t Leto XXV« SL $o uprav mat vo. tijutMjaiia, fuccinijeT» uL i, Tplefon št. 31-22, 31-23. 31.24. CobcfcLUi iüuticfc. cjuuija^. Puccinijeva Ulica 5. Telefon št. 31-26, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska C. 42 tzlu.iufcno zastopstvo aa oglase la Italije ln Inozemstvo UPI S. A., Milano. (tacam čm uj uoijaaoito poni pri pofitno-čekovnem zav. št. 17.749 za ostale kraje Italije Servizin Conti. Corr. prst 11-3118 Postgebühr bar bezahlt. tfaMjatia, sobota tu aprila 1945 t-t Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 Ur. UrednlitTo: Ljubljana — Puccinijeva ulica *L 8. Telefon flt 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Der Wehrmachtbericht Im heutigen,Slovenec' S skrajno ogorčenostjo proti boljševiškemu navalu Borba divja med Saditi in Oderbruchom — Popol« obrambni uspeh na obeh straneh Frankfurta — Sovjeti so v času od 1. do 19. aprila izgubili 2807 okiopnikov — Sovražnikova bojna skupina, ki je prekoračila Labo, je bila vržena nazaj — Zopet je bilo nazaj osvojenih n?kaj krajev vzhodno od Barbyja — Posadka mesta Halle je podlegla premoči — Protinapadi med Ntirnbergom m Ansbachom — Na zapadnem bojišču je bilo od 1. do 13. aprila uničenih 1079 sovražnikovih okiopnikov Führerjev glavni stan, 20. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sd.1 javlja: Med Sudeii in Oderbiuchom divja bitka proti bo.jieviškemu množičnemu navalu % največjo ogorčenostjo. Zapadno od Laui tzer Nejsse je napadal sovralnik s številnimi strelskimi ti j vizijami in b ^klopiiišlii-rcu zbori Na vdornem področju GorliU— Bautzen—Weisswasser so naši odd lk> vrgli naprej prodrle fcoljševi.ike s.le na aj proti zapadu. Medtem ka so bili rta obeh straneh Sp*emberga odbiti o^or Sovjeti vrgli v borbo novo dovedene oddelke. Na področju pri £t rne"ooku in Frö tzelu trajajo ogorčeni boji Po nepopolniU vdorov ter potisnil naše čete na področju južno od Deimenhorsta nazaj. Tudi na Lüneburger Heide so Britanci na široki bojni črt| nadaljevali s svojimi napadi proti severu ter z oklopniškimi krdeli sunilj do Labine nižine severno od Liineburga. Ob Labi so si naši gTenadirji osvojili nazaj nekaj krajev vzhodno od Barbyja ter južno od tod vrgli nazaj na zapadno obalo nsko bojno skupino ki je prekoračila reko. V pogorju Harz nudijo naše čete ogorčen odpor premočnim sovražnikovim silam. Meatem ko je posadka mesta Halle, stisnjena na najožjem prostoru, podlegla premoči, vztrajajo branilci Leipziga, razčlenjeni na posamezne bajne skupine, še nadalje napram močnim napadom. Severnovzhodno od tod so bile sovražnikove sile, ki so na posameznih mestih prodrle na vzhodno obar to reke Mulde, vržene nazaj preko reke. lz področja prj Zwickau so sunile oklopniške ameriške bojne skupine proti Rudo-gorju v smeri proti jugu. Bile pa so zaustavljene po lovskih naskakovalnšh četah ki rezervah, istotako sile, ki so prodrle iz področja pri Hofu proti vzhodu in jug«. Naši napadi v bok Američanov, ki so prodrli v Oberpfalzu od Hersbrucka do Neuniarkta, dubio napredujejo. Tudi med Bitka ob Očki in Neissi je dosegla višek Položaj ob Lahi nespremenjen — Obrambni boji na Moravskem in ob Donavi — Odbit sovražni napad ob izlivu Gironde ve: teh je bilo včeraj v borbi pred Bei i- i Nümbergom in Ansbachom so v teku proti- ifapacid proti sovražniku, ki prodira proti jugu. Po uničenju 17 bojnih voz so bile zavrnjene daleč naprej prodrle oklopniške osti. Posadka Nürnbergs se bori sredi mesta v težkem obrambnem boju. Med Crsilsheimom in Neckarjem južno od Heilbronna napadajoči pehotni in oklop-niški oddelki so bili zaustavljeni kmalu po tem, ko so zapustili svoje izhodiščne polo-žaie. Sovražnik je izsilil globlji vdor le zapadno od Schwäbisch Halla v gozdu Main-uardter. Po ogorčenih bojih, pri katerih je bilo uničenih večje število okiopnikov, je vdrla neka močna sovražnikova bojna skupina na področja južnovzhodno od Nagolda ter prodrl» do Neckar ja pri Tüblngenu in Rotten-burgii. Poizkusi sovražnika, da bi prekoračil reko pri Horbu, so se izjalovili. Dalje zapadno siii sovražnik na planinskih cestah Sohwarzv.Tilda, v dolini reke Kinzig in Renski nižini jugozapadno od Lahra proti jugu. Po nepopolnih vesteh je bilo na zapadnem bojišču v času od 1. do 18. aprila uničenih 1079 sovražnikovih okiopnikov. Na srednjeitalijanskem bojišču Je bilo včeraj težišče bojev ob našem bojiščnem loku južno od Bologne, na obeh straneh Via Emilie in severnozapadno od Argente. Američanom, ki so napadali z močnimi silami, kljub najmočnejši podpori topništva in letalcev niso uspeli bistveni uspehi. V drznih protisunldh in po uničenju številnih okiopnikov so bili zapahnjeni krajevni vdori, neka prodrla bojna skupina pa je bila severnozapadno od Medicine vržena nazaj na svoje izhodiščne položaje. Včera j so britanska bombnlška letala ponovno napadla otok Helgoland. Ameriški bojni oddelki so odvrgli bombe na južno-nemško področje. V noči so bili kraji v ScMeswigu in nemška prestolnica napadalni cilj strahovalnih bombnikov, noni uničenih ponovno 220 oklepnikov. Na jugu vzhodnega bojišča smo s protinapadi, izve d. n-mi južno od Semmeringa kljub žilavemu odpor« nazaj osvojili nadaljnje ozfeiüjc. lic.jaeviski lapadi južno-vzhodno od St. PüKeiia so prinesli sovražniku le skroir-nj napredovanja, južno od Brna So se zlomili šibkejši sovražnikovi napadi Ofačac pritisk preti ind.zsirij- kema pod o .'ju pri H-oravski s:ravi ni spričo hrabrega zadržanja naših divizij dovedel do omembe vrednega sovražnikovega napredovanja. ' pi:o svojjn visokih izgub je sovražnik včeraj na južnem ln zapadnem bojišču pri Br slauu napadal ie s šibkejšimi silami. Pri Pi;5auu so r.aše čete včeraj vzdržale vse boljševjske napade, si ponovno osvojile neko višino ter dovedle ujetnike in pien. Lovski in borbeni letalci so na vzhodnem bo.išču uni ili nadaljnjih 83 okiopnikov, 20 topov za salve in številna vodila. V letalskih bojih je bilo se tre',jenih 51 letal. Po doslej še nepopolnih vrsteh so Sovjeti v f-asu od 1. do 19 aprila izgubili 2807 okiopnikov. Ob atlantski obali je sovražnik po več-urneni neprekidnem topniškem ognju in stolnimi letoviškimi napadi borbenih letal ponovno pričel z napadom proti trdnjavi Gironde-Jug. Ogorčeni obrambni boji še trajajo. Hrabro posadko Gironde-Sever so premagale nsočne sile po večdnevnem junaškem boju. V hudih bojiji v loku reke Ijssel je bilo po došlih vesteh v času od 11. (jo 18. aprila uničenih 134 okiopnikov in oklopniških vo- 7.Ü. Med reko Ems ln spodnjo Wesero je sovražnik obnovil svoje napade. V težkih, ves dan trajajočih bojih je dosegel nekaj Berlin, 20. aprila. Z brezprlmerao trdoto vztrajajo nemški borci na vzhodu v obrambi ® protinapadih proti navalu ob Odri in Neissi. Prodor, ki ga je sovražnik z vso silo hotel doseči, mu ni uspel. Protinapadi so v teku proti vdornim mestom ob See-lowskem všinskem pragu in južno cd Wriezena, na polročju na obeh st:aneh Spremberga in vzhodno od Bautzena. Isto tako so zadivjali siloviti boji na središču zapadnega bojišča za nemška oporišča na odsekih ob Läbi in Muldi: bolj silovito so se razvli boji za nemška oporišča za so. vražnkovim zaledjem, kakor za oporišča v prvih bojnih črtah. Odpor posadk v Magieburgu, Hallu in Leipzigu je prisilil Severnoameričane, da so izvedli pregtupacijo svojih sil, tako da je 'zostal njihov nameravani napad p>of vzhodu Tudi ob L?bi severno od Magdeburgs in v saškem Rulogorju med Chem-nitzom in Hofom se je sovražnik zadržal v splošnem mirno Na bokih zapadnega in vzhodnega bojišča pa so Anfrlcameričani in boljševik'-obdržali svoj prit s k V izvirnem področju Odre južno od Brünnena. kakor tud} v tri. kotu med Moravo in Donavo so nemške čete uničile preko 50 okiopnikov Sovražnika. ki ie napadal zapadno (Vi Dunajskega gozda, so zaustavile na glavnem bojnem polju. Breslavski branilci in nemški sam-landski bore? so Isto tako odbili močne sovražnikove napade. Na severu zapadnega bojišča, kjer so nemške čete uničile 57 okiopnikov, pritiskajo Britanci na Nizozemskem proti položajem med rekama Ijssel in Waal, v severni Hannoveranski pri Soltau. Lünebur-gu in fjlzenu pa proti spodnjemu toku Labe. Iz okrožja Franken javljajo o mečnih sovražnikovih prem kih, kjer so se preložili boji do Nüraberga in Anabacha ter do severnih obronkov frankovskih Alp. V Scliwarzwaldu so se 'zravnala napiedova-nja obeh strani s krajevnimi napadi. Kakor boljševik? stalno napadajo t za-sedju boljševiške glavne bojne črte nemška oporišča in nemške odporniške položaje, so tudi Angloameričani ojačali svoj pritisk proti nemškm obrambnem območjem na atlantski obali. Posadka nemških obrambnih okrožij na obeh straneh izliva reke Glronle, ki že več mesecev zapira dohod v Bordeaux, je v notranjem obrambnem okrožju zaustavila sovražnika, ki je napadal z močnimi bojnimi, oddelki. Tudi pred Dunkerqucm so se izjalovili močni sovražnikovi napadi, medtem ko so nem- ške mornariške baterije z otoka Aldernay z dobrim opazovanim uspehom obstreljevale na severnem delu polotoka Cotentin ugotovljena sovražnikova skladišča orožja in goriva. Na rensko-westfalskem 'ndustnjskem področju, kjer so nemške čete več tednov vezale dve sovražnikovi armadi ter s tem mnogo pripomogle do oiačanja srednjega zapadnega bojišča je borba zaključena. V sre'r.iem ih spodnjem Harzu pa so še dalje vrtani močni severnoameriški pehot, ni '<*ie«ki. Tudi bitka v srednji Italiji n' izgubila v sredo prav ničesar na svoji trdoti. Le pod občutnimi izgubami je pestra mešanica narodov severnoame:iške in britanske armade losegla krajevne vdore v gorovju južno cd Bologne in v ravn'n; med Apenini in jezerom Comacchio. Protinapadi so še v teku. Preprečene boljševiške prebija'ne namere Borba ob Oiri In Neiesi je v sredo dosegla svoj višek. Tudi tretjega dne bitke med Ftirštenfeldom in Freienwaldom je sovražnik z osredotočenjem nadmočnih cklopn:ških sil nadaljeval s svojimi pre-bijalnimi poizkusi na ozkem področju. Po popolnem obrambnem uspehu nemških čet prejšnjega dne so Sovjet' neprestano napa! H še tekom noči s' sveže dovedenimi četami vendar v bistvu brez uspeha. V s;edo zjutraj so obnovil; z vso šilo svoj naval. Zopet so se vrrli grenad'rji, predvsem južno od Frankfurta. na obeh straneh Seeiowa in južno od Wriezena z vso silo proti prodirajočim napadalnim valovom. Sovražnikovi oklopniški oddelki, ki so bili vržem brezobz rno v borbo in katerim so številna bojna in borbena letala nriptavljala pot z neprestanim olmetom bomb. so vdrli na višinskem praeu do področja pri Münchebergu in Münchehofu. Nemške pripravljene rezerve so pa v protinapadu razbile sovražnikov po zkus pro. dora. Dalje severno so bili Sovjeti na področju iužno od Wriezeoia zaustavljeni v ves dan trajajočih oklopniških bojih. Na severnem krilu so se sovjetski napadi zlomili ob stari Odri pri Freienwallu. Na južnem tež!šču je sovražnik s petimi strelskimi divizijami, enim oklopniškim zborom in topniškim zborom nadaljeval svoie prebijalne poizkuse med Frankfurtern In orekopom Odra-Spree. Tudi tukaj so nemški oddelki, ki jih je vodil polkovnik Bieger, ob lr žal i v protinapadih svoje položaje napram sovražnikovi premoči. i Pomilostitve FliSirer|evem rojstnem d&evu Kakor lani je der Oberst» Kommisar in der Operationszone »Adriatisehes Küstenland« tudi letos izdal ob priliki Ffihrerje-vega rojstnega dne velikopotezno pomilostitev. Nanaša se tako na pravomečno obsojene, kakor tudi na primere, glede kate. rih je kazensko postopanje še* v teku. Pri pomilostitvi so bili upoštevani vsi tisti primeri, pri katerih ne gre za giobo koristoljubje, nizkotno mišljenje ali zloč:n-sko nagnjenost kot motiv kaznivega dejanja in v kolika ni pomilostitvi nasprotovala težina dejanja. Pomilostitve so bili deležni: 155 obsojencev je bilo pomiloščenih ter izvršitev' kazni odpuščena pogojno za dobo treh let. Skupno je bilo odpuščenih zapornih kazni za dobo okrog 25 let in denarnih gleb v skupni višini okrog 150.000 lir. Nadalje je bilo 363 kazensldh progonov v okviru te akcije milostnim potom ustavljenih. Ta pomilostitev je nov dokaz naklonjenosti in velikopoteznega razumevanja nemških oblasti do prebivalstva naše pokrajine. Naletela bo zi-to in zaradi svojega blagodejnega učinka na simpatičen in hvaležen odmev ne le pil prizadetih, temveč tudi v vsej ostali javnosti Po preizkušenih moskovskih metodah Umetno in s silo inscenirana ljudska zborovanja na Poljskem 9f fer lika 1© sovražnikova premoč — m vendarle zlomljena!" Fiihrerjeva zahvala nümhe^Mm branilcem za njih prisego borbe do zaefejega — Odlikovanje Gauieiterja Holza kladno, dia odstrani že sedaj nadie na sikoraj- Sin-L Irrwnon ^jtfvirif» InOf rnrfilirfl.ni«nP utvare. Fübr^'rjev glavni stan, 20. apr. Gauleiter okrožja Franken Karl Holz je iz Nürnber-ga odposlali Fuhrerju naslednjo brzojavko: »Moj Führer! Končna borba za mesto strankinih zborov pričenja. Vojaki se bor jo hrabro, pre-b vaistvo je ponosno in vztrajno. v teh urah bije moje srce bolj kakor kedaj v ljubezni in zvestobi za krasno Nemčijo in vbx'jö. Narodnosoc.a!issična ideja bo zmagala in premagala vse satanske sile. Pozdravljajo Vas v nemški zvestobi narodni socialisti okrožja Franken. Karl Holz, L r.« Odgovor, ki ga je poslal Führer Gaulei ter ju, se glasi: »Zahvaljujem se Vam za Vaše vzorno zadržanje, S Lem dvigate ne le rojake Vašega okrožja, ki jdh dobro poznate, temveč tudi mnogo milijonov drugih Nemcev. Sedaj pričenja ona borba fanatizma, ki nas spominja na lastno borbo za oblast Kakor velika je tudi v trenutku premoč naših sovražnikov, ob koncu bo — točno kakor nekoč — vendarle zlomljena. Počaščvjem Vaše junaško delovanje v prisrčni hvaležnosti s podelitvijo zlatega križa Nemškega reda. Adolf Hitler, 1. r.« Resignirane anglo-ameriške ugotovitve Stockholm, 20. apiiLa. Anigloarneriški vojni dapdsnilkji in vojaški strokovnjaki argle-äkiih in ameriških. 6asoipisov ugotavljajo pri obravnajVj vojnegn peftožaja na zapadnem bojišču vedruo jačji odpor ter svare, naj se bo ne smatrajo za »zavezniško oflclopmiško dirko- v Berlin. P'-e^l/no zanimivo je poročilo generalnega pcwv>čaika Marüas-, vojaškega kritika Ion. domskega »Daiily Telegrapha«, ki se bavi z nemško obramlbrao strategijo im ki podčrtava izredni nemški odpor, na "axterega ao no-letfißfi zavezniki v severmazaipadnem delu bojišča. Martin je priprajvil svoje čiteitelje na to, ÖP- stoje zavezraiiki pred gronlktimi in its-gttb jioitoard borjl, Zsuto smatra za zeüo pri- änjj konec vojne kot preuranjeaif V istetm smislu, kakor Martia, piiše tudi vojaški sodelavec »Daiily Erpressa« Aleksander Cliffort. "m ugotavlja, dia bo Nemčija vzdržala to vojno do konca. Polag tega pa pmvl. da 3o zaveandöke preakrbo-alne poti zredilo dolge in da se vedno bolj širi >ne-vairno področje«, ki ga je potrebno zasesti. Neki poročevalec s-Daill Telegrapha« poudarja posebno izredno uspešnost nemškega prctioklopniškega orožja, Zlesti oklopniške peste , ld so v roikah ta.ko hrabrili in odlcčn h vojakov, kakor so Nemci, reSna ovira zjevez. nišldh operacij. Tudii v Eisenhowerjevemu glavnemu stanu so izgi' öle iluzije. Kakor javlja »Uniito-d Press«, so ugotovili ojačenje nemškega odpora. General Demosey ugotavlja posobro ogorčeno in uspešno nemško obrambo no. področju pri Bremenu, kjer nemške čete s fanatično odločnostjo branijo vsak kvadratni kilometer zemlje Hladen tuš tudi iz Moskve Stockholm, 20. aprila. Sovjetski komentator Jermasov je demantiral vse angloame-riše govorice, da so vzpostavljene med sovjetskimi in ameriškimi četami zveze, ter je siične inozemske vesti označil za »popolnima pretirane«. Senzacionalni podatk o razvoju obeh bojiščnih odsekov ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Vera v Fiihrerja Stockholm, 20. aprila. V inozemstvu nikakor ne morejo zakriti, da je nemški narod trdno zvest svojemu Führerju. Tako priznava vojaški kritik časopisa »Daily Sketch« v nekem poročilu: Več mladih nemških vojakov je v času vojnega ujetništva izrazilo svojo gotovost, da bo Führer dovedel vse do dobrega konca. To je, tako priznava ta Anglež, pri teh Nemcih globoka in ukoreninjena vera. Dopi3 nekega švedskega gospodarstvenika stockholmskemu zunanjemu ministrstvu, ki ga priobčuje agencija TT, primerja Führerjevo osvobodilno delo z delom Gustava Wase. Dopis pravi: »Gotovo je med narodnim socializmom, kakor sploh v vsakem delu človeškega uma nekaj slabosti, toda ta izgine pri narodnem socializmu v primerjavi z zaslugami«. Stockholm, 20. apr. Sredi kritičnega razpoloženja, ki je izbruhnilo med Angloame-ričand in sovjeti zaradi poljskega vprašanja, je vrgla sovjetska poročevalska služba v svet vest, po kateri se vrše baje na vsej Poljski »navdušena zborovanja«, v katerih se zahteva sklep polj ;ko-sovjetskega prijateljskega pakta. Ta vest spominja na znano boljševiško taktiiko insceniranja tako zvanih ljudskih zborovanj, ki na ta način dajo določenim moskovskim zahtevkom potrebno legitimacijo. Tokrat stremi Kre-melj za tem. da bi postavil Angloameriča-ne po že do gnan i metodi pred izvršeno dejstvo ter da bi jih v zadevi poljskega vprašanja pred svetom osmešil ter jim dokazal, da niso v pravu. Po moskovskem nar<>čilu prinaša poljski časopis »Poljska zbrojna« pod naslovom »Glas javnosti« uvocin. članek, ki pravi, da poljska javnost zah'eva polisko-sovjetsko prijateljsko pogodbo. Moskov-ka poročevalska služba se ie potrudila c tirati ta članek ko! dokaz z- moskovsko tezo, čeprav ne obstoja nikak dvom, da gre tukaj za plačano aH s strahovanjem izsiljeno početje. Lublinci v Moskvi Stockholm, 20. aprila. Kakor javlja agencija Tasa, sta včeraj dospeüa v Moskvo predsednik poljskega savjeta Berat im ministrski predsednik Osobka. V njunem spremstva sta bila sovjetski posfemik v Varšavi: Lebedev in šetiiov, šef sovjetske vojaške de!eg»3icije. Dalje je prišel istega dne v Moskvo vrhovni poveöj! Hk poljskih čet gene-ralni polkovnik Zymlerskr. V nazdravrčh neisocvrih sta Berat in Osobka pos?bno po. vdarila »tesno povezanost« Pol;ske s Sovjetsko zvezo, katere glavna naloga je, da dovede do »večnega in pravičnega miru v Evropi«. Nerazjasnjena usoda stotisočev Poljakov Stockholm, 20. aprila. Kakor posnemamo iz neke vesti britanske agencije Reuter, je še ner>3Gjasnjena usoda v Sovjetski zvezi izg nulüi članov poljskega podtai-ega gibanja in več stotisočev Poijaikov, ki so jiih odvlekli boljševiki neznano kann» Ijeva Italija mora še dalje stradati Zavezniki ?e izgovarjajo na pomanjkanje ladijskega prostora Madrid, 20. apr da. Za vso bedo in oo-manikanje se mora Bonomijeva Italija zahvaliti Angloameričarom, kajti ti so- jo izvabil; z obljubami k izdaji, niso pa držali svojih obljub Pomanjkanje ladijskega prostora, še nadalje cvira -ovoz nujno potrebnih živil, je 'z.iavil ra nekem iavnem zborovanju Bonomiiev prehranjevalni komisar. Italija samä je v vojni izgubila skoro vse svoje ladje, kar na jih ni izgubila. jih je morala 'zročiti zaveznikom. Ti pa potrebujejo ve» ladijski prostor za dovoz preskrbe vojaštvu ter puste prevarane Italijane gladovati, ravno tako kakor so to naredili s Francozi. Belgijci, Nizozemci. Grki. V teku vojne je bila un čena tretjina vse živine, je iziav'1 govornik Bo-nomijeve vlade Izredno primanikuje tudi krušnega ž:ta. Masti sploh ni dobit'. Prepoved ribolova ob obali je poostrila še bolj prehranjevalni položaj. Deportacije italijanskih delavcev v Ind'jo MIlan, 20. aprila. V Bonomijevi Italiji je opaziti naraščanje narodove ogorčenosti proti Bonomijevi vladi. Ko je balo te dni objavljeno, da bo okrog 15.000 'talljanskih lelavcev odšlo na povelje Angloameriča-nov v Indijo, se je pred policijskim ravna-telistvom "v Riniu zbrala velika množica ljudi, ki je energično protestirala proti na. meravanemu početju. V zimskem pred. » mestju Garbatella je razjarjeno prebivalstvo začelo celo s kamenjem obmetavati . pol'cijsko postajo. Tudi iz Neaplja in dru- ! gih južnoitalijanskih mest javljajo o slič- . nih izgredih. V koliki meri se je 'talijansko prebivalstvo naveličalo »csvobodilčev«, je razv'd- | no iz lejstva, da je pobegnilo nič manj ko 75 odstotkov prebivalstva severnotoskan- j skega mesteca Massassino, v katerega so vdrli Angloameričani. Čedalje večji razmah fašizma ženeva, 20. aprila. Golistična agencija AFP javlja, da v Bonomijevi ItaTji, ki st> jo zasedli zavezniki, vedno bolj narašča fašizem ter da ga je treba z neštevilnimi ukrepi in poostrenimi določili ovirat'" pri njegovi delavnosti. Poročilo pravi, da je ministrski svet moral izdati več odredb za zatiranje fašističnega gibanja. Umeščena so bila izredna sodišča in uvedeni v prakso vojaški zakoni. Z nasilnimi ukrepi, kakor internacijami, obsodbami do 30 let ječe in smrtn'mi obsodbami skušajo preprečiti zo-petno obnovo fašizma. Madrid, 19. aprila. Policija v ffuesei je aretirala nekega boljševlta, ki je v državljanski vojni umoril 3 duhovnike 'n sežgal njihova trupla. Bfl je član tolpe anarhi-stov, ki j« bila dolgo Časa strah pokrajine Huesca, Temni izgledi V zadnjem času se iz nevtralnih, pa tudi že samih »zavezniških« krogov slišijo zaskrbljeni glasovi o položaju, ki bo nastal v večini evropskih držav, ča se bo dosedanja brezglava angleška in ameriška politika nadaljevala. Kri tke ne zajemajo več samo ožje politično, temveč segajo že tudi na socialno in gospodarsko področje. Uničevanju vseh evropskih dobrin, ki ga je prinesla vojna, se sedaj pridružujejo še razne druge nadloge, med katerimi bo lakota evropskih narodov verjetno ena glavnih, in to ne le v najbližji, temveč tudi v oddaljenejši bodočnosti. Značilno je- da celo nekateri angleški listi dopuščajo možnost velikih zmed v povojni Evropi prav zaradi lakote, ki se jim že sedaj zdi neizbežna. Tako sta te dni pisala »Observer« in »Tjmes«. Nobena tajnost ni nadalje, da zavezniška »oskrbovalna« organizacija UNRRA, ki naj bi po prvotnih zagotovilih imela dovolj zalog živil za vse narode, prav sedaj svari zavezniške narode, naj od nje ne pričakujejo čudežev, češ da bo po vojni tudi v Angliji in Ameriki zelo huda prehranjevalna stiska. Francija, Belgija, Italija in Grčija okušajo to zavezniško prehranjevalno prakso že na lastni koži. In prav položaj v teh državah daje sedaj angleškim listom pevod, da zaskrbljeno gledajo v bodočnost. Nevaren spremljevalec neurejenih prehranjevalnih razmer so namreč politične zmede, ki so bile v vseh deželah že ob »osvoboditvi« tolikšne, da jim zavezniki še vedno niso kos. Belgija je n. pr. navzlic vsem nasprotnim anglosaškim poskusom še vedno torišče političnih nemirov, ki jim anglosaška javnost posveča vso svojo zaskrbljeno pozornost. Daleč od notranje konsolidacije je tudi položaj v Franciji, kjer imajo razni razd ra'.ni elementi spet popolnoma proste roke. V zasedeni Italija je politični kaos na višku, kakor to drastično kaže Eonomijova .zjava. da se trenutno nič manj kot 23 priznanih političnih strank potoguje za na5d.cnj enost in zaupanje ljudskih množic, pri čemer je najbolj značilno, da se večina teh »strank« razvija iz skupin nezadovo jnežev in starih stranic Značilno je tudii, da najmanj polovica teh strank nosi »demokratski« privesek v svojem imenu. Razume se samo po sebi, da to strankarsko zmedo povsod spretno izkoriščajo komunisti, ki edimi povsod rar'opajo po istem račrtu in ki edini tudi povsod vedo, ka,j hočejo, saj jim njihovo taktiko sproti diktira Kremelj. Proti-kamunistične stranke in Skupine takega enotnega poveljstva nimajo. Tem bolj pet je zalo potrebno, da povsod spoznajo njim in njih domovini grozečo nevarnost ter se v prostovoljni disoiplind podrede kategorični zahtevi časa s tem, da se združijo v enotno, čvrsto povezano protikomundstično fronto. Kjer tega ne store, temveč še da-| Ije podlegajo razjeda j očemu židovskemu ; vplivu, nimajo izgledov, da bi se mogli ! uspešno upreti komunizmu, j Tudi razvoj v Grčiji je v tem pogledu ■ zelo poučen. Grčija spada, kakor znaao, ; pod tako zvamp interesno sfero Angfiije, ki : je na tem področju tudi res poskusila in-! stalirati prokikomumds tičerj kurz. Toda spet se je pokBizailo, da idejna breznačelnost angleške politike nikjer ne more prinesti reda v notranje zmede, v Grčiji pa tam manj, ker se Lomdm ne upa zameriti Moževi, od katere je vedno bolj odvisen. Namesto komunističnega razkroja, ki so ga pričakovali Angleži, se zato v Grčiji opaža spričo kremeljskega pritiska čedalje večja zmeda v profcikomumističniili vrstah in Anglija se mera tudi na tam, za rtfan hirajoči imperij tako občutljivem področju obupno boriti za ohranitev svojih pozicij. Ne smemo se po tem takem čuditi, fie se v anglosaškem časopisju pojavljajo čedalje bolj zaskrbljeni glasovi o bodočem anglosaškem vplivu v Evropi in če niso več redke cele študije in knjige, ki se pečajo izključno le z vprašanjem povojnih anglosaško-sovj etskih odnosov. Izgledi za bodočnost so za vse te anglosaške opazovalce zalo temni Do posebno vidnega izraza prihaja ta zaskrbljenost v zvezi s pripravami za »varnostno« konferenco v Saa Franciscu, nad katero visi že sedaj toliko temnih oblakov, da so nevarne nevihte po mnenju vseh resnih opazovaloev neizbežne. Nobena tajnost ni več, da sta se med zavezniki formirala dva tabora, ki brusita svoje nože prav za to konferenco: na em strani tabor Moskve, ki je pod kremelj-skira diktatom vsaj navidezno edin, pa tabor obeh anglosaških velesil, ki ne kaže niti videza edinosti, toliko je med posameznimi njegovimi sestavnimi deli bistvenih razlik. Vmes pa se prepleta nešteto posebnih sporov, kakor je n. pr. spor zaradi Poljske, da o načelnih nesoglasjih v vseh postavljenih vprašanjih niti ne govorimo. Doslej je od vseh teh sporov imela korist samo Moskva, ki je v vsem brezobzirna in nepopustljiva. Ali bo na konferenci v San Franciscu drugače? Nobenega znamenja ni, ki bi dopuščalo takšne domneve, saj vidijo celo nepristranski anglosaški opazoval n edini izhod iz te mučne situacije, v katero sta zašli Anglija in Amerika, s uno še v tretji svetovni vojni. Pa še to je verjetno le slaba tolažba tistih, ki so izgubili vsako nado v vzpostavitev anglosaškega prestiža na evropskih tleh. Manj pesimistični so le angleški ia zlasti ameriški gospodarstveniki, ki menijo, da bodo z gospodarsko premočjo svojih držav naposled le vzpostavili omajano ravnotežje med obema zapadnima velesilama na enj in Sovjetsko zvezo na drugi strani. Nekateri pri tem celo že vnaprej groze z izstradan jem vse Evrope, če bi ta krenila »preveč na levo« in zašla pod sovjetski vpliv. Ponekod te grožnje tudi že izvajajo. Pri tem se seveda ne zavedajo, da se igrajo z nevarnim orožjem, kajti lakota nujno vodi v zmede, od zmed pa je imel doslej največjo korist samo komunizem. To že sedaj vidimo v vseh poterafnah, ki so jih »osvobodili« Angloamrfčeoi. na naj gre za BeUg-irjo, Francijo a« Bonomijevo Italijo. Povsod dviga komuntoera svojo Nadaljevanje m 2. \ f. 17a u i i.. • k" (Nadaljevanje s 1. strani) ter po navodilih Kremi ja preprečuje toonsoUdacijo in seje kaos. Zaradi svoje odvisnosti od Moskve ne Angleži, ne Američani ne morejo storiti ničesar proti temu, Barcdj sami pa so pod vplivom razdirajoče židovske agitacije, ki se je spet z vso silo vrgla na nje, taiko zbegana, da ne spoznajo grozeče nevarnosti in se ne zbere q o v enoten profbiikomunističen tabor, ki edini jih bi mogei rešiti. Iz vseh teh razlogov so izgledi Angležev in Severnoameričanov za povojno ureditev sveta v njihovem, smislu zares temni in za nje brezupni. Kooseeltova nenadna smrt je položaj še poostrila im težkoče še povečala, tako da trezni presojevalci razmer tudi v anglosaškem svetu z čedalje večjo skepso in čedalje večjim malo* duš jem pričakujejo sestanek konference v Sam Franciscu, ne glede na to, da tudi na bojiščih še davno ni izrečena zadnja beseda. In da zadnja beseda ne bo taka, kakor a želita židovstvo in komunizem, za to slkrhi s svojim herojskim žrtvovanjem nemški narod, ki pa se s tem ne bori le aa sebe, temveč tudi za ostale evropske narode. Usodna ura Nemčije je zato usodna «na vse Evrope, ki mora ofo tem odločilnem trenutku zbrati svoje najboljš sile ter jtii vreči v borbo proti komunizmu in njegovim zaveznikom, aiko hoče rešiti svojo bodočnost. *c en Drevi ob Zl. uri bo prezident general Rupnik govoril po\ radiu slovenskemu narodu. »Idijčan« poroča o novem groznem zlo-JSnu, katerega so komunistični tolovaji za. grešili v okolic; Idrije. Dne 19. t. m. ob pol dveh zjutraj so pridrveli v Spodnjo Konomljo štirje tolovaji, vdrli v hiši posestnikov Luke Velikanja in Antona Ken-de ter odpeljali v noč posestnika Velikanja Luko, starega 57 let in njegovo ženo ter 70 letnega posestnika Antona Kendo. Na vprašanje otrok in sosedov so odgovo. rili, da jih peljejo na »komando« v Cerkno. Zgodaj zjutraj pa se je težko ranjena s poslednjimi močmi priplazila v Spodnjo Idrijo žena Luke Velikonja ter povedala \«es križe v pot, ki so ga morali prestati. Žena je izpovedala: »Odgnal5 so nas dobro uro daleč v gozd na vrh skal. Tam so nas vse tri' postavili na rob skal z obrazi proti padajoči strmini, nakar so s streli v tilnik umorili mojega mc-ža in Kendo, jaz sama pa sem bila ranjena. Vsi trije smo se po strelah zavalili po strmini med skale in šele čez par ur šem se zavedla. Niso me namreč smrtno zadeli. Strel mi je šel skozi vrat. Bila sem vsa krvava in s poslednjimi močmi sem se plavala skoz; gozd, da sem utekla. Orni so bržkone takoj po strelih odšli, misleč. da smo sigurno "mrtvi.« žena se je zaies čudežno rešila, sicer ne bi živa duša nikoli zvedela za ta zločin! Ta novi umor je med ljudmi povsod vzbud'1 val o-eorčenja, saj sta bila oba kmeta znana kot skrajno poštena, Kenda pa je razen tega že starček s 70. leti'. Obvestila Slov. Rdečega križa Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu je daroval g. Anton Prelog. trgovec s pisalnimi stroji namesto venca na grob blago-pokojnega ravnatelja podjetja »Zmaj« g. Jegliča lir 500. Prisrčna hvala! Poziv, v glavni pisarni SRK. Marijin trg št. 5, naj se zglasi ga. Sabina Avgusta Grošlja. Kronika * Prvi odlikovanec z zlatim znakom za uspešno borbo proti tolovajem. Kot prvi vojak nemške vojske je bil z zlatim znakom za borbo proti tolovajem odlikovan SS Obersturmführer Helmuth Prasch. Odlikovanec je po rodu s Koroškega in je bil v borbi s tolovaji nad 100 dni. Kakor znano, je Führer 30. januarja lani ustanovü za borbo proti tolovajem posebno odlikovanje v treh stopnjah, in sicer bronastega za 20 dni borbe, srebrnega za 50 dni in zlatega za 100 borbenih dni. * Abesinija zahteva Eritrejo. Abesinski zunanji minister je na potovanju po Egiptu dal izjavo, po kateri bo Abesinija v San Franciscu^ zahtevala Eritrejo. * Nobene pomoči za žrtve eksplozije v Bariju. Državni tajnik za trgovino in industrijo v Bonomijevi vladi je na sestanku mestnega sveta v Bariju izjavil, da vlada zaradi kritičnega finančnega položaja ne more priskočiti na pomoč oškodovancem pri nedavni eksploziji, število mrtvih se je po zadnjih poročilih dvignilo na preko 1000. * Sestanek vrhovnega sovjeta v "«ioskvi. Iz Stockholma poročajo, da je bil za bl:ž-nje dni sklican sestanek vrhovnega sovjeta v Moskvi. Poslanci so že zbrani v prestolnici. Zasedanju pripisujejo velik pomen. * Italijani bodo delali za zaveznike. Iz Milana poroča »Deutsche Adria Zeitung«, da se nadaljuje pošiljanje delavcev iz zasedene Italije v tujino. Tako so zadnji čas poslali 15.000 delavcev na otok Ceylon, prvi transport 5000 delavcev pa je odšel v Sovjetsko zvezo. Oba transporta sta bila poslana na podlagi pogojev premirja, po katerih mora Italija med" drugim zaveznikom dati tudi določeno število delavcev na razpolago. IZ LJUBLJANE DELAVSKA PREDSTAVA Operno gledališče v Ljubljani igra v ponedeljek 23. t. m. ob 7. uri zä delavce Smetanovo »P:odano nevesto« po znižan h cenah cd 12 Ur navzdol. Vstopnice so v pred-prodaji v pisarni Delavsko delodajalske proti komunistične akcije, Miklošičeva cesta 22 b/U. in sicer od 7.—11. in od 15.— 20. ure, v nedeljo pa od 8.—11. ure. u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce g. Franc C a r m a n. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob pol 9 iz ka-pelSce sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — V SI. letu starosti je ^otrpel zasebnik g. Ivan P i r n a t. Pogreb bo v soboto ob p>l 10 iz kapefle sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Kot žrtev letalskega napada je premi g. Ciril Krajnik. K ve dnem« počitku so ga položili včeraj dopoldne na pctkopadiščn pri Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, užaiošicenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Popravek k osmrtnici pok. Franca švigljo. Pogreb pok. Franca švigija, bivšega posestnika in trgovca na Bregu št. 1, ne bo v soboto 21. t. m. ob 7. zjutraj, temveč zaradi nenadnih zaprek ob 19. (7. uri zvečer). Sprevod iz hiše žalosti na Bregu št. 11 ob (pol sedmih zvečer). u— Kmetovalci in lastniki zemljišč z začetnimi črkami L, P, S in U naj dvignejo propustnice, ki so bile no novo odobrene, v nedeljo 22. t. m. dopoldne med 7. in 9. uro v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7, soba št. 31, nadstr. II. Prav tako naj dvignejo propustnice tudi najcm-nilrf z začetnimi črkami od A do F in sicer v istem času. Stanovanjskim najemnikom in podnajemnikom v Ljubljani Stanovanjska beda je zavzela tak razmah, da je takojšnja odpomoč neodložljiva. Ne more nam biti v čast, da po preteku šestih tednov oškodovanci letalskega bombardiranja še vedno nimajo primernega bivališča, Ne moremo razumeti, da bi bila naša bela Ljubljana dopustila madež brezbrižnosti v času najtežje preizkušnje. Znano nam je, da je še dovolj imovitih občanov, ki razpolagajo z odvišnimi stanovanjskimi prostori, dočnn so stanovanja malega človeka tako natrpana, da je v nevarnosti ljudsko zdravje in morala Ljubljančani! Ne čakajmo, da nam bo oblast diktirala in s pretnjo kazni obudila čut socialne dolžnosti. Pomislimo, da bi se znal po reklu »Danes tebi, jutri meni!« naš položaj obrniti. In kaj bi storili odnosno zahtevali tedaj ? Stanovanjski najemniki in podnajemniki! Takoj se odločite in prijavite odvisne stanovanjske prostore mestnemu županstvu, stanovanjski oddelek, ali pa podpisanemu društvu. Ker je med oškodovanci prizadetih dokaj družin, priporočamo, da vsakdo, če je le mogoče, dovoli tudi souporalx> kuhinje. Društvo stanovanjskih najemnikov. u— Kmetovanje sredi Ljubljane. Ljubljančani so menili, da bo Kongresnr trg letos ostal pust in prazen, ker se doslej na njem ni zganilo nobeno delo. Včeraj zjutraj pa je spet zaoral pljug svoje brazde. Delo je čez dan naglo napredovalo, če že Kongiesni trg ne da posebno cbilne-ga pridelka, je vsaj za dober zgled in za sodoben okras našemu mestu. k: se je letos še prav posebno potrudilo pri obdelavi plodne zemlje, kolikor je ima na razpolago. u— Pošti Trebnje in Mirna peč pričneta poslovati 26. aprila t. 1. za pisemsko in paketno službo (samo za navadne pakete brez označene vrednosti). u— Telesna vzgoja se zopet vrSi. Dijake in dijakinje obveščamo, da se telesna vzgoja, ki je bila za nekaj dni prekinjena, zopet vrši redno od ponedeljka dne 23. aprila t. 1. dalje in sicer v istih prostorih in po istem razporedu kakor doslej. — športni referat pokrajinske uprave v Ljubljani. u— Dražba košenj mestnih potov in štra-donov. Mestno županstvo v Ljubljani naznanja vsem interesentom, da bo javna dražba košenj mestnih potov in štradonov na Barju in v Rakovi jelši v nedeljo dne 22. aprila ob 8. v gospodarskih prostorih mestne občine na Prulah št. 8 (bivše Mar-tinčevo posestvo). Interesenti onstran zaporne meje, ki se dražiie ne bi mogli osebno udeležiti, naj pošljejo na dražbo svojega pooblaščenca u— Darovali so: za Socialno pomoč dr. Luckmann 500 lir, Antonija Gutnik 500 lir, Franc Kramar 500 lir. tvrdka Franc Babič nasl. Klemenčič 500 lir. tovarna Produkta 1000 Ur, Kocutar 500 lir, Franc Slamič 500 lir, čeme 500 lir, Zakotnik 500 lir; za oškodovance po bombnem napadu Kodela 500 lir, neimenovan 500 Ur, Kocutar 500 Ur in Milena Rutar v spomin pokojnega soproga 1000 lir; za stare in onemogle v mestnem zavetišču Mirko Reichel 1000 Ur v počastitev spomina Franca Jegliča ter Milena Rutar v spomin pokojnega moža Ivana 1000 lir; Podpornemu društvu za gluhonemo mladino vlakospremno osebje postaje Ljubljana 1020 lir namesto cvetja na krsto Henrika Tešarja; za revne otroke v Dečjem domu neimenovan v ordinaciji dr. Tavčarjeve 2000 lir. Pri upravi »Jutra« so položili čibejevi 500 lir za Podporni sklad slepe mladine v počastitev spomina Mare Rakov-čeve, Leopold Rupnik za slepo mladino 200 lir namesto venca na grob dr. Ivana Rup-nika, neimenovana dobrotnica ob priliki 84-letnice za Društvo slep'h 100 lir, za slepo mladino 100 lir, za onemogle v Japljevi ulici 100 lir, «a Socialno pomoč 100 lir in za mestne reveže 100 lir. h Novega umta jablane cveto. Toplo sonce je u^rK) cvetne popke tudi jaolanam in hruškam. Skor vse vrste so že v polnem cvetju, kar Je za ta zgodnji datum nekaj izrednega, .ljudje z užitkom občudujejo prelepo Vesno, ki nas bogato obdarja z razkoSnim cvetjem. Msrna dneva. Minil je drugi mirni dan po dolgih in preizkušenj polhih mesecih, zato pa je bilo opaziti po dolgem času nenavadno živahno vrvenje mestnih ulicah v dopoldanskih .n popoldanskih urah. človek rad hitro pozabi na orestano gorje. „Vdova Kosilnica" za narodne pionirje člani Drame in Dramskega studia ponovijo za narodne pionirje Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka« v soboto 21. t. m. in v nedeljo 22. t. m. vsakokrat ob 18. (6.) uri v Frančiškanski dvorani. V primeru alarma bo predstava pol ure po končanem alarmu. Zasedba vlog: Rošlinka — Nada Gabrijelčičeva, Manica, njena hči _ Zlata Rodoškova, Tončka — Polona Mazovčeva, Rožmanov Janez — Jože Tomažič, Balan-tač — Stane Raztresen, Jerneje — Blaž Fran jo, Gašpar — Anton Potušek, Tince — Bratina ml. Režija in scena: Valo Bratina. SS NE SAMO ZA ZLATO ttomaii Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu šef pok;aj nske uprave je 19. t. m. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od jxmedeljka 23. aprila t. L 7,ju'raj dalj«' do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 6.80 lir, kisla repa 680. črna redkev 5 l;r, nevezana rdeča reikev 30, rdeča redkev, šopek po 5 dkg. 2, rdeča pesa 10, rumena koleraba 8, krompir 4.50, ber:vka 40, zeleni radič 25. navadni radič 15, otreb-ljeni motovileč 30. regrat 15, špinača 30, šopek mešane zelenjave za juho 1, rdeče korenje 10, rumeno korenje 8, peteršilj 10, zelena 14, por 15, osraženi hren 16, čebula 21, rabarbara 16 Ur. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljansk' pokrajmi, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef' pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno ln v takem stanju kot je opisano v cenikih. Vsa povrtn na mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več morkia ali namočena. pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene ali tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč sploh pri vseh prodajalkah in pro. dajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blaero. ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maks'malnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kot ob isti letni dobi lanskega leta če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti 1'stič z enotno ceno in s kakovostjo blaga. Ta cenik mora. biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 0.50 lir. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnfh cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 266. anuarja 1942. št. 8 m z dne 25. novembra 1942. št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s št. 358. » GOSPA, mlada, želi na-»estitve 22 pomoč v gostilniški kuhinji aii tudi v gostilni. Naslov v Jutru j-od »Začetnica«. 8678-1 • FANT sprejme siužbo v pekarni ali gostilni, za dcia. Hrana in neka.j plače. Ponnctbe Jutru poJ: »Pridetut. 8857-1 • "FRIZERSKO pomočnico sprejmem v stalno službo »Si samo kot pomoč. Salon »Ivaflka«, Dunaiska 15. 8676-la • FRIZERSKA pomočnica, bra moč, liobi službo ta koj ali po dogovoru. Ki-jin.ič Lodvilc, Sv. Jerneja l. 8832-la • POSTREZNICO, vajeno vseh hišnih del. spreimem 2 dobro oskrbo. Naslov v Jutru. 8848-la VARUŠKO za dopoldanske ure sprejmem k trimesečni deklici. Naslov v Jutru. 8S90-3 INŠTRUKTORJA za maturo. matematika, iščem. — Naslov v Jutru. 8898-5 JEZIKE po hitri metodi roijčuje gospa. Rimska cesta 10/1, desno. 8927-3 FRIZERSKO vaienko, pridno aa pošteno, spreime salon »Ivanka«, Dunajska 15. 8677-44 PAPAGAJE in kanarčke prodam. Naslov v Jutru. v 8837-6 KNJIGE založbe »Hrani« prodam. Naskw v Jutru. ^ 8787-6 RAMO APARAT »Philips«, oa srednje in doi?e valove, 4+1. prodam. Naslov v Jutro. 8799-6 NAKOL, fižolove preide, prodam. Poljanska c. 50 dvorišče. 8775-6 ČEVLJE št. 36-37, belo-črne m bele ter modre salonske čevlje št. 39 ter pomladanski kostum prodam. Poljanska 18 ftt, levo. 8704-6 VOZIČEK, otroški, globok, krem, predvojni, dobro ohranjen, prodam. Ogled: 10—12. Celovška. 90/1, levo. 8721-6 ŠIV. STROJ »Singer«, pogrezljiv, kot nov, prodam. Ovčak Milčinskega ul. 8. 8791-6 OBLEKI, dve, za majhno moško postavo ali za dečka (črno in temnosivo volneno), pisalno mizo in siv moški klobuk prodam. Cesta na Rožnik 5/II. 8792-6 BLAGO, svedosivo, za kostum ali molke letne hlače. prodam. Vodnikova 17, dvoriščna hiši, zadnja vrata. 8778-6 kÖSARO, otroško, opremljeno, črsto, in dobro ohra nieoo aktovko prodam. Ši Ska. Na jami 8. 8808-6 KOLESI, danuko in moško zelo prodamo. Merfcur P»!>-rjeva u'. 6. OBLEKO, novo. moško, moderno, za srednjeveško postu o, ter moške čevlie št. 42 prodr.m. Tržaška 14. podpritl., levo. 8783-6 PIS. STROJ. velik, in maniši portabl. in fotoaparat prodam. Naslov v Jutru. 8828-45 STROJE, električne, ročne, vrtalne, zelo ugodno prodamo. Merkur. Puharie^a 6 8829-6 KOLO. dirkalno. Diamant, prodam aii zamenjam za lepo športno kolo. Grum Franc, mehanrk, Celovška cesta 102. 8831-6 VOZIČEK, aiiobok. dra,p barve, nerabljen, prodam. Oded dopoldne. Naslov v Jutru 8784-6 HARMONIKO. klavirsko, z 80 basi in 2 registroma, nrodam. Rožna dolina cesta III, št. 7. S822-6 DARILO, damsko, birmansko, dragoceno, prodam. Naslov v Jutru. 8750-6 VOZIČEK, otroški, globok, in dva kostuma, za vitko srednjo postavo, črnega in zeleneea, prodam. Juräsek. Zrinjskega 7/H. 8568-6 PATČOLAN. poročni, in gumirano platno za dežn. plašč, prodam. Naslov v lutru. 8682-6 ČEVLJE, moške, nove, bo-ksaste, semiš, 43-44, 44-45, usodno prodam. Naslov v lutru. 8560-6 ŠKORNJE, luksuzne, močne, iz predvojnega usnja, 42-43, 45, prodam. Naslov v Jutm. ' 8559-6 KOLO, moško, športno, znamke »Diamant«, s tabo-larijem in prestavami, prodam. Naslov v Jutru, 8607-6 LIMONO v čaja m limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s se-bo]. Drogerija Anton Kane, Židovska ulica 1. 8394-6 TOBRALKO, predvojni, za kopalne oblekce, predpasnike (kambrikaste), predvojne, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8763-6 ŠIV. STROJ za krpanje vreč prodam. >Podbevšek Filip Obirska 4, Šiška. 8737-6 KOLO, moško, brez gum. proda salon »Genica«, Pug-ljeva 15. 8722-6 KAPNE, rjuhe, fotoaparat in originalni japonski kavni servis prodam. Ogled po možnosti v nedeljo. Naslov , Jutru. 8887-6 DARILO za gospoda., krasno palico s srebrnim ročajem, prodam. Naslov v Jutru 8886-6 PREPROGI, dve, perzijski, krasria izdelka, prodam. — Naslov v Jutru. 8899-6 VOZIČEK, otroški, športni, iz predvojnega materijala, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 88f>4-6 BLAGO, sivo, za obleko, plašč ali kostum, prodam. Fiorjanska 15/111, desno, zadnja vrata. 8853-6 PLAŠČ, dežni, moški, dvoj. ni, sivo-drap, prodam. — Fiorjanska 13 /TI I, tfesno. zadnja vrata. 8852-6 DIVAN, spalni, atoma no, novo, predelano, v najboljšem stanju, proda.: ABC, Medvedova 8, poleg kolo-1 dvora š«3ca. 8649-6 VOZIČEK, športni, dam za protivrednost. Ogled od 16 do 17. Pot im Rožnik 2. 8817-6 OBLEKO, volneno, za 14 do 16 letno deklico pro-dum. Naslov v Jutru. 8897-6 RADIOA PARAT, petcevni, tovarniško a«, prodam. Naslov v Jutru. 8866-6 KOLO. moško, z dobrimi gumami, prodtim ali zameni am. Šiška, Černetova 9/1. 8865-6 OPREMO, sobno, v narodnem slogu (macesnov les), obstoječo iz viso&e omare, postelje s posteljno omarico, mize in 4 stolov, umivalnika rn otoma-ne. vse lepo ohranjeno, proda ABC. Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 8850-6 OBLEKO, birmansko, pred. vojno, dobro ohranjeno, sivo, prodam ali zameniam — moške čevlje št. 43-45 prodam Naslov v Tutru. " 8862-6 KOLO, moško in žensko, štrapacno, ugodno prodam. Ogled od 11 do 15. Rai-nar. Emortska 10/1. 8864-6 VOZIČEK, globok, prodam ali zamenjam športnega po dogovoru. Rožna dolina, cesta XV, št. 20. pritličje, desno, 2. vrata. 8860-6 RADIOAPARAT, petcevni, popolnoma nov, prodam. Naslov v Jutru. 8871-6 ; ŠEVIJOT, dvojno širok, j temnomoder, in beio-drap sandaiete št. 40 prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8870-6 PREPROGO, 3X1.50 m, lep vzorec, prodam. Naslov v Jutru. 8867-6 KAPNI, dve, io dve blazini, predvojno blago, prodam oz. zamenjam. Naslov v Jutra. 8SS0-6 ČEVLJE štev. 39, damske, j prodam. Ogled pri vratarju : Narodne tiskarne. 8903-6 OBLEKO, moško, temno- 1 sivo, volneno, prodam. Ka-iirašek. Medvedova 12. 8904-6 KOLO. moško, ugodno prodam. Na»lov v Jutru. 8906-6 ČEVLJE St. 57, siva kača, modro semiä torbico in ob-lekco za 10 letno deklico prodam. Senica. Marija, pri Bukšiču, Igriška 14/111. 8633-6 KOLO, moško, prodam ali zamenjam za damsko. Trgovina, Zaloška 37. 8626-6 KOVČEG (necessaire). lepo opremljen, prodam. Naslov v Jutru. 8795-6 BRISAČE, 6 komadov, prodam aH zamenjam za protivrednost. Naslw v Jutru. 88S4-6 POSTELJCO, otroško, do. bro ohranjeno, ttgodno prodam. Paier, Aljaževa IX. 8940-6 BLAGO sa kavč, novo, predvojno, io dva fotelja-prodam. Našlo» v Jutru. 8623-6 VOZIČEK, otroški, globok, v dobrem stanju, prodam. Naslov ▼ Jntru. 8774-6 VOZIČEK, glofcok, otroški, prodam. Sovine, Frirnko-panska 24, Šiška. 8785-6 SIV. STROJ, pogrezljiv, v salonski omarici, skoraj popolnoma nor, aemJka znamka, prodam ali «umenj* m m * protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Krim«. 8757-6 RADIOAPARAT, petcevni, »TeJefonkca«, navattao aktovko p*nfem. Ifancka 5, 1. nadste, 8WW RAČ. STROJA Alfa Everest ročni Lit 50.000 in Alfa-Everest električni Lit 65.000 seštevalna, oba popolnoma tovarniško nova, prodam. Ponudbe Jutru pod »Pisarna«. 8937-6 ČEVLJE, moške, nizke, št. 42, in ženske čevlje št. 36 prodam. Postojnska ul. 8. 8920-6 KOLO za 10—12 letnega dečka prodam. Grabljeviče-va 26. 8925-6 RADIOAPARAT »Philips«, 4+1, ter nekaj prejic, sive, temnomodre in temnorjave volne, prodam. Ogled od 7. do 10. Ulica stare pravde 3/II, levo. 8929-6 BLAGO, krasno, predvoino. iz čiste volne (imitacija perzianec), za damski plašč, in dva pa.ra damskih čevljev št. 37 in 38 zamenjam za protivrednost aii prodam. Ogled dnevno od 12.30—14.30. Naslov v Jutru. 8930-6 KOSTUM, nov, športni, ter kozarce za vkuhavanje prodam. Naslov v Jutru. 8912-6 DARILO, lepo. ovratno, aa birmanko. prodam. Naslov v Jutru. 8913-6 OBLEKO. novo, moško, sivo. zelo lepo: blago za moško obleko, novo damsko lovsko ali delovno jan-ko in darilo zn birmanca prodam zaradi bolezni ali zamenjam za drva ali drugo protivrednost. Kamniška ul. 13. 891S-6 POSTELJO s posteljno omarico, 2 omari, umival, nik. kredenco, vse iz trdega lesa, 3 omare iz mehkega lesa ter ročno blagajno prodam. Ogled danes od 15—18. Emonska c 10. '8933-6 SPALNICO iz vezanega lesa, pleskano na orehovo korenin«. m kuhinjsko opremo prodamo. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta. S934-6 NOŽ. skavtski, kupim. Ponudbe Jutru pod »Darilo«. 8724-7 SERVIS ali samo kozarce za vino in žganje kupi aii zamenja Belec, trgovina Jurčič, palača. »Slavije«. 8719-7 KOLESI, dve, novi damski, nemške znamke, kupim. Mlekarna, Pred škofijo 21. 8796-7 KLOBUK, moški, s širokimi krajci, št. 57-58, kupim ali zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Klobuk«. 8814-7 KADI za kisk) zelje, 200 do 400 litrske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kadi«. 8834-7 KOLO. otroško, kupim. Colarič, Sv. Petra c. 74. 8842-7 PLAŠČ, dežni, iz balonske svile, za visoko postavo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Koliko?«. 8723-7 V KOMISIJSKO prodajo sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfumerija Venus. palača Bata. 8578-7 ROČKE (kante), pločevinaste, kupuje »Petronafta«, A. Hmelak, Ljubljana, Ci-ril'Metodov* 35a. J-442-7 PREPROGO, perzijsko, kupim brez posredovalca. — Resne ponudbe Jutru pod »Perzer«. 8508-7 SLOV. KNJIGE, doboe, kttpim. Pooadbe Jotru pod »Cihliofü«. 72*6* HLADILNIK (Frigidaire), električni, nov ali dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. Prešernova ulica 44. 8374-7 »HITROST«, nova trgovina, kapi jedilne servise, vinske servise, jedilne pribore in posamezne nože, vilice, žlice in vse različnc-steklene predmete. Plača takoj Stritarjeva ulica 2. 8390-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljtiblj. Zvon«. 7217-7 POZOR! Kupujem in pro-daiam rabljene čevlje. Zamenjam večie in manjše številke. Klavžer, Vožnjakova ulica 4. 8418-7 NAKUP in prodaja vsakovrstnih predmetov. Trgo. vina »Ogled«, Mestni trg 3. 8142-7 SLIKE, samo boljših slovenskih slikarjev, kupi zasebnik. Ponudbe Jutru z navedbo slikarjev pod »Slike«. 8543-7 DARILO, dragoceno, za damo kupim. Ponudbe Jutru pod »Uho«. 8740-7 »HITROST«, nova trgovina. kupi razne umetnine in radične boljše predmete. Plača takoi. Stritarjeva 2. 8391-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8141-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, ku- ČEVLJE. ženske, št. 36. odprte (cokle), kujxni. Naslov v Jutru. 8803-7 OČALA kupim. Ponudbe Jutru pod »Črna«. 8809-7 KNJIGO: »Temni cvet«. poJusnie. rdeče, kupim ali zamenjam za isto v platno vezano in doplačilo v denarju ali protivrednosti. — Naslov v Jutru. 8881-7 HARMONIKO. klavirsko, s 120 basi in 2 registroma, prvovrstno, kupim. Ponudbe Jutm pod »Klavirska«. 8712-7 »HALMO« igto. novo ali staro, kupim. Naslov v Jutru. 8751-7 PIŽAMO ali blago kupim. Ponudbe Jutru pod »Pižama 2«. 8938-7 ŠIV. STROJ z okroglim čolničkom. dobro ohranjen, kupi šivilja. Ponudbe z navedbo znamke in cene Jutru pod »Potrebujem takoj«. 8932-7 PIS. STROJ kupim, plačam do 20.000 lir. Ma renče Alojzij, strojni mojster, pivovarna Union. 8941-7 ŠTEDILNIK za vzidati, nov ali rablten. na dve plošči, kupim. Žitnik, Vodnikova c. 77. 8919-7 ČEVELJČKE, otroške, štev. 21 in 23, zamenjam. Naslov v Jutru. 8806-8 BLAGO zj boljšo moško an posamuiic obleko plačam s protivred-rim Ponudbe »Jutru« pod nortio. Naslov v Jutru. r_ * . a - CQC iZnamke«. 7218-7 MUZIKALIJE, šolske, rabljene, kupuie knjigarna Glasbene Matice. 8554-7 KOLO, damsko, v dobrem stanju, kupim, plačam tudi v blagu ali z mizarskimi izdelki. Kogejeva 74. 8893-7 KNJIGE Hrama in Modre ptice kupim za izpopolni- ^yojno tev svoie knjižnice. Naslov v Jutm. 8892-7 BLAGO za moške hlače, rjavo, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Volneno«. 8S88-7 PLAŠČ, dežni, damski, s kapuco, za srednjo postavo, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe Jutru pod: »Nepremočliiv«. 8859-7 KUPIM: različno orodje za precizno mehaniko, rezilo brez svedrov */a do 1", maili skobci ni stroj (Sche-ping), mali rezkalni stroj (stroja sta lahko neuporabna). Miren če Alojzij, strojni mojster, pivovarna Uni- on. 8874-7 GARNITURO za pisalno mizo kupim. Ponudbe Jutru pod »Garnitura«. 8872-7 RADIOAPARAT, dobre znamke, z magičnim očesom, kupim. Naslov v Jutru. 8879-7 GOSJA jajčka za Wiiti kupim ali dam protivrednost. Weiss pivovarna Union. 8877-7 SLIKE: Grohar. Kobilica, Jama, Jakopič, Sternen. Lang-us, Lajer, samo originalne, kupim. Ponudbe Jutru pod »Zasebnik«. 8876-7 KOLO, moško, kupim ter prosim gospoda, ki mi je prodajal Športno kolo francoske znamke, naj se ponovno zglasi. Naslov v Ju-tru. 8905-7 POPELIN, 2 m, bal ali lak« barve, kupim. Samo pred-voMio blago. Senica Marija» pri Bakšič, %w&a. U/ttl. 8891-8 OBLEKO, moško, skoraj novo, iz prvovrstnega blaga, zameniam zi radioaoa-rat, ev. z doplačilom. Naslov v Jutru. 8889-8 BLAGO za domski kostum zamenjam z doplačilom za dobro damsko kolo. Koee. jeva 74. 8894-8 BLAGO, 4 m, za zavese, zameniam za protivrednost. Naslov v Jutm 8863-S RADIOAPARAT »Philips« 3+1 zamenjam za klavirsko harmoniko. Nasiov v Jutru. 8861-8 SUKNJIČ, siv, kratek, iz finega predvojnega blaga, za 12—14 letnega dečka, zameniam za kurjo pičo. Ponudbe Jutru pod »Suknjič«. 88 "'5-8 Za DRVA al' kurjo pičo dkim protivrednost. Bogno. lo, Bleiweisova 16, piiiiič-je." desnp. 8868-8 KROMPIR, semenski, zameniam Za damsko perilo. Naslov v Jutm. 8S78-8 ČEVLJE, športne, črne, bo-ksaste, št. 37M>, skoraj nove. zamenjam za rjave bo-ksaste ali semiš, črno novo volneno krilo za rjavo aii blago, 4 m temnomo-drega žoržeta za rjavega. Naslov v Jutru. 8875-8 PIS. STROJ, velik, pisarniški, »Ideal«, zamenjam za prenosljivega v kovčegu. Naslov v Jutru. 8907-8 DRAGOCENOST za kadilca zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Drva«. 8810-8 RJUHE, nove, iz prvovrstnega predvoj nega pilatna, velikost 2.50X1.50 m, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8883-8 ČEVLJE, otroške, 5t. 29. lamenjaen A it. 51. Psier, Aljažev« 11. 8939-8 KLOBUK, damski. siv. veha, »menjam za dekliške čevlje ali ssnd^Ie it. 38. OBROČA, dva, dva blatnika, nova, za kolo, zamenjam za protivrednost. Ponudbe lutru pod »Kurja pida«. 8743-8 KOKOŠ nesntco aii pa ko-klio dam u kurjo pičo. Idrijska 3. 8914-8 PLAŠČ za koio, rjave čevlie. semiš, št. 38, moške boksaste št. 41, blago za damsko obleko. vse novo. predvoino, zamenjam za zr-n e in drugo. Naslov v Jutru. 8916-8 KROMPIR, semenski, oddam proti vrnitvi v ieseni. Naslov v Jutru. 8917-8 SKLADIŠČE za hrambo gradbenega materijala vzamem v naiem v Trnovem. Cerkvena 21 vrata 4. 8856-17 PARCELO ob Dolenjski c. ali v bližini nje, v štepanji vasi, na Kodeljevem, ob Ižanski cesti, kupim. Po nudbe Jutru pod »Višina 300.000 Lir«. 8716-20 PARCELO v Zg. Šiški, v Kosezah, v smeri proti Trati alj pri Sv. Križu, proti Novim Jaršam, kupim. Ponudbe Jutru pod: »220.000 lir«. 8717-20 PARCELO v izmeri 1400 kv. m, za vilski sistem, v bližinj pokrajinske uprave in na vzhodni strani, prodam. Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. 8732-20 SOBO, skromno, opremljeno, po možnosti s souporabo kuhinje, išče star državni uradnik, samec, v aktivni službi. Kurivo priskrbi. Ponudbe Jutru pod »Plačam todi v naturaJi-jah«. S885-25a STANOVANJE, komfortno, dvosobno, t mesto, iščem. Odkupim tudi ce-| iotno pohištvo. Ev. bo na I razpolago stanovanje treh 1 sob s kopalnico. Ponudbe I Jutru pod »Mala stranka«. 8715-21a GARSONIERO aJi sobo « kopalnico, v središč«, išče I mlad poročnj par. Točno ' plačam, ev. odkupim tudi ; dobro ohranjeno pohištvo. Naslov se izve pri blagaj-ničarki buffeja »Slon«. 8844-25» MLADENIČA, dva, prezaposlena, iščeta tem potom znanje z dvema mUdenkA-nu zaradi žeoitve. Odgovor prosim Jutra pod »Pomlad«. 8742-25 GOSPOD srednji) let želi poznanstva z gospodično aii vdovo, 40—is letno, zaradi poznejše ženitve. Po možnosti s sliko, tajnost zajamčena. Dopisi »Jutru« pod »Pletilja ali kuharica«. 8786-25 DEKLE, 20 letno, uradnica, pridna ta značajna, želi zaradi osamljenosti r svrho možitve spoznati resnega io značajr.ega gospoda. — Le resni dopisi s sliko Jotru pod »Idealna ljubezen«. 8851-25 Ramo PROŠNJA! Osebo, ki je kupila na licitaciji v Mest. zastavljalnici zapacflo starinsko »Ornega« ruo, siv moški pulover in nek.ii zimskih rjuh, lepo prosim, da predmete proda proti kaki drugi odškodnini. Prosim vsaj uro, ker fe zelo drag spomin in sem zelo priaa-deta Naslov v Jutru. 8674-37 LISTNICO z rstmi dokumenti na ime Kaiamar Marij» sem izgubila. Najditelja lepo pnosim, da jo prot« nagradi vrne v ogl. odd. Jutra. 8999-37 Vaš ŠIVALNI STROJ je trebi temeljito prečistiti ali urediti. Oddajte svoj naslo-v Jutm pod »Počen«, pa Vas ob iščem na domu. 8408-57 PAPAGAJČEK. zelen, sW« na ime »Lnmpi«. je uiel 18. aprila iz Mal ga jeve 6 in se verjetno nahaja, kje v notranjem bloku hi?. Najditelja prosi za vrnitev pioti nagnadi Hrastnik. Maiga-jeva 6. 8875-37 DIJAŠKO knjižico na ime Olga Marmčič sem izgubila 18. aprila na Emonslai esti. Najditelja lepo prosim. da jo vrne na naslov ali pa v ogl. odd. Jatra- 8983-57 >AU, saj pravite, da je Kiddery prinesel ta kipec v Anglijo — že pred letom dni! Prav za prav torej le ni več upanja!« >Izmed tistih sein, ki upajo ludi še tedaj, ko so vsi drug: obupali,« se je nasmehnil. Dekletova biižina mu je podžigala dobro voljo. In kako čedno je bilo tu pri nji. Preproste slike na stenah, prijazna tapeta, starinsko pohištvo--občutek zadovoljstva ga je izpreletaval. In tu je stal njegov kovčeg! Wellencamp mu je bil takrat, ko sta bila z Overbeckom pri njem, v oči zabrusil, da je stvar smešna. Kaj poreče isti gospod Wellencamp danes, ko bo stal dokaz resničnega obstoja umetnostnih zakladov na .Mihaelovi' razbitini pred njegovimi očmi? ßaray se je namuznil. Tega muzanja Hela ni razumela. Kako se more človek, ki je njegova stvar v nevarnosti, tako veselo in brezskrbno vesti? Svojo misel je brez obotavljanja izrekla. >In če bi vas ta strašni Kidaery vendarle pripravil ob vse?« Njen glas je le prezgo-vorno pričal, kolikšna je ujena skrb. »Kdor kaj poskuša, s tem še nima poroštva, da bi tudi uspel!« je Baray odvrnil. »Kdderyjevo prizadevanje je utegnilo iz kdo ve kakšnega vzroka izpodleteti. Prav nič preprosta naloga ni, spravljati stvari iz potopljenega parnika. Spomnite ss .Lutine-, ponosa angleške vojne mornarice, ki se je neke oktobrske noči leta 1799 s 140.000 funti šterlingov potopila med otokoma Vl elan-dom in Terschellingom. Sto štirideset let se ljudje že bore za zlato v njeni pogreznjeni razbitini. Kdaj pa kdaj jim uspe rešiti po nekaj zlatin pal'c, tocia veliki lučaj se do danes še ni posiečil — m pomislite, kakšni tehnični pripomočki so iskalcem zaklada na razpolago. Ne, Kiddery utegne zadeti ob velike težave, zamuda, bolezen in smr t lahko udar jo njega in njegove poma-gače, skratka, upov zä nas je na stotine, če le hočemo. To. da so .Mihaela' odkrili in da si ta mah drugi ljudje prizadevajo in mu skušajo iztrgati njegove zaklade, me ne more ostrašiti, da ne bi vkljub temu vse poskusil. To je tudi vzrok, zakaj sem po najhitrejši poti prišel v Nemčijo. Hela je žarela" od razburjenja. »Krasno!« »Kaj je krasno?« je osuplo vprašal. »Vaša odločnost!« Veselo se je zasmejal. »Morda, sem bolj optimističen kot odločen, a v zadnjem koiu je to menda isto, mar ne?« čudno, ta hip je nehote pomislila na Ka-scha. češ, kako bi se neki ta za'!;>:al v takem primeru. Gotovo bi se bil vdal, se prepustil obupu in se ne bi vec pritaknil stvari, ki je bila tolikanj cgrožena. s-Kod vam blodijo misli?« Zmedeno ga je pogledala »Jaz--ali, saj nič ne jeste!« »Ali mar vi jeste?« »Saj ne bi niogla.« »Človek more vse, če le hoče. DovoRte ?« Razrezal je rezino z mezgo, ki je ležala pred njo, na šest enakih delov ter jo začel pitati. >Ta bi bila lepa. da bi šli s praznim želodcem v službo.« Moj Bog, te čudovite sinje oči mu je šnilo po glavi. Tudi Ethel f lake je imela lepe oči, ali njih temnega bleska ni bilo moči primerjati s to žarko sinjino. »Nu vidite,« se je zasmejal, »vendarle vam gre v slast.« »Zdaj pa še vi!« Ubogljivo je pojedel svoj kos. »Kaj mislite zdaj storiti?« je hotela vedeti. »Kaj ne uganete ? še enkrat pojdem k Wellencampu.« Obraz se ji je stemniL »Ta se bo gotovo branil, gospod Baray.« »Ne zamerite,« je rekel, »ali še niste opa-, žili, da piavim jaz vam gospodična Hela? Lastim si to pravico, ker sva dobra tovariša. Da, več ko to — skupnost sva, ki jo je tragična skupna smrt najinih očetov storilo neločljivo- Gospod Baray! Kako se to sliši. Aleksander mi je ime, in kdor ima z j menoj poštene, prijateljske namene, mi pravi Leks. Tako me je klicala mati « BELEŽNICA KOLEDAR Sobota. 21. aprila: Anzeini. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustefc, Re-sljeva cesta L; Babo-vec, Kongresni trg 12; Naciu Komotar, Vlč-Tržaška cesta. Zatemnitev od 20.45 do 5Sol DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO Sobota. 21. apr.. olj 17 in morja valovi. P.ed Nedelja. 22. apr., ob Stuart, Izven. Cene ga. Mila Saričeva in OPERNO Sobota. 21. apr., ob 17. Gostovanje tenorista sista Betetta J ulija. Nede!j3. 22. apr. c* 17.: ljaja. Opereta. Izvrta GLEDALIŠČE : P. Grillparaer: Ljubezni Soboia. 17.: F Schüler. Marija od 40 lir navzdol, igrata Mira Danilova. GLEDALIŠČE : a. Wagner: Tanuhäiiser. dr. Pöizerja Juli ja ln ba-Red D. Fr. Lehar: Zemlja smeh- Certe od 30 Li: aavadol. KINEMATOGRAFI KINO SLOGA: »Noč v Benetkah«. Ob 17. to 19. KINO UNION: Mala prestolnica. Frltz Odemar, LU Dagover. Predstave ob 17. In 19. urL KINO MATICA: Žena mojih sanj. Ob 17. ln 19. 8S3*.* fcNario» * 89Ü-Ä VEČJA USTANOVA Sv. Petra cesta 2/II, r Ljubljani išče za takojšen nastop 4 tolmače, kateri obvladajo nemščino In slovenščino ▼ besedi ln pisavi ter strojeplsje.^^^^^ tDotrpel je v 81- letu starosti naš ljubljeni brat, stric ittL. gospod PIRNAT IVAN Wfhnifc Posrsb bo t soboto M. t. m. <*» V.1«. ■ »al, kapele sv. Antena, na pokopalač* It S». Križu. Ljubljana, dne aprOa ^ Oddajniška skupina Jadransko PrinKirje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 21. APRILA 7.OO—7.1O: Poro iia v nemščini. 7J.0—9.0C: Jv-tranti koncert. Vmes od 7.3» do 7.4G: Poročila v slovenščini. 9.00—S.10: PoročUa v nemščini. 12.00 do 14.00: Glasba za premor. Vmes: od 12.30 do 12.45: Poročila v nemžčini. poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Osredrji nemški spored. 15.00—16.00: Saloniki orkester vod; Albert. I>-r-melj. 18.00—17.00: Osrednji remSki -ix>red. 17.0» do 17.15: Poročila v nemščini m slovenščini. 17.15—18.00- Osrednji nemški nor.j. 13.00—18JO: Osrednji nemški spored 18 30—18.45: Glasbena medigTa. 18.45—1P.C0: Oospodinisko orprtavanje — Klkelj Cveta: O h'gien:. 19.00—19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. '9.45 do 20.00: Aktualno predajanje — prenoß. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Osrednji nemški rpored. 22.00—22.15: Poroči'.;; r nemščini ln napoved sporeda. 22 15—23.15: Operetn: zvoki Radijski orkester vodi D. M. šijanee — sodelujeta sopranistka J an; a Banfcart-Strle in tenorist Anton Koren. 23.15—24.00: