gii	glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 1
ZETALSKE NOVICE
GLASILO OBCINE ZETALE - DECEMBER 2015 - LETNIK 14

+ "x C.'

î .	im ■	- * *
W'Wty
•,-r â
•>n * — ir
n> • ■ ' ^ÊÊL^mMr
'S. 'M.i3MWr
i

m

glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 2
Zetalske novice
ZLATOPOROCENCA CERNEJSEK IZ NADOL
Anton in Kristina Černejšek iz Nadol 52 sta pred oltar in matičarja v Žetalah prvič stopila 20. novembra 1965. Kot se za zlatoporočenca spodobi, sta po pol stoletja skupnega življenja poročne zaobljube v družbi njunih najdražjih (družine in prijateljev) ponovila. Civilni obred na občini sta opravila matičarka Mira Zajšek in župan Anton Butolen, ki je zlatoporočencema ob zlatem jubileju v imenu Občine Žetale izročil spominsko darilo. Po končani civilni poroki sta se zakonca ob zvokih tria Haloški črički podala še v farno cerkev Sv.Mihaela, kjer je zlatoporočni
cerkveni obred opravil župnik Ciril Čuš.
Zlata nevesta Kristina se je rodila pred 68-imi leti na domačiji, kjer z možem živita še danes. V otroških letih so ji družbo delali tri sestre in dva brata. Kljub želji, da bi prišla do poklica, ji to ni uspelo, saj za šolanje ob skrbi za ostarele starše ni bilo možnosti. Vse življenje je tako posvetila delu na zemlji, vodenju gospodinjstva in skrbi za otroke. Anton se je kot tretji otrok v šestčlanski družini rodil leta 1943. Zaposlil se je v
Cinkarni Celje, nato pa, ko sta se rodila hčerka Kristina in sin Branko, si je poiskal službo bliže domu v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. V 50-ih skupnih letih je življenje Kristini in Antonu na skupno pot prineslo mnogo lepega, pa tudi veliko težav in trpljenja. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je sin Branko dom ustvaril v njuni neposredni bližini, saj jima je tako lahko v veliko pomoč. Prav tako pa tudi zlatoporočenca še vedno rada poprimeta za delo, kolikor jima zdravje pač dopušča.
D. Topolovec

O BILTENU
V BILTENU o kulturi, ki je izšel v septembru 2015, smo zapisali, da bomo v Ž.N. objavili nekaj misli, ki smo jih pozabili ali so nenamerno izostale. Prva taka misel je razmišljanje o članku, ki ga je napisala ga. Irena Vodušek. Članek je prepričljiv, iskriv, poln spominov Ire-nine mladosti. Je prijetno branje in trajen spomin iz preteklosti za prihodnost. Gospa Irena Vodušek je sodelovala s člankom Moji spomini na žetalsko kulturno dvorano.
Iz skupine mnogih fotografij je tudi spomin ljudskih pevk, ki so nastopile na mnogih prireditvah na žetalskem odru ob različnih dogodkih, proslavah v kraju ob odprtju raznih dosežkov takratne krajevne skupnosti. Kdo so te ljubiteljice ljudskega petja, spoznajte na fotografijah.
Glej članek o žetalski kulturi.
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 3
Dober dan
Dober dan
Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale.
Bilje petek, 13. listopad. V medijih je bilo večkrat omenjeno, kako drugačen je dan, če je zaznamovan s številko 13, če je pa ta dan še petek, to ne prinaša nič pozitivnega, dobrega, sploh če je človek malo vraževeren.
Bil je zagotovo strašen dan, ki je mesto Pariz ovil v eno strašno črno gmoto. Strah, bes, negotovost med Parižani, jok, upanje, saj vendar naših ni med njimi, so se tolažili ljudje, a je marsikdo moral kloniti pred resnico. Po Parizu so ležala trupla, teroristi so naredili strašno dejanje. A povratka v prvotno stanje ni. Goreče sveče, šopki cvetja, tišina so le grenak spomin na preminule. Pride čas grozot, ki se jih človek najmanj nadeja. Kje smo varni? Nikjer. Ne na zemlji, ne na nebu, tudi voda je zelo nevarna. Včasih narava sama poskrbi za negativno dejanje, a najstrašnejši dejavnik je človek.
Živeti v strahu je strašno, a življenje se mora odvijati naprej. Turobni dnevi pripomorejo, da so ljudje zamišljeni, polni neprijetnih pričakovanj, a če listopad postreže s toplimi sončnimi dnevi, je življenje lepše. Tako lepe so bile Žetale v prejšnjem mesecu, ko je bilo obilo toplih, sončnih dni, a vse mine in se spremeni. Tudi narava je spremenjena, ni več tistih lepih barv. Obarva se lahko samo še v eno barvo - belo in prespi zimski čas.
Veseli december se preveša h koncu, mnogo koncertov in različnih prireditev je za nami. Prihaja tihi, praznični čas, čas za druženje, lepe misli in družinska srečanja. Tudi svetovni dan plesa je že zdavnaj minil. Kdaj le bo prišel dan, ko ne bo potrebno razmišljati o ljudeh, ki prihajajo tam daleč z juga, begunci, migranti; za njih je dobro, da razmišljajo, da jim bo nekoč lepše. Lepoto življenja si mora človek ustvarjati sam, če je zdrav in ima pogoje za uspeh. Tiho prihajajo praznični dnevi, luna označuje svetle noči, listje ne šelesti. Le kje bi se na svetu našel tak režiser, ki bi zrežiral veselo, zanesljivo življenje, pravičnost in srečna ter uspešna dejanja uspešnih ljudi.
Približujemo se biserni številki našega glasila; preberite zanimivosti v 59. številki in do novega izida Ž.N. lepo pozdravljeni.
Uredništvo in odgovorna urednica M.K.
Sprehod po vsebini
Zlata poroka	2
Dober dan	3
Županov uvodnik	4
Novice iz občinske uprave	5
Iz naših krajev	7 - 20
Iz vasi v vas	20 - 32
JAVNO GLASILO "ZETALSKE NOVICE"
Izdajatelj: Občina Žetale
Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale
Odgovorna urednica: Marija Krušič
Uredniški odbor: Marija SKOK,
Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC,
Toni BUTOLEN
Lektorica: Mojca Kopše
Fotografija na naslovnici: Toni BUTOLEN
Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. .J
Javno ilasjjoiŽiTALSKE NOVICEj na i podlagi odločbe Ministrstva ja9||turo RS ;šliv^i|i4!0i9o z dne, 29.03.2001 hfi vpisano v register javnih glasil pod T^zip^riin^jtthvi l ko 1767.
Občanke, občani vabljeni v sodelovanju s prispevki, na elektronski naslov:
urednistvozetale@gmail.com.
V365 dnevih leta 2016 se VAM NAJ URESNIČUJEJO ZGODBE PREPROSTIH BESED: LJUBEZEN, KRUH, ENOTNOST, MIR. V PRIČAKOVANJU BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKOV
Vam želimo VSE NAJLEPŠE: ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA, OBČINSKI SVET in Uredniški odbor Žetalskih novic OBČINE ŽETALE.
December 2015 3
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 4
Zupanov uvodnik
Čas dobrih želja
Čas dobrih želja, velikih pričakovanj ali čas praznih obljub in zamujenih priložnosti?
Prednovoletni čas je že nekdaj čas skritih želja in velikih pričakovanj nečesa novega in boljšega, tako v zasebnem življenju kakor tudi v ožji in širši skupnosti. Tudi če je bilo leto, ki se izteka, uspešno, si v novem želimo več in boljše. To je povsem normalna želja. Če delamo predano in zavzeto, bi bilo normalno, da bi vsako leto napredovali.
Na žalost ni vedno tako. Tako na naše zasebne življenjske razmere in pogoje kakor življenjske pogoje odločilno vplivajo razmere v družbi, v kateri živimo. Pred petindvajsetimi leti, ko smo se osamosvajali kot država, smo prav gotovo imeli drugačna pričakovanja, kot je današnja realnost. Morda so bili naše želje in pričakovanja nerealni, morda so se vsaj deloma izjalovili zaradi velike krize svetovnih razsežnosti, prav gotovo pa je k sedanji podobi Slovenije veliko pripomogla tudi domača politika.
Po nekaj letih hude recesije sicer zgleda, da je najhujše mimo. Naslednje leto se že tretjič zapored obeta gospodarska rast. Počasi se približujemo BDP, ki smo ga že imeli v letu 2007. Vlada je zato v proračunu predvidela omilitev nekaterih kriznih ukrepov. Po nekaj letih se obeta izjemna uskladitev pokojnin, sprostila so se napredovanja javnih uslužbencev, napovedano je usklajevanje socialnih transferov, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje mladih. Skratka, vidi se šibka svetloba na koncu tunela, v katerem tavamo že nekaj let.
Na žalost ta optimizem ne velja za občine, ki so, kot kaže, plačale največjo ceno krize. Že šesto leto zapored se sredstva za primerno porabo občin manjšajo, stroški na drugi strani pa večajo. Sredstva, s katerimi občine gospodarijo, ponekod ne zadoščajo več niti za financiranje zakonsko predpisanih obveznosti, kaj šele za investicije.
Če se v preteklih letih to še ni toliko poznalo, ker so občine črpale evropska sredstva za investicije, lastni delež pa pokrivale z zadolževanjem, je slika za prihodnje leto bistveno slabša. Črpanje evropskih sredstev po perspektivi 2007-2013 se zaključuje, v evropski perspektivi 2014-2020 pa sredstev za občine praktično ni. Seveda tega ni kriva samo sedanja vlada. Pogajanja za evropsko perspektivo in pisanje programov se je začelo že v letu 2010 v času Pahorjeve vlade, nadaljevalo v času Janševe in se praktično zaključilo v času vlade Alenke Bratušek. Na žalost Slovenija ni znala, zmogla ali hotela doseči pogojev, kot jih je dosegla Madžarska, vendar je to že druga zgodba...
Zakon o financiranju občin (ZFO) določa izračun povprečnine. Nazadnje je bila povprečnina obračunana v skladu z zakonom leta 2010 v višini 550 evrov. Potem se ZFO ni več spoštoval. Letos bi morala biti povprečnina 652 evrov, dejansko pa bo 522 evrov. Povprečnina se pomnoži z indeksom, ki upošteva velikost občine, dolžino lokalnih cest, število prebivalcev do 15 let in število prebivalcev nad 65 let. Ta indeks je za našo občino 1,45 (za Ljubljano 0,97), kar seveda pomeni, da smo z nižanjem povprečnine demografsko ogrožene občine bolj prizadete. Ker je letošnja povprečnina zgolj 522 evrov, je občina Žetale izgubila 260.000 evrov. Druga zgodba so sredstva za investicije po 21. členu ZFO. Tudi ta se določajo glede na indeks razvojne ogroženosti občin. S prepolovitvijo teh sredstev smo spet več
izgubile demografsko ogrožene občine; naša občina drugo leto približno 70.000 evrov. Če seštejemo, bomo imeli drugo leto v proračunu 330.000 evrov manj, kot določa zakon. V zadnjih petih letih smo tako izgubili približno 1.500.000 evrov investicijskih sredstev. Kaj vse bi bili s tem postorili, si lahko samo mislimo, če računamo, da bi se bili s temi sredstvi lahko prijavili še na več evropskih projektov.
Po drugi strani pa takšen odnos vlade do občin sploh ni presenetljiv, če upoštevamo javno mnenje, ki je do občin izrazito negativno. Ljudje se očitno ne zavedajo, da so pravzaprav občine tiste, ki najbolj neposredno vplivajo na kvaliteto življenja. Občine plačujejo večino stroškov za predšolsko vzgojo. V naši občini to znaša približno 150.000 evrov letno, kar pomeni skoraj 3000 evrov na otroka, ki je vključen v vrtec. Občine plačujejo šolske prevoze; to pri nas znaša približno 70.000 evrov, ali skoraj 1000 evrov na otroka. Občina je ustanoviteljica OŠ Žetale in soustanoviteljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Za vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, nadstandardne storitve in zagotavljanje delne kombinacije občina nameni približno 150.000 evrov. Občina poskrbi za socialno varnost najbolj ogroženih s plačevanjem zdravstvenega zavarovanja in storitev v domu upokojencev, varne hiše itd. Tudi za to gre približno 50.000 evrov. Občina seveda vzdržuje občinske ceste, za kar gre približno 120.000 evrov letno.
Občina ureja še vrsto drugih stvari, ki neposredno in pomembno vplivajo na pogoje življenja občanov, čeprav občani ocenjujejo občino predvsem po investicijah. In ravno to je problem. S sredstvi, ki nam bodo na voljo v prihodnjem letu, bo za investicije ostalo bore malo. Nemogoče je bistveno zmanjšati standard, ki smo ga na vseh področjih dosegli, zato bo večina sredstev namenjenih za zagotavljanje zakonsko predpisanih nalog občine.
Javno mnenje je borbi županov za malenkost višjo povprečnino (536 evrov) izrazito nenaklonjeno, čeprav smo župani edini, ki se ne borimo za plače, temveč za javno dobro. Večina tudi misli, da bi se problemi rešili z ukinitvijo predvsem manjših občin. Seveda je takšno mnenje zmotno. Kako večje občine skrbijo za standard na svoji periferiji, smo že doživeli.
Leto, ki je pred nami, bo torej za občine težko. Trudili se bomo še zmanjšati stroške in zadržati standard, ki smo ga dosegli na vseh področjih, po drugi strani pa vendarle izkoristiti vsako možnost za pridobitev dodatnih sredstev na razpisih, ki bodo, upam, vendarle čimprej. Aktivnosti na občini so v tej smeri v polnem teku.
Ne glede na vse vam v letu, ki prihaja, želim zdravja, objektivnega optimizma in osebne sreče.
Vaš župan
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 5
Novice iz Občinske uprave
16. OBČINSKI PRAZNIK IN 25. KOSTANJEV PIKNIK
V mesecu septembru in oktobru so v Občini Žetale potekale prireditve v počastitev 16. praznika Občine Žetale in 25. kostanjevega piknika. V ta namen so se zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve, ki so dosegle vrhunec v soboto, 17. oktobra 2015. Tega dne je bila ob 14. uri slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Slavnostna seja se je pričela s himno, ki jo je zapel Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik je bil župan Anton Butolen. V svojem govoru je navedel aktivnosti občine v letu 2015. Posebej je izpostavil gradnjo nove večnamenske dvorane in investicije na področju gospodarske infrastrukture (sanaciji plazov, gradnja zbirnega centra.). Slavnostna seja se je zaključila z zdravico prazniku.
Osrednja prireditev letošnjega občinskega praznika je bila proslava, ki je letos potekala v novi večnamenski dvorani. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca Žetale in učenci 1. triade Osnovne šole Žetale z delom programa iz projekta »Praznovanje kulturne dediščine v Sloveniji - Že-talska gostija« ter Ženski in Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik je bil župan Anton Butolen. V svojem govoru se je dotaknil številnih izvedenih investicij, ki so bile praktično vse sofinancirane s strani evropskih skladov, prav tako je povedal, s kakšnimi težavami se občina sooča pri svojem delu. Povedal je še, da v novi finančni perspektivi 2014-2020 ni več sredstev za investicije na področju infrastrukture, zaradi česar bo zastal razvoj občin v Sloveniji. Za izjemno uspešno delo in razvoj občine je zbranim v imenu gostov čestital župan Občine Hajdina, mag. Stanislav Glažar.
Osrednja točka proslave je bila podelitev priznanj Občine Žetale, ki so jih prejeli:
-	Zlato plaketo Občine Žetale: Štefka in Boris Jazbec za dolgoletno delo v lokalni samoupravi, društvih in humanitarni dejavnosti;
-	Priznanje Občine Žetale: Anica in Jože Gajšekza aktivno delo v lokalni samoupravi, društvih in kmetijstvu;
-Priznanje Občine Žetale: Roman Gaj ser za opravljeno delo na področju družbene samozaščite in gasilske javne službe.
Predstavljeni so bili tudi diplomanti, ki so v preteklem obdobju zaključili študij. Iz rok župana so prejeli zbornik občine in šopek rož. Letošnji diplomanti so bili:
-	Andrej Hohnec,
-	Karmen Krivec,
-	Jure Sakelšek in
-	Petra Plajnšek.
Po zaključeni proslavi smo se udeležili razstave organizacij in društev ter v sklopu tržnice dobrodelnosti zbirali prostovoljne prispevke za nakup defibrilatorja. Razstavo so pripravila društva, ki delujejo na območju občine Žetale, in sicer Društvo podeželskih žena Žetale, Društvo upokojencev Žetale, OORK Žetale, Strojni krožek Žetale, Turistično društvo Žetale ter učenci Osnovne šole Žetale. Razstava je potekala v avli Osnovne šole Žetale. Razstavljavci so tudi tokrat poskrbeli, da smo obiskovalci ostali odprtih ust ob njihovih mojstrovinah, ki niso bile samo lepe za oko, ampak tudi zelo dobre in okusne.
Po razstavi se je v prireditvenem šotoru pričel »srebrni« 25. kostanjev piknik z ansamblom Ekarti. V prireditvenem šotoru je v soboto potekalo še kuhanje »Žetalskega lonca«, kije popestrilo praznično dogajanje.
Zaključek praznovanj je bil v nedeljo, 18. oktobra 2015. Pričelo se je s sveto mašo v farni cerkvi Sv. Mihaela in nadaljevalo s srečanjem starejših občanov v novi večnamenski dvorani, kjer je bila najprej proslava, nato pa še pogostitev.
Tudi letošnji občinski praznik in kostanjev piknik je popestrilo lepo in sorazmerno toplo vreme, kije dodatno prispevalo k prazničnemu vzdušju in obisku osrednje prireditve.
Občinska uprava
Foto: Langerholc
December 2015 5
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 6
Novice iz Občinske uprave
SANACIJA ZEMELJSKEGA PLAZU NA LC 240040 DO BRINA-VARVASELA-GRUŠKOVJE_
pogodbi, ki so ga že v celoti poravnali. Nadzor je izvajal Stanko Tement, TMD INVEST d.o.o.
Ministrstvo za okolje in prostor je podalo informacijo, da so sredstva za sanacijo posledic naravnih nesreč na voljo tudi v proračunu za leto 2016, zato bomo pripravili dokumentacijo za sanacijo plazu na LC 240060 Žetale-Vabča vas, lokacija pri hš Čermožiše 49, ki je tako finančno kot tudi izvedbeno največji zalogaj.
Občinska uprava
Še v času izvedbe sanacije zemeljskega plazu na LC 240060 Žetale-Vabča vas, lokacija Vodole 2, smo prejeli obvestilo Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, da nam bodo sofinancirali še sanacijo plazu na LC 240040 Dobrina-Varvasela-Gruškovje, ki je bil prijavljen kot druga prioriteta. Takoj smo pristopili k izvedbi javno-naročniškega postopka ter kasneje k podpisu vloge in pogodbe. Zagotovljena državna sredstva so se tudi v tem primeru nanašala na obnovitvena dela, največ do višine izbrane ponudbe brez DDV v okviru razpoložljivih in zagotovljenih sredstev državnega proračuna za leto 2015. Stroški DDV, nadzora in tehnične dokumentacije so morali biti zagotovljeni v okviru občinskega proračuna. Na osnovi javnega naročila, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, smo prejeli 5 pravočasnih ponudb. Najcenejši ponudnik je bila družba PGM KOS d.o.o., ki je bila tudi izbrana in je izvedla sanacijo plazu. Vrednost pogodbenih del je znašala 29.167,52 evrov z DDV; od tega nam je ministrstvo zagotovilo sredstva v višini 21.307,80 evrov. Dela so bila zaključena oktobra 2015, tako da smo 28. 10. 2015 ministrstvu posredovali zahtevek za izplačilo sredstev po
V v
PROJEKT PEPISCINA
- Z ROKO V ROKI DO KRAJINSKEGA PARKA
Foto: Izidor Štainberger
Obnovitvena dela na Pušnikovi domačiji, ki se izvajajo v sklopu projekta »Dediščina - Z roko v roki do krajinskega parka«, se končujejo in bodo zaključena v pogodbenem roku, torej do 20. 12. 2015. Vsi objekti imajo zamenjano slamnato streho, obnovljene omete in fasado ter popravljeno in očiščeno stavbno pohištvo. V prostorih domačije
bodo razstavljeni tudi predmeti, ki so se nahajali na domačiji (osebne fotografije, knjige, katekizmi, orodje...).
V prihodnje želimo s projektom nadaljevati oz. ga nadgraditi - zasaditi vinograd, očistiti zaraslo okolico in urediti vinoteko. Domačija se nahaja na trasi Krožno-tematske poti po poteh kulturne dediščine v občini Zetale in jo obišče vedno več pohodnikov, radi pa jo obiskujejo tudi domačini. Prav tako je zanimiva za vrtec in OS Zetale, ker lahko otrokom prikažemo stavbno izročilo in način dela na takšnih domačijah v preteklosti.
Občinska uprava
Naložba vvašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj
Ulaganje u vašu budučnost
Operaciju dijelomično financira Europska unija Europski fond za regionalni razvoj
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA
Foto: Langerholc
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 7
NOVOST V ZBIRNEM CENTRU ZEVALE
Spoštovani uporabniki, obveščamo vas, da v Zbirnem centru Žetale zbiramo kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo.
Skupaj z Občino Žetale smo ponovno nadgradili sistem zbiranja odpadkov v vaši občini. Od meseca decembra lahko v vašem zbirnem centru oddajate tudi živalske stranske proizvode (kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo).
Gre za vrsto odpadka, ki zahteva poseben postopek zbiranja in predelave in ga nikakor ne smemo odlagati v naravo. Zato vas vabimo, da kože doma zaklanih prašičev v skladu z odpiralnim časom pripeljete v zbirni center v vaši občini.
Prevzem odpadka se obračuna 0,65 € + DDV na kilogram pripeljanega odpadka.
NE POZABITE:
Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddate še naslednje vrste odpadkov:
□	kosovne odpadke
(staro pohištvo, vzmetnice za postelje, ...),
□	male gospodinjske aparate (sesalniki, mlinčki, sušilci las, likalniki...), belo tehniko (hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice.),
□	električno in elektronsko opremo (TV aparati, računalniki, radio,.),
□	plastiko,
□	plastično, papirno, kovinsko in stekleno embalažo,
□	odpadna jedilna olja in maščobe,
□	zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje,
□	izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo),
□	zavržena/uničena oblačila,
□	odpadni les, okna.
OBRATOVALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA
ŽETALE:
Položnici, ki jo prejmete v mesecu decembru, je priložen Urnik odvoza odpadkov za leto 2016. Na urniku bodo z modrim kvadratkom in kratico »ZC« označeni dnevi, ko je vaš zbirni center odprt.
NE SPREGLEJTE:
□	Zbirni center bo odprt samo ob dnevih, ki bodo na urniku označeni z modrim kvadratkom in kratico »ZC«. Čas odprtja je glede na dan določen v legendi urnika.
□	V letu 2016 se delno spremenijo dnevi odvoza posameznih vrst odpadkov - glejte urnik, ki je priložen položnici.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje!
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
December 2015 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 8
Iz naših krajev
Ne meči petard, obdrži vse prste
Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!
Bodi zvezda tudi letos in ne meči petard!
Leta 2008 je bil uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ogn-jemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči).
• Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi
28 Žetalshe novice
v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom, itd.
•	Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete, itd.
•	Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do lOOOg neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let.
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.
Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljamo, daje največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.
Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. (Vir: intranet policije).
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 9
Iz naših krajev
Petarda je otroku poškodovala oči in prste. Bo še lahko drugih na smučišču postal pilot, strojevodja, kuhar ...?
Policija ugotavlja, da se ob praznovanju božiča, novega leta, velike noči in ob drugih priložnostih množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard.
Pazimo na svojo smučarsko opremo oz. je ne odlagajmo tako, da bi ostala brez nadzora, ter na druge vredne predmete, ki jih imamo s sabo.
Oslepitve, opečeni prsti, požari, prestrašeni sosedi ... , Je vredno poka petarde?
Da bi omilili perečo problematiko ter s tem zmanjšali predvsem število telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic, ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, je policija izdelala vrsto usmeritev za preventivno delovanje policije zaradi preprečevanja kršitev.
Petarda je zanetila požar in družina je za praznik ostala brez doma. Ima tudi vaš otrok samo piratko v žepu?
Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana.
Le varna smuka je užitek -nasveti policije za večjo varnost
I	w	v «VV »
na smučisču
Naj bodo dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in športu, res prijetni. Skrb za varnost na smučišču mora biti zato na prvem mestu. Za red in sožitje na smučišču smo odgovorni vsi.
Smučanje bo lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati moramo mednarodno veljavna vedenjska pravila in jih dosledno upoštevati. Spoštujmo tudi opozorila, odredbe in navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču.
10 FIS pravil
Poleg užitka prinaša smučanje tudi določeno tveganje. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in tehnike smučanja in drsenja na snegu, pa tudi novi pripomočki, dodatna oprema, slaba ozaveščenost, predrznost in neprevidnost številnih uporabnikov belih strmin so privedli do povečanja števila poškodb.
Zato prilagodimo hitrost in način smučanja svojem izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram.
Posebej pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča.
Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle.
Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje
Več nasvetov za varno smučanje je na naslednjih spletnih straneh policije:
Nasveti smučarjem in drugim osebam na smučišču Pooblastila policistov na smučišču Smuka
Sankanje - užitek, ne polomija Deskarji Tek na smučeh - pravila Ekstremno smučanje - nasveti Na smučišču nismo sami Nasveti za otroke Pobarvanka - otroci barvajte FIS pravila za smučanje in učite se!
Nadzor na smučiščih (Ministrstvo za notranje zadeve) Vožnja v naravi - omejitve (Ministrstvo za okolje in prostor)
Srečne in zadovoljne, uspehov polne ter predvsem varne praznike vam želi kolektiv Policijske postaje Podlehnik
Damjan BRACIC, VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
December 2015 9
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 10
Iz vasi v vas
Prihodnost haloškega kmetijstva in Haloz
Civilna iniciativa za kmetijski in gospodarski razvoj Haloz e-pošta: janez.jantic@gmail.com
Haloze, 12.11.2015
Spoštovani.
Na vas se v obupu obračamo kmetje iz Haloz, ki životarimo na majhnih in srednje velikih, težko obdelovalnih hribovskih kmetijah. Poleg zelo težkih pogojev dela na kmetijah smo s strani države dobili še dodaten hud udarec, in sicer za nas skrajno neustrezno kmetijsko politiko - Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014-2020. To pomeni zmanjševanje in prenehanje dodeljevanja finančne pomoči v obliki kmetijskih subvencij, ki so za ohranitev tega območja nujno potrebne, oziroma je to območje potrebno drugačne obravnave, saj gre za posebno območje, kjer so pogoji za delo in pogoji za preživetje zelo težki, kar bo opisano v nadaljevanju.
Haloze ležijo v podravskem območju severovzhodne Slovenije, so svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije in imajo nadpovprečno razgibanost reliefa, relativne višinske razlike pa so zelo visoke. Nadmorska višina v Halozah je med 260 in 600 metri, strmine so ek-stremne. Po morfoloških kriterijih tako nekatera območja v Halozah sodijo med nizko hribovje. Prometno odročno obmejno gričevje s skromnimi možnostmi za preživetje velja za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje; do danes se je namreč število prebivalstva zmanjšalo za več kot tretjino.
Geografsko se Haloze delijo na dva dela: vzhodne oz. vinorodne Haloze, kjer je z vinogradi zasejanih 10 % površin, in na zahodne oz. gozdnate Haloze, kjer je z gozdom porasla več kot polovica površin. V zahodnih Halozah je med gozdovi precej zaselkov in samotnih kmetij. Območje Haloz zajema sedem občin: Videm pri Ptuju, Cirkulane, Zavrč, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole. Haloze se razprostirajo na 241 km2 oz. na 24.100 ha in štejejo 13.281 prebivalcev.
Na tem območju je velika depopulacija ljudi, odseljujejo se v kraje, kjer so pogoji za preživetje, življenje in ustvarjanje družine bistveno boljši. Mladi na tukajšnjih kmetijah več ne ostajajo, ker ne vidijo prihodnosti te panoge na tem težko obdelovalnem območju. Na kmetijah ostajajo samo še starejši ljudje, ki nimajo druge možnosti kot životariti in vsak dan garati. Posledično kmetije propadajo, kmetijske površine pa se močno zaraščajo. V obdobju od leta 2000 do leta 2011 je kar 27,2 % travnikov prešlo v gozd na naklonih med 20° in 25°, nadaljnjih 26,2 % na naklonih med 15° in 20°, 18,8 % pa na naklonih med 25° in 30°. Na območju Haloz se je tako v tem obdobju najbolj povečala površina gozdov (za 50,7 ha ali za 8,2 %) in zemljišč v zaraščanju (385,9 ha ali za 80,7 %). V tem obdobju se je delež kmetijskega prebivalstva zmanjšal za 50 %, z 78 % na 28 %. Ta trend se v zadnjih letih nadaljuje in tako je vedno več kmetijskih površin zaraščenih, vedno več kmetij zapuščenih, stavb porušenih. Brez ustreznih sistemskih ukrepov na ravni države bodo Haloze za prihodnje rodove izgubljene. Ostala bo le še žalostna podoba tistega, kar je nekoč človek obdeloval in spoštoval, da se je preživel in ohranil lepo pokrajino ter živel v sožitju z živalmi.
Kmetijske panoge v Halozah so govedoreja, konjereja, reja
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 11
Predstavljamo Vam
drobnice, vinogradništvo in gozdarstvo. Kmetije so povprečne velikosti 4,8 ha, večje kmetije so redkost, saj večjih kmetij na tako zahtevnih, strmih območij v okviru družine ni mogoče obdelovati; večina del namreč poteka ročno. Tako so dnevi ob tem dejstvu prekratki za obdelavo večjih kmetij in skozi generacije so se oblikovale manjše kmetije, ki skrbijo za kulturno socialno vzdrževano okolje. Veliko del bi bilo možno opraviti s specialno kmetijsko mehanizacijo, vendar kmetije v Halozah denarja za vlaganja v drago mehanizacijo nimajo. Kmetovanje tukaj je ekstenzivno, ni mogoče ustvarjati velikih dobičkov, oziroma tukaj o dobičkih sploh ne moremo govoriti. Večina kmetij tukaj potrebuje še dodaten zunanji vir dohodka za preživetje, zato je potrebna zaposlitev vsaj enega družinskega člana zunaj kmetije, da je zagotovljen vir prihodka za preživetje družine, ter za še kako potrebno vzdrževanje kmetije. Opravila na kmetijah so garaška, presegajo človeške zmožnosti, prostega časa ni. Kmetijska mehanizacija na teh kmetijah je stara in dotrajana ter neprimerna za varno delo. Ko govorimo o proizvodih in o pridelani hrani, pa lahko s ponosom povemo: kar se pridela v teh krajih, je zagotovo najkakovostnejše in zdravo. Velikih presežkov proizvodov seveda ni, oziroma jih sploh ni. Kar se tukaj pridela, ni problem tržiti in prodati, vendar je težava, da te količine niso velike, da bi posledično lahko ustvarjale dobičke. Cena proizvodov v primerjavi z intenzivnim kmetijstvom pa je enaka, saj končni potrošnik še ne ceni dovolj kakovostne hrane in je tudi ne bo kupil po višji ceni. V današnjem času je pomembno samo, kje bo potrošnik lahko dobil najcenejšo hrano. Za eno enoto proizvoda je v Halozah potrebno petkrat več napora, petkrat več površin, tudi stroški so petkrat višji v primerjavi z enako enoto proizvoda na ravninskem področju in v intenzivnem kmetijstvu. Parcele kmetij so zaradi raznolikosti reliefa razkropljene, posledično je za obdelavo zaradi premika iz ene parcele na drugo spet potrebno več časa. Z nekaj osnovne matematike se da hitro ugotoviti, da praga rentabilnosti v Halozah ne dosegamo. Tudi plast zemlje v Halozah je tanka, podlaga je lapor, prisotna je erozija prsti. Zaradi strmin voda hitro odteče in že krajše časovno obdobje brez dežja pomeni sušo, ki je reden vsakoletni vremenski pojav v mesecu juliju in avgustu, kar takoj vpliva na kvaliteto in količino krme za živali in pridelke. Torej, naše območje je območje z omejenimi dejavniki, na katere ne moremo imeti vpliva.
Vlada RS je s svojo kmetijsko politiko za obdobje 20142020 zarila nož v hrbet haloškemu kmetu in dolgoročno, česar se še očitno ne zaveda, tudi sebi. V letih 2013 in 2014 so obljubljali veliko podporo manjšim hribovskim kmetijam, zagovarjali so, kako pomembna je zdrava hrana, kako pomembna je samooskrba s hrano, kako zelo pomembno je ohranjanje podeželja in mi smo slepo upali, da se za nas obetajo boljši časi, da se država vendarle prebuja in se zgleduje po razvitih državah. Zelo zgleden primer hribovskih kmetij je naša severna soseda, vendar smo kaj hitro ugotovili, da so te obljube malo previsoko, da bi jih mi dosegli in ujeli. Vlada je iz EU vzela ovojnico ukrepov, ki so namenjeni za intenzivno kmetijstvo velikih ravninskih kmetij, kjer so ukrepi naravnani za ohranitev narave. Na haloškega kmeta so pozabili, resnica pa je, da haloški kmet nivo okoljskih ukrepov na celi črti ne samo dosega, ampak jih več kot presega, ven-
dar ne po črki zakona in raznih kmetijskih ukrepih, da bi denar, ki je temu namenjen, tudi dobil, ampak po zakonu narave in po zdravi kmečki logiki. Tukaj kmetovanje poteka v sozvočju z naravo in občutkom za živali, saj če temu ne bi bilo tako, potem v Halozah ne bi bilo zaščitenih vrst ptic in rastlin. Območje Haloz je posebno in se ne sme in ne more enačiti z intenzivnim ravninskim kmetijstvom. Zato tudi ne morejo veljati enaki ukrepi za majhne in velike kmetije. Takšno odločitev lahko sprejmejo samo ljudje, ki ne poznajo realne situacije, zato je prva in velika napaka, da za vse veljajo enaki pogoji in ukrepi. Študije in strokovna dela dokazujejo, da so tukaj posebno zahtevni pogoji za kmetovanje in Haloze so uvrščene v skupino hribovskih in gorskih območij, kjer je zaradi precejšnje nadmorske višine in strmine površja raba zemljišč močno omejena. V obdobju kmetijske politike 2007-2013 je država namenila sredstva za kmetijske subvencije za krave dojilje, za ostalo govedo, za konje in za drobnico, za čiščenje strmin S35 in S50 (čiščenje površin z naklonom nad 35 ° in z naklonom nad 50°), za ekološko kmetovanje, v novem obdobju 2014-2020 so to ukinili, za ekološko kmetovanje pa sredstva zmanjšali za 50%. Podpirajo masovno proizvodnjo, po načelu: več kot imaš, še več boš dobil, mali pa ob tem umiramo. Denarnih sredstev, ki so namenjena za subvencioniranje kmetijstva, je dovolj, vendar je zaradi premalo vloženega truda odgovornih nepravilno in nepravično razporejen. Razpisi - nepovratna sredstva so za nas spet nedosegljivi, saj so vstopni pogoji za nas previsoki in potem niti kandidirati ne moremo, kaj šele da bi bili uspešni na razpisih, da bi prejeli nepovratna sredstva. Ves denar poberejo veliki kmetje, ki ustrezajo pogojem razpisov in dosegajo ekonomsko upravičenost projektov. Splošno mnenje o kmetih je takšno, da živijo samo od kmetijskih subvencij, saj jim država zelo pomaga, da imajo novo opremo, nove traktorje, novo mehanizacijo, novo infrastrukturo. To je delno res, za velike kmetije v ravninskem območju to popolnoma drži, za Haloze pa niti približno ne, saj moramo tukaj državi več dati, kot pa dobimo, kar je zelo žalostno. Kmetijsko okoljska podnebna plačila 2014-2020, v nadaljevanju KOPOP, kar je glavni del subvencij za kmetijstvo za obdobje 2014-2020, so za nas, kot že rečeno, nedosegljiva. V osnovi so ti ukrepi namenjeni za ohranitev narave in tisti kmetje, ki bodo skrbeli za naravo, bodo deležni tudi subvencij s tega naslova. Ponovno moramo najprej poudariti, da haloški kmetje, gledano v celotnem območju, te zahteve, da ohranjamo naravo, še kako dobro dosegamo in presegamo, saj pogoji kmetovanja tukaj ne dopuščajo drugega, kot da kmetujemo v simbiozi z naravo in živalmi. Poudariti je potrebno, da ležijo Haloze v območju posebnih traviščnih habitatov in bi s tega naslova lahko prejeli sredstva, vendar so zahteve nerealne, na papirju.
Z Uredbo o shemah neposrednih plačil z 9.1.2015 je Vlada Republike Slovenije potrdila območje okoljsko občutljivega trajnega travinja tudi na območju haloških občin Makole, Majšperk, Videm, Podlehnik, Zavrč in Cirkulane. To območje omejuje haloške kmetije, saj ne morejo spreminjati rabe, kjer je zaveden gerk (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva), trajni travnik ali visokodebelni ekstenzivni sadovnjak. To okoljsko trajno travinje so kmetije dolžne ohranjati, površina se ne sme zaraščati, ne preoravati. Naj vas opozorimo še enkrat, da se starost nosilcev iz leta v
December 2015 11
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 12
Iz naših krajev
leto povečuje, naslednikov na kmetijah pa zaradi depopulacije mladine ni. Vsako leto se bo pojavljal del površin, ki jih zaradi starosti ali pa smrti nosilcev kmetij ne bo več nihče obdeloval in bodo podvržene zaraščanju zaradi neugodnega terena. Brez denarne pomoči države ne pričakujte, da bi se obdelanost površin ohranila vsaj v zdajšnjem obsegu. Kdo bo poravnaval sankcije za neizpolnjevanje zahtev OOTT (okoljsko občutljivo trajno travinje) na teh kmetijah? '
V Uredbi o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 je v šestem odstavku 20. člena navedeno, da se mora kmetija, ki bi želela izvajati operacije Trajno travinje I ali II in katere površine ležijo sočasno na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habita-tov metuljev in steljnikov ter območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, obvezno vključiti v izvajanje teh operacij z najmanj 20 % travniških površin, ki ležijo znotraj teh območij. V zahteve se je obvezno potrebno vključiti s celotnim gerk-om.
Na območju Haloz imamo cca. polovico kmetijskih površin, ki se nahajajo na območju posebnih traviščnih habitatov ali traviščnih habitatov metuljev, torej je izvajanje KOPOP zahtev iz operacij trajno travinje za nas nedosegljiva želja zaradi nezmožnosti doseganja in izpolnjevanja pogojev znotraj posameznih zahtev. Obremenitev travojedih živali za izvajanje zahtev iz operacij Trajno travinje je opredeljena previsoko, saj zaradi specifičnih pogojev pridelave in strukture tal, zaradi katere se pojavljajo močne suše na našem območju, kmetije ne morejo preživeti vsaj 0,5 GVŽ (glav velike živine) travojedih živali na ha. Predlagamo, da se zahtevana obremenitev zniža in da se v obremenitev vključi tudi ostale živali (prašiči, kokoši...).
KOPOP ukrepi med drugim zahtevajo tudi naslednje:
Košnja/paša na območju posebnih traviščnih habitatov ni dovoljena do 30.6. in
Košnja/paša na območju traviščnih habitatov metuljev ni dovoljena med 15.6. in 15.9.
Haloze imajo zgodnjo vegetacijo zaradi relativno nizke nadmorske višine in če bi kosili po 30.6., bi bilo seno ole-senelo, nekvalitetno, izgubili bi drugo košnjo, tega pa si ne moremo privoščiti. Del travnikov seveda kosimo tudi kasneje, saj pri nas ne pokosimo vsega naenkrat, ker je delo ročno in zahteva veliko časa, ampak se košnja sena na nekaterih delih zaradi tega in zaradi prilagajanja ugodnemu vremenu zavleče v avgust. In če bi že želeli na teh delih uveljavljati ta ukrep, pa ga spet ne moremo, ker se v ta ukrep lahko vključi samo celoten gerk. Praksa pa je takšna, da nam država kmetijska zemljišča združuje v čim manj gerkov in če bi želeli kateri del gerka vključiti v ta ukrep, ga zaradi nesmiselnih in smešnih zahtev ne moremo. Dokaz, da Haloze zahteve KOPOP ukrepov dosegajo, vendar zaradi nestrokovnega pristopa odgovornih na državni ravni ne moremo koristiti subvencij, ki so za to namenjene. Za nas bi bil sprejemljiv datum košnje 15.5. Na območju traviščnih habitatov metuljev pa košnja in paša ni dovoljena cele tri mesece najbolj intenzivne vegetacije. Take površine ni mogoče očistiti najkasneje do 15.10., kot to določa navzkrižna skladnost, saj se večina naših strmih travniških površin kosi in spravlja le ročno. V sklopu tega ukrepa je možno črpati tudi sredstva, če se gnoji samo z organskimi gnojili, kar se v Halozah že v osnovi. Tudi za spravilo mrve s travinja je namenjen denar, vse v okviru tega ukrepa. Za gerke, ki so večji kot 1 ha, se pusti nepokošen pas 5-10 %, to se pokosi naslednje leto (pri operaciji Trajno travinje I je potrebno pokositi po 1.3. naslednje leto, pri operaciji Traviščni habitati metuljev pa celo po 15.9. naslednje leto. Kmetija bo torej imela drugo leto na isti površini dva nepokošena pasova, enega iz predhodnega in enega iz tekočega leta!!!). Tudi za to so sredstva, vendar nam v Halozah teren ne dopušča, da bi pustili en pas nepokošen, saj je praktično nemogoče, če bi hoteli ta pas pokositi naslednje leto, saj je na strmini zaradi starega sena zelo spolzko in tudi samo košnja bi bila zelo težka zaradi lanskega sena. Ročna košnja takšne poležane stare trave predstavlja kmetijam dodatno oviro, zraven tega pa takšna krma ni več primerna za prehrano živali, saj se na travnikih že ustvarijo pogoji za kvarjenje krme
(plesni, gniloba), ki lahko v primeru krmljenja ustvarijo pogoje pojava bolezni pri živalih. Samo zaradi tega, kar je našteto zgoraj, je haloški kmet na leto za 1 ha prikrajšan za 320 evrov.
Ukrepi za opustitev silaže se pri nas večinoma izvajajo, vendar so vezani na druge ukrepe in denarja spet ne moremo dobiti. Prepovedana je paša skozi celo leto. V Halozah so se živali pasle in se bodo, saj to je naravni krogotok. Logično je, da se na strmih terenih žival pase, na manj strmih pa se kosi seno. Na območjih, kjer se žival pase, se po paši izvede čistilna košnja; tako površine očistimo in hkrati preprečimo zaraščanje. V Halozah se je v letu 2015 v KOPOP ukrepe vključilo samo 15 ha kmetijskih zemljišč, torej je s to kmetijsko politiko nekaj hudo narobe.
Državni organi in okoljevarstveniki delajo veliko krivico haloškemu kmetu. Če se bo nadaljevalo, da ne bo posluha odgovornih, potem se bo postopoma vse zaraslo in ne bo več zaščitenih vrst ptic, zaščitenih vrst rastlin, prelepih hribov in gričev, idealnih za izlete in sprostitev. Lastovka v hlevu gnezdi samo takrat, ko so v hlevu živali. Če ni živali, tudi ptic ni; če ne bo haloškega kmeta, ne bo življenja.
Kot že omenjeno, razpisi za nepovratna sredstva so za nas spet nedosegljivi. Vsi vstopni pogoji se za nas previsoki. Na primer razpis Pomoč za mlade kmete zahteva najmanj 6 ha PKP, kar v našem primeru pomeni 12 ha travnikov. Povprečna kmetija v Halozah pa je velika 4,8 ha. In v Halozah, kjer se mladi s kmetij najbolj odseljujejo, jim država ne želi pomagati, raje jim zaostruje kriterije. Druga zahteva tega razpisa je, da je mladi kmet kmečko zavarovan, torej, da je zaposlen na domači kmetiji. V Halozah pa je večina gospodarjev kmetij zaposlenih drugje, da lahko vzdržujejo kmetije, in namesto, da bi država tukaj pomagala, raje zaostri vstopne kriterije. V letu 2015 se je z območja Haloz, ki je veliko 241 km2, na razpis za Pomoč za mlade kmete prijavil samo eden (1!) kmet. Torej bo od 12.000.000 evrov, kolikor je namenjenih za ta razpis za leto 2015, v Haloze prispelo samo 18.000 evrov. To je več kot zgovoren podatek, kam je naravnana kmetijska politika. Ostali razpisi za posodabljanje kmetijskih gospodarstev so spet vezani na masovno proizvodnjo, na rejo živali nad 20 GVŽ, in tako spet
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
Iz naših krajev
ostanemo brez finančnih sredstev, ki so nujno potrebna. Pomembno je tudi to, da stane vloga za razpise preko 600 evrov; da je v primeru, če so sredstva odobrena, potrebno voditi FADN računovodstvo, kar spet stane 350 evrov na leto, zahteva ob odobritvi sredstev pa je, da se FADN vodi 5 let. Tudi če ob odobritvi sredstev prejemnik nima kmetijske izobrazbe, mora v roku treh let opraviti NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo) s kmetijskega področja, kar je spet okrog 500 evrov in tako zaradi nesmislov denar od razpisa kopni. Ob teh dejstvih lahko samo razmišljamo, kako bodo veliki kmetje spet dobili veliko denarja, mi pa lahko umremo prepuščeni naravi in sami sebi.
Tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju KGZS), ki zastopa kmete na državni ravni, je na nas pozabila, saj če ne bi bilo tako, bi bila kmetijska politika za obdobje 20142020 drugačna in za nas bolj ugodna. Kmetijsko-svetovalna služba bi se morala aktivno vključiti v program načrtovanja prihodnosti za vsakega posameznega kmeta, čemur pa danes niti približno ni tako. Stik svetovalne službe za kmete je večinoma samo ob oddaji subvencijske vloge, to pa je tudi vse. KGZS se torej premalo trudi za haloškega kmeta.
Vlada je začela z ukrepom krčenja zaraščenih površin na tak način, da namenja denar tistim, ki bodo zaraščene površine počistili, vendar je to nepravilen pristop. Najprej je potrebno zastaviti programe, kako podpreti kmete, ki obdelujejo kmetijske površine in jih vzdržujejo v delovnem stanju, potem pa se lahko začnejo aktivnosti za čiščenje zaraščenih površin. Torej, težave je potrebno reševati tako, da se odpravi vzrok zaraščanja, ne da se samo čisti zaraščene površine, ker bodo čez nekaj let te površine ponovno zaraščene, ker se vzrok zaraščanja ne bo odpravil, denar pa bo porabljen neučinkovito.
Bremeni nas tudi katastrski dohodek (KD), ki se je v zadnjem obdobju povišal in se spet enači s kmetijami z ravninskega dela, torej smatra se višji KD kot v preteklih letih. Dejansko seveda ni tako in posledično se šteje pri vseh vlogah, naj gre za plačilo otroškega vrtca, šolske malice, otroškega dodatka, štipendije. Skratka, povsod nas bremeni KD, kakor nas bremeni tudi visoko
ocenjena vrednost kmetijska zemljišča, vrednotena po nekih modelih, ki jih uporablja GURS in niso logični za Haloze in potem se enako kot KD štejejo tudi visoko vrednotena kmetijska zemljišča, kar nas spet bremeni pri vlogah in izplačilih, naštetih že zgoraj.
Kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč nenadomestljiv dejavnik trajnostnega razvoja podeželskih območij. Slednje je še posebej pomembno v Halozah, ki so zaradi težjih pridelovalnih razmer izpostavljene socialni in okoljski degradaciji. Obstoj in nadaljnji razvoj kmetijstva ni odvisen le od kmetov in njihove pripravljenosti za spremembe, temveč je potrebno vzpostaviti regionalno usklajen razvojni model, ki vključuje poleg kmetov tudi občine, državne organizacije, razvojne agencije, strokovne ustanove, društva in številne posameznike. Pričakujemo in zahtevamo, da se strokovno in celovito vključijo vse pristojne službe, da se izdela dolgoročni plan za izboljšanje stanja v Halozah, da Haložan ne bo več slabšalnica za manjvrednega človeka, da se ohrani kulturna in socialna poseljenost tega območja. Na območje Haloz so bili vabljeni vsi odgovorni, ki imajo vzvode za izboljšanje katastrofalnega stanja. Te kraje so obiskali predstavniki kmetijskega direktorata, predstavniki KGZS, predsednik Republike Slovenije, vsi so videli dejansko, kakšno je stanje in so obljubili pomoč. Le ključni človek, minister za kmetijstvo, ni obiskal teh krajev in tudi zelo malo podpore nam daje, saj ti kraji po njegovem ne ustvarjajo dobička in ni smiselno vlagati v njih. Za to bi lahko rekli, da je laično razmišljanje in stališče nekega posameznika, ne pa strokovno mnenje tako pomembne osebe, kot je minister za kmetijstvo. Oktobra 2015 je bila v državnem zboru izredna seja na temo neustrezne kmetijske politike za Haloze, da bi se sprejel zakon, ki bi omogočal dolgoročen razvoj za to območje. Vendar ta zakon v DZ s strani večine poslancev ni dobil podpore in ni bil sprejet. Ministrstvo za kmetijstvo obljublja spremembe kmetijske politike za to haloško območje, vprašanje pa je, koliko je to sploh mogoče, glede na to, da je program za obdobje 2014-2020 že sprejet. Torej to ministrstvo govori o izboljšanju stanja in je za to področje do konca leta 2015 sestavljena delovna skupina, ki mora preučiti vse možnosti
za izboljšanje stanja. Vse te predloge pa mora potrditi še EU. Bojimo se, da ti popravki ne bodo imeli pravega finančnega učinka in da za haloškega kmeta in za Haloze to ne bo pomenilo skoraj nič. Poudarjajo se okoljski ukrepi za ohranitev narave. Če je to rešitev, potem bomo v Halozah kmetijstvo popolnoma opustili in bomo ohranjali samo naravo, torej, skrbeli bomo za ptice in rastline, kot želi vlada, vlada pa nam naj za to nameni ustrezno denarno podporo, ampak potem tukaj naravnega kroga ni več: če ni živali, se krog prekine in življenje umre.
Za Haloze se mora formirati posebna skupina, ki pozna to območje, da se strokovno začrta prihodnost Haloz in se začno izvajati ukrepi za dolgoročno izboljšanje stanja. Zahtevamo, da se razpisi in ukrepi za haloške kmetije ločijo od ostalih kmetij, da se na podlagi strokovnih dognanj določijo novi kriteriji za to območje, za območje z omejenimi dejavniki (OMD), na podlagi katerih se bodo sredstva delila. Znotraj območja Haloz pa je potrebno pripraviti razpise in njihove kriterije posebej za male haloške kmetije, katerih sredstva bodo namenjena res samo malim kmetijam. Razpisi ne smejo vsebovati nesmiselnih pogojev, kot je izpolnjevanje kupa papirjev pred in po odobritvi sredstev. Kmetje tukaj potrebujemo sredstva za obnovo in gradnjo gospodarskih poslopij in hlevov, potrebujemo sredstva za osnovno in specialno kmetijsko mehanizacijo. Kmetijske subvencije morajo biti realne in dosegljive, s pravim finančnim učinkom in ne samo za vzorec. Trenutno točkovanje za OMD je potrebno spremeniti tako, da se za strmine, to je za naklone nad S35, kjer je možno samo ročno delo, dvigne vrednost točke. Prav tako je potrebno spremeniti metodologijo ugotavljanja naklonov, saj ni stvarna z dejanskim stanjem v naravi. Če je nek travnik naklona nad S35, zaradi razgibanosti terena pa je vmes nagib pod S35, se mora celoten travnik, parcela, gerk vrednotiti nad S35, saj na vmesnih področjih, kjer je nagib pod S35, ni mogoče obdelovati drugače kot ročno, saj to območje obdajajo nakloni nad S35 in na samo mesto manjšega naklona dostop z mehanizacijo ni mogoč. Kmetovanje na teh območjih je kombinacija paše in košnje in zato v ukrepih prepovedi paše ne sme biti. Na območju
December 2015 1 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 14
Iz vasi v vas
Haloz so tudi kmetije, ki so v ravninskem delu in imajo kljub temu status gorsko-višinske kmetije, ker se nahajajo v občini, kjer je večina območja gorsko višinskega. Tem kmetijam je v prihodnosti potrebno ta status odvzeti, saj nimajo težkih pogojev za delo in ni pošteno do kmetij, ki so res v gorsko višinskem območju. Ohraniti je potrebno živinorejo, ohraniti je potrebno naravo, podpreti je potrebno delovne ljudi.
Haloško kmetijstvo ne zagotavlja le osnovnega ali dopolnilnega dohodka maloštevilnim domačinom, temveč je to dejavnost, ki dolgoročno ohranja poseljenost, preprečuje zaraščanje, varuje kulturno pokrajino in spodbuja razvoj nekmetijskih ter s kmetijstvom povezanih dejavnosti. Znanstvene raziskave kažejo, da imajo Haloze velik potencial za naravni turizem, ki ga so-ustvarjata kmetijstvo in predelovalne dejavnosti na podeželju, zato je potrebno kmetijsko politiko države prilagoditi ekstremnim naravnim pogojem Haloz.
Torej kot ste verjetno ugotovili, se obračamo na vas, pomagajte nam, da bomo lahko ohranili Haloze, da bomo ohranili ta del neokrnjene narave, da bomo poskrbeli za prihodnje generacije, da bomo lahko pridelovali zdravo hrano, ki je v današnjem času manjka, zagotovite nam tisto, kar nam pripada. Vlaganje v Haloze je naložba za celo Slovenijo; ne dovolite, da bodo odgovorni to ugotovili prepozno. Pričakujemo takojšnje ukrepanje, da se aktivnosti začnejo takoj in da bodo ukrepi in aktivnosti imeli dolgoročni učinek. Haložani smo trdoživi in vztrajni ljudje, zagotovo zaradi načina življenja, vedno smo pripravljeni na pravi dialog. V žalostno usodo se ne bomo vdali, borili se bomo do konca, v skrajni sili tudi s protesti, čeprav si tega ne želimo.
Ta dopis je napisan v imenu vseh prizadetih kmetovalcev na haloškem območju, katere zastopa Iniciativni odbor za spremembo kmetijske in gospodarske politike Haložanov. V njem so zbrane težave, ki vsakodnevno tarejo te kmete. Vedno ste dobrodošli, da si dejansko stanje ogledate na terenu.
Povzetek
Haloze so gričevnata pokrajina z močno razgibanostjo reliefa, nizko nadmorsko višino ter izrednim naklonom. Delo na hribovskih kmetijah je zaradi dejavnikov narave, velikih strmin, zelo oteženo in se lahko opravlja samo ročno. V Halozah zaradi te specifičnosti pokrajine ne morejo obstajati velike tržno usmerjene kmetije. Življenje in delo manjših kmetij, ki imajo prvenstven namen ohranjanje kulturne pokrajine, v kmetijsko okoljskih ukrepih za obdobje 20142020 so nedosegljivi. Za nas, posameznike, ki se vsakodnevno trudimo uspevati in smo s svojim delom ohranili naravo in življenje v njej, so ti ukrepi nesprejemljivi.
Za ohranitev Haloz in haloškega kmetijstva potrebujemo drugačen način finančnega spodbujanja kmetijstva od obstoječega, ki bo namenjen samo za Haloze, v okviru obstoječe kmetijske politike pa je za Haloze treba naslednje upoštevati oz. spremeniti :
-	Ukrep pozne košnje je za naše območje zaradi hitre vegetacije po 30.6. nesprejemljiv, optimalen datum je 15. maj.
-	Puščanje nepokošenih pasov je potrebno odstraniti iz ukrepov in nadomestiti s ponovno uvedbo ukrepa za čiščenje strmih površin S35 in S50 s kombinacijo paše.
-	Ponovno je potrebno omogočiti izplačila premij za krave dojilje, ostalo govedo in drobnico, seveda ne samo v
simboličnem znesku.
-	Potrebno je dvigniti vrednost OMD točke.
-	Za obdelavo teh površin in nujno posodobitev kmetijske mehanizacije bi potrebovali enostavne razpise za sofinanciranje specialne kmetijske mehanizacije in posodobitev infrastrukture v višini vsaj 70% vrednosti naložbe.
-	Haloze spadajo med območja z omejenimi dejavniki, zato je nujno, da se razpisi in ukrepi za le-te izvedejo ločeno od drugih večjih kmetij, na katerih večji ravninski kmetje ne bodo mogli konkurirati.
-	Za vključitev v ukrepe KOPOP je potrebno omogočiti, da se lahko v posamezen ukrep vključimo tudi samo z delom gerka in ne s celotnim gerkom, kot je zahtevano zdaj.
-	Znižati je potrebno obremenitev GVŽ na ha za vstop v KOPOP ukrepe.
Za nadaljnje delo v težkih pogojih, ki nam jih je dala narava, nujno potrebujemo ustrezno visoko finančno podporo in podporo kmetijske politike, ki mora biti usmerjena na majhnega človeka, ki se bori za preživetje.
Z upanjem na izboljšanje stanja vas lepo pozdravljamo.
Iniciativni odbor za kmetijski in gospodarski razvoj Haloz
Priloge:
-	Zbir fotografij stanja haloškega kmetijstva
Poslano:
-	Predsednik Republike Slovenije
-	Predsednik vlade Republike Slovenije
-	Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
-	Evropski parlament - Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
-	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
-	Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
-	Poslanska skupina Stranke modernega centra (SMC)
-	Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS)
-	Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS)
-	Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD)
-	Poslanska skupina Združena levica (ZL)
-	Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi)
-	Slovenski poslanci Evropskega parlamenta
-	Radiotelevizija Slovenija
-Proplus d.o.o. (Informativne oddaje POP TV in KANAL A)
-	Regionalni RTV center Maribor
-	Občina Videm
-	Občina Majšperk
-	Občina Podlehnik
-	Občina Zavrč
-	Občina Žetale
-	Občina Cirkulane
-	Občina Makole
-	Vsi ostali, povezani s Halozami in haloškim kmetijstvom
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
Iz naših krajev
Lokalna akcijska skupina Haloze
PRJ Halo Cirkulane 56 2282 Cirkuiane
Tel.: 02 795 32 00, www.haloze.org, las.haloze@halo.si
LAS HALOZE
Strategija lokalnega razvoja Haloze 2014-2015
SPOROČILO ZA JAVNOST 1jl00w009_15_s_slikami.doc
27.11.2015
Nova finančna perspektiva v obdobju 2014-2020 prinaša nekatere novosti pri ukrepu 19 Programa razvoja podeželja - Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER. Program razvoja podeželja je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 je na voljo dobre 1,1 milijarde evrov, od tega bo lahko LAS Haloze črpala sredstva v višini okrog 1,5 mio evrov. Skladno z Uredbo CLLD (uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020) je bilo potrebno na novo ustanoviti Lokalno akcijsko skupino in pripraviti nov dokument - Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020.
Po sprejetju Uredbe CLLD je bil 8.7.2015 objavljen javni poziv za vstop v partnerstvo LAS Haloze 2014-2020 na območju občin, ki so sestavljale LAS Haloze že v prejšnjem obdobju (Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). Na podlagi javnega poziva za vstop v LAS Haloze je bila LAS Haloze na ustanovni skupščini, 16.09.2015 v Cirku-lanah, tudi ustanovljena. Da ima LAS Haloze možnost črpanja sredstev iz EU in Slovenije, je bilo potrebno pripraviti Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Dokument je pripravil vodilni partner PRJ Halo (izbran in potrjen na skupščini, ki je bila izvedena 27.10.2015 v Podlehniku) v sodelovanju z ostalimi člani LAS Haloze. Podlaga za dokument so bile številne delavnice in srečanja, ki so se začela odvijati že v začetku leta 2015, bolj in-
tenzivno pa smo jih izvajali septembra in oktobra, saj smo želeli na tak način v pripravo dokumenta vključiti širšo zainteresirano javnost. Nastajajoči dokument smo večkrat predstavili na skupščinah, kjer smo dali prisotnim članom LAS Haloze možnost korigiranja in predlaganja izboljšav dokumenta. V sklopu priprave SLR Haloze 2014-2020 smo izvedli tudi nekaj anket, s pomočjo katerih smo lahko bolje oblikovali dokument.
Od ustanovitve LAS Haloze smo zbirali predloge projektov, ki jih imajo člani LAS Haloze namen izvajati v obdobju do 2020. Na podlagi teh prejetih predlogov smo dobili boljši vpogled v dejansko stanje in na ta način poskušali zastaviti čim bolj realne cilje in vizijo za prihodnji razvoj Haloz. Na številnih delavnicah, srečanjih in sestankih smo prišli do skupnih spoznanj, da je potrebno zastaviti dolgoročne cilje in da je potrebno delovati povezovalno in na tak način povezati celotno regijo ter jo kot celoto tudi tržiti.
Lokalna akcijska skupina LAS Haloze deluje na podlagi pogodbenega lokalnega javno zasebnega partnerstva, kar pomeni, da vključuje predstavnike ekonomskega, javnega in zasebnega sektorja, torej občine, podjetja, društva, kmetije, posameznike, idr. Za delovanje LAS Haloze so predpisani določeni organi, ki jih je bilo potrebno izvoliti, in sicer upravni odbor, nadzorni odbor in predsednika. Ti organi so bili izbrani na volilni skupščini, ki je bila 15.10.2015 v Majšperku. Za predsednika je bil izvoljen Franc Mlakar. Upravni odbor je sestavljen iz 9 članov, po 3 člani iz vsakega sektorja. Iz javnega sektorja so v upravnem odboru Marjetka Šibila (Občina Videm), Matic Šinkovec (Občina Ma-jšperk) in Iva Ferlinc (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti). Ekonomski
sektor predstavljajo Franc Mlakar (Franc Mlakar s.p.), Matej Grabrovec (Novelus d.o.o.) in Dejan Vuk (Dejan Vuk s.p.). Zasebni sektor pa predstavljajo Sebastian Toplak, Stanislav Brod-njak in Rado Rodošek. V nadzornem odboru imamo po enega predstavnika iz vsakega sektorja, in sicer iz javnega sektorja Mirana Krajnca (Občina Podlehnik), iz ekonomskega sektorja Jano Žerak (Jana Žerak s.p.) in iz zasebnega sektorja Bojana Kobala. Dodaten organ v obdobju 2014-2020 je ocenjevalna komisija, ki mora biti sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki bodo ocenjevali vloge za sofinanciranje operacij. Ta komisija bo izbrana na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prvi polovici prihodnjega leta.
Strategijo Lokalnega razvoja Haloze 2014-2020 smo skladno z določenimi roki 30.10.2015 oddali v pregled Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano oziroma CLLD pisarno. Skladno z roki za pregled dokumenta pričakujemo, da bi lahko bil prvi poziv za sofinanciranje projektov objavljen junija 2016.
Vse, ki še niste člani LAS Haloze in bi želeli aktivno sodelovati pri kreiranju in izvajanju razvoja območja LAS Haloze, vabimo, da pošljete pristopno izjavo za vstop v partnerstvo LAS Haloze, ki je dostopna na www.haloze.org, na naslov vodilnega partnerja PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, ali nam jo pošljete na e-mail naslov: info@halo.si. Za kakršna koli vprašanja in predloge se lahko oglasite na naslovu vodilnega partnerja ali nas pokličete na telefon 02 795 32 00. Več informacij o LAS Haloze lahko najdete na spletni strani www.haloze.org.
Podeželsko razvojno jedro Halo, Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved
December 2015 1 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 16
Pravilno oranje kmetijskih površin ob javnih cestah
V jesenskih mesecih se ponovno pričnejo večja poljedelska opravila.
Z namenom ozaveščanja občanov in z namenom preventivnega ukrepanja predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu.
Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, kije sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1000 €) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 € in odgovorna oseba z globo 1000€).
Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je naslednji:
Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje.
Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme.
Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače (glej skico 1).
Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, vam predstavljamo skici (skici 2 in 3).
Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledica oranja preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminjanje trdnosti bankin in s tem tudi stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Škoda, ki nastane, je velika, občina pa je prisiljena namenjati sredstva za popravilo obstoječih cest, namesto da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove.
Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 1000€, pravno osebo se kaznuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €).
V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali cesto ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje za njihovo izvajanje. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.
1.	Prikaz pomenov izrazov:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor)
2.	Oranje pravokotno na cesto:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor)
3.	Oranje vzporedno s cesto:
(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor).
Občani se morajo zavedati, da so v primeru kršitev odgovorni za svoje ravnanje, še posebej, če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu.
Članek je delno povzet po http://www.ribnica.si/wp-con-tent/uploads/2015/03/oranje-ob-obcinski-cesti-1.pdf.
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju
28 Žetalshe novice
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
[ ud roba asfalta
od robo osialto
Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet
Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševan-jem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.
Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biot-ska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno
ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje.
V	zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.
V	okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev
iisp&k
Slika 1: Zastava Svetovni dan čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS.
čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.
Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo.
Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS.
dr Peter Kozmus Čebelarska zveza Slovenije
December 2015 1 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 18
Iz vasi v vas
Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim izgledom bogatijo kulturno krajino.
Pet let delovanja KVARTETA DOBRINČEK
Slika prikazuje KVARTET Dobrinček, ki nam je pričaral z ljudsko pesmijo zanimiv nedeljski popoldan, 13. novembra, ob svojem petem letu delovanja, številni gostje - ljudski pevci in godci so odpeli in odigrali prijetne melodije za dododobra napoljnjeno večnamensko dvorano Žetale. Bilo je slovesno in kvalitetno!
Želimo Vam mnogo uspešnih in zanimivih nastopov.
Uredniški odbor
28 Žetalshe novice
Logotip pobude Svetovni dan čebel
Znak akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet z logotipi partnerjev, v ok\'iru katere bo predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi obiskal vsa ČD po Sloveniji.
Zetalski kaki
V preteklosti je po žetalskih bregovih raslo veliko sadnega drevja. To so bile predvsem razne sorte jablan, pa slive, češnje, hruške, orehi, tudi breskve. Sedaj pa najdemo tudi takšno sadje, o katerem smo do nedavnega le sanjali oziroma smo ga lahko kupili le v trgovini.
Pri Pulkovih v Žetalah so pred nekaj leti posadili kaki. Lepo se je prijel. Letos jih je razveselil s številnimi rumeno oranžnimi plodovi. V začetku novembra me je gospa Darinka povabila na obisk. Skoraj nisem mogla verjeti očem! Kako lepi sadeži in koliko jih je bilo na drevesu! Res nekaj posebnega. Mislila sem, da v naših krajih težje uspeva. Sicer pa pri Pulkovih raste marsikaj zanimivega. Tudi kivije so imeli zelo polne, fige pa žal, niso dozorele.
Kaki dozori pozno v jeseni. Je drevo, ki prihaja iz vzhodne Azije. Na Primorskem in Goriškem raste že od začetka prejšnjega stoletja. Obstajajo številne vrste. Je izredno zdrav sadež, sladek, okusen. Dokler ni zrel, je zelo trpek, zato ga dajejo v bližino jabolk, da se zmehča. Vanil-ijev kaki (tako mu pravijo) je bolj trd in ga lahko prej uživaš.
Plodovi so uporabni tudi za marmelado, pecivo, kaki-jevo vino, žganje. Prav zanima me, za kaj so jih uporabili Pulkovi. Najbrž so jih pojedli, saj so sveži najboljši. Žal ne počakajo dolgo.
M.S.
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
Iz naših krajev
Spoštovane občanke, spoštovani občani ...
Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Žetale,
pred nami je mesec december, ki je poln priprav na božič, za mnoge najlepši praznik v letu. Čas okoli božiča je pa hkrati tudi čas, ko premišljujemo o letu, ki se končuje in čas, ko v glavah snujemo cilje prihajajočega leta.
Dogajanje v državnem zboru je bilo v jesenskem času zelo pestro. V mesecu novembru smo potrdili proračuna za leti 2016 in 2017 ter nanju vezano zakonodajo. Sama proračunov nisem podprla, saj ocenjujem, da sta nerazvo-jna, saj ne vključujeta niti ene za Slovenijo nujno potrebne reforme, in neinvesticijska, saj drastično zmanjšujeta obseg investicij. Investicije bi lahko pomembno vplivale na zagon gospodarstva, na nova delovna mesta in ohranitev obstoječih delovnih mest ter izboljšanje pogojev za bivanje in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije.
Prav tako obžalujem, da se ni dosegel dogovor z občinami glede višine povprečnine vsaj pri 536 evrih. Ne oziraje na dejstvo, da so občine v letu 2014 pomembno vplivale na gospodarsko rast v državi, zlasti z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in izgradnjo infrastrukturnih objektov, vlada njihovim zahtevam ni ugodila. Višina povprečnine bo tako za prihajajoči leti 522 evrov. Resnično obžalujem, da je do znižanja višine povprečnine prišlo, in to kljub dejstvu, da so občine pomemben generator razvoja v Sloveniji, še posebej razvoja podeželja.
Največje razočaranje je, da v
proračunih za leto 2016 in 2017 ni zagotovljenih finančnih sredstev za posebno obravnavo območja Haloz. V mesecu aprilu je bil na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo soglasno, s strani vseh parlamentarnih strank, sprejet sklep, ki je naložil vladi, da do konca julija pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Vlada je na julijski seji mandat delovni skupini podaljšala do konca leta 2015. V kolikor bi vlada s pomočjo območju Haloz mislila resno, bi sredstva v proračunu za ta namen morala zagotoviti. Sama sem predlagala amandma, s katerim bi celotnemu območju Haloz namenili 5 milijonov evrov letno. Žal je bil amandma podprt zgolj s strani opozicijskih SDS in NSI, koalicijske stranke SMC, SD in Desus amandmaja žal niso podprle. Več kot očitno so eno besede in drugo dejanja.
V mesecu oktobru 2015 je bila na mojo pobudo sklicana nujna seja Odbora za kmetijstvo, na kateri smo obravnavali neustrezno kmetijsko politiko za območje Haloz. Izredno me veseli, da se nam je na odboru pridružilo veliko število kmetovalcev iz območja Haloz, ki so zelo realno izpostavili problematiko, s katero se soočajo, zlasti zaradi neustreznih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja. Vsem kmetovalcem z območja Žetal, ki ste prišli v Ljubljano, se iskreno zahvaljujem.
Zadnje mesece se soočamo z izjemno velikim številom prehodov imigrantov čez naše ozemlje. V samem začetku je bilo veliko govora o solidarnosti, govorilo se je o humanitarni katastrofi, vsi, ki smo opozarjali na varnosti vidik neskončnega tranzita, pa smo po navedbah nekaterih sejali strah med ljudmi. Žal ob dejstvu, da velika večina prebežnikov niso begunci, temveč ekonomski imigranti, da te imigrantske poti zlahka lahko izkoristijo tudi morebitni teroristi in če upoštevamo nedavne napade v Franciji, se pogled na problematiko migrantov zelo hitro bistveno spremeni. Prav bi bilo, na kar smo vseskozi opozarjali v naši poslan-
ski skupini, da bi bilo ukrepanje Slovenije bistveno hitrejše, tako glede zaščite južne meje, ki bi se morala pričeti skupaj z Madžarsko, kot tudi glede pomoči ostalim južnejšim državam, da preprečijo vstop ilegalnih migrantov. Slovenija je veljala za varno državo, ljudje so se v njej počutili varne in svobodne in želim si, da tako ostane tudi v prihodnje.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20.12.2015 predmet referenduma, spreminja definicijo družine, ki temelji na zakonski zvezi moža in žene. Zakonska zveza v primeru neuspelega referenduma ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb. Kar bo imelo za posledico tudi to, da lahko dve osebi istega spola posvojita otroka, sta upravičeni do umetne oploditve ali izkoriščanja možnosti nadomestnega materinstva. Posledica je tudi ta, da ob rojstvu spol ne bo določen kot družbena kategorija, temveč se bo otrok kasneje lahko sam odločil, kakšnega spola je. Poroke istospolnih parov so v Sloveniji mogoče že dlje časa in so urejene v Zakonu o registraciji istospolnih skupnosti. Prav je, da se jim tudi ostale pravice uredijo, vendar ne v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sama bom na referendumu glasovala »proti«.
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani Občine Žetale, smo v prazničnem času, času, ko imamo na mizi adventni venček, obiskujemo prijatelje in sorodnike, okrasimo božično drevo, naredimo jaslice, pečemo dobrote in se pripravljamo na svečano božično večerjo. Takoj za božičem je za slovenski narod še en izjemno pomemben dan, to je dan samostojnosti in enotnosti. Nekaj dni za njim pa bomo že slavili vstop v leto 2016. Naj vam ob tej priložnosti zaželim lepe prihajajoče praznične dni, v letu 2016 pa obilo zdravja, veselja, osebnega zadovoljstva in lepih trenutkov.
Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS
December 2015 1 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 20
Iz naših krajev
BOGATA KULTURNA JESEN V ZETALAH
Adventni čas je čas hrepenenja in upanja. V tem času se v Kulturnem društvu Žetale pripravljamo na BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 13. decembra 2015 ob 15. uri v Večnamenski dvorani Žetale. S tem koncertom zaključujemo naše kulturno poslanstvo v letu 2015 v Občini Žetale. Veliko je bilo dogodkov, ki so zaznamovali naše delo na kulturnem področju v letu 2015. Lahko bi rekli, da smo delovali v »izrednih« razmerah, saj zaradi gradnje nove Večnamenske dvorane Žetale nismo imeli prostorov za naše delo. Da smo lahko opravili svoje kulturno poslanstvo, se moramo zahvaliti Občini Žetale, Osnovni šoli Žetale in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žetale, ki so nam odstopili svoje prostore za sestanke, vaje in nastope. Letošnji počitniški čas je bil za člane kulturnega društva kratek, saj so že na začetku vročega avgusta stekle priprave na jesen, ki je napovedovala bogato bero kulturnih dogodkov. Najprej je bilo potrebno uresničiti idejo naše predsednice Marte Prevolšek o izdaji BILTENA, ki je ugledal luč sveta na dan otvoritve Večnamenske dvorane Žetale. Kar nekaj sestankov je bilo potrebnih, da smo uskladili vsebino BILTENA, ki smo mu dali naslov: »Žetalski kulturni koraki od nekoč... do danes«. Avtorji prispevkov v biltenu so ljudje, ki so v preteklih desetletjih pustili na žetalski kulturni sceni svoj neizbrisen pečat. O kvaliteti napisanih prispevkov odločajo bralci, vendar nekaj je gotovo: vse zapisano v biltenu je iskreno in iz srca.
Osrednji družabni in kulturni dogodek v l. 2015 je bila slovesnost, namenjena otvoritvi nove Večnamenske dvorane Žetale. V bogatem in kvalitetnem kulturnem programu smo člani Kulturnega društva Žetale prispevali svoj delež. Na novem žetalskem odru je odmevala beseda igralcev v domačem narečju, pesem pevk in pevcev je povzdignila prireditev v višave, kulturni ustvarjalci so obudili nepozabne spomine na kulturno ude-jstvovanje v Prosvetni dvorani Žetale.
28 Žetalshe novice
Z urnimi plesnimi koraki so nas navdušili mladi iz folklornega društva Rožmarin iz Dolene. Prisrčni in neposredni v pesmi in besedi so bili učenci Osnovne šole Žetale. Slavnostni govornik, župan Občine Žetale Anton Butolen, nas je v nagovoru spomnil, kaj vse je bilo potrebno storiti za projekt izgradnje Večnamenske dvorane. Otvoritev nove Večnamenske dvorane Žetale je bila prireditev, ki je ne bomo pozabili.
V mesecu oktobru žetalska občina praznuje svoj praznik, ki je združen s tradicionalnimKostanj evim piknikom. Osrednji dan praznovanje je bila sobota, 18. oktobra. Uvodoma je bila slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Sejo je obogatila pesem iz grl Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Čez dobro uro se je vrhunec dogajanja preselil v Večnamensko dvorano Žetale, kjer je potekala osrednja prireditev ob 16. prazniku Občine Žetale. Praznično dogajanje sta popestrila Ženski in Moški pevski zbor Kulturnega društva Že-tale.
Bogati praznični dnevi so se zaključili v nedeljo, 19. oktobra, ko so pevci obeh zborov Kulturnega društva Žetale sodelovali na prireditvi, namenjeni starejšim občanom Občine Žetale. Najmlajši iz Osnovne šole Žetale so predstavili projekt »Žetalska poroka«, zato se je ljudska in umetna pesem, ki so jo predstavili pevci naših zborov, kar dobro vklopila v naveden projekt.
Kot smo že dejali, želimo bogato kulturno jesen v Žetalah nadgraditi s prireditvijo, ki bo potekala na tretjo adventno nedeljo, 13. decembra, ob
15. uri v Večnamenski dvorani Žetale. To bo tradicionalni BOŽIČNO-NOV-OLETNI KONCERT, ki ga letos organizira Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Raznolikost koncerta bodo oblikovali še Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Vokalna skupina Zapet, kvartet Dobrinček, vokalna skupina Kvarta iz Rogaške Slatine, program bo povezoval Franci Pulko.
V mesecu novembru je pričela z delom Dramska skupina Kulturnega društva Žetale. S tem se uresničuje dolgoletna želja, da bi prišlo do oživitve nekdaj tako uspešnega žetalskega gledališkega odra. Odrsko delo bo komedija v žetalskem narečju, katere premierno uprizoritev lahko pričakujemo v pomladnem času 2016.
Res, za nami je bogata kulturna jesen v Žetalah. Vsem članom Kulturnega društva Žetale, ki ste kulturnemu ustvarjanju namenili svoj čas, globok priklon in iskrena hvala. Leto 2016 je leto jubilejev, saj bomo praznovali 70-letnico Kulturnega društva Žetale in 15-letnico Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale. Naj te obletnice v nas prebudijo željo po novem ustvarjalnem nemiru na področju kulture.
»Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čudstva.«
(Georgij Plehanov)
SREČNO!
Jože KRIVEC ARHIV: Ljudske pevke
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT
»Sreča je v majhnih korakih, v toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh,« smo napisali na plakat, s katerim smo vabili, predvsem naše občane, na redni letni koncert Kulturnega društva Žetale. Tretjo svečko smo že prižgali na adventnem venčku na dan našega Božično-novoletnega koncerta. Sonček je prijetno sijal, ivje pa nas je opominjalo, da je vseeno decembrski čas, poln pričakovanj. Tudi mi smo bili v pričakovanju, da nam le dobro uspe naš koncert. Da zapojemo za dobro predpraznično vzdušje, ohranjamo slovensko kulturno bogastvo in se s pesmijo zahvalimo poslušalcem za njihovo pozornost.
Kmalu po nedeljskem kosilu smo se začeli zbirati pevci, da uredimo vse potrebno za nastop. Kako prijetno je vstopiti v novo večnamensko dvorano, ko še vedno diši po novem, res lepem prostoru in seveda tiho vabi, da ji človek vdahne »dušo«, da z njim mogočno zaživi. Še nekaj zadnjih vaj nastopajočih pevcev. Kot vedno čas neizmerno hiti, vendar smo pravočasno vse uredili in sledila je le še izvedba koncerta.
Večnamenska dvorana se je počasi polnila. Še kakšen sedež je ostal prazen, vendar smo bili veseli vseh poslušalcev. Ko stopimo na oder, je res lepo pogledati po polni dvorani. Pa saj je to nagrada za vse pevce, ki se ljubiteljsko
trudijo, da se pesem prenaša iz roda v rod. Verjamem, da smo se to nedeljo res potrudili in na koncertu zapeli pevci Ženskega pevskega zbora in Moškega pevskega zbora KD Žetale. Potem pa seveda še naši cenjeni gosti: kvartet Dobrinček, Kvarta iz Rogaške Slatine in naša skupina Za 5. V dobri uri petja smo zaključili z božičnim vzdušjem, prazniki, ki so pred nami. Z našim koncertom smo vas želeli popeljati v predbožični čas. Koncert je povezoval Franci, ki je povedal mnogo o zgodovini in pomenu božiča. Seveda se je zahvalil tudi vsem donatorjem, ki so finančno podprli to prireditev. Prav lepo voščilo in zahvalo nam je vsem v dvorani namenil tudi naš župan, Anton Butolen.
Po koncertu smo si pevci vzeli še malo časa in se skupaj poveselili. Res lepa nedelja je bila za nami, z zadovoljstvom stopamo v naslednje decembrske dni. Veliko želja bo izrečenih. Seveda se pridružujemo vsem lepim željam in da še naprej skrbimo za našo slovensko kulturo.
Za Kulturno društvo Žetale, Marta Prevolšek
December 2015 1 7
gii	glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 22
Praznik krvodajalstva, solidarnosti, človekoljubnosti
V času, ko je praznovala Občina Žetale, smo svoj prispevek dodali tudi pri OORK Žetale. V petek, 16. oktobra 2015, smo v večernem času v novi večnamenski dvorani pripravili slovesnost za krvodajalce. Za nesebične ljudi, ki s svojo krvjo pomagajo reševati življenje drugim ljudem.
Ko smo pred šestimi leti po kar dolgih letih zatišja obudili RDEČI KRIŽ v Žetalah, je bila med prvimi dejavnostmi krvodajalska akcija. Nekajkrat smo izvedli tri krvodajalske akcije na leto, sedaj se organiziranega odvzema krvi udeležujemo dvakrat na leto. Veliko naših občanov se prostovoljnega odvzema krvi udeleži nekajkrat na leto in krvodajalstvo je postalo sestavni del njihovega načina življenja.
Pred štirimi leti smo prvič podelili značke, priznanja in plakete 38 krvodajalcem, letos pa je bilo prejemnikov že 45. Veliko naših občanov je kri darovalo v preteklosti, nekateri bi to humanitarno dejavnost radi nadaljevali, pa jim morda ne dopušča zdravje. Nekateri še zbirajo pogum za prvi korak v tej smeri.
Prazniki so priložnost, da ocenimo, kje se v določenem trenutku življenja nahajamo, se osredotočimo na to, kaj je resnično pomembno tukaj in zdaj ter sledimo smernicam, česa si želimo v bodoče.
Krvodajalci smo srčni ljudje. Dobro razpoloženje se prenaša na druge ljudi, zlasti če je vmes pesem. Več radosti kot damo drugim, več radosti se nam vrača. Za vedro in veselo razpoloženje so poskrbele Vesele Polanke iz Cirkovc, kvartet Dobrinček in harmonikar Alen Ros. Naša članica Veronika Pulko je predstavila svoja razmišljanja v verzih.
Ena od malih skrivnosti življenja je, da je zares vredno le tisto, kar naredimo za druge. Krvodajalci, ki so se zvrstili na odru, s svojimi dejanji to izpričujejo. Iskrena beseda zahvale, trden stisk roke, droben cvet, značka, priznanje, plaketa so skromna zahvala za nesebično darovanje neprecenljive življenjske tekočine.
Pri podelitvi značk, priznanj in plaket sta sodelovala sekretarka Območnega združenja RK Žetale, gospa Marjana Cafuta, in župan Občine Žetale, gospod Anton Butolen. Značko in priznanje za 5-krat darovano kri so prejeli: Bele Dejan, Bele Tatjana, Bele Martin, Hajšek Frančiška, Horvat Boštjan, Jarc Kodrič Vesna, Jus Ervin, Kos Anton, Pernek Tatjana, Peršak Darinka, Prevolšek Vida, Prevolšek Matej, Rebernišek Branko, Ros Jerica, Svenšek Sandi,Vek Dejan,Vodušek Irena, Železnik Petra Značko in priznanje za 10-krat darovano kri so prejeli: Butolen Toni, Cvilak Matej, Hajšek Frančiška, Jarc Kodrič Vesna, Jus Franc, Kos Anton, Svenšek Sandi, Šol-man Damir, Štajnberger Andrej,Vodušek Rok, Vodušek Mitja, Vreš Zvonko, Vogrinc Jožef, Vogrinc Simona, Vo-grinc Janez, Prevolšek Vida Značko in priznanje za 15-krat darovano kri so prejeli: Fišer Rudi, Jus Viktor, Korez Silvo, Kos Anton, Pulko Majda, Pulko Stanko, Skok Ivan, Vodušek Mitja, Vreš Zvonko
Značko in priznanje za 20-krat darovano kri so prejeli: 22 Žetalske novice
Fišer Rudi, Korez Silvo, Peršak Rado, Skok Ivan, Štajn-berger Izidor, Vreš Zvonko
Značko, priznanje in plaketo za 25-krat darovano kri so prejeli:
Peršak Rado, Rampre Srečko, Fišer Magdalena Značko in priznanje za 30-krat darovano kri sta prejela: Fišer Magdalena, Kos Fridi
Značko in priznanje za 35-krat darovano kri so prejeli: Bedenik Ivan, Svenšek Branislav, Kodrič Avgust Značko in priznanje za 40-krat darovano kri sta prejela: Svenšek Branislav, Kodrič Avgust Značko in priznanje za 45-krat darovano kri so prejeli: Butolen Anton, Svenšek Branislav, Prevolšek Martin Značko, priznanje in plaketo za 50-krat darovano kri je prejel:
Prevolšek Martin
Organiziranega odvzema krvi se udeležujejo naši krajani, ki so zaposleni v Talumu Kidričevo in Perutnini Ptuj, kjer prejmejo značke, priznanja in plakete za darovano kri. Do sedaj so se krvodajalskih akcij udeležili:
Ros Štefan, (75-krat), Železnik Roman (71-krat), Železnik Boris (49-krat) , Širec Stanislav (26-krat), Avguštin Janez (20-krat), Prevolšek Branko (16-krat), Vek Marko (10-krat); Železnik Milan (39-krat), Skela Ludvik, (32-krat), Jus Anica, (30-krat), Bedenik Janez, (29-krat), Bedenik Vado(25-krat).
Naša organizacija RK pa je s solidarnostjo in prosto-voljstvom nadaljevala še naslednji dan, ko se je v prostorih Osnovne šole Žetale predstavila s tržnico dobrodelnosti. Z izdelki, ki so jih ustvarjale spretne roke naših članic, smo zbirali prostovoljne prispevke za nakup DEFIBRILA-TORJA. To je aparat, ki je nujno potreben pri morebitnem zastoju srca. Na naši tržnici smo zbrali 500,00 evrov, Društvo upokojencev Žetale je prispevalo 48,40 evra, Društvo podeželskih žena Žetale 50,00 evrov ter Prostovoljno gasilsko društvo Žetale 20,00 evrov. Tako smo zbrali dobro polovico sredstev. Razliko do polne cene za nakup defibrilatorja bomo pokrili iz sredstev, ki jih bomo zbrali s prostovoljni prispevki za koledarje v božično novonoletnem času.
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:33 Page 13
Naj nas na naslednjih poteh dobrodelnosti, nesebičnosti, prostovoljnosti ter v božično novoletnem času spremlja misel:
Naredi toliko dobrega, kot le lahko, na toliko načinov, kot le lahko, toliko ljudem, kot le lahko.
Z vso vnemo, močjo, ljubeznijo, srčnostjo in zanimanjem, ki jih zmoreš, vedno in povsod, dokler le moreš.
Irena Vodušek
JESENSKI DOGODKI
Lep jesenski pozdrav vsem vam, ki vam bo to branje krajšalo in popestrilo novoletni čas.
Posredoval vam bom kratko reportažo o delu in aktivnostih članov Strojnega krožka Žetalanec. Dotaknil se bom dogajanja ob dogodkih, ki so bili vezani na naš občinski praznik v Žetalah.
Kot smo napovedali že v programu dela, smo v petek, 2. oktobra, izvedli občinsko gozdarsko tekmovanje za naslov Žetalska grča.
Priprave so potekale že več dni prej, saj je bilo potrebno zagotoviti les, ga primerno pripraviti, zapeljati na Jomče ter seveda postaviti na »licu mesta«. Za to so poskrbeli naši aktivni člani, ki imajo s tovrstnim delom že bogate izkušnje. Poskrbeli smo še za pijačo in jedačo na prireditvi. Tukaj se je zopet potrdilo dobro sodelovanje s podjetjem Gastro ter Vinarstvom Franca Plajnška, ki sta kvalitetno izpeljala svoje poslanstvo.
Svoje poslanstvo so odlično izpeljali tudi sodniki iz vrst Zavoda za gozdove KE Ptuj, za kar smo jim hvaležni. Na tekmi je nastopilo sedem tekmovalcev, izmed katerih so naslove osvojili naslednji:
Žetalska grča za leto 2015: Slavko Širec
1.	pomočnik Žetalske grče: Toni Butolen
2.	pomočnik Žetalske grče: Izidor Štajnberger
Za osvojene naslove so prejeli umetelno izdelane pokale, ki jih je izdelal Mitja Širec.
Tekmovanje je potekalo brez zapletov in težav, kar je tudi zasluga ekipe pomočnikov, ki so budno nadzirali in izvajali
dela, potrebna za nemoten potek. Hvala celotni delovni skupini za kvalitetno izveden program.
Drug dogodek, ki smo ga pripravili v društvu, je bila razstava v avli OŠ Žetale na temo »Vinogradništvo v naših krajih«. Z razstavo smo skušali obuditi spomine na čase, ko se je v vinogradu in v kleti uporabljala drugačna »tehnika« kot danes. Takrat je bil edini »stroj« utrjen haloški človek. Ta je s preprostim orodjem in trudom svojih rok (in pleč) obdelal ter pospravil letino varno v zavetje svoje kleti. Takrat si je za nekaj časa oddahnil, da je letina v sodih dozorela. Vseeno pa je bilo potrebno z budnim očesom spremljati, kaj se v njih dogaja. Če ne, tudi Martinova gos ni popravila slabega okusa v kozarcu.
Razstavljeni eksponati naših članov so bili zanimivi na pogled, saj je marsikdo ob njih obujal svoje spomine. Verjamem, da smo po svojih zmožnostih pripomogli k oživljanju spomina na to tradicijo v Žetalah.
Čas pa hitro teče, kmalu bo novo leto, spet bo prišel praznik Občine Žetale, takrat pa bo videti kaj novega.
Vsem članicam in članom SK Žetalanec ter vsem občankam in občanom Žetal želim miren božič ter iskreno in iz srca vse dobro v letu 2016, ki prihaja.
Franc S.
Na obisku pri Ledinčki Mimiki
V soboto popoldne smo članice 00 RK Žetale obiskale gospo Ledinčko Mimiko. Pred nekaj dnevi je praznovala 93 let življenja.
Pričakala nas je v kuhinji ob vročem štedilniku. Pravi, dajo rado zebe in tisti prostor je najprikladnejši za zimski čas. Vesela je bila obiska. Sedle smo za mizo, kjer sta se nam pridružili še vnukinja in hčerka. Nazdravile smo, prigriznile vnuk-injin sveži domači kruh ter hčerkine zlato zapečene kifeljčke in prijetno klepetale. Gospa Mimika je pozorno sledila pogovoru in nam tudi kaj povedala. Pravi, da rada kaj prebere, posebej Družino, radio bolj malo posluša, televizija pa je ne zanima. Ker je bil tisti večer Miklavžev večer, smo jo povprašale, če se kaj boji parkeljnov. Hudomušno seje nasmehnila. Spomini sojo ponesli v preteklost, k veselim doživetjem ob prihodu Miklavža. Zdaj si želi le zdravja in da bi jo noge dobro nosile. Hčerka je povedala, da stajo ob rojstnem dnevu obiskali sosedi. V prijetnem razpoloženju so zapele in gospa Mimika je veselo pomagala peti. Pesem je imela vedno zelo rada.
Prijetno druženje smo zaključile že v mraku in ob slovesu smo ji zaželele predvsem zdravja in dobrega razpoloženja ter da se ob letu spet vidimo.
M.S.
December 2015 1 7
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 24
JESENSKO - ZIMSKI CAS
V 59. številki Ž.N. je večkrat zapisana misel o petku, zaznamovanem dnevu v tednu, ki prinaša nekaj pozitivnega, dobrega. Tudi leto 2016 se začne s petkom; kdo ve, kaj vse bo prineslo in s čim nas bo zaznamovalo. A kljub vsemu mora to številko zastopati tudi pisna beseda o delu Društva podeželskih žena Žetale.
Uspešno smo zaključili domiselno razstavo ob občinskem prazniku, domiselno so bili oblikovani (seveda iz testa) pripomočki, brez katerih ne steče delo v stiskalnici. Prava paša za oči in dober tek so bile sladke dobrote naših članic. Prvo soboto po občinskem prazniku smo nekatere članice, bilo nas je 10, odpotovale na Kidričevo, kjer smo si ogledale cerkev novejše gradnje. Zanimivo je bilo pohajanje po velikem rastlinjaku REVITAL, polnem sezonskega cvetja: božičnih zvezd, raznobarvnih ciklam in krizantem. Bilo je zanimivo. V gostišču PAN smo poklepetale ob dobrem kosilu, pozno popoldne smo se vrnile in si shranile v spomin sončno in lepo preživeto soboto.
Nekatere članice so bile aktivne na prireditvi koncerta DOBRINČEK. Predsednica društva, gospa Darinka Kodrič, in članica društva, gospa Anica Krušič, sta se udeležili tradicionalnega 9. festivala jabolk, ki so ga organizirale članice društva Zavrč v Občini Zavrč. Predsednice društev iz Cirku-lan, Gerečeve vasi in Dornave so lupile jabolka. Najbolj uspešna pri tem je bila gospa Anica iz Cirkulan.
i
Tekmovalnega značaja je bila tudi peka štrudla in prvo mesto je pripadlo ženam iz Dolene. Zlatorumeno zapečeni štrudli so bili okusni, videz odličen.
Potekalo je veselo druženje ob dobrotah žensk iz Zavrča, ki pridelujejo tudi jabolčni kis. Vsaka udeleženka je dobila nekaj decilitrov kisa in rožico. Prireditvi je prisostvovala tudi svetovalka za dopolnilne dejavnosti ptujskega področja, gospa Slavica Strelec, ki se je udeležila tudi srečanja predsednic Spodnjega Podravja, ki seje začelo na Ptujski Gori. Sledil je ogled bazilike, pot so nadaljevale v Majšperk, Iger jih je prijazno nagovorila županja, gospa Darinka Fakin. Pot so nadaljevale na Lampretovo kmetijo Vinetu, dan pa so zaključile s kosilom v gostišču Zelena dolina.
Tako je minil četrtek, 26. novembra.
Na Katrejino ali 25. listopada je potekalo izobraževanje na Izletniški kmetiji Kodrič v Kočicah z naslovom Hitro pripravljene sladice. Devetega decembra je minil zanimiv dan, natečaj Domači enostavni keksi, prav tako na Izletniški kmetiji Kodrič. Udeležba na obeh tečajih je bila zadovoljiva in zanimiva.
Vsaka gospodinja je poskrbela, da je zagorela svečka na adventnem venčku na prvo adventno nedeljo. Je čas, ko je zagorela še četrta, povsod je zadišalo po vaniliji in cimetu. Nastala je tudi fotografija, ki prikazuje domiselno oblikovan in dobro pečen, pa tudi okrašen adventni venček izkušene pekarice, ge. Anice Krušič, torej venček iz testa. Ob njega smo postavili venček iz naravnih materialov iz spretnih rok gospe Darinke.
Čas drsi v leto 2016; kdo ve, kako se bo iztekel zimski čas, neslišno bo zadišalo po pomladi, po mladosti in novih skrbeh.
Preberite Ž.N., spočijte trudne roke in se pripravite na nove izzive. Lahko si krepite telo z rekreacijo ob torkih v Osnovni šoli Žetale.
V imenu članic Društva podeželskih žena Žetale lepo pozdravljeni. Sreča, uspeh in veselje z zdravjem naj Vas spremljajo v letu 2016.



\
28 Žetalshe novice
gii
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 25
Iz naših krajev
Za društvo upokojencev, predsednik Filip Rezek.
AKTIVNOSTI ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZETALE
V prejšnji številki smo zapisali, da vam zaupamo kaj novega v 59. številki Ž.N. Napišemo lahko, da smo uspešno sodelovali na razstavi ob občinskem prazniku, ogledali pa tudi okušali smo zeliščne napitke in sladke dobrote, ki so jih oblikovale in spekle naše upokojenke.
Člani upravnega odbora in zaslužni upokojenci smo preživeli zanimivo in prijetno popoldne v gostišču Skok v Kočicah. Ob pesmi in plesu smo zaključili, tako smo rekli, letne aktivnosti iztekajočega leta. Tudi Martinovo gos smo družno pokusili na srečanju upokojencev našega društva v Kočicah. Bilo je veselo druženje z nekaj več kot 40 upoko-
Na seznamu obolelih in onemoglih upokojencev imamo 10 ljudi, ki jih obiščemo pred božičem s skromnim darilom, cvetom, veselim nasmehom, srčno željo, da se jim utrdi zdravje, in dobro mislijo za jesen življenja. Veselimo se novih članov v našem društvu. Upravni odbor se bo sestal po novem letu, oblikovali bomo smernice za izvedbo občnega zbora našega društva.
Stopite z nasmeškom in zdravjem v leto 2016, lepo pozdravljeni do naslednjega izida Ž.N.
IZLET V LJUBLJANO
Z Delavskim društvom hribovskih kmetij in podeželja smo se, 23.11.2015, odpravili na izlet v Ljubljano. Zanimanje za izlet je bilo zelo veliko, zato smo hitro napolnili avtobus. Na izletu so se nam pridružile tudi stoperške gospodinje in kmetje, ki so bili z nami že julija, ko smo v Halozah pri spravilu krme gostili predsednika države Boruta Pahorja. Takrat nas je predsednik države povabil, da ga tudi mi obiščemo in si ogledamo njegovo predsedniško palačo. Rekli smo si: »Zakaj pa ne?«
Na pot smo se odpravili 23. novembra ob 7. uri zjutraj. Pot nas je vodila preko Celja v Ljubljano. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo si najprej ogledali ljubljanski grad. Nekateri so uporabili vzpenjačo, drugi pa smo se na grad odpravili peš. Imeli smo zanimiv vodeni ogled po gradu. Najbolj nam je v spominu ostal razgledni stolp, od koder je lep razgled na celotno Ljubljano in okolico. Po ogledu gradu smo imeli čas, da smo se sprehodili po Ljubljani in si privoščili klepet ob kavici in kozarčku. Nato nas je pot vodila do predsednikove palače. Ob dogovorjeni uri smo se vsi zbrali v kristalni dvorani. Med nas je stopil predsednik Borut Pahor in po vodenem programu smo mu poklonili dve darili za spomin na čas, ki gaje poleti preživel z nami. Preživeli smo kar nekaj časa z njim ob prijetnem pogovoru, nato pa nas je zaradi obveznosti moral zapustiti, nam pa so zaposleni razkazali palačo. Na koncu smo si ogledali tudi zamenjavo častne straže. Po opravljenem ogledu smo se odpravili na kosilo in pot nadaljevali domov preko Trojan, kjer smo se ustavili na krofih. Sama pot v Ljubljano in nazaj na avtobusu je bila zelo vesela ob dobri glasbi ter haloški kapljici.
Za DHKP: Jože Cep December 2015 25
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 26
Iz naših krajev
KAJ SPLOH DELA TD ZETALE?
Pogosto postavljeno vprašanje, ob katerem se bo vsak član društva rahlo vznemiril, potem pa hitro začel naštevati vse aktivnosti in projekte, ki jih izvajamo tako na lokalni kot mednarodni ravni v duhu promocije turizma v čudoviti haloški vasici - Žetale. Verjetno bo v isti sapi omenil še vsa spontana neformalna druženja, povezovanje in skrb za aktivno ter usmerjeno preživljanje prostega časa, pa tudi kreiranje priložnosti za mlade in manj mlade pripadnike lokalne in širše skupnosti.
Celoletnih aktivnosti društva ne bi ponavljala, saj smo se o njih skrbno sproti razpisali in je zvest bralec Žetalskih novic o njih obveščen, rezultate nekaterih aktivnosti pa ste lahko videli in občutili tudi sami. Vsekakor pa velja omeniti aktivnosti zadnjih mesecev in načrte za prihajajoče leto 2016.
Kot vsako leto smo tudi letos doprinesli svoj prispevek k prazniku Občine Žetale in kostanjevemu pikniku, kjer smo na stojnici v dobrodelne namene prodajali ročno izdelane izdelke. Te so izdelali člani društva in mednarodni prostovoljci, ki so v Žetalah poleti opravljali Evropsko prostovoljno službo. Pri Vukovi domačiji smo bili zaradi birokratskih predpisov Zavoda za varovanje kulturne dediščine primorani prestaviti turistično informacijsko tablo, ki so jo naši vrli fantje s soglasjem Občine Žetale prestavili na lokacijo pri Dobrinčku, kjer bo naprej služila svojemu namenu.
Posebno pozornost smo v zadnjem času posvetili promociji turizma in dodelavi turistične ponudbe Žetal, ki jo želimo v začetku leta 2016 predstaviti na sejmu Turizem in prosti čas. Prenovili smo spletno stran društva in se lotili izdelave informacijske brošure, ki bo združevala ponudbo kraja na enem mestu in bo na voljo tudi v angleški in ruski verziji.
Ko smo že pri načrtih - zraven »klasičnih« aktivnosti za spodbujanje turizma v kraju želimo ponovno prijaviti mednarodne projekte, ki dokazano povezujejo kraj in mu dajejo poseben pečat in prepoznavnost. Seveda bomo tudi v letu 2016 sledili nalogam, filozofiji in ciljem društva, vsakemu članu pa dali možnost, da v društvu vidi platformo, preko katere razvija in uresničuje svoje ideje, potuje, se izobražuje in prepoznava priložnosti v lokalnem okolju ter ga aktivno sooblikuje.
Kreativno, pozitivno, aktivno in uspešno 2016 vam želimo člani Turističnega društva Žetale!
Nina Jazbec
v
Športne prireditve ob 16. Občinskem prazniku
V Športnem društvu Žetale smo se tudi letos lotili organizacije športnih prireditev v sklopu tradicionalnega 25. kostanjevega piknika. Športne prireditve so se odvijale na igrišču OŠ Žetale in v šolski telovadnici. Ob fenomenalnem vremenu in odličnih tekmovalnih pogojih se je tudi letos zbralo zadovoljivo število tekmovalcev, kar je dokaz, da so športne prireditve v Žetalah še vedno pravi dogodek druženja, tekmovalnosti ter krepitve duha. V posameznih športnih disciplinah so se najbolje odrezali:
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
1.	Andrej Hajšek
2.	Gregor Mlakar
3.	Roman Širec
VLEČENJE VRVI
1.	LD Žetale
2.Delavsko	društvo hribovskih kmetij
3.	PGD Žetale
David Stres
NAMIZNI TENIS
1.	Andrej Železnik
2.	Franci Bukšek
3.	David Bukšek
MALI NOGOMET
1.	Menišci
2.	Žetale
3.	Čermožiše
4.	Kočice
28 Žetalshe novice
gii	glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 27
Iz naših krajev
Športno društvo RIM v letu 2015
Leto 2015 je bilo ŠD Rim, kot že mnoga leta doslej, aktivno na številnih področjih.
Člani Športnega društva Rim smo se v soboto, 27. marca, zbrali na 19. rednem občnem zboru. Po zboru članov na turistični kmetiji Darinke Kodrič smo začeli z uradnim delom občnega zbora. Najbolj zanimivo in pričakovano poročilo je bilo, kot vsako leto, poročilo blagajnika. V veliki meri so od finančnega stanja odvisne vse družabne in ostale dejavnosti v športnem društvu, kijih tudi v letu 2015 ni primanjkovalo. S pozitivno popotnico iz tega poročila smo nadaljevali s planom dela za leto 2015. Zraven vseh rednih aktivnosti v društvu, kot so sodelovanje z ostalimi društvi, udeležba na nogometnih turnirjih v bližini, urejanje okolice športnega parka, smo se tudi v tem letu lotili večjih projektov.
Prvi izmed projektov je bila organizacija enodnevnega izleta za naše člane, ki nas vsako leto popelje raziskat kakšen del naše prelepe dežele. Pot nas je to leto popeljala na zahodni konec Slovenije, natančneje na Kraško planoto in sam center slovenskega Krasa. Prvi del izleta je bil vzpon na razgledno goro Slavnik, na katerega smo se odpravili iz vasice Podgorje v bližini Črnega Kala. V drugem delu izleta smo se po slikoviti kraški pokrajini popeljali skozi samo osrčje slovenskega Krasa do mesteca Štanjel, katerega zgodovina sega najmanj do antike. Štanjel leži na meji med Kraško planoto na eni in Vipavsko dolino na drugi strani. V vasici smo si ogledali tipično kraško arhitekturo ter delno ali v celoti restavrirane ostanke srednjeveškega obdobja. Iz Štanjela smo se odpravili na kosilo v 10 km oddaljeno vas Branik, ki že leži v Vipavski dolini. Tukaj so nas na prijetnem kmečkem turizmu ''Pri Mlinu'' razvajali z obilnim kosilom, doma pridelanim vinom ter domačim jabolčnim sokom. Po prijetnem druženju in dobri hrani smo se preko Trojan, kjer smo si privoščili še krofe, odpravili proti domu.
Drugi večji projekt je bila organizacija tradicionalnega turnirja, ki se je odvijal v nedeljo, 12. julija, na igrišču našega športnega parka. To leto se je, zraven treh domačih ekip, turnirja udeležilo še 8 ekip iz bližnje in daljne okolice. Zmaga je ostala v rokah domače ekipe ŠD Rim. Kot vsako leto je tudi letos turnir privabil veliko obiskovalcev, ki so si lahko ogledali kar nekaj napetih tekem. Po koncu turnirja je seveda sledilo prijetno druženje s prijatelji in znanci.
Med večje projekte vsako leto vsekakor sodi vzdrževanje in urejanje okolice športnega objekta, na katerega smo zelo
ponosni. Glede na razpoložljiva finančna sredstva počasi dokončujemo tudi družabni prostor v zgornji etaži športnega objekta. Prostor nam bo, ko bo dokončan, služil kot sejna soba za sestanke in druga srečanja.
Trenutno aktualna je udeležba ekipe malega nogometa v zimski ligi MNZ Ptuj 2015/2016. Tokrat smo moči združili z igralci Picerije Špajza. Seveda bomo veseli vsake podpore iz tribun.
Čaka nas še prijetno opravilo konec leta, in sicer raz-našanje koledarjev za leto 2016. Prostovoljni prispevki iz tega naslova nam izdatno pomagajo pri uresničitvi zadanih načrtov, zato se vsem donatorjem že vnaprej zahvaljujemo.
Zastavljenih projektov vsekakor ne bi mogli uresničiti brez sodelovanja in pomoči naših članov. Pripravljenost članov za pomoč pri tovrstnih projektih nam kaže, da se zastavljenih ciljev lotevamo pravilno, zato se že veselimo novih izzivov v nadaljnjih letih.
Ker se približuje čas praznikov, vsem občanom ob tej priložnosti voščimo prijetne in mirne božične praznike ter vesel, zdrav in uspešen vstop v novo leto 2016.
Športno pozdravljeni!
Boštjan Železnik, ŠD RIM
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 28
V ZETALAH 45, PRI BELETOVIH
Na Log ali Macelj je sedla megla, vrhov ni videti, vse je manjše, ožje sicer pa je tudi ob 16. uri - ko se polega mrak na žetalsko zemljo, takšno razpoloženje. Prispela sem od prijaznih ljudi iz Žetal 45, polna sem prijetnih vtisov pa tudi novičk, ki so me čakale doma. Inspiracij je dovolj, da lahko napišem nekaj zanimivega iz družine Bele, v torek, 15. veselega decembra.
Po telefonu sem se dogovorila z gospodom Jožetom, da bova klepetala v popoldanskem času, ko bo ura 14 pa sonce bo sijalo. Naslednjega jutra sem se najavila, gospa Anica mi je potrdila, da se dobimo popoldan. Naročila sem, da mora sijati sonce, kot je obljubil gospod Joža. Tako je tudi bilo, da se je po 13. uri pokazalo zlatorumeno sonce, obsijalo del Žetal in seglo do hišne številke 45. Na pragu me je pričakala prijazna gospa in že je sledilo vprašanje:
»Kje pa je tisti čarovnik, ki je pričaral bogate sončne žarke za dobri dve uri in uresničil svojo vremensko napoved?«
Sedimo v udobni, topli kuhinji in klepetamo. Kdo bi naj bil zdaj glavni za klepet, saj sta zakonca Bele toliko stara, da je gospod Jože dopolnil 11. oktobra 83 let, gospa Ivana pa bo 3. maja prihajajočega leta dopolnila 83 let. Oba sta še krepkega zdravja, dobro razpoložena, tako da smo se nasmejali in izvedela sem, da je bil Joža zadnji otrok v družini Bele. Prva se je rodila Neža, živela je v Dražencih in je že pokojna. V Celju živi štiri leta starejša sestra Trezika, Franc živi tudi v Celju. Vsaj enkrat letno se srečajo, se pogovarjajo, pojejo manj, gospod Joža pravi, da družina Bele ne velja za najboljše pevce. Verjetno pa veljajo za humoriste, ker je gospod Joža povedal več zgodb zavitih v šalo.
Ko je bil star 2 leti, jim je pogorela hiša. Zgradili so novo, sicer se je že tudi postarala, v njej je prostor kjer opravijo furež ali koline. Na drugi strani ceste so začeli graditi zdajšnjo hišo leta 1984. Naravna ujma je tej stavbi leta 2004 odpihnila streho, saj je bučal okrog hiše tisto ponedeljkovo noč tako močan veter, kot bi prihajalo po cesti mnogo tankov. Hrumelo je in naenkrat hiša ni imela več strehe. Bilo je strašno a so zmogli, da so zopet prenovili in dogradili hišo za varno bivanje. »V nadstropju živita vnukinja in njen partner, vesela sva da je nekdo z nama. Vnukinja Iris nama pripelje iz trgovine vse, kar potrebujeva za vsakdanje življenje. Vesela sva tudi, da naju razveseljujejo vnuki, vnukinje, vseh je 7. Najini otroci: Milena, Jožek, in Dušan radi prihajajo domov z družinami, z njimi se poveselimo in družimo ob rojstnih dnevih. Pogovarjali smo se še o hčerki Mileni, ki je bila v mladosti uspešna športnica, zdaj živi v Občini Videm ima hčerko in dvojčka Petra in Bena, oba imata punci po imenu Eva. Zanimivo. Jožek in Dušan živita v
Podlehniku, srečna sva, da so najini otroci zadovoljni s svojim življenjem. Seveda jih obiščeva tudi midva. Letos so se nama vtisnila v spomin drevesa, ki so bogato obrodila rdeče kakije. Tudi kiviji so okusni«.
Pa zopet Jožetova mladost: « dve leti sem služil vojsko v Kragujevcu, takrat še nisem imel dekleta, zato tudi nisem mogel nikoli pričakati paketa z dobrotami. Vrnil sem se v rojstni kraj in ostal doma.«
Lepe svetle noči so ga zvabile na vas, seveda kar po bližnjici v Dobrino, rahel klic pod oknom in rodila se je ljubezen, ki jo negujeta že več kot 50 let. Še nekaj let pa bo biserna. Iz srca vama želim da jih pričakata takšna kot sta, preprosta, nasmejana in zadovoljna.«
»Če si star četrt stoletja, je to že čas, da si oženjen. Bila je vesela gostija z veselim muzikantom Berovim Franclom, najprej v Dobrini, potem pa v Žetalah 45. Tako nama teče zakonsko življenje.«
Gospod Jože je delal v GOZDNI 6 let. 1964 je začel z delom v Cinkarni Celje do leta 1970. Ker je Topilnica v cinkarni propadla, je odšel na Dunaj v avtomobilsko tovarno, kjer je delal z nekaterimi Žetalanci celi dve leti. Nato se je izboljšal položaj v Celju in do upokojitve je delal v Cinkarni Celje. Vsako jutro je prehodil bližnjo pot do Poukona in stopal v avtobus za Celje. Rad je tudi kolesaril.
Gospa Anica je delala v pletarni v Dobrini. Ko so prišli otroci, je ostala doma, gospodinjila, delala na zemlji, saj so redili krave in svinje. Kokoši se še danes pasejo na širnem travniku, pred sovražniki jih varuje pes. Tudi muce se sprehajajo po dvorišču.
» Ko sva bila še člana Društva upokojencev, sva potovala z njimi po Sloveniji, tudi na morju sva bila«. Zdaj sta najraje doma. Vsako leto pridelata nekaj koruze, vrtnin in žita. Vstajata ob 7 seveda zdaj pozimi, poleti pa še prej ko sonce »gor pride«. Rada poslušata radio, včasih pogledata kaj po televiziji, tudi kaj prebereta, vse pa seveda v Žetalskih novicah. Gospa Anica je še vedno aktivna kuharica, rada speče potico in druge sladice, marsikaj postori po vrtu. Joža, kot ga kličejo, skrbi za kure, zjutraj skuha kavico, jo postreže, z drugimi kulinaričnimi specialitetami pa se ne hvali.
Hitro je zdrselo 90 minut v trajen spomin, saj smo nazdravili, kot se za ta čas spodobi. Vama zakonca Bele hvala za prijazen klepet. Z gospo Anico se bomo srečali naslednje leto, ko bo dopolnila 83 let, takrat bo narava v najbogatejšem razcvetu, dotlej lepo pozdravljena in še enkrat najlepša hvala za prijetno srečanje.
M.K.
Zahvala ob slovesu Stanislava Prevolška
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Stanislava Prevolška iz Kočic 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane prispevke za pomoč družini, za darovane sveče, svete maše ter izrečena sožalja. Hvala gospodom župnikom za opravljen obred in mašo zadušnico. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve, pevcem in skavtom za odpete pesmi, zastavonoši, nosilcu križa in poslednje luči ter govorcu Vodušek Rudiju za besede slovesa. Hvala še enkrat vsem.
Žalujoči vsi njegovi
28 Žetalshe novice
gii	glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 29
Veseli osnovnošolci pred 30 leti
Dan v tednu - petek ima vedno neko drugačno stran, saj so nekoč rekli, če si v petek vesel, boš v nedeljo žalosten in obratno. 20. november je bil lep dan, povešal se je v večer, malo meglen, luna za oblaki, tam pod Donačko goro odmevajo vesele žetalske besede. Leto 1970 je bilo leto, ko so se rodili srečni, nasmejani ljudje, ki so pred 30 leti zaključili osnovnošolsko izobraževanje in napisali mnogolistno knjigo življenja. To knjigo vsi dobro poznajo, saj so želeli preživeti večer s svojo razredničarko, go. Ireno Kajzovar, in učiteljico, ki jih je popeljala v svet literature, Marijo Krušič. Žal gospe razredničarke ni bilo, ker je preživljala žalosten petek. Učenci osmega razreda OS Žetale so ob previsu petka na soboto preživeli 28. srečanje, odkar so zapustili osnovnošolske klopi. Prijetno in uspešno srečanje je organizirala gospa Kristina Gajšek. Zaželela nam je prijeten večer, ki smo ga preživeli z Martinom, Alešem, bila sta dva Francija, še Stane je razveseljeval družbo, veselo razpoložen je bil tudi Tonček Plavčakov, prijetno sta besedovali Valerija in Darinka, dobre volje je bila tudi Marijica, veselo razpoloženi Marjani ni zmanjkalo zabavnih besed. Tako je mineval ob dobri večerji in rajni kapljici petkov večer. Pozna se, da se srečajo vsako leto, saj dobro poznajo življenja drugih; občutili smo, kot da so enajstčlanska družina tega večera. Pogrešali smo predsednika razreda Branka Černejška, dve sošolki sta bili zadržani, ni bilo Zdravka, tudi
Foto: iz arhiva
Marjana ne, a so obljubili, da se bodo udeležili naslednjega srečanja. Vrstile so se zgodbe minulih let, doživeto jih je pripovedoval Martin Krušič, mnogo zanimivosti je nanizal Franc Korez, poslušalci smo si jih vtisnili v spomin. Preživeli smo lep, dobro organiziran večer. Hvala, da ste me povabili v svojo družbo. Srečno in uspešno preživljajte svoje življenje in morda še kdaj nasvidenje v vaši družbi.
Za vas, nekdanje osnovnošolce,
Marija Krušič
ZA BOLJŠI SVET
Kakšen bi bil svet brez UV-žarkov? Kakšen bi bil svet brez rakavih tkiv? Kakšen bi bil svet brez polnih jarkov? Kakšen bi bil, če ne bi bil tako siv? Svet brez prepirov. Svet z dovolj vode izvirov. Svet brez trpljenja. Svet, poln življenja.
Kakšen bi bil svet brez naravnih katastrof? Kakšen bi bil svet brez nevarnih mamil? Kakšen bi bil svet brez letalskih nezgod? Kakšen bi bil svet brez škodljivih sladil in barvil?
Svet brez pohlepnih osvajalcev. Svet brez izdajalcev. Svet brez groznega počutja. Svet, poln sočutja.
Tina Č.
NATEČAJ OTROŠKA RISBA 2015
MASLO? MED? KRUH? MLEKO? JABOLKO? JA, TO JE TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK!
Naša šola že nekaj let vsak tretji petek v novembru sodeluje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Tako smo se tudi 20. novembra 2015 ob 7.15 zbrali v jedilnici in pozajtrkovali slovenski kruh z maslom in medom, zraven pa še popili domače mleko in ugriznili v sveže nabrana slovenska jabolka. Po zajtrku je sledil nagovor ravnateljice, nato pa smo se vsi polni energije odpravili naprej k pouku.
9. razred
Na natečaju Otroška risba 2015, otroškem natečaju za literarno, likovno delo in fotografijo, ki ga v počastitev naziva »glasnik miru« organizira Mestna občina Slovenj Gradec, je nagrado za literarno delo »Za boljši svet« prejela naša učenka Tina Černejšek.
Čestitamo. mentorica Saša Peršoh
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 30
OD ČEBELE DO MEDU
V torek, 6. 10. 2015 smo za učence od 5. do 9. razreda izvedli naravoslovni dan na temo Čebela in med. Zjutraj smo se vsi skupaj zbrali v jedilnici in prisluhnili zanimivemu predavanju. Čebelar Jože Vidovič nas je popeljal v skrivnosti svet čebel. Pokazal in predstavil nam je tudi pripomočke potrebne za čebelarjenje. Ob koncu predavanja smo poskusili med iz satovja. Nato je sledilo delo po delavnicah. Učenci so bili razdeljeni v različne delavnice in sicer: peka medenjakov, izdelava sveč iz čebeljega voska, razvojni krog čebele, čebela in čebelar, panjske končnice, obisk čebelarja in novinarska delavnica. Medenjake smo pekli pod vodstvom gospe Anice Maroh, svečke pa je učence naučil vlivati njen mož, Janko Maroh. Ostale delavnice so vodili učitelji. Ena skupina učencev je obiskala čebelarja, gospoda Silva Bukšeka. Učenci novinarske1 delavnice so izvedli anketo o zajtrku in intervjuvali g. Vidoviča in g. Maroha.
SREČANJE STAREJSIH OBČANOV OBČINE ZETALE
Otroci vrtca in učenci šole so v nedeljo, 18. oktobra 2015, pod mentorstvom svojih vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in učiteljic na srečanju starejših občanov občine Žetale projekt Žetalska gostija predstavili tudi na odru nove večnamenske dvorane.
Saša Peršoh
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI - 1. KROG
V torek, 17. novembra 2015 je 7 devetošolk in 3 osmošolke v težki in napeti borbi osvojilo 2. mesto v odbojkarski tekmi in tako napredovalo naravnost v polfinale. Za dosežen rezultat si zaslužijo vse čestitke!
dr. Silvestra Klemenčič
30
SIMBIOZA GIBA
Babice in dedki so vez med preteklostjo in sedanjostjo ter velik vir različnih zgodb. Vezi, ki se stkejo med vnuki in starimi straši, so trajne in nepozabne. Ob prezaposlenosti staršev so dodatni podporni steber v družini. Ob njih postanejo vnuki zrelejši, stari starši pa bolj mladostni. Zato smo se v OŠ Žetale skupaj z enoto vrtca odločili za projekt Simbioza giba.
Med 21. in 27. septembrom 2015 smo v šolo in vrtec povabili babice in dedke, da s svojimi vnučki preživijo dopoldan. Družili smo se med telovadbo, prepevanjem, rajalnimi igrami.
Jožica Prevolšek, koordinatorka projekta
TEDEN KULTURNE DEDISČINE
V	okviru nacionalnega projekta TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE, ki je letos potekal od 26. 9. 2015 do 3. 10. 2015 po vsej Sloveniji na temo PRAZNOVANJA, smo si na naši šoli zadali nalogo, da bomo podrobneje spoznali ŽETALSKO GOSTIJO.
V	tednu kulturne dediščine so učenci podrobneje raziskovali in spoznavali običaje, ki so povezani s poroko. Dejavnosti so potekale v okviru rednega pouka in z medpredmetnim povezovanjem vsebin ter pri dnevih dejavnostih. Na to temo smo izvedli tehnični in naravoslovni dan. Učenci so s pomočjo mentoric in mentorjev v šoli ter zunanjih sodelavcev spoznavali in raziskovali šege in navade, ki so povezane z gostijo in vsemi spremljajočimi do-godki.(glasba, hrana, obleka,...)
Ob koncu so na prireditvi otroci iz vrtca in osnovne šole prikazali dogodke, ki so se v preteklosti zvrstili pred poroko in ob njej.
Kulturna vzgoja na področju dediščine naj postane vzgoja za vse življenje.
Lidija Šešerko, koordinatorka projekta
glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 31
JESENSKI POZPRA^
IZ VRTCA
Kako hitro čas beži. Še dobro obrneš se ne in mesec je že okrog. Družimo se že tri mesece, skupaj premagujemo vse ovire, ki se nam postavijo na pot. Otroci so se »udomačili«, postali so bolj razigrani in vedoželjni. Mesec oktober se je pričel s tednom, posvečenim prav otrokom. Tako smo si otroci z vzgojiteljicami ogledali prvo lutkovno predstavo iz abonmaja z naslovom: IGRAJ SE Z MENOJ, praznovanje pa smo nadaljevali s kino dnem in se sladkali s kokicami, pekli palačinke, izdelovali sadne kupe, se družili ob različnih likovnih delavnicah. Dejavnosti smo skozi mesec popestrili še s seznanjanjem z udeleženci v prometu in se vozili s kolesi, ki so jih otroci pripeljali v vrtec. V vrtec smo povabili tudi naše starše, s katerimi smo iskali skriti zaklad v gozdu, na koncu pa smo se ob prijetnem druženju še posladkali s pečenim kostanjem, ki ga je za nas spekel Injin in Tajev dedek Milko. Gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Žetale so nas »rešili« in »pogasili ogenj v našem vrtcu«. Seveda je bila to le vaja, ki smo jo vsi pozorno spremljali in si nato z gasilci ogledali njihovo opremo, vozila in se preizkusili pri gašenju. Vsem gasilcem se za prijetno in poučno dopoldne iskreno zahvaljujemo.
November je bil zelo topel mesec, zato smo bili veliko zunaj, obiskovali smo igrišča, se sprehajali po naravi in jo doživljali z vsemi čutili. Tudi v našem vrtcu smo se aktivno vključili v vseslovensko akcijo Tradicionalni slovenski zajtrk. To je dan, ko se spominjamo starih časov, ko za zajtrk še nismo zmetali vase modernih » kornfleksov« ali na kruh mazali tuje zvenečega namaza. Spominjamo se časov pravih slovenskih zdravih zajtrkov, ko so se na mizi znašla jabolka iz zdravih, domačih sadovnjakov. Ko smo na domači kruh mazali slasten med iz čebelnjakov lokalnih pridelovalcev in vedeli, da so čebele obiskovale cvetove travnikov iz sosednje vasi. Ko še nismo kupovali uvoženega kruha ali mazali sintetične margarine, ampak pristno domače, iz slovenskega kravjega mleka narejeno maslo. Seveda smo zajtrk uživali ob glasbi Lojzeta Slaka in zvoka harmonike. Obiskal nas je ČEBELAR. Povedal je veliko o čebelah, mi pa smo mu v zahvalo narisali risbice in mu zapeli pesem. Dejavnosti smo nadaljevali z delavnicami, kjer so se otroci preizkušali v peki medenjakov in likovnem ustvarjanju. Otroci so sodelovali v natečaju Skupaj raziskujmo svet, kjer so s pomočjo igre in ustvarjanja popotovali po Sloveniji in svetu. Tobanga iz Arktike, katero so skupaj z vzgojiteljicami izdelali otroci iz rumene igralnice, je prejela nagrado - otroško gledališko predstavo, saj se je uvrstila med 10 najbolj izvirnih, domiselnih in poučnih junakov. Lutkovno predstavo z naslovom Noro popotovanje v izvedbi Gledališča prijatelj smo si ogledali v žetalski dvorani in si tako pričarali pravo gledališče, v katerem so otroci neizmerno uživali.
Pred vrati pa nas že pričakuje veseli december, ki s seboj prav gotovo prinaša pestro dogajanje, veliko veselja in upamo, da tudi kaj snežnih radosti.
Iz našega vrtca
30
gii	glasilodecembe2015_Layout 1 22.12.2015 11:34 Page 32
Dogodki v župniji Žet ale, advent ZOIS
Najprej Vas lepo pozdravljam v gospodu v Njegovi luči.
Ko se ustavim ob vsakdanjem hitenju, pomislim, da smo že v novem cerkvenem letu in da je pred nami praznik Jezusovega rojstva. Tokrat se mi čas v mislih vrne za nekaj trenutkov nazaj.
Spominjam se prijetnega nedeljskega druženja, ko smo se skupaj z g. duhovnikom Cirilom odpravili na pot, da osvojimo vrh Donačke gore.
Na prvo adventno soboto je bili v župniji slišati živahno rajanje 28 otrok. S pomočjo svojih mamic, so pletli in izdelovali adventne venčke. Nato so jih odnesli pred oltar v cerkev , kjer jih je v nedeljo g. duhovnik Ciril blagoslovil, hkrati pa povabil, da naj ob vsaki prižgani svečki družina skupaj moli.
Veliko veselje je bilo v nedeljo 6. decembra, po sveti maši. Med nas je prišel Miklavž, obdaril je otroke, veroučna dramska skupina pa je zaigrala dramsko igro.
Lepi in duhovno bogati dogodki so se kar vrstili. Dva dni za Miklavžem smo obhajali praznik brezmadežne. V zimski kapeli Božjega usmiljenja smo noč prej prebedeli pred Najsvetejšim in tako najprej v tišini, nato v skupni molitvi in s pesmijo častili, slavili, prosili in se zahvaljevali Božji materi Mariji in njenemu sinu Jezusu, za milosti, ki jih potrebujemo oziroma smo jih prejeli. Zjutraj ob osmi uri je bila sveta maša pri Mariji Tolažnici, z zaključkom litanij matere božje. Tukaj želim zapisati naslednje besede.
Živimo v prav posebnem času, v adventu, ko se pripravljamo na najlepši praznik - Jezusovo rojstvo.
Kot Marija in Jožef se veselimo. Ta praznik ima še letos poseben namen, zaradi še ene dodatne luči. Ta se kaže v izrednem svetem letu usmiljenja, ki smo ga začeli prav 8. decembra in ga bomo obhajali do praznika Kristusa Kralja v letu 2016.
Ko smo v nedeljo prižgali tretjo svečko na adventnem venčku, smo čutili, daje ta skrivnostni dan pričakovanja blizu, tik pred vrati, čaka pred vrati našega srca...
Prepričan sem, da so vam ostale globoko v srce besede ga. Majde Ganzziti, kije po sveti maši predstavila pomen družine, vlogo očeta in mame... neizmerno lepoto družine, kot je oče, mama in otrok ter pomen zakona s poudarkom mož in žena.
Kot sem omenil smo na praznik Brezmadežne začeli sveto leto usmiljenja. To leto je za vsakega izmed nas milostni čas. Dan za dnem naj bi odkrivali globino Očetovega usmiljenja, ki nas vse spremlja in prihaja z ljubeznijo vsakemu naproti. On je tisti, ki išče nas. Ker nam prihaja naproti, se lahko vedno srečamo z njim. Želim, da bi to sveto leto bilo za vse posebno leto Božje bližine in milosti. Prav v naši zimski kapeli Božjega usmiljenja je bila dana milost, da je prvič zagorela v naši dekaniji tako imenovana Lučka božjega usmiljenja. Pri nas bo ostala mesec dni, nato bo poro-mala po župnijah naše dekanije.
V svetem letu usmiljenja radi večkrat vstopajmo skozi vrata v za ta namen določenih cerkva in molimo po namenu svetega očeta. Vsaka pot v službo, šolo, trgovino, k sveti maši... naj bo pot našega življenja z Jezusom, ki nam želi utrditi zaupanje, da je in vedno in povsod z nami. V letu usmiljenja radi namenimo to pot, kot molitev in daritev za to, da bi se uresničil Betlehem pri nas in v nas.
Pričeli smo z devet dnevnico pred božičem. spominjamo se zgodovinskega dogodka, pred več kot dva tisoč leti, ko je veliki Bog postal mali človek, otrok, sin deviške matere Marije. tistim ki sprejmemo Novorojeno Dete , prinaša luč in mir z Bogom, ter prav tako mir z vsemi.
Vsem se Vam želim zahvaliti za sodelovanje in trud, ki ga vlagate v našo župnijo. Zahvaliti se želim po tej poti g. duhovniku Cirilu, da je naša župnija kraj topline in domačnosti.
Vsem Vam želim Blagoslovljene božične praznike in ter blagoslova polno novo leto 2016.
S.G.