma izdan v sredini maja. Motiv kovanca je satovje v obliki globusa, ki prikazuje vzhodno poloblo. Na kovan- cu sta tudi napisa Svetovni dan čebel in Slovenija 2018. Banka Slovenije bo v obtok dala en milijon kovancev, pri čemer bodo spominski kovanci na voljo v dveh tehnikah kovanja, in sicer v tehniki navadnega kovanja brez embalaže ter tehniki visokega sijaja v plastični kapsuli. Po izdaji spominskih kovan- cev v obtok bo nakup mogoče opra- viti na Banki Slovenije na Štefanovi 1, Ljubljana. Numizmatične izdelke lahko kupite tudi v izbranih poslo- valnicah Deželne banke Sloveni- je d.d. in Nove Kreditne banke Maribor d.d., po e-pošti: numizmatika@dbs.si ali nu- mizmatika@nkbm.si ter po pošti na naslovu: Nova Kreditna banka Mari- bor d.d., Gotovinski center kovancev, Zagrebška 104a, 2000 Maribor. Lidija Senič, vodja služb ČZS Preko ogroženosti čebel do podpor na panj Delovna skupina na MKGP-ju in- tenzivno dela in pripravlja strokovne utemeljitve, da je dandanes čebela ogrožena, saj brez čebelarjeve pomoči ne more preživeti. Strokovna uteme- ljitev se bo posredovalo pristojni ko- misiji EU s ciljem njene potrditve. ČZS verjame, da bo argumentacija uspela in da bomo posledično čebelarji konč- no prišli do finančnih podpor za vzdr- ževanje čebel za vsako čebeljo družino za vsakega čebelarja. Boštjan Noč, predsednik ČZS 5/2018 letnik CXX148 Naravna odbira čebel Vrsti omogoča preživetje njena prilagoditvena sposob- nost vsakokratnemu življenjskemu prostoru z vsemi de- javniki, tudi patogenimi. Odkar so varoje prešle z azijske čebele na zahodno medonosno čebelo, je njihova prisotnost za družine novega gostitelja večinoma usodna, če čebelar ne poseže pravočasno, najbolje z apitehničnim ukrepom prekinitve zaleganja ter ciljno in po potrebi z uporabo na- ravnih akaricidov, kot so organske kisline. Dejstvo je, da varoza tudi posredno povzroča veliko gospodarsko škodo. Kljub temu se v svetu pojavljajo populacije zahodne me- donosne čebele, ki kljub okuženosti z varojami in posredno virusi preživijo s sebi lastnimi prilagoditvenimi mehaniz- mi (samoregulacijska uravno- teženost) brez čebelarjevega posega. Skrivnost uspešnega preživetja teh populacij je pa- radoksalno prav v odsotnosti čebelarjevega poseganja v smi- slu zdravljenja varoze. Brez zdravljenja preživijo seveda zgolj prilagojene druži- ne, ki so več rodov izpostavljene neusmiljenemu mehaniz- mu naravne odbire. Narava je neizprosna, princip naravne odbire pač ne deluje zgolj ob prilagajanju na bolezni in zajedavce, tem- več celostno. Ker morajo čebelje družine uspešno preživeti tudi pod množico okoljskih vplivov in drugih eksternih de- javnikov, ki so manj predvidljivi in pogosto nihajo, imajo pomembno vlogo pri selekciji na vitalnost – preživetje – lo- kalne danosti, kot so podnebje, nadmorska višina, pašne razmere … (krajevni različki!!!). Dokaz za izvrstno delovanje tega osnovnega principa – naravne odbire – je pravzaprav azijska čebela, ki je, podre- jena procesu preživetja najbolje prilagojenih, brez čebelar- jeve pomoči postala kos zajedavcu varoji. Sprašujem se, zakaj čebelarji to možnost odrekamo za- hodni medonosni čebeli. Tu se, vsaj zdi se utemeljeno, po- stavlja vprašanje, kaj oziroma KDO ogroža čebelo. Kaj ogroža čebele Uravnoteženost čebelje družine kot posledica avtoregu- lacije ter ustaljenost nalog več tisoč, skozi čebelarsko leto fiziološko razlikujočih se osebkov, temeljita na nagonskih ravnanjih, ki so dedno pogojena. Nezanemarljiva je učlji- vost čebel ter posledično vedenje, ki je lahko lastno več gene- racijam. Čebele dokazano slede različnim dražljajem in si- gnalom, ki so lahko tudi kemične in fizikalne narave in so za nas čebelarje oziroma čebelarsko znanost še vedno uganka. Sodobno čebelje domovanje (panj, čebelnjak), pa čeprav če- belam prijazno, dovolj prostorno, zračno …, ter včasih skoraj »za vsako ceno« zadrževanje družine v njem nudita izvrstne pogoje za razvoj številnih bolezni. Enakomerna temperatura, zadostna vlaga, tisoči organizmov na majhnem prostoru, za- letanje tujih čebel, stalen vnos lahko tudi kontaminirane hra- ne (nektarja, cvetnega prahu, medu, vode) v panj so idealne danosti za razvoj patogenov, ki pa nujno še ne pogojujejo iz- bruha bolezni (kompenzacija infekcijskega pritiska). Tudi človeški dejavnik oziroma neizkušenost, neve- ščost, včasih tudi nedoslednost in neznanje sodobnega Vsi živeči organizmi, tudi čebele, ves čas bojuje- jo boj za obstanek. Čebelja družina, na katero lahko gledamo tudi kot na »socialni superorga- nizem« s sposobnostmi, ki so lastne vrsti, je raz- vila posebej učinkovite in uspešne obrambne mehanizme, ki so ji omogočili preživetje brez človekove pomoči vse do danes. Zdi se, da ji poskuša sodobni človek v svoji antropocentrič- nosti in hipohondrično povečani skrbi za njeno preživetje oziroma neogroženost onemogočiti še drug mehanizem, torej naravno selekcijo oziroma preživetje najbolje prilagojenih. Čebelarjeva nova oblačila ali polemično o čebelah in čebelarjenju … Vladimir Fajdiga vsfajdiga@gmail.com Ne kaj, ampak kdo ogroža čebelo, to je tu vprašanje. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : B ra nk o O br an ov ič 5/2018 letnik CXX 149 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebelarja (za kar sicer ni nobenega opravičila), ki pač ni več le pobiralec medu in opazovalec čebel, ampak včasih (pre)skrben gojitelj in samooklican ljubitelj ter zaščitnik če- bel (pod psevdonimom) na posameznih forumih ter omeje- valec naravne odbire, so dodatni stresni dejavniki, ki lahko povzročijo izbruh bolezni v panju, čemur superorganizem – čebelja družina – kljub vsem mehanizmom in strategi- jam, ki jih je razvijal skozi milijone let, žal ne more biti kos. Rojenje, ki je edini naravni način tako rekoč nespolnega razmnoževanja čebel z delitvijo družine, je segment samo- regulacijske uravnoteženosti superorganizma in kot tak del naravne odbire, ki ga čebelar žal zatira, preprečuje, celo črti. Bomo znova pretehtali svoj odnos do rojenja? Čistilni nagon, ki je pri nekaterih družinah izdatneje iz- ražen in dokazano genetsko pogojen, je parameter avtore- gulacije čebelje družine; superorganizem neusmiljeno od- strani oboleli osebek. Populacijsko izgubo družina uspešno nadomešča v najkrajšem času vse dotlej, dokler ni število odmrlih (izločenih) osebkov večje od števila izleženih. Ne nazadnje je tudi hitra menjava generacij ter posre- dno njihova fiziološka različnost (kratkoživost poletnih in dolgoživost zimskih čebel) obrambni mehanizem. Genera- cijski konflikt pa lahko povzročijo slabe pašne razmere, ki posledično vplivajo na fiziološko stanje čebel. Na tem mestu velja omeniti še krajevne različke (ekotipe). Preudarnemu čebelarju je povsem jasno, da uvoz in vnos, tudi znotraj države, domnevno »čudežnega orožja proti va- rojam v matičnicah«, torej nakup »selekcioniranih« matic, vzrejenih v družinah, odpornejših proti varojam, predvsem pa dobro oglaševanih, ne bo imel želenega učinka. Prav nasprotno z vnosom in uporabo tujih matic, pa čeprav bodo njihove potomke pravilno obarvane, in po- sledično radikalnim siromašenjem genetske pestrosti ter primoranostjo k sicer nenadzorovanemu parjenju, žal v sorodstvu, z vsemi incestuoznimi anomalijami, ki jih lah- ko predvidi vsakdo, vešč osnovnošolske genetike, je priho- dnost kranjice in tudi čebelarstva na naših tleh že vnaprej obsojena na neuspeh. Čebelarji kot rejci objektivno in poučeno o problematiki čebel V tujini se je v zadnjem času odvilo kar nekaj projektov, podprtih z znatnimi finančnimi sredstvi, s področja odkriva- nja novih zdravil za zdravljenje varoze, hude gnilobe …, kate- rih rezultati, sicer bolj kot ne laboratorijski, so dokaj obetav- ni (npr. litijev klorid, lizofosfatidilholin …). Upajmo, da bomo imeli tudi čebelarji praktiki kaj kmalu kakšno korist od njih. Senzacionalistične izjave o (iz)umiranju in ogroženosti čebel in posredno človeka ter njihovo pripisovanje znanim osebnostim ne zdržijo kritične presoje in jih je treba jemati z veliko rezervo. Na nas čebelarjih je, da smo prav mi, ki smo interdisciplinarno izobraženi, tradicionalno, folklorno ter čustveno neobremenje- ni, utemeljeno kritični do njih. Odločilna je defini- cija, kaj razumemo pod (iz)umiranjem čebel. Ne poznam gojene (go- jenje je s strani človeka in v njegovo korist ma- nipulirana reja) vrste živali, ki bi bila ogro- žena; ravno nasprotno – njena številčna pojavnost je nesorazmerna. Umetne po- goje za njeno preživetje ustvarja rejec z razlogom. Upoštevajoč apimetrijske podatke v čebelji družini letno po naravni poti umre četrt milijona, poleti približno 2000 dnevno, pozimi pa v povprečju le 30 čebel. Zaradi poleganja mladih čebel, ki nadomeščajo odmrle, družina preživi. Spo- mladi se polega dnevno več čebel, kot jih umre, tako se dru- žina številčno krepi. Pozimi pa vse poteka v obratni smeri, dnevno odmre več čebel, kot se jih poleže, oziroma so dru- žine določen čas celo brez zalege; naravno umiranje čebel je nezaustavljiv proces, številčnost čebel posledično upada. Če pozimi odmrejo vse ali večina čebeljih družin na več krajih in pri več čebelarjih, lahko govorimo o zimskih izgubah ozi- roma »padcu družin«, kar mediji pogosto senzacionalistič- no označijo kot umiranje čebel. Pozimi odmre v Evropi pov- prečno 10 % čebeljih družin. Zimske izgube čebeljih družin pri posameznikih nihajo med 0 in 100 %, kar ni nič poseb- nega. Čebelarji, ki čebelarimo brez večjih izgub, smo tako imenovana molčeča večina. Slišati je vedno le prizadete, ki tožijo na ves glas in iščejo milijone vzrokov ter grešnega ko- zla za najpogosteje lastno lenobo in nemarnost, včasih tudi neznanje in neizkušenost, za kar pa ni pravega opravičila ob ponudbi izobraževanj in svetovanj, ki jih pri nas nudita ČZS in veterinarska stroka. Danes je večina, vsaj teoretičnega, znanja lahko dosegljiva, žal včasih tudi nepreverjenih infor- macij. S klikom na miško se odpre, vsaj tako se vedoželjne- mu uporabniku zdi, brezmejen svet spleta. Paradoksalno bi bilo subvencionirati čebelje izgube; če že, je treba nagraditi vestnega čebelarja, ki je uspešno izzimil svoje čebele. V me- dijih pa se širi mantra in daje vtis o zatonu čebel in čebe- larstva, ki da je že na vidiku. Zimske izgube nadomestimo čebelarji z običajnim razmnoževanjem družin spomladi; tako ostaja število čebeljih družin stabilno oziroma je celo v porastu, kar velja tako za Evropo, ZDA kot druge celine. Dejstvo je, da čebelje družine umirajo pozimi predvsem, če in ko napako stori čebelar. Glavni razlog za zimske izgube je nezadostno oziroma nepravočasno zatiranje varoj. Brez štetja odpada varoj pač ne gre V pretirani skrbi za preživetje in uspešno izzimitev ter iz strahu pred izgubo družin in zaradi slabe vesti nikdar ne Fo to : D ol or es Ču š 5/2018 letnik CXX150 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE smemo zdraviti profilaktično – preventivno; veterinarska stroka svetuje, da najprej ugotovimo številčno obremenje- nost – stopnjo okuženosti čebel z zajedavcem – s preverja- njem in štetjem naravnega odpada. Šele nato, če je škodni prag presežen, ukrepamo. Zdravimo seveda z registrirani- mi zdravili po navodilih proizvajalca in pristojnega veteri- narja ter posege beležimo v dnevnik čebelarskih opravil. »Razlog za zimske izgube torej stoji za panjem in ne v njem,« je izjava čebelarske avtoritete, med čebelarji, ki vsako zimo izgube skoraj vse družine, sicer ne najbolj priljubljenega, pa vendar svetovno priznanega nemškega strokovnjaka dr. Gerharda Liebiga. Da gre v Evropi čebelam bolje v mestih kot na deželi zaradi intenzivnega monokulturnega poljedelstva, uporabe pestici- dov in intenzivnosti gnojenja, so iz trte izvite trditve, zagota- vlja zgoraj omenjeni znanstvenik. Pri nas je takšnih površin malo, tudi urbano ali mestno čebelarjenje je v povojih, ki pa postaja modna muha mestnega človeka, ki ne ve, kam bi s prostim časom. Dejstvo pa je, da pridelek medu po panju pri nas in v Evropi narašča že od konca 2. svetovne vojne; zago- tovo tudi po zaslugi medečih poljščin (oljne repice, sončnic, detelj …), katerih pridelava je v povojnih letih naraščala in še narašča, z njo pa tudi hektarski donos selekcioniranih polj- ščin, ki danes, na ustrezno pripravljenih tleh, bolje medijo kot nekoč. Za zaščito teh poljščin pred škodljivci se uporabljajo škropiva, ki jih lahko nadomestimo, vsaj deloma, s tretiranim semenom (seveda ne z neonikotinoidi), kar je čebelam nače- loma prijazneje in manj nevarno, ker onemogoča neposreden stik čebele s škropivom. Posebej sporni/nevarni pa so lahko herbicidi, predvsem tisti neselektivni, ki pravzaprav, razen kulturne rastline, uničijo vse za prehrano žuželk zanimive rastline v neposredni bližini zasejane kulture. Problematična pa se utemeljeno zdi, včasih tudi posredno subvencionirana, preintenzivna košnja travnikov z namenom pridelave silaže, ki ima za posledico (ne)hoteno selekcijo travinja; travniki se spreminjajo v monokulturne pustinje, kjer čebele in tudi dru- gi alternativni opraševalci nimajo česa iskati. Resnica boli, tudi čebelarska, in čisto vino, brez dodat- kov, nalito v čašo, je pogosto gorkega okusa. Dokler bomo v svojem čebelarskem zelniku iskali tujega grešnega kozla, se nam in našim čebelam slabo piše. Ob varojah, virusih, azijski nosemi, hudi gnilobi in slabih letinah nam svoj prihod na- povedujeta tudi azijski sršen in mali panjski hrošč … Jim bo kranjica kos? Ji bomo v pomoč umni čebelarji s Kranjskega? Z apitehničnimi ukrepi so se začeli dejavno ukvarjati že kmalu po vdoru varoj v Evropo, vendar je njihov razvoj za- vrla uporaba sintetičnih akaricidov, ki so bili zelo uspešni pri zatiranju varoj. Žal se je kmalu pokazalo, da ta kemična sredstva niso dolgoročna rešitev, saj se varoje nanje kma- lu navadijo, tako da postanejo neučinkovita. Poleg tega pa v vosku in medu puščajo ostanke. Če je teh ostankov pre- več, postane med celo neprimeren za živilo. V zadnjih letih postajajo porabniki medu čedalje zahtevnejši, zato iščejo zdravstveno neoporečne čebelje pridelke, kot so na primer čebelji pridelki iz ekološkega čebelarstva. Dobro poznavanje biologije čebel in biologije va- roj lahko uporabimo pri apitehničnih ukrepih. Ti ukrepi so metode, ki čebelarjem omogočajo zati- ranje oz. zmanjševanje števila varoj brez upora- be sintetičnih akaricidov. Z apitehničnimi ukrepi izločamo varoje iz gospodarskih družin in jih uničujemo zunaj panja. Zaradi tega so uporabni predvsem med vzrejno sezono in v obdobju me- denja, ko uporaba teh akaricidov ni primerna. Pregledno o apitehničnih ukrepih Vlado Auguštin vlado.augustin@czs.si Z uvedbo apitehničnih ukrepov v čebelarstvo lahko dose- žemo predvsem naslednje: • razmnoževanje varoj začnemo zavirati že od zgodnje pomladi dalje; • v čebelji družini je manj poškodovanih čebel, zato lah- ko pričakujemo večjo količino čebeljih pridelkov; • čebelji pridelki (zlasti med) niso onesnaženi z ostanki sintetičnih akaricidov. Cilj apitehničnih ukrepov je tudi zmanjšati število varoj za eno generacijo. Zmanjšanje števila varoj za eno genera- cijo pomeni, da se število varoj v enem mesecu ne poveča. Če izvedemo zaporedoma več apitehničnih ukrepov, je mo- Največ čebelarjev izrezuje trotovino. Fo to : A nt on B izj ak 5/2018 letnik CXX 151 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE žno temeljito zmanjšanje števila varoj v čebelji družini za dve ali celo več generacij. Izbiramo lahko med številnimi apitehničnimi ukrepi, najpogostejši so: 1. Izrezovanje trotovine: Ta ukrep čebelarji že tradicio- nalno izvajamo v vsakdanji praksi, ko zaviramo nastanek rojilnega razpoloženja. Pokrito trotovsko zalego izrezuje- mo iz gradilnikov, ki smo jih za ta namen vstavili v panj (ali pa so že sestavni del panja, na primer prirejeno okence plo- dišča AŽ-panja). Dokazano je, da se varoje raje razmnožu- jejo v trotovini, če je ta navzoča. Z izrezovanjem trotovine iz čebelje družine lahko odstranimo do polovice varoj. Če zamudimo čas, ko bi morali pokrito trotovino izrezati, in se troti izležejo, dosežemo ravno nasproten učinek. Z vsta- vljenim gradilnikom smo pospešili razmnoževanje varoj. Zaradi ravnovesja v čebelji družini in opravljanja naravne vloge trotov je treba dopustiti, da se nekaj trotovine poleže. 2. Naravna prekinitev zaleganja: V aktivni fazi se čebe- le razmnožujejo z rojenjem, ki je naravna lastnost čebel in zagotavlja obstoj vrste. Kadar družina roji, se razmnoževa- nje varoj za mesec dni ustavi. To pa pomeni pravzaprav eno generacijo varoj manj, kar je tudi cilj apitehničnih ukrepov. S takim ukrepom lahko premaknemo čas potrebnega zati- ranja, ko število varoj v družini preseže kritično raven, v ob- dobje po paši. V roju so vse varoje nezaščitene na čebelah in jih je možno preprosto uničiti. Z natančnim štetjem varoj v roju lahko ocenjujemo približno, koliko varoj je v gospodar- ni čebelji družini – izrojencu. To nam torej da informacijo o eventualnih potrebnih ukrepih za zatiranje varoj v gospo- darski čebelji družini – izrojencu – še v obdobju pridobiva- nja medu. 3. Umetna prekinitev zaleganja: Pri umetni prekinitvi za- leganja čebelji družini odvzamemo matico. Čebelja družina si nato sama vzredi novo matico. Pri tem ukrepu prav tako pride do motenja razmnoževanja varoj; za koliko, je odvisno od časa do pojavitve naslednje zalege. V določenem trenutku so takšne čebelje družine brez pokrite zalege, tako da so vse varoje nezaščitene na čebelah in jih je lahko uničiti. Pri naravni ali umetni prekinitvi zaleganja moramo čez določeno obdobje računati na manj čebel. Če ta ukrep kombiniramo s koncem paše, pridelek medu lahko celo povečamo. 4. Odvzemanje zalege čebeljim družinam: Čebeljim dru- žinam odvzemamo zalego iz različnih razlogov, npr. za oblikovanje narejencev, preprečevanje rojilnega razpolože- nja, krepitev družin na paši itd. Z vsakim odvzemom pokri- te zalege izločimo iz družine tudi nekaj varoj. Koliko varoj na ta način odstranimo iz družine, je odvisno od napadeno- sti in od obsega pokrite zalege, ki jo odvzamemo iz družine. V obdobju burnega razvoja (april, maj – čas je odvisen od moči in razvoja čebelje družine) lahko brez škode odvza- memo en ali celo dva sata povečini pokrite zalege skupaj s čebelami. S tem damo družini nov prostor za gradnjo satja in zaleganje, čebele zaposlimo in tako občutno zavremo na- stanek rojilnega razpoloženja. Z odvzemom vseh satov pokrite zalege iz panja odstranimo od 70 do 90 % varoj in s tem pomakne- mo čas potrebnega zatiranja, ko število varoj v družini pre- seže prag škodlji- vosti, na obdobje po paši. Če z zalego delamo mlade dru- žine, bomo zatira- nje lahko opravili v obdobju, ko se bo zalega polegla in bodo vse varoje na čebelah. Pri dodajanju satov s pokrito zalego (izenačevanje družin ali krepitev družin) dodajamo družini tudi varoje. Pri tem moramo biti pozorni, da ne bomo zaradi tega prekoračili praga škodljivosti (nad 2.000 varoj v čebelji družini) in s tem naredili čebelji družini več škode kot koristi! Za zaviranje rojilnega razpoloženja oziroma povečevanje prostora matici običajno zadošča odvzem dveh do treh sa- tov pokrite zalege. Če odvzamemo naenkrat tri sate pokrite zalege, odstranimo tako iz družine od 30 do 40 % varoj. 5. Izolacija matice: Pri tem ukrepu približno teden dni pred začetkom lipove ali kostanjeve paše vse matice pripre- mo v matične kletke. Iz sata izrežemo toliko satja, da na- redimo prostor, v katerega vstavimo matično kletko, vanjo pripremo matico in si zapišemo datum pripore. Kmalu po priprtju matice se čebele zaradi prešibkega širjenja matič- nih feromonov počutijo napol brezmatične. Čebelje družine s starejšo in že omagano matico, ki izloča manj feromonov, po navadi začnejo graditi zasilne matičnike, zato moramo po osmih dneh družine s priprtimi maticami pregledati in iz njih odstraniti vse zasilne matičnike. Tehnološki ukrep osamitve matice traja najmanj 21 dni, da se v čebelji družini izleže vsa pokrita zalega, prav tako pa je medtem končana tudi paša na lipi ali kostanju. Vse varoje morajo hočeš, no- češ na plan, tako da jih je večina na čebelah. Ker smo jim onemogočili nadaljnje razmnoževanje, doživijo varoje v boju za obstanek neke vrste stres, ki povzroča njihovo hitro odmiranje po naravni poti. Zdaj je tudi pravi čas za temelji- to uničenje varoj. Če hočemo biti čebelarji uspešni pri zatiranju varoj, ne smemo v nobenem trenutku dovoliti, da število varoj pre- stopi prag škodljivosti. Ker v pašnem obdobju ne smemo uporabljati sredstev za zatiranje varoj, lahko čebelam po- magamo z apitehničnimi ukrepi in na ta način odstranjuje- mo varoje iz čebelje družine. Vsak čebelar bo uporabil svo- jemu znanju, tehnologiji in razvoju čebel primerno metodo. Rojenje pomeni naravno prekinitev zaleganja. Fo to : M ar ja n Ja ne žič 5/2018 letnik CXX152 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE O ponarejenem medu na tržišču Dr. Norberto Garcia, predsednik mednarodne organizaci- je izvoznikov medu (International Organization of Exporters of Honey), meni, da se nam ponarejevalci medu smejijo. Po- narejenega medu je vse več na trgovskih policah in uničuje celotno industrijo. Med je na šestem mestu ponarejenih živil na lestvici EU. 1,4 vzorca medu od desetih je ponarejenih. V Avstriji njihova Agencija za zdravje in varnost živil (AGES) ugotavlja, da 18 vzorcev od 538 ni skladnih z zakonodajo. Strokovnjaki sicer menijo, da je težava večja, kot kažejo ome- njene številke, saj večine ponaredkov ne odkrijejo. Po drugi Kot smo že pisali v prejšnji številki, je v avstrijskem Gradcu od 23. do 25. februarja 2018, v organizaciji Evropskega združenja profesionalnih čebelar- jev in Evropske čebelarske konfederacije Beelife, potekal Evropski čebelarski kongres z razstavo čebelarske opreme, imenovan Beecome. Na kon- gresu so bili predstavljeni tudi stališča glede zelo aktualne teme potvorbe medu na svetovnem trgu medu in pirolizidin alkaloidi v medu. Na čebelarskem kongresu Beecome o ponaredkih medu Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si strani pa so ponaredki tudi nenamerni, saj morajo čebelarji čebelje družine zaradi podnebnih sprememb krmiti. Tisti, ki namerno ponarejajo med, točno vedo, kako je mogoče preva- rati laboratorije. Trenutno je obetavna metoda za odkrivanje ponaredkov jedrska magnetna resonanca (NMR). Garcia pravi, da se že iz statističnih podatkov vidi, da je med ponarejen. Kitajska letno proizvede 474.000 ton medu, Turčija 81.000, celotna Evropa 161.000 ton. Odkar so ZDA uvedle kazenske tarife na kitajski med, je vse več izvoznikov iz drugih azijskih držav. Kitajska izvozi Tajski in nenadoma Tajska izvaža ogromne količine medu. Od leta 2007 do 2016 se je izvoz iz Kitajske, Ukrajine, Vietnama, Tajske in Indije povečal z 89.500 ton na 270.000 ton. Nemogoče je, da bi se ob takšnem propadu čebeljih družin pridelava medu tako po- večala. V Avstriji so v letu 2007 uvozili 88 ton medu iz Kitaj- ske, 69 iz Ukrajine in nič iz Tajske. Leta 2017 so 590 ton uvo- zili iz Kitajske, 995 ton iz Ukrajine in 158 ton iz Tajske. Cena kilograma medu, ki ga Kitajska uvozi iz EU, je 5,23 EUR, cena medu, uvoženega iz Kitajske v EU, je 1,51 EUR. Garcia ocenjuje, da je škoda, ki se dela s ponarejenim me- dom, za poštene čebelarje vredna 600 milijonov EUR. Če- belarji se nočejo izpostavljati v medijih glede ponaredkov medu, ker se bojijo, da nihče več ne bo kupil medu, če se bo o tem govorilo v medijih. Ekonomska škoda pa je samo vrh ledene gore. Če čebelarjenje ne bo ekonomsko sprejemljivo, bo manj čebel, rastline ne bodo oprašene, zmanjšala se bo biodiverziteta, porušilo se bo biološko ravnovesje. Rastline Bodo slovenske čebele še opraševale naša polja? Slovenci smo znani po svetu kot narod čebelarjev. Po organiziranosti in strokovnem znanju je to resnica. Znali smo organizirati kongres Apimondie, vso svetovno jav- nost in politiko smo poenotili za svetovni dan čebel, v svet prodiramo s slovenskim zajtrkom z medom … Vendar so na obzorju črni oblaki za slovensko čebelarstvo. Po veliki krizi, ki jo je neupravičeno povzročila birokratka s svojo iz- javo o nekakovostnem slovenskem medu, se je zmanjšala prodaja našega medu za 50 %. Po izrazito slabih dveh le- tinah zaradi pozebe se v zadnjem času pojavljajo trgovske reklame za med po ceni 3,49 EUR. Če od te cene odbijemo stroške prevoza iz Kitajske, maržo uvoznika iz Hrvaške, stroške pakiranja, maržo našega veletrgovca in malopro- daje pridemo do cene sladkorja. Ta med se proizvaja, ne prideluje, v tovarnah in se v velikih količinah uvaža v Evro- po. Sem 74-letni čebelar iz stare čebelarske družine po obeh straneh staršev, ki v teh dneh začenja svojo 64. čebe- larsko sezono. V tem času sem pridelal mnogo ton sloven- skega medu. Imam sina, naslednika, ki se poklicno ukvar- ja s čebelarstvom. Močno sem zaskrbljen predvsem nad njegovo prihodnostjo, saj je takšna nelojalna konkurenca pri prodaji medu težava. Težko prodamo svoje pridelke za pošteno ceno. To je poguba slovenskega čebelarstva. V za- dnjih letih smo vzgojili nov, mladi rod čebelarjev, vendar v takšnem stanju zanje ni perspektive. Sprašujem se, kdo bo opraševal pridelke na slovenski zemlji. Zato pozivam slovenske kontrolne organe, naj poostrijo kontrolo nad temi proizvodi. Obsojam neizprosen boj trgovskih verig za večje dobičke in prosim slovensko javnost, naj bojkotira nakupe v takšnih trgovinah. Maks Medved, čebelarski mojster 5/2018 letnik CXX 153 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in živali bodo propadle, tako da je vojna proti ponaredkom medu vojna vsega človeštva, ne samo čebelarjev. Pirolizidin alkaloidi Druga vroča tema s področja medu je bila prisotnost pi- rolizidin alkoloidov (v nadaljevanju PA) v medu, za katere je tudi evropska organizacija za varnost živil izdala opozorilo. V nemškem časopisu je bil objavljen članek, da med vsebuje PA in je zato strupen. Avtor predstavitve na kongresu, dr. Thomas Gloger, je prepričan, da je bil naslov pretiran in da obstaja nevarnost, samo če čebele nabirajo nektar na mono- kulturi, ki izloča nektar z višjo vsebnostjo PA. PA so strupe- ne snovi, ki jih izločajo rastline kot obrambo pred rastlino- jedci. Do sedaj so v rastlinah odkrili več kot 350 PA, približno polovica teh je strupenih za ljudi in živali, pri čemer povzro- čajo poškodbe jeter in pljuč. Največ PA vsebujejo predstav- niki družin nebinovk, srhkolistovk in metuljnic. Od njih so v medu najpogostejše grint (Senecio spp.), konjska griva (Eupatorium sp.), regrat (Tussilago farfara), navadni gadovec (Euchium vulgare), navadni boreč (Borago officinalis) in spo- minčica (Myosotis spp.). Če čebele nabirajo nektar ali cvetni prah na teh rastlinah, se PA lahko prenesejo v med. V Švici so naredili raziskavo vsebnosti PA v medu in ugotovili, da je 54 % analiziranih vzorcev PA vsebovalo v poprečju 6,7 µg/kg, največ so jih vsebovali vzorci cvetličnega medu alpskih ob- močij. Na vsebnost vplivata tip prsti in stanje rastline. Ka- dar čebele nabirajo med na raznovrstnih rastlinah, tako ni tveganja, da bi med vseboval višje količine PA, tveganje na- stane, če bi čebele nektar ali cvetni prah obilno nabirale na omenjenih rastlinah, zato naj čebelarji pazijo, da okrog če- belnjaka ne sadijo boreča, grinta, spominčice. V Nemčiji or- ganizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, priporočajo, da ne uživamo več kot 0,007 µg PA na dan na kg telesne mase. Če oseba, ki ima 60 kg, na dan poje 20 g medu, v tem medu ne sme biti več kot 21 µg PA na kg medu. PA sicer vsebujejo tudi čaji (rdeči grm – rooibos, črni, zeleni, kamilični …). Komora za segrevanje zalege, t. i. »savna za čebele«, kot metoda zatiranja varoj Fo to : V la do A ug uš tin Čebelarstvo Grünwald v Vorderlengau pri Saalbachu V čebelarstvu Grünwald sta nas sprejela prisrčen gospod in njegova žena, ki na turistično zanimivem območju na 1200 m n. m. čebelarita že 55 let. Na območju se pojavljajo paše na rododendronu, regratu in tudi gozdnem drevju, predvsem iglavcih in javorju. Donos medu na družino je pri njih v povprečju 30 kg/čebeljo družino na leto. Gospod pri svojih 83 letih čebelari v nakladnih panjih. Njegovo čebe- larstvo je sestavljeno iz 100 gospodarskih čebeljih družin, poleg tega pa ima vedno v rezervi še približno 30 rezervnih družin, ki jih običajno spomladi proda. Čebelari na štirih lo- kacijah. Tudi pri njih so velika težava varoje. V posameznih letih so čebelarji izgubili precejšen delež čebeljih družin, za razliko od njihovega čebelarstva. Tudi pri njih ugotavljajo, da varoje iz leta v leto postajajo agresivnejše in odpornejše in s tem težje obvladljive. Z veseljem nam je zelo podrobno predstavil svoj pristop do zatiranja varoj, katerega rezultat so vse ohranjene čebelje družine, ki naslednje leto tudi na- polnijo medišča. V svoji praksi za obvladovanje populacije varoj uporablja tehnološke ukrepe – predvsem omejevanja zaleganja matice ter mravljinčno in oksalno kislino. Metodo omejevanja ma- tice začne pred nastopom rojilnega razpoloženja. Pri njih je to nekje okrog 25. maja, ko se pojavijo glavne paše, zaključijo pa se okrog 1. julija. V preteklosti je to delal v klasičnem na- Oktobra lani smo odšli na ogled čebelarskih praks na območje Tirolske. Strokovna ekskurzi- ja je bila zasnovana na podlagi želja po pridobi- vanju informacij o praksah ekološkega čebelar- jenja tamkajšnjih avstrijskih čebelarjev in tudi označevanja in prodaje čebelarskih pridelkov in izdelkov, ki se tržijo v okviru shem višje kako- vosti v Avstriji. Dobre prakse ekološkega čebelarjenja na Tirolskem Mitja Zupančič*, univ. dipl. inž. zoot., in mag. Andreja Kandolf Borovšak** * Svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS – Zavod CE in ** svetovalka JSSČ za varno hrano mitja.zupancic@ce.kgzs.si in andreja.kandolf@czs.si 5/2018 letnik CXX154 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kladnem panju na toplo stavbo, vendar je zaradi obilice dela prestavljanje zgodnjih naklad spremenil zasnovo spodnje naklade in je del, kjer je omejena matica, uredil tako, da do njega dostopa, ne da bi dvigoval zgornje naklade (Slika 1 in 2). Oddelek je od drugih satov v nakladi ločen z matično re- šetko. Najprej poišče matico in jo prestavi v omejen prostor, kjer lahko zalega. Ko je sat zaležen in zalega pokrita, sat na- domesti z novim praznim satom. To ponovi štirikrat. Nato matico izpusti. Če čebele v tem času v sprednjem delu panja vzredijo novo matico, pa glede na oceno in lastnosti stare matice običajno novo pusti in staro odvzame. Z odvzetimi sati izdeluje narejence, ki jih tretira z mravljinčno kislino (nosilec, iz katerega postopoma izhlapeva MK). Ker se v tem času v gospodarski družini poleže vsa zalega in je nepokrita zalega prisotna le v oddelku, kjer je priprta matica, se vse varoje začnejo koncentrirati v ta del, saj se lahko razmnožu- jejo le tu. S tem ko odvzema te sate iz gospodarskih družin, odstrani večino varoj in pridela večje količine medu. Za zatiranje varoj so uporabljali tudi grelno komoro za sate z zalego, s katero pa gospodar ni bil zadovoljen. Poleg tega v čebelarstvu vzrejajo tudi matice. Zanimiv je tudi sis- tem čebelarjenja v nakladnem sistemu, ki ga je razvil tako, da so ti postavljeni v lesen čebelnjak v dveh etažah. Za zim- sko krmljenje uporabljajo bio apiinvert. Cena proizvoda je 1,6 EUR/l. Čebele nakrmi v 14 dneh. Rajski vrt ob jezeru Schwarzsee Nato smo se odpravili v park rastlin in čebel, poimeno- van tudi Rajski vrt, ob jezeru Schwarzsee, ki ga oskrbuje lokalno čebelarsko društvo. Glavni namen vrta je izobraže- vanje čebelarjev lastnega društva, del zemljišč, ki jih imajo v najemu, pa so zasadili z medovitimi rastlinami, pred- vsem s poudarkom na medovitih plevelih, saj želijo ljudem pokazati tudi koristi teh za čebeljo populacijo. Na ta način želijo ozavestiti domačine, kako sodelovati z naravo in sa- diti medovita dreve- sa, zelišča … V letih 2013/14 so na tem območju beležili velike izgube čebeljih družin, v tem obdobju je padlo 53 % čebeljih družin. Pri njih go- spodarijo v skladu z zahtevami ekološke- ga čebelarjenja. Tako uporabljajo hlapilnike Nassenheider in Liebig, s katerimi zatirajo varoje. Prvo tretiranje izvedejo že do konca julija. Uporabljajo 85-% mravljinčno kislino v količini, ki zado- stuje za 14-dnevno delovanje. Zdravijo dvakrat, običajno v obdobju konec julija, začetek in konec avgusta ter začetek septembra. Po dvakratnem zdravljenju čebele nakrmijo na enak način kot pri prvem čebelarju. Po zadnjem zdravljenju z MK kontrolirajo naravni odpad varoj. Konec novembra opravijo prvo zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino. Zdra- vijo zopet dvakrat. Najprej uporabijo Bienenwohl, povpreč- no 40–50 ml na čebeljo družino, ter nato zamegljevalnik, s katerim aplicirajo v družino v obliki aerosola oksalno kislino – Apibioxal – v času, ko v družini ni več zalege. Zamegljujejo dve minuti na družino s 15-% raztopino oksalne kisline. Če pri čebelarju propade več kot 30 % čebeljih družin, mora to obvezno prijaviti pristojnemu veterinarju. Šola za kmetijstvo (Landwirtschaftliche Landeslehranstalt) v Imstu Na šoli imajo močno razvito čebelarsko dejavnost, tako v praksi kot tudi v učnem programu. Na šoli nas je spre- jel tudi predstavnik organizacije Agrarmarketing Tirol, ki nam je povedal vse o tej organizaciji in trženju proizvodov z višjo kakovostjo v okviru njihove zaščitne znamke (Qua- lität Tirol). Organizacija obstaja od leta 1995. Zadolženi so za marketing in turizem. Financirajo jo dežela Tirolske in njihovi člani. Imajo štiri glavne cilje, ki so: • znak kakovosti – Kakovost iz Tirolske, • izvirna garancija porekla, • povezovanje med kmeti in potrošniki ter • ozaveščanje potrošnikov. Predvsem dajejo poudarek dvigu ozaveščenosti potro- šnika in posledično povečevanju povpraševanja po lokalnih proizvodih ter doseganju višje cene za lokalne proizvode. Znamka, ki jo uporabljajo za proizvode, zagotavlja, da so proizvodi pridelani na Tirolskem. V okviru znamke so lah- ko tudi bio proizvodi. Območje, ki ga pokriva organizacija, se razteza na 4000 km2. Poleg medu znamka zajema tudi mleko in mlečne proizvode, meso in mesne izdelke, sadje in proizvode iz sadja. Slika 2: Notranjost čebelnjaka z nakladnimi panji Slika 1: Na novo skonstruiran panj z dodanim delom za omejevanje matice (levo rekonstrukcija panja, desno star sistem znotraj naklade) Fo to : M itj a Z up an čič Fo to : M itj a Z up an čič 5/2018 letnik CXX 155 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pomembna naloga te organizacije je tudi povečanje po- nudbe lokalnih proizvodov v hotelih na območju, kar pred- stavlja odlično tržno možnost, saj na območju Tirolske bele- žijo 45 mio. nočitev letno. Njihova naloga je tudi svetovanje kmetom pri prodaji, izgradnji in opremi prostorov za trže- nje, z namenom čim boljše prodaje. Želijo, da so proizvodi pakirani v čim več oblik, saj so s tem dostopnejši potrošniku. Prodajo medu pod to blagovno znamko izvaja Spar, razvoj trženja in prodaje pa je prevzela čebelarska organizacija. Pro- daja temelji na gozdnem in kremnem medu. Mali čebelarji tako prodajo svoj med po grosistični ceni 9 EUR/kg. Med pa- kirajo v manjšo embalažo, ne prodajajo kilogramskih polnjenj, zato maloprodajna cena tega medu dosega 25 EUR/kg. Pridela- jo majhne količine, zato je večina medu v obliki darilne emba- laže. Pogoj za prodajo medu v okviru te znamke je, da so čebele celo leto na območju Tirolske. Prepovedano je krmljenje med pašno sezono. Med ne sme biti segret nad 40 °C, kristali v medu ne smejo biti vidni. Barva in viskoznost morata biti značilni. Lahko ima največ 17 % vode, > 90 E/kg aktivnosti invertaze, < kot 5 % saharoze, in ker je v blagovno znamko vključen samo gozdni med, mora biti električna prevodnost vsaj 800 S/cm. Če kateri od parametrov ne ustreza, se med ne trži pod to bla- govno znamko. Analizo v delu (20 %) plača čebelar, v 80 % pa je plačana iz programa, ki ureja izvajanje ukrepov s področja čebelarstva. Podobno kot pri nas se čebelar lahko odloči tudi za senzorično ocenjevanje medov. Na ravni celotne Avstrije letno na ocenjevanjih medov ocenijo približno 1500 vzorcev. Odkup omenjenega medu izvaja tirolska zadruga čebelar- jev. Vsak med, ki ga želi čebelar prodati, gre najprej v analizo, če ne odgovarja standardom, ga zavrnejo ali pa ga prodajo po drugih tržnih poteh. Za promocijo in trženje uporabljajo vse sodobne medije (Facebook, spletna stran …), izdajajo pa tudi svoj katalog. Vsi proizvodi imajo enotno celostno podobo. Imajo usposobljene kmete, ki promovirajo svoje proizvode v različnih trgovskih središčih na Tirolskem. Po predstavitvi organizacije za trženje in promocijo pa nam je bila predstavljena tudi šola, v kateri smo bili, ter po- drobneje razložena čebelarska dejavnost na njej. Ob koncu pa smo si ogledali tudi prostore, ki so namenjeni čebelarski de- javnosti na šoli (točilnica, skladišče, laboratorij …). Šola obsta- ja od leta 1920. Kmetije na območju so razdrobljene, zato so poleg kmetijske dejavnosti razvile tudi čebelarsko dejavnost. Na šoli gospodarijo z 250 čebeljimi družinami (Slika 3). Izo- bražujejo tako čebelarje kot tudi tiste, ki bi želeli to postati. Na Tirolskem gospodarijo s 40.000 čebeljimi družinami. Povpre- čen donos je 10–15 kg na čebeljo družino. Pridelujejo gozdni, mešani in cvetlični med. Povprečna cena medu pri čebelarju je 13 EUR/kg. V šoli izvajajo različne tečaje (trženje pridelkov, vzreja matic, pridelava propolisa, delo pri čebelah, zatiranje varoj in trženje kozmetike), predavajo pa tudi v društvih. Te- čaj za začetnike traja en teden. Sprejemajo in vodijo tudi večje skupine gostov, ki želijo spoznati čebelarsko dejavnost, poleg tega pa dnevno svetujejo čebelarjem s področja tehnologije. V šoli imajo tudi majhen laboratorij, ki je pooblaščen za analizo medu, ki je pogoj za trženje medu v okviru njihove blagovne znamke, ter dobro opremljeno točilnico in skladišče. Iz programa ukrepov, ki ureja izvajanje ukrepov s po- dročja čebelarstva, se v Avstriji poleg analiz medu financira tehnična pomoč čebelarjem. Čebelar začetnik, ki je opravil 32-urni tečaj in je kupil tri družine s panji ter knjigo, je dele- žen pomoči v znesku 260 EUR, drugim čebelarjem pa se so- financira nakup čebelarske opreme, do največ 40 %, pri če- mer prejme čebelar po 20 EUR na čebeljo družino. Čebelar, ki se prijavi na ukrep, mora imeti opravljeno usposabljanje s področja higiene ter opravljeno analizo medu. Slika 3: Učni čebelnjaki kmetijske šole v Imstu V torek, 27. februarja 2018, je v državnem svetu, v orga- nizaciji in v sodelovanju z državnim svetom, MKGP, KGZS in Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, potekal po- svet o razvoju ekološkega kmetovanja »Ekološko kmetova- nje za bolj zdravo življenje«. Na posvetu se je zbralo veliko uglednih predavateljev, ekoloških kmetovalcev in kritičnih razpravljavcev. Ekološkemu kmetovanju je preko Programa razvoja po- deželja 2014–2020 v tem obdobju namenjeno približno 65,3 milijonov EUR. V Sloveniji se vsako leto beleži porast eko- loškega kmetovanja, v letu 2017 je bilo v ekološko kontrolo vključenih že 3635 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 5,2 % vseh kmetij. Za ukrep ekološko kmetovanje je v PRP-ju po letu 2020 zastavljen cilj 55.000 ha in 5000 kmetijskih gospodarstev, kar pa je še vedno premalo, da bi se pokrilo vse povpraševanje po ekoloških proizvodih, saj slovenski potrošniki vedno več povprašujejo po svežih vrtninah, sve- žem sadju in predelanih nemesnih proizvodih. Posvet »Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje« Fo to : M itj a Z up an čič 5/2018 letnik CXX156 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Število ekoloških kmetij se sicer povečuje, ključno pa je tudi stalno izobraževanje kmetov o novih tehnologijah. Med ovirami za razvoj ekološkega kmetijstva so na posvetu izpostavili razdrobljenost ponudbe, dolge transportne poti, neracionalno poslovanje ter nepovezanost in neorganizira- nost vseh udeleženih akterjev. Zato je bilo na posvetu še po- sebej poudarjeno, da je na področju ekološkega kmetovanja nujno potrebno povezovanje, ki lahko zagotavlja ustrezno ponudbo na trgu tako potrošniku, ki vedno bolj posega po lokalnih proizvodih, kakor tudi javnim zavodom. Ti imajo od novembra lani preko GZS – Zbornice kmetijskih in živil- skih podjetij dodeljen brezplačen dostop do spletne aplika- cije Katalog živil za javno naročanje. Do sedaj je že 62 javnih zavodov izpeljalo javno naročilo preko te aplikacije. Vzporedno z razvojem ekološkega kmetijstva v Sloveni- ji beležimo tudi razvoj ekološkega čebelarstva, saj je poleg vseh drugih področij tudi to področje podrobno oprede- ljeno v evropskih predpisih in deloma tudi v nacionalnih. Podatki o številu ekoloških čebelarjev, na katerih običajno gradimo analizo stanja, govorijo v prid rasti in povečeva- nja tovrstnih čebelarstev. Če smo pred letom 2012 govorili o približno 40 čebelarstvih, ki so bila vključena v ekološko čebelarstvo, lahko rečemo, da se je po tem letu število ekolo- ških čebelarstev začelo postopoma povečevati. Tako smo v letu 2016 dosegli 61 čebelarstev, po podatkih pa naj bi v letu 2017 dosegli številko 65. Tudi število čebeljih družin je zelo različno pri čebelarjih. Tako smo imeli v ekološko čebelar- stvo v letu 2016 vključene takšne čebelarje, ki so gospodarili s 50 in več čebeljimi družinami, kot tudi manjše čebelarje. Odločitev za ekološko čebelarstvo je običajno posledica vse bolj ozaveščenih potrošnikov ali lastnega prepričanja čebelarja posameznika. Vsekakor bo za nadaljnji razvoj po- membna tudi tesnejša povezava vseh, ki pridelujejo čebelje pridelke, v okviru tega sistema, ki je ne nazadnje priznan tudi kot shema kakovosti in daje možnosti za dodatno označevanje čebeljih pridelkov. Povezovanje na ravni pra- kse na začetku lahko pomeni lažje naročanje določenega repromateriala (ekološki sladkor), ki bo vplival na ekono- miko pridelave, končno pa tudi možnosti skupne ponudbe in predstavitve ekološkega čebelarstva na trgu. Udeleženci posveta o ekološkem kmetovanju so v svojih razpravah opozorili tudi na pomanjkljivo poznavanje po- trošnikov živil ekološke pridelave. . Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Za med in cvetni prah je, na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. 12. 2009 o farmakološko aktiv- nih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora in Uredbe Komisije (ES) 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, predpisana naj- višja mejna vrednost (MRL) ostankov po uporabi zdravila v veterinarski medicini, ki jo Evropska skupnost sprejme V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukre- pov na področju čebelarstva v Republiki Slo- veniji v letih 2017−2019 in Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru tretjega sklopa v letu 2017 izvajale analize čebeljih pridelkov (cvetni prah, propolis in vosek) na prisotnost ostankov akaricidov ku- mafosa, timola ter razpadnih produktov ami- traza. Rezultate teh analiz objavljamo v nada- ljevanju. Rezultate analiz ostankov akaricidov v medu pa smo objavili v SČ 2/2018 na str. 43. Ostanki akaricidov v čebeljih pridelkih Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si kot zakonsko dovoljeno ali priznano kot sprejemljivo v ali na živilu. Za propolis in vosek najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti za zdaj še ni predpisanih. Vzorce za analizo smo zbirali naključno glede na prosto- voljno odločitev čebelarjev. Zbranih je bilo 20 vzorcev voska, pet vzorcev propolisa in pet vzorcev cvetnega prahu osmu- kanca iz različnih statističnih regij Slovenije. Kemijske analize so bile opravljene na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo. Določala se je vsebnost kumafosa, amitraza in njegovih razpa- dnih produktov ter timola v navedenih čebeljih pridelkih. Rezultati analiz voska 10 % vzorcev voska ostankov kumafosa ni vsebovalo. 40 % vzorcev voska je vsebovalo ostanke kumafosa pod 1 mg/kg, 50 % vzorcev voska pa več od 1 mg/kg, kar je po podatkih iz lite- rature mejna vrednost, ko začne kumafos prehajati v čebelje pridelke. Najvišja vsebnost kumafosa v vzorcu voska je bila 13,30 mg/kg. V letu 2014 je imelo več kot 1 mg/kg kumafo- sa 47 % vzorcev. Tudi izmerjena najvišja vrednost ostankov kumafosa v vosku je bila v letu 2014 nižja (8,76 mg/kg) (Koz- mus in sod., 2014) v primerjavi z letom 2017. 60 % analiziranih vzorcev voska amitraza ni vsebovalo. V osmih vzorcih voska pa so bili zaznani njegovi razpadni produkti, in sicer dime- tilfenilformamid (DMF). Najvišja vrednost amitraza v vzor- cu voska je bila 0,37 mg/kg. V letu 2014 73 % vzorcev voska ni 5/2018 letnik CXX 157 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vsebovalo amitraza (Kozmus in sod., 2014). Timola v vosku nismo našli. Rezultati analiz propolisa 40 % vzorcev propolisa ostankov kumafosa ni vsebovalo (< 0,01 mg/kg). Najvišja zaznana vrednost ostankov kumafo- sa v propolisu je bila 0,34 mg/kg. Izmerjene vrednosti so bile v primerjavi z letom 2014 veliko nižje, saj je bila v letu 2014 zaznana najvišja vsebnost ostankov kumafosa v vzorcu pro- polisa 9,1 mg/kg (Kozmus in sod., 2014). Trije vzorci propo- lisa niso vsebovali ostankov razpadnih produktov amitraza (< 0,05 mg/kg). V enem vzorcu se je zaznal dimetilfenilmetil- formamidin (DPMF) v koncentraciji 0,73 mg/kg ter v enem vzorcu DMF (0,21 mg/kg) in DPMF (2,28 mg/kg), ta vzorec je posledično vseboval tudi najvišjo koncentracijo amitraza, ki je znašala 4,54 mg/kg. Timola v propolisu nismo našli. Rezultati analiz cvetnega prahu V analiziranih vzorcih cvetnega prahu ostankov kumafosa in razpadnih produktov amitraza nismo zaznali (< 0,05 mg/ kg) oz. so bili pod mejo določljivosti aparature. Tudi timola v cvetnem prahu nismo našli (< 0,02 mg/kg). Kaj nam povedo rezultati Vosek je čebelji pridelek, ki je poleg propolisa najbolj obre- menjen z ostanki kumafosa, ki je učinkovina za zatiranje va- roj. Najvišja dovoljena meja ostankov kumafosa in amitraza v satju (vosku) ni predpisana. Pri vsebnosti več kot 1 mg/kg v vosku pa začne prehajati tudi na druge čebelje pridelke in s tem predstavlja grožnjo varnosti teh pridelkov. Za zatiranje varoj se morajo uporabljati dovoljena oz. registrirana sred- stva. Predvsem je pomembno, da uporabimo takšna, ki v vosku in čebeljih pridelkih ne puščajo ostankov (uporaba so- naravnih sredstev). Priporoča se čim večja menjava satja in uporaba satnic, v katerih je preverjeno, da ostankov kumafo- sa ni (ekološke satnice, satnice s certifikatom, čiščenje voska). Tudi v propolisu se ostanki kumafosa in amitraza pojavljajo v večjih (miligramskih) koncentracijah. Propolis je treba pri- dobivati v skladu z dobro čebelarsko prakso, kar pomeni, da uporabljamo namenske pripomočke (mrežice) ter da za zati- ranje varoj uporabljamo le sonaravna sredstva. Cvetni prah je čebelji pridelek, ki je najmanj izpostavljen vplivom čebelar- jenja in morebitnemu onesnaženju, ki izvira iz čebelarstva. Kljub temu se je v preteklosti že izkazalo, da je lahko tudi cve- tni prah osmukanec obremenjen z ostanki sintetičnih akari- cidov, ki se uporabljalo za zatiranje varoj (učinkovini kuma- fos in amitraz) (Kozmus in sod., 2014; Kandolf in sod. 2016). Odstotek analiziranih vzorcev voska glede na vsebnost kumafosa (N = 20) Odstotek analiziranih vzorcev propolisa glede na vsebnost kumafosa (N = 5) Odstotek analiziranih vzorcev voska glede na vsebnost amitraza (N = 20) Odstotek analiziranih vzorcev propolisa glede na vsebnost amitraza (N = 5) Viri: Bogdanov, S. (2006): Contaminants of bee products. Apidologie 37, str. 1–18. Kozmus, P., Auguštin, V., Samec, T., Lilek, N., Kandolf Borovšak, A., Še- šerko, M. (2014): Poročilo o izvajanju Programa kontrole medu in čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza Slovenija. Kandolf Borovšak, A., Lilek, L., Samec, T., Noč, B., Kozmus, P. (2016): Končno poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin, v skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016. Čebelarska zveza Slovenije. Lilek, N., Bedek, M., Glinšek, A. (2017): Poročilo o izvedbi Programa podpo- re laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov – sklop 3. Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoje. Čebelarska zveza Slovenije in ERICo d.o.o. Velenje. 5/2018 letnik CXX158 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Propolis Propolis je lepljiva, smolnata snov, grenkega okusa in močnega, prijetnega vonja po rastlinskih popkih, medu, vosku. Glavna naloga propolisa v panju sta ohranjanje ste- rilnega okolja in preprečevanje nastanka bolezni v čebelji družini. Je gradbeni in dezinfekcijski material v panju, saj je naravni antibiotik s širokim spektrom delovanja. Deluje protimikrobno, protivnetno, proti tumorjem, razjedam in drugim povzročiteljem bolezni, je dober antioksidant. Izdelki iz propolisa se prodajajo kot prehransko dopolni- lo, uporabni so v medicini in kozmetiki. V različnih državah imajo različen status. Številni si prizadevajo za standardiza- cijo osnovnih količin nekaterih sestavin v propolisu, kar pa je zelo težavno, saj so med propolisi ogromne razlike, kljub vsemu pa vsi kažejo podobno mikrobiološko dejavnost, ki je lahko posledica sinergističnega delovanja sestavin propolisa. Sestava propolisa Sestava propolisa je raznolika, odvisna je od rastlin, na ka- terih so čebele nabirale surovine zanj, od podnebnih razmer v času nabiranja pa tudi od načina pridobivanja in vrste če- bel, ki imajo močno preferenco do posameznega tipa rastlin. V grobem propolis sestavljajo smole (fenolne spojine) in ra- stlinski balzami (50 %), vosek (30 %), eterična olja in aromat- ske sestavine (10 %), cvetni prah (5 %) ter druge sestavine, kot so aminokisline, vitamini, minerali in netopne snovi. V drugem delu objavljamo povzetek poročila o raziskavi karakterizacije propolisa. Karakterizacija čebeljih pridelkov, 2. del mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Doslej so v propolisu identificirali več sto različnih sesta- vin. Glavne so fenolne spojine: flavonoidi (flavoni, flavonoli in flavanoni) ter fenolne kisline in njihovi estri, ki so od- govorni za antivirusno in protivnetno delovanje propolisa. Najznačilnejše fenolne spojine propolisa so: pinocembrin, pinobanksin, fenil ester kavne kisline (CAPE), artepilin C, cimetova, kumarna, kavna, ferulna in izoferulna kislina ter krizin, galangin, kamferol in kvercetin. Vrste propolisa Material, iz katerega čebele proizvajajo propolis, je iz- loček rastlin pa tudi snovi, ki se izločajo na ranah rastlin: lipofilne snovi na listih in popkih, smole, sluzi … Sestava iz- vorne snovi določa kemijsko sestavo propolisa, saj je čebele ne spreminjajo. Čebele smolo prežvečijo, dodajo encime slinske žleze, zmešajo z voskom in uporabijo v panju. Pro- polis tako sestavljajo snovi z rastlin, izločki čebel in snovi, ki se dodajo v propolis med njegovo uporabo. Propolis se deli v več vrst. Za Evropo, Severno Ameriko in netropske predele Azije je značilen tip topola, ki je v glav- nem sestavljen iz aktivnih snovi, kot so flavoni, flavanoni ter cimetna kislina in njeni estri. V Rusiji prevladuje tip bre- ze, za Brazilijo je značilen zeleni propolis, poznamo pa še rde- či propolis (Kuba, Venezuela), pacifiški propolis s pacifiškega območja ter kanarski propolis s Kanarskih otokov, za katere so značilne druge snovi. Rezultati raziskave V raziskavo smo vključili 16 vzorcev propolisa slovenskega porekla pridelanega v letu 2016 iz šestih statističnih regij Slo- venije (osrednjeslovenska, jugovzhodna, pomurska, savinj- ska, podravska, primorska). Vzorce smo najprej senzorično ocenili in določili vsebnost flavonoidov in fenolnih spojin. Barva propolisa je bila od svetlo rjave, svetleče do temne rjave. Bili so v obliki finega praha, drobnih do srednje veli- kih zrnc, posamezni so bili sprijeti v večja zrnca. Nekateri vzorci so bili suhi, drugi vlečljivi. Večina vzorcev je bila sre- dnje aromatična, pet vzorcev manj aromatičnih, štirje pa Analizirani vzorci propolisa Rezultati so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Čebelarjem se zahvaljujemo za darovanje propolisa. Celotno poročilo je objavljeno na: www.czs.si/Upload/files/Letno_poroci- lo_karakterizacije_cebeljihpridelkov_2017.pdf. 5/2018 letnik CXX 159 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE bolj aromatični. Vsi najbolj aromatično vzorci so prihajali iz osrednjeslovenske regije, vsi najmanj aromatični pa iz pomurske regije. Med barvo in aromatičnostjo nismo ugo- tovili povezav. Vsota analiziranih fenolnih spojin v vzorcih je bila v ob- močju od 1,64 do 12,45 %, v povprečju 4,53 %. Največ fenolnih spojin je vseboval vzorec številka 21 iz osrednje Slovenije, ki je bil tudi po senzoričnih lastnostih med najbolj aromatič- nimi, najmanj pa vzorec številka ena, prav tako iz osrednje Slovenije. Tudi sicer so imeli največjo vsebnost fenolnih spojin vzorci iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije. Vsi vzorci propolisa so vsebovali p-kumarno kislino v razponu od 0,58 do 2,38 %, v povprečju 1,5 %, in ferulno ki- slino v razponu od 0,25 do 3,1 %, v povprečju 1,23 %. Viri: Bankova, V., Popova, M., Bogdanov, S., Sabatini, A. G. (2002): Chemical composition of European propolis: expected and unexpected re- sults. Zeitschrift für Naturforschung C, 57, 5–6: 530–533. Bankova, V. (2005): Chemical diversity of propolis and the problem of standardization. Journal of Ethnopharmacology, 100: str. 114–117. Bankova, V. (2009): Chemical diversity of propolis makes it a valuable source of new biologically active compounds. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, 1, 2: str. 23–28. Burdock, G. A. (1998): Review of the biological properties and toxicity of bee propolis (propolis). Food and Chemical Toxicology, 39: str. 347–363. Coneac, G., Gafiţanu, E., Hădăruga, D. I., Hădăruga, N. G., Pînzaru, I. A., Bandur, G., Urşica, L., Păunescu, V., Gruia, A. (2008): Flavonoid contents of propolis from west side of Romania and correlation with antioxidant activity. Chemical Bulletin »POLITEHNICA« University, 53, 67: str. 56–60. Huang, S., Zhang, C. P., Wai, K., Li, G. Q., Hu, F. H. (2014): Recent advances in the chemical composition of propolis, Molecules, 19: 19610–19632. Marcucci, M. C. (1995): Propolis: chemical composition, biologial pro- perties and therapeutic activity. Apidologie, 26: str. 83–99. Medić-Šarić, M., Bojić, M., Rastija, V., Cvek, J. (2013): Polyphenolic profi- ling of Croatian propolis and wine. Food Technology and Biotechnology, 512: str. 159–170. Sforcin, J. M. (2007): Propolis and the immune system: a review. Journal of Ethnopharmacology, 13, 1: str. 1–14. Nemčija V nemških čebelarskih medijih se je ob za- četku čebelarske sezone pojavil poziv, s kate- rim želijo ozaveščeni in odgovorni nemški če- belarji opozoriti na potencial domačih, na lokalne okoljske razmere prilagojenih čebel ter jih posredno in neposredno zaščititi pred neželenim manjšanjem genetskega bazena zaradi vnosa tujih medonosnih čebeljih ras in linij ter pre- tečo nevarnostjo širitve bolezni, v zadnjem času predvsem malega panjskega hrošča (MPH) iz južne Italije. Vnovični spletni in tudi siceršnji oglasi, kot ga vidite na priloženi sliki, ponujajo in zagotavljajo z zdravstvenimi spričevali »Traces« izrecno zagotovljen nakup bojda MPH-prostih in »zdravih« matic, čebeljih družin in umetnih rojev iz Italije. Čebele kupec lahko prevzame na avtocestnih postajališčih ob poti med Innsbruckom in Hamburgom ter Münchnom in Potsdamom ali poenostavljeno na poti iz Italije do severa Nemčije. Tveganje ob takšnem nakupu je vsakemu odgovornemu čebelarju povsem jasno. Naravna prepreka, kot so Alpe, otežuje naravno širjenje MPH-ja; neodgovorni nakupi če- bel iz potencialno latentno okuženih območij z MPH-jem, ki mu Italijani očitno niso kos in čigar zajezitve ni na vi- diku, ogrožajo vso evropsko populacijo medonosne čebele. Na podoben način in predvsem s pomočjo človeka so se po Evropi pred 40 leti razširile varoje. Severnonemški čebelar- ji pozivajo organizirane in neorganizirane čebelarje vseh čebelarskih organizacij, da zimske izgube nadomestijo z nakupom čebel pri bližnjih čebelarjih in se tako postavijo po robu uvozom čebel iz države, kjer je MPH prisoten za- dnjih nekaj let in ga tako pristojnim službam kot čebelar- jem samim ni uspelo izkoreniniti. Na kocki je zdravje čebel v Evropi in posredno evropsko čebelarstvo. Dokler ni vržena in MPH še ni razširjen po vsej Evropi, se lahko, tako verjamemo, izognemo začaranemu kro- gu, v katerega pa nas, kljub vsem našim zavestnim ukrepom, lahko potegnejo nevestni čebelarji z neodgovornimi in nepre- mišljenimi nakupi čebel s potencialno okuženih območij. Novice iz sveta Prevedel in priredil Vladimir Fajdiga Vir: Predsedniki deželnih čebelarskih zvez Brandenburg, Mecklenburg in Vorpommern ter Schleswig-Holstein (2018). Aufruf an alle Imkerinnen und Imker und solche, die es werden wollen. Oglas za čebele iz južne Italije, domnevno očiščene malega panjskega hrošča. V Slovenijo je, zaradi zaščite kranjske čebele, na srečo prepovedan uvoz čebel. Fo to : Im ke re ia rti ke lh an de l » Zu m H on ig di eb « 5/2018 letnik CXX160 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vitke čebele ali brazdarke (družina Halictidae) so zelo zanimiva skupina čebel za študij razvoja družbenega ži- vljenja, saj so med njimi samotarsko in družbeno živeče vrste z različnimi oblikami skupnosti. Gnezdijo v tleh, po- gosto na makadamskih poteh, kjer lahko opazimo kupčke izkopane zemlje z okroglo odprtino v rov. Grintovčanke so s 14–15 mm velikosti med največjimi brazdarkami. Čeprav imajo ime po grintavcu (Scabiosa), niso izbirč- ne glede hranilnih rastlin tako kot tudi druge dolgo dejavne družbene vrste. Medtem ko pri večini družbenih vrst zasnuje novo gnezdo ena sama matica, tako kot pri čmrljih, je spo- mladi v vsakem gnezdu grintovčank po več samic. To so sestre, ki so prezimile v gnezdu, v katerem so se prejšnje leto izlegle. Sprva med njimi ni razlik, sčasoma pa ena izmed njih, po navadi največja, prevzame vlogo ma- tice. Ostaja v gnezdu, ga varuje pred vsiljivci in odlaga jajčeca na zaloge hrane v celicah, ki jih pripravijo njene sestre. Ko se izleže- jo njene hčerke, ki postanejo delavke, svojih sester ne spusti več v gnezdo. Takrat lahko vidimo veliko grintovčank, ki iščejo nova pre- bivališča. Letajo od gnezda do gnezda, a ve- činoma jih nikjer ne spustijo zraven. Ker pa je v vsakem novem gnezdu po več prebivalk, lahko sklepamo, da tista, ki skoplje rov, do- voli vanj tudi nekaj drugim iskalkam. Poleti se v gnezdih razvije nov zarod samcev in sa- Grintovčanka (Halictus scabiosae) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com mic, po parjenju pa prezimijo le samice. Grintovčanke so v Sloveniji razširjene le v toplejših krajih, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji. Ko sem jih na začetku devetdesetih let preučeval na Krasu, sem lahko opazoval večje naselbi- ne z velikim številom gnezd. V zadnjih letih pa so postale veliko redkejše, saj lahko vidimo le posamezne primerke. Med vzroki za njihov številčni upad so gotovo ekstremne vremenske razmere, od pozeb spomladi do suš poleti, ki prizadenejo vso sezono dejavne vrste. Delavka se s pelodom vrača v gnezdo. Samica na velikonočnici v Ponikvi Fo to : A nd re j G og al a Fo to : A nd re j G og al a Dopolnitev k članku »Peter Pavel Glavar et al.: Čebe- larska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja« Objavljamo dopolnitev članka Antona Tomca z na- slovom »Peter Pavel Glavar et al.: Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja«, objavljenega v SČ 4/2018 na str. 123. Avtorji in uredniki tega izjemnega dela, za nastanek kate- rega je bilo potrebnih več let dela ter predvsem veliko truda in strokovnega znanja, so: urednika: Andrej Šalehar, Janez Gre- gori; uredniški odbor: Andrej Šalehar, Janez Gregori, France Baraga, Simon Atelšek, Anton Koželj; avtorji: Peter Pavel Glavar, Andrej Šalehar, Janez Gregori, France Baraga, Simon Atelšek, Stane Mihelič, Mihael Jožef Toman; prevajalca ro- kopisov: France Baraga, Stane Mihelič; strokovni pregledo- valec prevodov rokopisov: Janez Gregori; fotografa: Andrej Šalehar, Janez Gregori. Uredništvo 5/2018 letnik CXX 161 Kaj je rojilno razpoloženje Rojilno razpoloženje nastane, ko je v plodišču 2/3 pokrite zalege in so celice med satovjem nabite z mladimi čebelami. Matice se zaradi gostote mladih čebel ne morejo premikati po satju. Matice preko stopalnih in zadkovih žlez oddajajo fero- mone, in ker dnevno ne morejo obiskati vsega satja, se čebe- le zaradi neprisotnosti feromonov počutijo brezmatične. Ta razlaga postane še prepričljivejša, ko se vprašamo, kje v plodi- šču najdemo največ rojevih matičnikov. Odgovor je preprost: ob letvah satnikov, najpogosteje na spodnjem delu sata. Če to ne zadošča, se vprašajmo še, zakaj ob prestavljanju nepokrite zalege v medišče čebele iz celic potegnejo matičnike. Če pri tem ne bi imeli vloge feromoni matice, čebele ne bi potegnile matičnikov, saj bi čutile matico v plodišču, pa ni tako. Marsi- kateremu nepoznavalcu biologije razvoja čebel je iz medišča že izrojila čebelja družina, pa zato niti ne ve. Čebelarji pogo- sto prakticiramo, da imamo žrela odprta tudi v medišču. In glej, pogosto se nam v medišču pojavi oprašena matica. Pri- sotnost dveh matic v eni čebelji družini ugotovimo predvsem ob točenju medu. Obe matici tudi zalegata. Vendar se slej ko prej zgodi, da čebelja družina naredi red in eno matico od- strani. Če pravočasno ugotovimo prisotnost matice v medi- šču, jo odstranimo z dvema satoma zalege in z enim satom medu ter jo preselimo v pet- do sedemsatni prašilček. Če po zapiskih ugotovimo, da bo treba matico v plodišču zamenjati, je to sedaj pravi čas, da jo odstranimo. Torej je najboljši na- čin preprečevanja rojlnega razpoloženja sproščanje prostora v plodišču ter dodajanje neizgrajenega satovja in prevešanje odkrite zalege. Z odkrito zalego preusmerimo v medišče tudi mlade čebele ter s tem razbremenimo njihovo plodišče. Če smo dodali dva neizgrajena sata že ob cvetenju divje češnje, je zdaj čas, da dodamo še dva nova neizgrajena sata. V našem čebelarstvu jih ponovno vstavimo ob zalego. Če je družina zelo močna, tudi prekršimo nekatera pravila biolo- gije čebelje družine in ju vstavimo kar v sredino plodišča, in sicer drug ob drugega. To je v našem čebelarstvu prej izje- ma kot pravilo, ampak se tudi zgodi ob verjetnosti rojilnega razpoloženja. Tega na tak način prestavimo na kasnejši čas. Narejenci Ena čebelja družina mora dati na leto od ene do dve če- belji družini. Mesec maj je zaradi močnega razvoja čebelje družine najprimernejši za izdelavo rezervnih družin. V na- šem čebelarstvu je ustaljena praksa, da v tem obdobju dela- mo rezerve v sedemsatnih prašilčkih, in sicer na dveh satih zalege s čebelami in enem satu medu s cvetnim prahom. Dodamo štiri neizgrajene sate in sladkorno pogačo. Ugota- vljamo, da je izdelava narejencev v mesecu maju v petsatnih prašilčkih nesmiselna, ker je panj preprosto premajhen. V mesecu avgustu je petsatni prašilček nabit s čebelami, in če imamo stojišče za narejence na območjih s kostanjevimi pa- šami, čebele naberejo precej kostanjevega peloda in zabloki- rajo plodišče, posledično pa matica ostane brez prostora za zaleganje. Iz izkušenj vemo, da so čebelje družine vzrejene maja v petsatnih prašilčkih spomladi slabe. Predvsem zara- di tega, ker družina v avgustu razvije premalo zimskih če- bel. Za nižinska območja Slovenije mislim, da je za izdelavo narejencev v mesecu maju in juniju najprimernejši sedem- satni prašilček, v juliju pa petsatni prašilček. Po sedmih dneh družinico pregledamo in uničimo vse matičnike. Iz lastnih izkušenj vemo, da ni smiselno pušča- ti enega matičnika za razvoj lastne matice, ker ne vemo, iz koliko ur starih ličink so čebele vzredile matičnike. Najpo- gosteje gre za zasilne matičnike, povlečenih iz delavske za- lege, iz teh pa ne moremo pričakovati kakovostnih matic. Na enajsti dan ponovno pregledamo čebeljo družinico in dodamo zrel matičnik (iz lastne namenske vzreje ali kupljenega). Zrel matičnik je star 10 dni, in če postavimo matičnik proti svetlo- bi, ugotovimo, da je matica v matičniku postavljena na glavo in veselo premika za- dek. Do prvega zale- ganja mlade matice preteče vsaj deset dni od izvalitve in v tem času se v celoti izvali vsa stara zalega. Vse varoje so prisotne na čebelah in v tem času 100-% opravimo z nji- mi. Ker začne mlada matica zalegati pribl. deseti do enajsti dan V mesecu maju imamo čebelarji precej dela s čebelami. Predvsem moramo preprečiti rojilna razpoloženja in poskrbeti, da s čebelami čim bolje izkoristimo čebelje paše in da pravočasno iztočimo med ter se pripravimo na nove paše. Čebelarjeva opravila v maju dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Dodajanje zrelega matičnika Fo to : Č eb el ar st vo K ap un DELO ČEBELARJA 5/2018 letnik CXX162 DELO ČEBELARJA po izvalitvi, preverimo prisotnost matice. Nikoli ne izvle- čemo celega sata, ampak samo toliko, da ugotovimo priso- tnost jajčec. Če jih opazimo, nikoli ne iščemo matice, ampak takoj zapremo panj. Če se matica ni vrnila iz prahe, moramo takoj ukrepati in dodati oprašeno matico. Po petindvajsetih dneh brezmatičnosti namreč čebele razvijejo trotovke. Pregled čebelje družine na kakovost mati- ce in čistilno sposobnost V tem obdobju je čas za zamenjavo čebeljih matic. Na za- četku maja imamo v čebelarstvih različno razvite čebelje dru- žine. Različnost je posledica neupoštevanja tehnologije vzreje čebeljih družin, starosti matice ali pa nosemavosti, ki se nam je čez zimo prikradla v čebelje družine. Iz izkušenj vemo, da če je čebelja družina slaba in ima sicer malo lepo strnjene zalege, to še ne pomeni, da je čebelja matica slaba in bi jo bilo treba zamenjati. Družina se ni razvila zato, ker je šla v zimo s pre- malo zimskimi čebelami, ki pa niso mogle razviti čebelje dru- žine. Kot vemo iz biologije, imajo zimske čebele dve vlogi, in sicer preživeti družino z matico čez zimo in ob podaljševanju dneva, to je v mesecu februarju, zagnati razvoj čebelje druži- ne s poletnimi čebelami. Te v celoti zamenjajo zimske čebele v sredini aprila. Če nam ni uspelo vzrediti v poznopoletnem obdobju dovolj zimskih čebel, bo čebelja družina spomladi v razvoju napredovala počasi. Takim čebeljim družinam poma- gamo tako, da jim dodamo po en sat pokrite zalege tik pred izleganjem. To naredimo sredi dneva, ko so starejše, pašne čebele na paši, saj so mlajše, panjske čebele manj agresivne. Če ugotovimo, da ima čebelja družina težave s čistilnim nagonom, je za to kriva matica, ki v genih nima dovolj iz- raženih sposobnosti za čiščenje in lastnosti ne prenaša na potomke. V tem primeru je treba zamenjati matico. Če ugo- tovimo, da je matica stara in bi jo bilo treba zamenjati, jo zamenjamo po navodilih, ki sem jih predstavil v zborniku letošnje ApiSlovenije (2018). Glede nosemavosti čebeljih družin svetujem, da se posvetujete z območnim veterinar- jem, pristojnim za čebele. Izrezovanje trotovine V aprilski številki Slovenskega čebelarja sem med pomemb- nimi opravili zapisal tudi vstavljanje gradilnih satnikov ob začetku cvetenja divje češnje. V tem obdobju bodo zaradi močnega razvoja čebelje družine masovno gradile trotovino, v katero čebelje matice zaležejo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo troti. Ni treba posebej poudarjati, da moramo gradilni satnik vstaviti kot drugega od leve ali desne stra- ni, nikakor pa ne prvega, ker ga čebelje družine napolnijo z medom. Ko je zalega pokrita, trotovino izrežemo. Z izrezom odstranimo tudi varoje. Razvoju varoj namreč izredno prijajo nižje temperature zraka ob straneh plodišča in daljši razvojni ciklus trotov. Z izrezovanjem trotovine lahko pridemo tudi do kakovostnega voska, seveda ob predpostavki, da prej nismo uporabljali kumafosa. Pridobivanje kakovostnega voska na ta način je v našem čebelar- stvu že ustaljena praksa. Oskrba rojev Ker nas včasih prese- neti rojenje čebelje dru- žine in tudi v našem če- belarstvu nismo izjema, je prav, da se ogrebanja rojev lotimo strokovno. Na suhih čebelah so pri- sotne varoje, zato v našem čebelarstvu, preden roj namestimo v panj, vedno poskrbimo, da ga očisti- mo varoj z oksalno kislino. To je najboljši čas za zatiranje varoj. Zelo učinkovita je tudi mravljinčna kislina, ki jo uporabimo v panju. Iz izkušenj vemo, da ima vsak roj zelo veliko gradilno vnemo, in če roji stara matica, ta takoj zaleže satje. Lahko se zgodi celo, da smo prepočasni za zatiranje varoj. Poskrbimo za zasaditev cvetličnih gred V maju moramo čebelarji poskrbeti tudi za čebeljo pašo. Pa ne mislim samo za pašo na samoniklih in sejanih vrstah na poljih, ampak moramo poskrbeti, da zasadimo ob čebel- njaku različne medovite vrste ali pa tudi cvetoča zelišča, ki so lahko dober vir medičine in cvetnega prahu za čebele. V mesecu maju čaka čebelarje veliko dela s samimi čebe- ljimi družinami in tudi prvimi točenji medu. Po več sušnih letih vam želim obilo medu. Cvetoča robinija – glavna paša v maju Fo to : Č eb el ar st vo K ap un Izrezovanje trotovine Fo to : Č eb el ar st vo K ap un 5/2018 letnik CXX 163 OBVESTILA ČZS Ukrep menjave čebeljih matic v letu 2018 ČZS letos nadaljuje ukrep menjave čebeljih matic. Matice bodo zamenja- ne pri čebelarjih, pri katerih bodo te- renski svetovalci ugotovili čezmerno število delavk z rumenimi obročki na zadkih. Če vas brezplačna zamenjava matic zanima in menite, da imate v svojem čebelarstvu čebele z rumeni- mi obročki na zadku, prosimo, da čim prej oz. najkasneje do 10. junija 2018 navežete stik s terenskim svetoval- cem na svojem območju in se z njim dogovorite za obisk oz. pregled čebe- ljih družin. Če boste v kateri čebelji družini prekomerno število čebel z ru- menimi obročki na zadkih, vam bo to terenski svetovalec potrdil, potem pa se boste z njim lahko dogovorili tudi za menjavo. Ob tem vas obveščamo, da so do brezplačnih matic upraviče- ni čebelarji, ki imajo urejene evidence KMG MID. Dr. Peter Kozmus, vodja PRO Ohranjanje kranjske čebele V naši deželi smo lahko ponosni na našo kranjsko čebelo, ki se je skozi stoletja prilagajala podnebnim spre- membam na našem območju. Čebe- larji moramo zato pri pregledih čebe- ljih družin vseskozi nameniti veliko pozornosti osnovni odbiri. V zvezi s tem lahko čebelarji prejmemo veliko pomoči tudi s strani terenskih sveto- valcev v čebelarstvu. Če imamo težave glede obarvanosti obročkov na zadku čebel, da ne znamo ločevati, lahko skupaj s terenskim sve- tovalcem pregledamo čebele in ugo- tovimo stanje v svojem čebelarstvu. Tudi letos bodo, v mesecu maju in na začetku meseca junija, v okviru ukre- pa menjave matic terenski svetovalci v čebelarstvu po terenu izvajali pre- glede čebeljih družin glede na rasno čistost. Če v posamezni čebelji družini ugotovijo več kot 2 % čebel z rumeni- mi obročki na zadkih čebel, vam bodo svetovali zamenjavo matice, ki jo bo- ste prejeli brezplačno. Podrobnejša navodila glede menjave matic prejme- te pri svojem terenskem svetovalcu ter v spodnjem obvestilu. Kot drugo imamo čebelarji tudi možnost izobraževati se v tej smeri z udeležbo na svetovalnih delavnicah, ki jih v spomladanskem času izvajajo terenski svetovalci. Delavnice imajo naslov Rejski program in osnovna od- bira. Urnik objavljamo v nadaljevanju te številke. Poleg vsega tega pa so se terenski svetovalci lani usposobili tudi za izva- janje analiz kubitalnega indeksa. Na podlagi ožiljenosti kril lahko merimo in izračunamo številne lastnosti, ena od teh je kubitalni indeks. Pridoblje- ni rezultati pregledanih vzorcev čebel vam bodo pokazali, ali vaše čebele v čebelnjaku izkazujejo značilnosti za kranjsko čebelo. Skupaj s terenskim svetovalcem lahko pripravita vzorec čebel za analizo. Vzorec mora vse- bovati od 25 do 30 čebel. Navodila za pripravo vzorca prejmete pri svojem terenskem svetovalcu. Čebelarji imamo tako kar nekaj mo- žnosti svetovanja, pregledov, analiz in delavnic, da v svojem čebelarstvu izbolj- šamo osnovno odbiro čebeljih družin ter s tem vsi skupaj pripomoremo k ohra- njanju svoje avtohtone kranjske čebele. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Čebele – dobre kot kruh V mesecu, ko praznujemo prvi svetovni dan čebel, objavljamo ta recept čebelam v čast. S svojim poslanstvom opraševanja so tako pomembne in veliko pripomorejo, da lahko ljudje prejemamo naš vsakdanji kruh – vsako tretjo žlico hrane. Čebele so res dobre kot kruh. Še posebej, če gre za kruh s suhimi figami, pistacijo in akacijevim medom. SESTAVINE 50 dag pšenične ali pirine moke (različice lahko pripravimo iz raznih vrst moke), 3 dl vode, 1 dag sladkorja, 2,1 dag kvasa, 0,5 dl olja, 5 dag akacijevega medu, 1 dag soli, 60 dag suhih fig, 5 dag pistacij, začimbe: sol, komarček PRIPRAVA Pripravimo kvasec – od sestavin vzamemo malo moke, sladkor, kvas in malo mlačne vode. Pustimo, da malo vzhaja. Kva- sec primešamo presejani moki, dodamo mlačno vodo, sol, med in olje. Pregnetemo in vzhajamo. Ponovno pregnetemo in dodamo na drobne kocke narezane suhe fige, grobo sesekljane pistacije ter komarček. Oblikujemo štruco ali hlebček, žemljice ... Vzhajamo. Spečemo. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Fo to : M ar ija A rh Iv an še k Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Prošnja za oprostitev cestnine ob prevozu čebel ČZS je na DARS naslovila prošnjo, da se vozila, ki prevažajo čebele, opro- sti plačevanja cestnine. ČZS meni, da čebele opravljajo velik »servis« narave in da bi bilo prav, da se čebelarjem za prevoz čebel cestnina oprosti. Boštjan Noč, predsednik ČZS 5/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 164 Vabilo na dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« ob setvi sončnic ČZS, JSSČ, v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja organizira dogodek projek- ta »Kar sejemo, to žanjemo« ob setvi sončnic, v sredo, 16. maja 2018. Dogo- dek bomo začeli ob 9. uri, ko bodo po- vabljeni gostje spregovorili o pomenu pridobivanja sončnic. Sončnica je na- mreč vsestransko uporabna rastlina, ki jo uporabljamo za različne namene. V letošnjem projektu bomo še prav posebej poudarili njihovo uporabno vrednost. Gostje razprave in dogodka »Kar sejemo, to žanjemo« bodo: • g. Marko Alauf, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, • ga. Lidija Lipič Berlec z Ministr- stva RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, • g. Gorazd Kocbek iz Oljarne Kocbek, • ga. Štefanija Kos Zidar, direkto- rica Šole za hortikulturo in vizu- alne umetnosti Celje in • g. Iztok Vidic, Aspega s. p. Po razpravi bomo povabili goste, da posejejo in posadijo sončnice na gredi v šolskem parku. Park, ki ga imenuje- mo tudi najlepša učilnica na prostem, se razteza na 3,5 ha in ga krasijo šolski čebelnjak ter več kot 500 različnih vrst rastlin. Greda sončnic se bo raztezala v neposredni bližini čebelnjaka. Na posestvu šole bodo posejali tudi večjo kmetijsko površino sončnic, z dvema različnima sortama: eno, ki bo pri- merna za nadaljnjo predelavo hladno stiskanega sončničnega olja, in drugo, ki jo bodo porabili za ptičjo krmo. Ob tem bomo podali pomembno sporoči- lo o pomenu pridobivanja sončnic in njihovi uporabni vrednosti. Tudi druge šole, ki sodelujejo v pro- jektu »Kar sejemo, to žanjemo«, bodo posejale sončnice za različne namene. Večina šol se je odločila, da bo sejala semena sončnic, ki so primerna za pri- delavo hladno stiskanega olja, za ptičjo krmo in uporabo v prehrambne name- ne, ena od šol pa bo pridelala sončnice za krmo živine. Prav vse šole pa bodo s pridelavo sončnic poskrbele za čebele in druge opraševalce. Za čebele je po- membna zlasti poznopoletna in jesen- ska paša, zato bodo nekatere šole sejale sončnice dvakrat, prvič maja in drugič julija, kot strniščno setev. Seveda pa bodo sončnice krasile slovensko krajino in s svojo lepoto vzbujale občudovanje. Kmetijske šole, ki bodo sejale sonč- nice, so: Biotehniški center Naklo, Grm, Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Biotehniška šola Rakičan, Šola za hortikulturo in vi- zualne umetnosti Celje, Šolski center Šentjur in Biotehniška šola Ptuj. Poleg sodelujočih šol projekt podpirajo še: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Semenarna Lju- bljana d. o. o, Pioneer Murska Sobota, Izobraževalni center Piramida Mari- bor in Biotehniška fakulteta. Vljudno vas vabim, da se udeležite dogodka ob setvi sončnic in spremlja- te naše dejavnosti, ki jih bomo izvajali v okviru projekta »Kar sejemo, to ža- njemo«. Napovedujemo še dva dogod- ka v jesenskem obdobju: prvi bo na- menjen predstavitvi pridelave hladno stiskanega sončničnega olja, drugi pa bo povezan s pripravo kulinaričnih dobrot iz sončnic. Pred prvim prazno- vanjem svetovnega dne čebel pa bo 16. maja 2018 Nedeljskemu dnevniku prilo- žena mapica s predstavitvijo pomena sajenja medovitih rastlin za čebele ter druge opraševalce in semensko vrečko s semeni sončnic. V poletnih mesecih bo izšla tudi knjižica o sončnicah, kjer bomo v so- delovanju s partnerji projekta pred- stavili pomen pridelave sončnic. V lanskem letu so strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije pripravile tehnološke nasvete za pridelavo sončnic, te najdete na spletni strani: www.czs.si. S projek- tom »Kar sejemo, to žanjemo« želimo povečati setev sončnic, spodbuditi sodelovanje med čebelarji in kmeti ter posredno spodbuditi pridelavo in uporabo v prehrani. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Anketa za čebelarje o preživetju čebeljih družin in čebelarjenju Vabimo vas, da sodelujete pri izpol- njevanju vprašalnika v zvezi z vašim čebelarjenjem. Vprašalnik je namenjen zbiranju podatkov v okviru mednaro- dnega projekta, zato podoben vpra- šalnik izpolnjujejo čebelarji v številnih evropskih državah. Izpolnjevanje ni zah- tevno, vprašanja pa so aktualna in zani- miva za slehernega čebelarja. Če imate vprašanje v zvezi z vprašalnikom, prosi- mo, stopite v stik z nami. Do ankete lah- ko dostopate preko spletne strani ČZS ali na internetni povezavi: www.bee-su- rvey.com/index.php/298414?lang=sl. Prof. dr. Aleš Gregorc, Kmetijski inštitut Slovenije 5/2018 letnik CXX 165 OBVESTILA ČZS Izbiramo najlepši medoviti vrt ob čebelnjaku V skrbi za okolico in dobro počutje čebel čebelarji velikokrat tudi ob če- belnjakih in stojiščih za panje uredimo čudovite medovite vrtove. ČZS letos razpisuje natečaj za izbor najlepšega medovitega vrta. Natečaj bo odprt do konca meseca oktobra 2018. Od prija- viteljev pa se pričakuje, da na natečaj posredujejo vsaj tri fotografije medovi- tega vrta ob čebelnjaku oz. stojišču, po možnosti v različnih časovnih obdobjih (v času od maja do konca septembra). Poleg fotografij je treba tudi poimen- sko navesti medovite rastline posame- znega vrta. Vaše fotografije, seznam rastlin in vaše podatke za stik (ime, pri- imek, e-naslov, telefonska številka) po- sredujte na e-naslov: matej.mandelj@ czs.si. Vabljeni k sodelovanju! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Kri in čebele, da življenje teče dalje To je slogan skupnega projekta ČZS in Rdečega križa Slovenije, s katerim že- limo medsebojno sodelovati pri spodbu- janju in razvijanju krvodajalstva ter prve pomoči med čebelarji. Dnevno Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino za nemoteno oskrbo potrebu- je kar 150 litrov krvi. Zato čebelarke in čebelarji, pokažimo, da tako kot čebele z opraševanjem tudi mi lahko z darova- njem krvi omogočimo, da življenje teče dalje. Čebelarska krvodajalska akcija bo potekala od 7. do 20. maja 2018 na spo- daj navedenih mestih po vsej Sloveniji. Ob prihodu vas prosimo, da poveste, da ste čebelar/ka, in presežimo številko 400 darovalcev ter izpolnimo zastavljeni cilj. Aleš Bozovičar, JSSČ Preglednica krvodajalskih akcij do 21. maja 2018* Datum Kraj 3. maj, 7.30–11.00 Luče – v osnovni šoli 3. maj, 4. maj, 7.00–13.00 Trebnje – v Galaksiji 4. maj, 7.30–10.00 Sv. Trojica v Slovenskih goricah – v osnovni šoli 7. maj Maribor – pred podjetjem Henkel Slovenija 7. maj, 8. maj, 9. maj, 7.00–13.00 Postojna – v Dijaškem domu SGLŠ 9. maj, 7.30–10.00 Starše – pred vaškim središčem Starše 10. maj, 7.00–10.00 Kozje – v Motelu Ribnik 10. maj, 11. maj, 7.00–13.00 Ajdovščina – v prostorih Ljudske univerze 11. maj, 7.30–10.00 Miklavž na Dravskem polju – v osnovni šoli 14. maj, 7.30–11.00 Ponikva – v osnovni šoli 14. maj, 7.00–13.00 Vipava – v Vojašnici Janka Premrla Vojka 15. maj, 16. maj, 7.00–13.00 Tolmin – v CŠOD Tolmin 16. maj, 7.30–10.00 Pesnica pri Mariboru – v osnovni šoli 17. maj, 7.00–12.00 Kobarid – v telovadnici osnovne šole 17. maj, 7.00–11.00 Slovenske Konjice – v dvorani Konjičanka 18. maj Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 19. maj, 7.00–11.00 Slovenska Bistrica – v prostorih gasilskega društva 21. maj, 7.30–11.00 Grad – v osnovni šoli 21. maj, 22. maj, 7.00–13.00 Domžale – v Domžalskem domu * Na odvzem krvi lahko pridete krvodajalci tudi v okviru delovnega časa transfuzijskih služb (www.ztm.si/ krvodajalstvo/kdaj-in-kje-lahko-darujem/delovni-cas/). Razpis za čebelarske praznike v letih 2020, 2021 in 2022 ČZS vabi vse čebelarske organizaci- je k sodelovanju pri soorganizaciji slo- venskega čebelarskega praznika v letih 2020, 2021 in 2022. Slovenski čebelar- ski praznik praznujemo na soboto, ki je najbližja 20. maju, rojstnemu dnevu Antona Janše. Čebelarske organizacije vabimo, da izrazijo pisno namero za prevzem soorganizacije slovenskega čebelarskega praznika v letih 2020, 2021 in 2022 ter jo do 31. maja 2018 po- sredujejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Matej Mandelj, tajnik ČZS Nadomestne volitve za čla- na UO ČZS belokranjskega volilnega okoliša UO ČZS je na svoji 6. pisni seji z dne 22. 3. 2018 na podlagi 21. in 22. člena Pravil ČZS sprejel sklep o razpisu na- domestnih volitev v belokranjskem vo- lilnem okolišu za enega člana UO ČZS in sklicu delnega volilnega občnega zbora ČZS za enega člana UO ČZS, ki v njem zastopa interese belokranjske- ga volilnega okoliša. 22. 3. 2018 smo namreč prejeli dopis člana UO ČZS g. Miroslava Rožmana, v katerem na- vaja, da odstopa z mesta člana UO ČZS. Volilne upravičence belokranjskega volilnega okoliša smo s sprejetim skle- pom UO ČZS ter postopkom izvedbe nadomestnih volitev seznanili pisno. Matej Mandelj, tajnik ČZS Nova knjiga na Čebelarski zvezi Slovenije – Veliki ljudje slovenskega čebelarstva Čebelarska zveza Slovenije je izda- la novo knjigo Veliki ljudje slovenskega čebelarstva. V knjigi so opisani vsi po- membni ljudje, ki so postavili temelje slovenskemu čebelarstvu in ga s svojim vsestranskim delovanjem povzdignili v prepoznavno slovensko čebelarsko kulturo doma in v sve- tu. Cena knjige je 19,90 EUR. Pošljemo jo tudi po pošti. Naročila na: barbara.dimc@czs.si. Tajništvo ČZS Th e G re at P eo pl e of S lo ve ni an B ee ke ep in g Ve lik i l ju dj e sl ov en sk eg a če be la rs tv a Veliki ljudje slovenskega čebelarstva The Great People of Slovenian Beekeeping 19,90 € 5/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 166 Brezplačne analize čebeljih pridelkov na ostanke ke- mijskih sredstev Obveščamo vas, da je ČZS v sode- lovanju z EUROFINS, ERICo uspešno kandidirala na razpisu iz Uredbe o iz- vajanju programa ukrepov na podro- čju čebelarstva v RS v letih 2017-2019, in sicer na ukrepu Podpora laboratori- jem za analizo čebeljih pridelkov. Na- men ukrepa je analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemij- skih sredstev (amitraz, kumafos in timol), ki je za čebelarje do zapolnitve mest brezplačna. O začetku zbiranja vzorcev vas bomo obvestili naknadno na naši spletni strani. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Seminar o pridobivanju medu ČZS, JSSČ, razpisuje 13-urni semi- nar o pridobivanju medu. Na njem bomo obravnavali osnove zakonodaje in ustreznost pripomočkov pri pri- dobivanju medu, določali bomo vrste medu, spoznavali tehnologijo prido- bivanja medu, točili med, seznanili pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem medu. Seminar bo potekal predvidoma maja in junija na Lukovi- ci. Na seminar se lahko prijavite mag. Andreji Kandolf Borovšak, in sicer na e-naslovu: andreja.kandolf@czs.si. Seminar je namenjen začetnikom in čebelarjem z nekajletnimi izkušnja- mi. Ob prijavi po e-pošti obvezno na- vedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), tel. št. in e-naslov ter koliko let čebelarite in v kakšnem panjskem sistemu. Te podatke potrebujemo, da bomo lažje oblikovali skupine udeležencev s pri- bližno izenačenim predznanjem. Prijave zbiramo do 7. maja 2018. Število prijav je omejeno, zato pohiti- te! Predvidoma se bo seminar začel 10. maja. Natančen urnik z datumi bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po e-pošti pred začetkom seminarja. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Se zanimate za pridelavo cvetnega prahu? ČZS, JSSČ, pripravlja seminar o teh- nologiji pridobivanja cvetnega prahu. Seminar bo obsegal tako teoretično kot tudi praktično izobraževanje, na njem pa se boste seznanili s pomenom cvetnega prahu, biološkimi osnovami pridobivanja cvetnega prahu, s teh- nologijo pridobivanja cvetnega prahu osmukanca in njeno problematiko, s pridobivanjem izkopanca, postopki ravnanja s cvetnim prahom po odvze- mu, s skladiščenjem in označevanjem pridelka ter z uporabo. Potrdilo o ude- ležbi na seminarju bodo prejeli le ti- sti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh osmih ur izobraževanja. Seminar bo potekal predvidoma konec maja oz. v prvi polovici meseca junija v prosto- rih Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici in v čebelnjaku Hofer. Na se- minar se lahko prijavite na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si ali po telefonu št.: 040/436 519, kjer lahko dobite tudi do- datne informacije. Ob prijavi po e-po- šti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), ali imate izkušnje s pri- dobivanjem cvetnega prahu ali ne, tel. št. in e-naslov. Prijave zbiramo do 25. maja 2018. Največje število udele- žencev je 50, zato pohitite s prijavo! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po e- -pošti pred začetkom tečaja. Nataša Lilek, svetovalka JSSC Seminarji o apitehničnih ukrepih, čebelarjenju v LR-panju in vzreji matic ČZS, JSSČ, razpisuje: 6-urni seminar o apitehničnih ukrepih. Seminar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure prak- tičnega izobraževanja. Na seminarju se boste seznanili z osnovami biolo- gije čebel, biologijo varoj, diagnostiko in apitehničnimi ukrepi. Seminar bo potekal 9. maja 2018 ob 17. uri (teori- ja) in 10. maja 2018 ob 15. uri (praksa) v Selu pri Otovcu v čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. 6-urni seminar o čebelarjenju v LR-panju. Seminar obsega tri šol- ske ure teoretičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino LR- -panja, temeljna načela čebelarjenja z LR-panjem, izvajanje apitehničnih ukrepov v LR-panju in načine zatira- nja varoj v LR-panju. Seminar bo po- tekal 23. maja 2018 ob 17. uri (teorija) in 24. maja 2018 ob 15. uri (praksa) v Selu pri Otovcu v čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. 6-urni seminar o vzreji matic v svojem čebelarstvu. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktične- ga izobraževanja. Na njem se boste seznanili s selekcijo, z odbiro družin in načini vzreje matic v lastnem čebe- larstvu. Seminar bo potekal 30. maja 2018 ob 17. uri (teorija) in 31. maja 2018 ob 15. uri (praksa) v Selu pri Otovcu v čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. Na seminarje se lahko prijavite (po- trebna je poprejšnja registracija) na e-naslovu: vlado.augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefon- ski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti ob- vezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 8. maja 2018. Ker se bo posameznega semi- narja lahko udeležilo največ 12 sluša- teljev, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 5/2018 letnik CXX 167 OBVESTILA ČZS Strokovna razprava o osnovni odbiri in čistosti kranjske čebele ter dan kranjske čebele Letos bomo strokovno razpravo z naslovom Čistost kranjske čebele – selek- cija v vsakem čebelnjaku in pri vzrejeval- cih organizirali v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Dogo- dek se bo odvijal v sredo, 6. 6. 2018, ob 16. uri. Na ta dogodek ste vabljeni tako vzrejevalci matic kot tudi čebelarji, saj vsi sodelujemo pri ohranjanju kranj- ske čebele na celotnem območju Slo- venije. Program dogodka: 1. uvodni pozdrav; 2. dr. Peter Kozmus – stanje čisto- sti kranjske čebele v čebelnjakih; 3. dr. Janko Božič – vpliv narave na selekcijo kranjske čebele; 4. Roman Mavec – izvajanje selek- cije kranjske čebele v poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Vabljeni vzrejevalci matic, pred- vsem pa vsi čebelarji! Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Simon Golob – novi sve- tovalec JSSČ, specialist za tehnologijo čebelarjenja Že od nekdaj me je zanimalo delo s čebe- lami, saj sem se z nji- mi srečal že v mladih letih, ko sem pomagal očetu in staremu oče- tu pri delu v domačem čebelnjaku. Ker sta me poleg čebelarstva zanima- la še narava in kmetijstvo, sem se po uspešno zaključeni gimnaziji vpisal na Biotehniško fakulteto, na smer kmetijstvo − zootehnika. Z diplom- sko nalogo na temo vpliva dodajanja organskih kislin v panj na pridobi- vanje propolisa sem fakulteto tudi uspešno zaključil. Sem že tretja ge- neracija čebelarjev v družini, skupno čebelarimo s približno 60 panji na treh različnih lokacijah v občini Ka- mnik, kar nam omogoča izkoriščanje različnih paš. Čebelarim v AŽ-panjih in nakladnih panjih s prilagojenim AŽ-satnikom. V čebelarstvu se že ves čas trudim panje in opremo tehnolo- ško čim bolj izboljšati in tako poskr- beti za lažje delo. S svojim delom in znanjem želim pripomoči k rasti in napredku slovenskega čebelarstva. Z veseljem pa si bom vzel čas in vam pomagal. Simon Golob, svetovalec JSSČ Seminar o pridobivanju propolisa v letu 2018 ČZS, JSSČ, razpisuje seminar na temo tehnologija pridobivanja propolisa. Seminar zajema teoretično in praktično izobra- ževanje. Na seminarju se boste sezna- nili s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Sloveniji, sestavo in lastnost- mi propolisa, tehnologijo pridobivanja propolisa v različnih panjskih sistemih … Za prejem potrdila o udeležbi je pogoj udeležba na celotnem seminarju. Teore- tični in praktični del seminarja bo pote- kal v drugi polovici meseca maja in na začetku meseca junija na lokaciji Pivola 8, Hoče. Na tečaj se prijavite g. Tomažu Samcu (tomaz.samec@czs.si, 040/436 517). Ob prijavi po e-pošti obvezno nave- dite naslednje podatke: ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka po- šte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest. Število udeležencev na seminarju je omejeno, zato pohitite s prijavo. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 01/729 61 12, 030/604 015 simon.golob@czs.si Nadaljevalni tečaji za čebelarje začetnike ČZS pripravlja več samoplačniških nadaljevalnih tečajev za čebelarje za- četnike, ki bodo potekali maja in juni- ja 2018 na petih različnih lokacijah po Sloveniji pod vodstvom predavateljev Franca Kobeta, Marije Sivec, Braneta Borštnika, Franca Podrižnika in Vla- dimirja Fajdige. Tečaj obsega osem šolskih ur praktičnega usposabljanja. Na njem se boste seznanili s čebelar- sko opremo in pristopom k čebelam, z oceno moči in urejanjem čebelje druži- ne, izdelavo narejencev in ometencev, oskrbo rojev in izrojencev, s tehnologijo pridelave čebeljih pridelkov ter pripra- vo čebelje družine na prezimovanje. Po- drobnejša najava tečajev, s ceno, urniki in navodili za prijavo, bo objavljena na začetku maja na spletni strani ČZS. ČZS Aleš Bozovičar – novi opazovalec medenja Na delovnem mestu vodje Opazovalno-napovedovalne službe medenja je v aprilu 2018 nastopil Aleš Bozovičar, ki je prej pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu opravljal delo svetovalca specialista za tehnologijo čebelarjenja. G. Bozovičar je nasledil g. Jureta Justineka, ki je prenehal z delom na Čebelarski zvezi Slovenije. ČZS 5/2018 letnik CXX168 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 3. maj 16.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hranjenje evidenc mag. Mira Jenko Rogelj Čebelnjak ČD Kranj ga. Jenko Rogelj, 041/645 769 7. maj 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Biotehniška šola Rakičan, Rakičan, Lendavska 3, Murska Sobota g. Rožman 041/751 824 7. maj 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Lokacija bo sporočena naknadno, na spletni strani ČZS in ČD Postojna g. Fajdiga 031/381 881 8. maj 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Gostišče Marof, Rožna ulica 39, Kočevje g. Majerle 041/415 314 9. maj 16.00 Poznavanje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in neškodljivo odstranjevanje neporabljenih zdravil mag. Ivo Planinc Srednja Kanomlja 66, Spodnja Idrija g. Planinc 041/740 805 9. maj 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Pohorska vila pri Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 10. maj 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel* Anita Vraničar Novak Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Grm Novo mesto ga. Vraničar Novak 041/649 495 10. maj 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Občinska zgradba, Bistriška cesta 65, Poljčane g. Rojs 041/826 690 12. maj 9.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel* mag. Mira Jenko Rogelj ČRICG, Rožna dolina 50 a, Lesce ga. Jenko Rogelj, 041/645 769 14. maj 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Čebelarski center Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 14. maj 17.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica** Marija Sivec Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Gombač 031/307 940 22. maj 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 23. maj 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Gasilski dom Velka - Sladki vrh g. Bauman 031/261 884 23. maj 17.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica** Marija Sivec Čebelarski dom ob železnici, Bistriška 37, Poljčane g. Rojs 041/826 690 23. maj 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel* Lucija Žvokelj Plemenilna postaja Kopišča, Kamniška Bistrica 4B, Stahovica ga. Žvokelj 041/650 158 28. maj 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Občinska zgradba Kobilje g. Balažic 051/393 142 28. maj 16.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica** Marija Sivec Lokacija bo sporočena naknadno, na spletni strani ČZS g. Peček 041/482 492 28. maj 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Društveni prostori ČD Krka in Zagradec, Krka 1b, Krka g. Mandelj 031/813 823 4. jun. 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Čebelarski dom Cerknica, pri Cerkniškem jezeru g. Meden 031/344 147 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Urnik usposabljanj v maju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja ob- vezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o apitehničnih ukre- pih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinarski dnevnik. 5/2018 letnik CXX 169 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 2. maj 19.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Tomaž Pintar Pri Šprajcarju g. Tiringer 041/989 299 3. maj 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Tomaž Pintar Lovski dom pod gradom (ČD Bled- Gorje) g. Legat 031/371 952 4. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Tratnjek Čebelarski dom Beltinci g. Tratnjek 041/606 031 4. maj 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Gasilski dom na Dvoru Brane Borštnik g. Borštnik 031/336 905 4. maj 19.00 Pridelava medu in kakovostne sheme medu Franc Tratnjek Čebelarski dom Beltinci g. Tratnjek 041/606 031 6. maj 9.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik g. Babnik 041/211 295 8. maj 19.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in kakovostne sheme medu Anton Sušl OŠ Dobravlje g. Turk 041/724 831 11. maj 19.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in kakovostne sheme medu Roman Marinko ČD Barje, Ulica Dušana Kraigherja 2, Ljubljana ga. Vidič 070/170 444 12. maj 9.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Brane Borštnik Čebelarstvo Borštnik, Prilesje g. Borštnik 031/336 905 12. maj 9.30 Rejski program in osnovna odbira Klavdijo Babič Učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 030/604 036 12. maj 10.00 Rejski program in osnovna odbira Roman Marinko Podgrajska cesta 9c, Ljubljana (ČD Ljubljana Moste Polje) g. Počervina 040/666 208 14. maj 15.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Vinko Sajtl Parkirni prostor pri cerkvi v Gor. Gradišču g. Sajtl 041/546 528 15. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Tratnjek Biotehniška šola v Rakičanu g. Tratnjek 041/606 031 15. maj 19.00 Rejski program in osnovna odbira Franc Tratnjek Biotehniška šola v Rakičanu g. Tratnjek 041/606 031 16. maj 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Rajko Anzeljc Medgeneracijski center Loška dolina g. Žnidaršič 040/737 952 21. maj 16.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Vinko Sajtl Parkirni prostor pri cerkvi v Gor. Gradišču g. Sajtl 041/546 528 24. maj 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu ter rejski program in osnovna odbira Anton Sušl ČD Idrija, izvedba Zavod za gozdove, Ahacijev trg 2, Idrija g. Kolenc 041/468 121 25. maj 16.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in kakovostne sheme medu Tomaž Pintar Društveni čebelnjak pod vilo Bistrica (ČD Tržič) g. Perne 041/643 506 Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v maju Ob prvem praznovanju sve- tovnega dneva čebel naj pri vseh čebelarjih zaplapolajo zastave … Slovenski čebelarji smo lahko pono- sni, da bomo 20. maja praznovali sve- tovni dan čebel. Ker smo v preteklosti čebelarji že pokazali, da je v slogi moč, pokažimo tudi tokrat Sloveniji in sve- tu, da smo ponosni na svoje korenine, dosežke in da smo čebelarji. Zato naj na 1. svetovni dan čebel z naših do- mov, čebelnjakov … plapolajo če- belarske zastave. Zastave si lahko priskrbite v tajništvu ČZS pri Barbari Dimc. Cena zastave znaša 30,50 EUR. Boštjan Noč, predsednik ČZS Priponki Svetovni dan čebel in Ohranimo čebele Na ČZS so na voljo nove priponke v slovenskem jeziku ob svetovnem dne- vu čebel. Pripravili smo dve različici z napisom Svetovni dan čebel in Ohra- nimo čebele. Cena ene pripon- ke je 2,00 EUR. Za pošiljanje po pošti je minimalno naročilo pet priponk. Naročila sprejemamo v tajništvu: barbara.dimc@czs.si ali 041/370 409. Tajništvo ČZS Priponka Ohranimo čebele Priponka Svetovni dan čebel 5/2018 letnik CXX170 OBVESTILA ČZS Podatki o gibanju tehtnic od 21. 8. 2017 do 20. 3. 2018 Podatki o gibanju tehtnic od 21. 3. 2018 do 18. 4. 2018 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje − Kot −12,6 ni medilo Brežice −10,3 ni medilo Čentiba – Lendava −7,4 ni medilo Dekani – Koper −10,5 ni medilo Dolenjske Toplice −11,7 ni medilo Ilirska Bistrica −11,7 ni medilo Kostanjevica na Krki – Gorjanci 1,1 jesensko cvetje, podrast Kranjska Gora −16,4 ni medilo Krim – Kurešček −17,2 ni medilo Lahomno – Kostrivnica −17,2 ni medilo Lisca – Bohor −9,0 ni medilo Ljubljana – mesto −17,7 ni medilo Ljutomer −0,3 ni medilo Mali Bakovci – Prekmurje −5,2 ni medilo Malič – Laško −6,9 ni medilo Metlika – Bela krajina −12,2 ni medilo Na Kozjaku – Kobansko −15,9 ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Oplotnica – Slovenska Bistrica −16,5 ni medilo Podčetrtek – Pristava −16,9 jesensko cvetje, podrast Podstenice – Kočevski Rog −4,4 ni medilo Polhov Gradec – Podreber −18,5 ni medilo Poljanska gora – Bela krajina −11,5 ni medilo Prebold – Vransko −16,9 ni medilo Ribniško Pohorje 1,2 jesensko cvetje, podrast Šempeter – Goriško −7,6 ni medilo Šentjanž – Mokronog −14,6 ni medilo Sevniško – Krško −12,1 ni medilo Šmarje pri Jelšah – Šentjur −8,1 ni medilo Tolminsko – Kanalsko −10,0 ni medilo Trnovski gozd −18,6 ni medilo Veliki Boč – Kozjak −8,7 ni medilo Zavrč – Haloze −3,6 ni medilo Žužemberk −10,9 ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje − Kot −1,3 ni medilo Brežice −1,2 ni medilo Čentiba − Lendava −2,0 ni medilo Dekani − Koper −2,4 ni medilo Dolenjske Toplice −0,5 ni medilo Ilirska Bistrica −1,6 ni medilo Kostanjevica na Krki − Gorjanci 0,7 regrat, divja češnja, sadno drevje Kranjska gora −3,4 ni medilo Krim − Kurešček −1,6 ni medilo Lahomno − Kostrivnica −0,4 ni medilo Lisca − Bohor −0,8 ni medilo Ljubljana − Mesto −0,3 ni medilo Ljutomer −0,1 ni medilo Mali Bakovci −2,0 ni medilo Malič − Laško 1,0 regrat, divja češnja, sadno drevje Metlika − Bela krajina 1,0 regrat, divja češnja, sadno drevje Na Kozjaku − Kobansko −2,2 ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Oplotnica − Slovenska Bistrica 0,1 regrat, divja češnja, sadno drevje Podčetrtek − Pristava −0,3 jesensko cvetje, podrast Podstenice − Kočevski rog −1,7 ni medilo Polhov Gradec − Podreber −0,4 ni medilo Poljanska gora − Bela Krajina −1,4 ni medilo Prebold − Vransko −4,4 ni medilo Ribniško Pohorje −1,9 jesensko cvetje, podrast Ruško Pohorje − vrh 0,8 divja češnja, sadno drevje Šempeter − Goriško −0,3 ni medilo Šenčur − Kranj −1,8 ni medilo Šentjanž − Mokronog −0,5 ni medilo Sevniško − Krško −0,7 ni medilo Šmarje pri Jelšah − Šentjur −1,3 ni medilo Tolminsko − Kanalsko −2,2 ni medilo Trnovski gozd −1,2 ni medilo Veliki Boč − Kozjak −2,5 ni medilo Nova prelepka za čebelje pridelke v podporo SDČ-ju Obveščamo vas, da bo letos možna nabava nove prelepke za čebelje pri- delke v podporo SDČ-ju. Prelepka bo opremljena z logotipom SDČ-ja. Prav je, da slovensko pobudo in prvo pra- znovanje SDČ-ja obeležimo tudi na svojih cenjenih čebeljih pridelkih in izdelkih. Prelepke bodo kmalu v prosti prodaji. Čebelarjem, ki bi želeli pre- lepko natisniti sami nudimo tudi mo- žnost, da pridobijo brezpla- čen pdf s podlogo za tiskanje. Več informacij na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 5/2018 letnik CXX 171 Ker v letošnjem letu obeležujemo praznovanje prvega svetovnega dne čebel, si priskrbite svoj kos oblači- la. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si. Oblačila pošlje- mo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Oblačila za prosti čas Artikel Cena v € z DDV Polo majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 18,30 Majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 15,30 Vetrovka, M in Ž, velikosti S–XXXL, iz materiala, ki je odporen proti dežju in vetru, 100-% poliester 60,70 Kapa s ščitnikom, 100-% bombaž 7,9 OGLASI Mali oglasi PRODAM Večjo količino semen ajde, sorte darja, naravno sušena, za seme ali moko, ugodno (okolica Bre- žic), tel.: 051/335 468. Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Propolis v kapsulah, nabran na mrežicah, ter nekaj čebeljih družin na 1/1 LR-satih, z lanskimi maticami (Maribor), tel.: 040/802 356. Akacijev med, pakiran v posodi (30 kg), tel.: 031/674 883. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Gozdni med, tel.: 041/224 250. Kristaliziran cvetlični in gozdni med v sodih po 80 kg (SMGO) ter čebelje družine na AŽ-satih (Cerkno), tel.: 031/892 952. Čebele z lansko matico na AŽ- -satih, tel.: 041/731 287. Mlade družine z lanskimi mati- cami na 6 do 10 2/3 LR-satih, tel.: 041/410 152. Dve 5-satni rezervni družini (Ptuj), tel.: 041/652 729. Tri čebelje družine na 10 AŽ-satih ter pet na 6 AŽ-satih (okolica Mokronoga), tel.: 041/867 551. Štiri čebelje družine na 7 AŽ-sa- tih ter 8 rabljenih panjev 9S, lepo ohranjenih in pobarvanih, tel.: 041/858 736 in 07/495 76 45. Pet čebeljih družin na AŽ-satih (okolica Pivke), tel.: 040/559 139. Šest čebeljih družin na 7 in 9 satih, tel.: 031/845 108. 10 čebeljih družin na 7 satih, z lanskimi maticami (okolica Ptu- ja), tel.: 068/153 320. 30 čebeljih družin na 7 ali 9 AŽ- -satih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-sa- tih in 8 na 11 AŽ-satih ter dva naseljena LR-panja (Kočevje), tel.: 031/345 731. 10 gospodarskih družin (Ormož), tel.: 041/543 323. 10–15 čebeljih družin z lanski- mi maticami, očiščenih varoj z organskimi kislinami (Sevnica), tel.: 041/215 279. 40 močnih čebeljih družin na 7 AŽ-satih ter kakovosten cvetlični, kostanjev, gozdni in smrekov med, v sodih ali kozarcih (Ljublja- na), tel.: 041/645 433. Čebelje družine z lanskimi ma- ticami na 7 in 9 AŽ-satih (okolica Celja), tel.: 040/688 876. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 031/331 530. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 040/725 206. Čebelje družine na AŽ-satih (Dol pri Ljubljani), tel.: 040/470 897. Čebelje družine na AŽ-satih ter gozdni med, cena po dogovoru, tel.: 041/966 914. Čebelje družine na AŽ- in LR- -satih, LR-družine skupaj s panji, možnost računa, tel.: 040/165 921. Čebelje družine na 5, 6 in 7 AŽ-sa- tih (Goriška), tel.: 041/704 233. Čebelje družine na 5, 6 in 7 AŽ-sa- tih, z lanskimi maticami (okolica Krškega), tel.: 041/774 124. Čebelje družine na 6 AŽ-satih, narejene lanskega junija (Bled), tel.: 041/657 120. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 031/381 124. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Spodnja Idrija), tel.: 031/573 984. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Prekmurje), tel.: 041/340 408. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 041/637 024. Čebelje družine na 7 ali 10 AŽ-sa- tih, lahko skupaj s panji (Dolenj- ska), tel.: 031/406 175. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ satih (Ljubljana), tel.: 041/960 679 (po 17. uri). Čebelje družine na 7 in 10 AŽ- -satih (Dolenjska in Notranjska), tel.: 031/568 427. Čebelje družine na 9 AŽ-satih (Gorenjska), tel.: 041/366 642. Čebelje družine na 9 AŽ-satih v novih AŽ-polovičarjih, mirne, močne in zdrave (Primorska, Brkini), tel.: 040/211 240. Čebelje družine na 10 AŽ-satih, cena po dogovoru (okolica Celja), tel.: 031/496 382. Čebelje družine na 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami (okolica Kra- nja), tel.: 041/723 001 (po 16. uri). Čebelje družine na 10 1/1 LR-satih ter na 5, 7 in 9 AŽ-satih, z lan- skimi maticami (Pomurje), tel.: 041/661 576. Čebelje družine na 2/3 LR-satih, tel.: 041/849 782. Čebelje družine na 2/3 in 1/1 LR-satih, z lanskimi maticami, s kompletnimi panji (savinjsko-ko- roška regija), tel.: 040/648 719. Čebelje družine na DB- in AŽ- -satih, registriran tovornjak s čebelami, več vrst slovenskega medu ter cvetni prah in propolis, tel.: 031/787 235. Čebelje družine na 1/1, 2/3 LR- in AŽ-satih, ugodno, ter cvetni prah (Kočevje), tel.: 040/455 855. Čebelje družine na 6 1/1 LR-satih, tel.: 031/712 876. Čebelje družine na 1/1 LR-satih (Gorenjska), tel.: 040/399 778. Nekaj čebeljih družin na 5 ali 10 AŽ-satih, tel.: 041/504 034. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 031/426 702. Več družin na 2/3 LR-satih in na 7 ali 10 AŽ-satih ter roje (Novo mesto), tel.: 040/625 471. Več zdravih in močnih čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Kranja), tel.: 041/503 018. Lipove deske, 32 in 50 mm, zračno suhe, ter nov čebelnjak za 60 panjev (Štajerska), tel.: 040/211 346. Lipove AŽ-satnike, kakovostne izdelave, 6-krat vrtane, lahko že zažičene s satno osnovo, ugodno, tel.: 031/753 345. GJ-naklade (sistem z AŽ-satniki), lipov les, 25 mm, 12 sestavljenih, 20 nesestavljenih, tel.: 040/884 718. 25 novih 2/3 LR-naklad, roglji- čenih, brez satnikov, osnovni premaz (okolica Ljubljane), tel.: 041/812 057. Rabljene 10-satne AŽ-panje, tel.: 040/563 247. Tri rabljene AŽ-panje 10-satarje in čebelarsko opremo, ugodno (Mokronog), tel.: 040/603 493. 5/2018 letnik CXX172 OGLASI AŽ-panje 9, 10 in 11 S in 5, 7 in 9 S prašilčke ter nakladne AŽ 7 S, tel.: 041/840 357. Tovornjak OM Tigrotto za prevoz 72 AŽ-panjev, registriran in vo- zen, ugodno, tel.: 031/682 956. Nov čebelnjak s 15 naseljenimi AŽ 10-satarji, vse novo (Dolenjska), tel.: 031/446 349. Parcelo z napol izgrajenim čebel- njakom, v okolici Trojan, možen najem, ter 70-l sod za med, nerja- več, tel.: 031/435 046. Knjigo Popolni nauk o čebelar- stvu Antona Janša (1906) ter knji- go Naš panj Antona Žnideršiča (1925), izredno dobro ohranjeni, tel.: 040/450 138. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Osem čebeljih družin na 7 satih, z lanskimi maticami (Bela krajina), tel.: 031/306 184. AŽ-satnike, kakovostne, zaži- čene, lahko tudi z satnico, tel.: 041/236 256. KUPIM Več močnih čebeljih rojev, tel.: 041/841 424. Slovenskega čebelarja in vse če- belarske knjige, izšle do leta 1961, možna menjava, tel.: 041/611 377. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Naslov za oddajo pisne vloge Rok za oddajo Informacije Dolsko kostanj ČD Dolsko, Dolsko 55, 1262 Dol pri Ljubljani 31. 5. g. Mencin, 031/545 470 Ig hoja ČD Ig, Troštova 5, 1291 Ig, cebelarji.ig@gmail.com 15. 5. g. Intihar, 041/974 170, g. Tehovnik, 041/351 520, in g. Piškur, 01/286 22 22 Kamnica -Bresternica gozd in kostanj Vlado Kamenšek, Lucijin breg 6a, 2351 Kamnica, vlado.kamensek@gmail.com 20. 5. g. Kamenšek, 041/582 046 Kanal - Brda lipa in kostanj Darja Žnidarčič, Kidričeva 13, 5213 Kanal 19. 5. ga. Žnidarčič, 031/391 451 Krim hoja ČD Krim, Jezero 21, 1352 Preserje 10. 5. g. Peček, 041/482 492 Lj. Moste - Polje kostanj Janko Jere, Zgornja Besnica 3a, 1260 Ljubljana Polje 25. 5. g. Jere, 041/988 965 Nova Gorica gozd Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica 15. 5. g. Bavdaž, 041/975 393 Postojna gozd Marjan Milharčič, Volaričeva 3a, Postojna 15. 6. Milharčič, 041/492 852 Ruše gozd in kostanj Andrej Pliberšek, Pod Goroj 56, 2342 Ruše 20. 5. g. Pliberšek, 031/301 086 Selnica ob Dravi gozd Tone Hiter, Spodnji Boč 46b, 2341 Selnica ob Dravi, anton.hiter@gmail.com 15. 5. g. Hiter, 030/411 360, 02/671 90 89 (po 20. uri) Tolmin lipa ČD Tolmin, Čiginj 45, 5220 Tolmin 18. 5. g. Lapanja, 041/387 591 POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8-gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com OglasCebelar6.indd 1 21/02/2018 14:50 Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 5/2018 letnik CXX 173 OGLASI FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.trgovinica.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.NOVI MOTIV AKCIJSKA CENA 0,068 0,079 50,32 ¤ 740 kos 5/2018 letnik CXX174 OGLASI Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 5/2018 letnik CXX 175 OGLASI Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek vzrejenih pod nadzorom KIS-a. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. Čebelarstvo Cvet Mitja Nakrst, Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah T: 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si info@cebelarstvocvet.si Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelovanjem KIS-a (DPO) in ČZS (PRO). Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP-ju vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. NA ZALOGI: PANJI AŽ NAKLADNI AŽ PANJI SATNIKI (ZBITI IN NEZBITI) PANJI LR POGAČE - HONEY BEE PRO IZOLACIJSKA PENA DRUGA ČEBELARSKA OPREMA Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 5/2018 letnik CXX176 V SPOMIN Zapustili so nas KAROL KOŠENINA 22. 10. 1930−12. 10. 2017 Pokojni Karli se je rodil v čebelarski družini. Čebele in delo z njimi je prevzel po pokojnem očetu leta 1968. Od leta 1983 je bil član ZČD občine Celje in vseskozi sle- dil razvoju in smernicam slovenskega čebelarstva. Čebelaril je na svojem pose- stvu v Vojniku s 6 AŽ-panji, kasneje v novem čebelnja- ku, ki mu ga je postavil sin. Zadnja tri leta pa se je od- povedal čebelarjenju zaradi bolezni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Vojnik HINKO ČOKL 12. 6. 1935–6. 12. 2017 Dragi Hinko, res je, kar so nas učili že stari ljudje, da je človeško življenje kot tanka nitka, za katero ni- koli ne vemo, kdaj se bo pretrgala. Slovo je težko in boleče, a nikoli ne bomo pozabili tvoje prijaznosti, tvojega življenjskega opti- mizma in dobre volje. Bil si ljubitelj narave, zato si tudi začel čebelariti. Tvoje drobne prijateljice bodo poletele iz panjev, obkroži- le čebelnjak in tvoj domek – tebi v pozdrav in posle- dnje slovo. Pogrešale bodo tvoje obiske ter skrb za njihovo zdravje in dobro počutje. ČD Šmarje pri Jelšah ANTON JERIČ 1934–2017 Anton je začel čebelariti že kot majhen otrok. Dom in družino si je ustvaril v Praprotni Polici, kjer se je ukvarjal s kmetovanjem. Od svojega 50. leta dalje pa se je aktivno ukvarjal tudi s čebe- larjenjem. Čebelaril je z do 20 AŽ-panji. Član ČD Cerklje je bil od leta 1980. Leta 1990 je bil odlikovan z odličjem A. J. III. stopnje in leta 1994 še z odličjem A. J. II. stopnje. Če- belarji ČD Cerklje ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Cerklje na Gorenjskem FRANC SENEKOVIČ 1958–2018 Rojen je bil 31. 3. 1958 v Mariboru. Že v otroštvu ga je pritegnil svet čebel. Ko je živel v Partinju, ga je za čebele navdušil znani čebe- lar g. Zrnec. Svoj navdih iz otroštva je začel uresniče- vati leta 1998 s petimi panji in z vstopom v ČD Maleč- nik. Z veseljem in z željo po znanju je postal čebelar z do 70 panji. Kot eden pr- vih čebelarjev je pridobil naziv čebelarski mojster. Za zavzeto sodelovanje je prejel več odličij, A. J. III., II. in I. stopnje. Opravljal je tudi različne funkcije, bil je član upravnega odbora in kot tak zadolžen za čebelja pasišča. Svojo ljubezen do čebel je prenesel na svojega sina Tomaža. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Pernici. ČD Malečnik EMIL VERDELJ 1935−2017 V dneh, ko je praznoval sv. Ambrož, zavetnik čebe- larjev, se je od nas poslovil Emil Verdelj, po domače Španov Milan. Po poklicu je bil avtoprevoznik, kmet in čebelar. Zaslužen je bil pri pridobitvi novega društve- nega prapora in pobudnik proslave ob 110-letnici dru- štva. Ves čas se je udeleže- val izobraževanj, kar se je obrestovalo pri njegovem uspešnem čebelarjenju, saj so bili njegovi izdelki cenje- ni doma in v tujini. Za svo- ja plemenita dela je prejel odličje A. J. III. in II. stopnje ter priznanje za 70 let če- belarjenja. Do konca je bil tudi član različnih odborov. Njemu v slovo so se poklo- nili številni praporščaki s prapori na taborskem po- kopališču. Gospod Milan, za vaše neprecenljivo delo v društvu se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo. ČD Tabor Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Uredništvo Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot pet matic ni poštnine. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10-% popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.05.2018 do 31.05.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE