Izkušnje Vzgoja, marec 2023, letnik XXV/1, številka 97 47 Florjanovo in jajčarija je ljudski običaj, ki na Razborju pri Slovenj Gradcu obstaja že vsaj dvesto let, živ in aktualen pa je še danes. V prispevku predstavljam posebnosti običaja, hkrati pa želim nakazati možnosti, kako smo njegovo obravnavo vključili v pouk slovenščine od 6. do 9. razreda na Podružnični osnovni šoli (POŠ) Razbor, in to z namenom, da pri učencih vzbujamo pripadnost svojemu kraju in domovini ter poskrbimo za ohranjanje običaja in njegovo prenašanje iz roda v rod. Običaj florjanovo in jajčarija pri pouku slovenščine Sveti Florjan Sv. Florjan je eden najbolj priljubljenih 'ljudskih svetnikov', zavetnik pred požari in povodnjo. Zato je zavetnik gasilcev, po- gosto ga upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Njegov god praznujemo 4. maja. O njegovem življenju obstaja več legend, podatki o njem pa so skopi. Rodil se je v tretjem stoletju blizu Dunaja, v rimski provinci Norik v Zgornji Avstriji. Bil je častnik rimske vojske. V času cesarja Dio- klecijana so v mestu Lauriak (blizu Linza) zaprli štirideset kristjanov. Florjan jim je želel pomagati, zato so zaprli še njega. Na zaslišanju je priznal, da je kristjan, zato so ga strahovito mučili, potem pa so mu na vrat navezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns (Anižo) (Kumer, 2006). Pri njem je pomembna tako simbolika ognja kot simbolika vode. Nekateri raz- iskovalci menijo, da je Florjan pri svoji vlogi izrinil starodavno pogansko vodno božanstvo in da so se k njemu najprej obračali s priprošnjami za rodovitnost in dež. Vlogo priprošnjika proti požarom pa so mu pripisali kasneje (Kuret, 1989). Po mnenju drugih raziskovalcev pa je Florjan prevzel mesto nekdanje rimske boginje cvetja Flore, v čast katere so stari Rimljani prirejali praznik cvetja (prav tam). Ime Florjan/Florijan je tudi dokaj pogosto ime na Slovenskem. Sveti Florjan je zave- tnik Dunaja, na Slovenskem so mu posve- tili 26 cerkva, od tega osem župnijskih in 18 podružnic. V Ljubljani so leta 1672 v spomin na požar sezidali cerkev svetega Florjana (Kumer, 2006). Florjanovo Od 19. stoletja je florjanovo na Sloven- skem praznik gasilcev, saj so ga izbrali za svojega zavetnika, zato na ta dan potekajo različne slovesnosti (Kumer, 2006). V narodnem izročilu se je razvilo veliko šeg v povezavi z vodo in ognjem na god sv. Florjana. V nekaterih delih Slovenije so se dolgo držali izročila, da je treba na florja- novo čim manj kuriti, da bi se tako obva- rovali pred požari. V drugih delih Sloveni- je, predvsem na Koroškem in Štajerskem, pa je bilo prav nasprotno treba kuriti in prižigati ogenj iz blagoslovljenih trsk iz velikonočnega snopa, kar naj bi hišo varo- valo pred ognjem. To je bila naloga nepo- ročenih fantov, saj so morali na florjano- vo zjutraj po hišah z blagoslovljeno trsko prižigati ogenj na ognjišču oziroma v peči, ob tem pa so pobirali darove za pojedino (jajca, klobase, mošt), ki so jo pripravili pozneje (prav tam). V nekaterih krajih je bilo florjanovo povezano s koledovanjem fantov in posebno kolednico. Kuret navaja, da je koledovanje na florja- novo razmeroma mlado in da so ga naj- verjetneje uvedli jezuiti na ozemlju deka- nije Dobrla vas na avstrijskem Koroškem. Iz Podjune se je potem razširilo na Ko- roško in Štajersko, medtem ko je drugod ostalo neznano (Kuret, 1989). Ponekod na avstrijskem Koroškem in zgornji Mežiški dolini je koledovanje še živo in se v neka- terih podrobnostih razlikuje od kraja do kraja (prav tam). Florjanovo in florjančani Običaj florjanovega in jajčarije je poleg Razborja ohranjen še v nekaterih krajih zgornje Mežiške doline, zlasti na območju Črne na Koroškem (Javorje, Ludranski Vrh in Podpeca) (Komprej, 2019). Ustni vir pripoveduje o vsaj 200-letni zgodovini te šege na Razborju (Hudej, 2012). Prehaja iz roda v rod, za njegovo živost pa zavestno skrbi tudi Kulturno društvo Razbor. Običaj je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavlja koledovanje neporočenih fan- tov iz vasi na predvečer sv. Florjana, ki se imenujejo florjančani. Fantje se najprej zberejo na dogovorjenem mestu, nato zač- nejo z obhodom od hiše do hiše. Prikradejo se pod okno, kjer ležita gospodar in gospo- darica hiše, ter zapojejo eno od številnih narodnih pesmi. Včasih pojejo tudi pred vrati hiše. Pesmi izbirajo glede na stanje v hiši (Hudej, 2012). Po zapeti pesmi vstopijo v hišo. Če so pri hiši dekleta, najprej poi- ščejo šopke in si jih zataknejo za klobuk. Nato posedejo za mizo, poberejo jedi v na- hrbtnik ter jajca v košaro. Vsak florjančan iz šib blagoslovljenega snopa naredi križ in ga skrije nekje v hiši. Kurjača zakurita in na ogenj naložita ostanke od izdelave križev. Vmes se igra na harmoniko in tudi zapoje. Na mizi je mošt ali sok, ki ga je treba popiti, ponekod je tudi kaj za pod zob. Žganje se pobere za veselico (prav tam). Sledi Florja- nova pesem kolednica Lepi so res letni časi (Hudej, 2012). Pesem govori o čaščenju sv. Florjana ter o priprošnji, da obiskane obva- ruje vseh nezgod. Fantje se na koncu go- spodarju zahvalijo za obdaritev, hišo pripo- ročijo sv. Florjanu. Hkrati povabijo tudi na veselico (prav tam). Ob odhodu muzikant Lucija Štamulak je učiteljica slovenščine in šolska knjižničarka na Osnovni šoli Podgorje pri Slovenj Gradcu. Izkušnje 48 Vzgoja, marec 2023, letnik XXV/1, številka 97 zaigra pesem, ponavadi je to priredba pe- smi Adijo, pa zdrava ostani (Karnar, 2018). Florjančani se nato odpravijo do naslednje hiše. Koledovanje traja vse do jutra, do za- dnje hiše. Zjutraj so klobuki fantov okraše- ni s šopki, ki jih po možnosti obdržijo do veselice (prav tam). Jajčarija Drugi del običaja je veselica, imenovana tudi jajčarija. Fantje se za veselico dogovo- rijo s kmetijo, ki ima za to primerne pro- store. Za izbrano hišo je to posebna čast. Tradicionalno sta se na jajčariji pila pred- vsem mošt in žganje, jedle pa so se nabra- ne dobrote in 'šnite' (ocvrte rezine kruha, namočene v jajca in mleko ter posute s sladkorjem), ki so jih spekli iz nabranih jajc. Na veselico so prišli florjančani ter povabljeni iz obiskanih hiš, nepovabljeni pa na veselico niso smeli (Hudej, 2012). Zadnjih 40 let se na mizo nanosijo tudi suhomesni izdelki, kruh, jajčna solata s hrenom oziroma narezana jajca z ribanim hrenom. Pijeta se tudi vino in sok (Hudej, 2012). Z jedačo se obilno pogosti vse nav- zoče, pijačo pa si vsak naroča in plača sam (Karnar, 2018). Opolnoči se predstavijo florjančani, ki imajo klobuke okrašene z nabranimi šopki, zapojejo narodne pesmi ter Florjanovo pesem. Po polnoči pa muzi- kant razglasi 'solo za vse', tj. ples za vse, na mizo pa se prinesejo 'šnite' (Hudej, 2012). Foto: Simon Melanšek Obvezen del veselice je tudi 'povštertanc', da zaplešejo tudi tisti, ki se držijo bolj ob strani. Zapleše se tudi ples z metlo. Veseli- ca traja do jutranjih ur (Hudej, 2012). Obravnava običaja pri pouku slovenščine od 6. do 9. razreda na POŠ Razbor Če želimo učencem približati slovenske ljudske običaje, je pomembno, da izhaja- mo iz njihovega okolja. Učenci v šoli radi pripovedujejo o šegah, ki so jih sami doži- veli ali so jim o njih pripovedovali njihovi starši. Običaj florjanovo lahko glede na možnosti, ki nam jih ponuja učni načrt, obravnavamo pri pouku slovenščine od 6. do 9. razreda, to pomeni, da je krovna tema, ki jo diferenciramo po razredih, kar nam pri kombiniranem pouku na POŠ Razbor pride zelo prav. V prvem koraku obravnave poiščemo za- nimivo publicistično besedilo (časopisni članek, posnetek) o dogodku in ga obrav- navamo v vseh razredih. Ker je teh bese- dil malo, lahko sami povabimo novinarje lokalne televizije in časopisa, da pripravi- jo reportažo o dogodku. Učence spodbu- dimo, da tudi oni poiščejo informacije o običaju, ki so na voljo. Po zbranih infor- macijah pripravijo opis ljudskega običaja, lahko tudi kot govorni nastop. Učenci tretje triade lahko sami postanejo novinarji in pripravijo poročilo o dogod- ku. Tako lahko zberejo vse informacije o običaju, opravijo intervju z različnimi ude- leženci (florjančani, gospodarjem hiše, ki gosti jajčarijo, predsednikom Kulturnega društva Razbor …), dogodek pa fotogra- firajo ali posnamejo. To je lahko osnova za govorni nastop pri pouku, za predstavi- tev kraja in šole na različnih srečanjih, za razstavo fotografij na šoli … Učenci tretje triade lahko napišejo tudi poročilo o do- godku, ki so mu bili sami priča. Tako opi- šejo prihod florjančanov v njihovo hišo ali opišejo, kako so se sami udeležili jajčarije. Možnost obravnave pri pouku nam nudi tudi sama kolednica. Pesem vsebinsko in oblikovno razčlenimo pri pouku sloven- ščine, pri pouku glasbe pa se jo naučijo tudi peti. Učenci tretje triade pripravijo raziskovalno nalogo z naslovom Šege in običaji mojega kraja. V njej poleg florja- novega in jajčarije opišejo še druge običaje kraja, npr. tradicionalno košnjo trave na Rdeškem vrhu, praznovanje novega leta, tri kralje, pustovanje, veliko noč, pisanke, lepo nedeljo, postavljanje mlajev in kreso- vanje. Z aktivnim raziskovalnim delom še bolje spoznajo svoj kraj ter začutijo pripa- dnost svoji domovini. Vključevanje dediščine v pouk Ljudski običaji so pomemben del naše dediščine in prav je, da tudi v šolah skrbi- mo, da se ohranjajo iz roda v rod. Učenci o običajih svojega kraja radi pripoveduje- jo, zato je prav, da jih na različne načine vključimo tudi v pouk. S tem pomagamo ohranjati običaje za kasnejše rodove, hkra- ti pa pri učencih spodbujamo pripadnost svojemu narodu in svojemu kraju. Viri in literatura • Hudej, Aleksander (2012): Florjanovo, florjančani in jajčarija. V Andrej Glasenčnik (ur.): Tu smo doma: zbornik (str. 170–173). Razbor: Kulturno društvo. • Karnar, Mira (2018): Pomladna noč in florjančenje. Kamra, 29. 6. 2018. Pridobljeno 19. 8. 2022 s spletne strani: https://www.ka- mra.si/digitalne-zbirke/pomladna-noc-in-florjancenje/. • Komprej, Duša (2019): Jajčarija: So tudi pri vas ponoči pobirali jajca? Koroške novice, 4. 5. 2019. Pridobljeno 26. 8. 2022 s spletne strani: https://www.koroskenovice.si/novice/jajcarija-so-tudi-pri- vas-ponoci-pobirali-jajca-foto/?fbclid=IwAR31MepgUCUXbTZ TbI1XDOEmCEowKmyThQvEPasbb-9B8JNqeNbkW AT4FtI. • Kumer, Zmaga (2006): Od florjanovega do velikega šmarna. Ce- lje: Mohorjeva družba. • Kuret, Niko (1989): Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina. • Poznanovič Jezeršek, Mojca; Cestnik, Mojca; Čuden, Milena idr. (2018): Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: MIZŠ ter ZRSŠ. Pridobljeno 22. 8. 2022 s spletne strani: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-so- la/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf.