H i a \> JBLJASi Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo I20l)in Uredništvo je * Kopitar jevi ul. b/Ill SLOVENEC Teletom uredništva: dnevna služba 20">0. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št 10.650 iu I0.549 za inserate; Sara ievo štv. 7563, Zagreb štv. VJ.tilt, Praga-Duna j 24.797 Uprtiv«; Kopitarjevo b. telefon 2992 Izhaja vsak dun zjutraj, razeu pondeljka in dnevu po prazniku Brez rešitve? Pred nekaj dnevi so se 6estali delničarji neke znane delniške družbe, ki razpolaga z več dese-t-milijonskim kapitalom na sejo z edino točko dnevnega reda: znižanje delavskih plač, Nekateri gospodje so opozarjali na odioznost takšnega koraka, končno so se pa vsi složno zedinili, da se radi težavnih razmer, v katere je spričo splošne krize prišlo podjetje, znižajo delavcem plače za gotov odstotek. Med gospodi delničarji pa se je našel tudi eden, ki je skromno pripomnil, da bi morda kazalo, da bi v očigled vseobče bede tudi oni odstopili prostovoljno nekaj svojih dohodkov... Ob tem predlogu se je družba naglo spogledala in ne da bi nastopil kak mučen molk mahoma ugotovila, da predlagana točka ni na dnevnem redu. Treba je sklicali novo sejo. Torej drugič ... Čitatelje morda zanima, kje in kdaj se je vršila omenjena seja. Mislimo, da to ni niti važno. Slučajno se je to pri nas zgodilo. A smo prepričani, da bi dogodek prav tako ne dramatično potekel na Dunaju, v Berlinu, Parizu ali kje v Washingtonu. Natanko enako bi odgovorili gospodje delničarji kjerkoli na širnem svetu. Kajti kapital je internacionalen tudi po mišljenju. Ne rečemo, da ne vidi velike nevarnosti, ki mu preti od naraščajoče množice nemaničev in brezdomcev. Vidi opasnost in se je celo prav dobro zaveda. Le danes ne bi še hoteli nanjo misliti, samo takoj se ne bi še hoteli odreči gotovim užitkom in dobrinam. Jutri... Le ta »jutri« sc usodno odlaga z dneva v dan. Tako grozi nevarnost, da se veliki socialni problemi, ki bi jih danes bilo mogoče zadovoljivo rešiti z ljubeznijo in dobroto, jutri ne bodo dali rešiti niti ne s pravičnostjo. Pri tem bodi omenjena še druga plast sodobne družbe sicer različna od gori prikazane, ki pa ji je v nečem vendarle podobna. To so ljudje, ki gledajo e strahom v svet in se zgražajo nad njim, ker postaja vedno bolj brez Boga, brez vere in brez ljubezni. Vendar pa jih to spoznanje ne dvigne in ne spodbode k takojšnjemu dejavnemu krščanstvu, nasprotno navdaja jih z nekakšnim poganskim fatalizmom. Nekaj strašnega, neizogibnega prihaja nad človeštvo in ničesar na svetu ni več, kar bi mogjo preprečiti usodno katastrofo. Pri teh ljudeh učinkuje spoznanje škodljivo, ker 60 trudno, brezvoljno prekrižali roke in se še bolj zaprli 6ami vase ter omejili na svoj mali, ločeni delokrog. Iz svojega »kritega opazovališča gledajo žalostno in s strtim »rcem v življenje, preko katerega s širokim razmahom satan seje svojo ljuliko. S 6trahom pričakujejo, kdaj bosta ljulika in plevel čez in čez prerasla plemenito polje človeških src ... Nc razumejo, da jih ura kliče venkaj, v vrtince življenja, na delo, ki bi ga morali prav oni dovršiti, da bi dobra stvar, za katero 6icer v enojem srcu gorijo, mogla doseči in uspevati tudi pri drugih. Vsak, ki vrši svojo dolžnost, ki postavi svojega moža, pa naj 6i bo kjerkoli, je podoben toplemu ognjišču, krog katerega se mahoma nagnete množica ljudi, hrepenečih po luči in toploti. Dobra stvar raste le iz trdih naporov in osebnih žrtev. Ko gre za etični dvig naroda, bi bilo smešno pričakovati, da nam pride ca pomoč nekakšen deus ex machina, Pred velikonočnim jutrom je še vedno postavljen veliki petek in v vstajenje tudi danes ne vodi druga pot kakor preko Kalvarije. Ne čakajmo, da bo Bog s čudežem odvrnil od nas veliki val brezbožja in socialnih prekucij, ki grozi Evropi iz vzhoda in ki je zajel že tu-dd nekatere evropske pokrajine. Vsi moramo pogumno na delo, kajti Bog vlada svet z ljudmi, ga kaznuje z ljudmi in ga tudi blagoslavlja po ljudeh, kdor pa stoji čisto ob strani, tega Bog ne more porabiti za svoje orodje, niti tedaj ne, ko bi hotel po njem deliti veliki svoj blagoslov. Imamo katoliško akcijo, imamo papeževe okrožnice »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno«, kjer so katoličanom dane trdne smernice za delo v sedanjosti in bodočnosti. Odgovor, ki nam ga daje posebna Pijeva okrožnica na aktualna verska in socialna vprašanja, jc jasen in nedvoumen. Kakor hitro se poglobimo v njenega duha, bomo spoznali, da Cerkev zahteva novi red! To je velika in odločilna beseda, zlasti ker prihaja od najvišjega učeniškega mesta. Pijeva okrožnica je dojela utrip milijonov trpečih src, ki so prepričani, da tako ne more več dalje iti. Zato klic po novem družabnem redu, a nov red tudi v naše lastno življenje! Vse tako zgleda, da še dolgo ne bo mogoče d*ose£i onega razmeroma visokega gospodarskega nivoja, ki so ga gotove družabne plasti v preteklosti uživale. Vendar so kljub temu premoženjske razlike v družbi še vedno silno velike in nesocial-ne. Tok časa pa gre nujno za tem, da 6e te razlike čim bolj izenačijo, podobno, kakor so pretekla desetletja prinesla vsem državljanom iste politične pravice. Razvoj gre jasno v tej smeri, že radi tega, ker imajo v demokratičnih državah mase manjpre-možnih. ki so v velikanski večini, vedno več vpliva na politično zakonodajo. Je mar neizbežno, da ee to izenačenje izvrši šele s silo? Ali ne bi sile mogla prehiteti ljubezen? čim večja je potreba okrog nas, tem nuj-nejše so zahteve krščanske ljubezni in pravičnosti. »Letošnja zima je dolga in 6itrašna,« pravijo nekateri in se zakopljejo še globlje v svoj topli kotiček. »Zime noče biti konec,« govore drugi, a pri tem store vse, da lajšajo bedo brezdomcev. »Moj Bog, koliko jih je brez službe,« tarnajo premnogi na dobro plačanih mestih in jim še za mar ni, da bi kaj žrtvovali od svojih dohodkov. »Brezposelnih je vedno več,« slišijo drugi in takoj sklenejo žrtvovati del svojih dohodkov. Eni tarnajo in nič ne pomagajo, drugi pomagajo in nc tožijo. S tožbami ni nič opravljeno, le srce sc podira drugim, ki eo boljšega mišljenja in pripravljeni pomagati. Raz-umevajmo tok časa in hodimo odprtih duš in rok. Ako jih jc toliko med nami, ki pogrešajo najpo- Kritičen položaj sovfeio Atentat na nemškega diplomata sad mizeri\e prebivalstva — Velik strah sovjetov pred volno Pariz, 10. marca. Atentat nekega Rusa na nemškega' poslaniškega svetnika v Moskvi Tvvardovv-skega je vzbudil v mednarodnih diplomatičnih krogih precejšnjo pozornost, ker je simptom gospodarske in politične krizo, ki pretresa v zadnjem času Rusijo. Moskovska »Izvestja« posvečajo temu atentatu veliko pozornost, kar dokazuje, da je ta dogodek povečal nervoznost, ki zadnje čase vlada v ruskih vladnih krogih. »Izvestja« delajo za aten-tat na nemškega diplomata odgovorne neko meščanske teroriste, ki da imajo namen, da molijo mednarodne odnošaje Sovjetske unije z Evropo in bi radi izzvali vojno. Čeprav se komentar organa ljudskih komisarjev poslužuje fraz. ki so ob takih prilikah pri bolj-ševiški žurnalistiki običajne, utegne topot zadeti resnico, zakaj atentat zoper Tvvardovvskega bi mogel res izhajati iz krogov antiboljševiške inteligence, pa ravno tako iz proletarijata, kolikor ni strankarsko zaveden. Atentat je namreč sad velikega sovraštva, ki ga goji večina ruskega prebivalstva, naj bo režimu prijazna ali nc, proti tujini diplomatom, katerim sovjetska vlada dobavlja najboljša živila in jim preskrbuje za stanovanje palače, dočim domače prebivalstvo trpi pomanjkanje tako na živilih kakor na dostojnih stanovanjih. K temu pride sovraštvo domačih ruskih inženjerjev in delavcev zoper inozemske dclavcc-specialiste in inženjerje, ki odjedajo ruskim delovnim slojem najboljši kos kruha. Gospodarska kriza se je v Rusiji letos silno poostrila, in sicer v zvezi z gospodarsko krizo v Evropi. Sovjetska vlada je priinorana, da padec cen sirovin skuša izravnati s forsiranim eksportom. Zaradi tega se volumen produkcije, ki je na razpolago ruskemu prebivalstvu, čedalje bolj krči. Dasi pa je danes evropska industrija naravnost primoraua pobrigati se za ruska milijonska naročila, da se izogne zaprtju svojih obratov, pa se obenem evropski agrarni produccnti dvigajo proti ruskemu elcsportu, ki uničuje domačo lesno industrijo (cr agrarno produkcijo sploh. Zaradi tega vlada v Rusiji velika nervoznost, kaj bo s produkti ruske industrije, ki se tako silno forsira. Kritični finančni položaj Evrope pa je tudi povzročil, da so naložbo evropskega kapitala v Rusijo skoroda usahnile in da je evropskim državam vedno težje kreditirati sovjetski vladi, oziroma dajati domačim industrijskim podjetjem posojila v to svrho. Pomanjkanje denarja, nenormalni temjK) industrializacije in vse kaj drugega nego povoljni rezultati kolektivnega gospodarstva povzročajo tak padec itak nizkega življenjskega standarda ruskega delavca in kmeta, da jc v najnovejšem času uvedeno ilclo za vojno industrijo in občutno ra-cioniranje živil z ozirom na preskrbo rdeče armade izzvalo v ruskem prebivalstvu zelo nevarno raz-1 položenjo proti režimu. I Ta dejstva tvorijo ludi ključ k razumevanju ' dogodkov na Daljnem Vzhodu. Sovjetska vlada mo- ra mirno trpeti, kako je Japonska zaprla Rusiji definitivno pot v Mandžurijo, in jo morala celo dopustiti, da se vzhodnokitajske železnice poslužujejo japonski vojaški transporti. Vzrok, da Sovjeti vodijo tako abnormalno prizanesljivo politiko napram Japonski, jo enostavno ta, da se hoje. vojno zaradi odziva, ki bi ga mogla najti v prebivalstvu. Saj je znano, da je vojna z Japonsko pomenila svojčas tudi konec carističnega režima. Da ne izdajo te svoje slabosti, so Sovjeti naročili svojemu tisku, da objavi nekakšne japonske lajne dokumente, ki so lahko pristni ali ne, v nobenem slučaju pa ne dokazujejo, da bi bila v kakšni zaroti proti sovjetski vladi udeležena japonska vlada. Nn podlagi teh dokumentov trdi sovjetski tisk, da obstoji tajen pakt med Japonsko na eni in Francijo ter njenimi zavezniki v srednji in vzhodni Evropi na drugi strani z namenom, da se Rusija napade z Vzhoda in Zapada obenem. Zato baje Francija ter Poljska in Romunija nočejo ničesar več slišati o kakšnem paktu nenapadanja z Rusijo. Čeprav je popolnoma jasno, da la tajni pakt obstoja samo v fantaziji nervozne sovjetske diplomacije, ako vanj sploh verjame, je res, da se Sovjeti no bojijo ničesar bolj kot konflikta s Francijo, kojc finance pomenijo tudi za Rusijo edini izhod iz sedanjega kritičnega finančnega položaja. Ta odvisnost komunistične Rusije od evropskega vole-kapitala je uprav tragična. Irska se ne toči od Anglije Nova vlada De Valere London, 10. marea. Izvolitev de Valere za predsednika irske republike v angleških krogih ni sicer vplivala kakor bomba, kakor pravimo, ker se je ta izid že cel mesec z vso gotovostjo priča-vtil, poč pa je povod, da se je angleški tisk intenzivneje aučel baviti z irskim vprašanjem, ki dozdaj takorekoč sploh ni več obstojalo. Angleški tisk opozarja na generala Iiertzoga v jušni Afriki, ki se je iz najodločnejšega nasprotnika britanskega imperija spremenil v lojalnega prijatelja, kakor hitro je prišel do odgovornega mesta. Zelo pametni in dalekovidni angleški politiki smatrajo celo za srečo, »a je Fianna Fail, to je irska republikanska stranka čez neč postala vladna stranka, ker pravijo, da je lo najboljši način, kako se revolucija premaga po revoluciji sami. Seveda bo de Valera kot predsednik irske države imel težko stališče. Moral bo že na ljubo svoji stranki odpraviti prisego zvestobe angleškemu kralju. Čeprav Angleži zelo visijo na takih rečeh, bodo politično to lahko prenesli, tem bolj, ker pogodba med Irsko in Anglijo prisege angleškemu kralju ne zahteva, ampak samo irska ustava, katera Angleže nič no briga. Praktičnega pomena je samo vprašanje takozvanih landannuities, ki znašajo letno 3 milijone funtov šterlingov, katere se je Irska obvezala odplačevati Angliji za razlastitev lordskih posestev. Za čuda pa pravijo Angleži, da tudi ta stvar ne bo povzročala nepremagljivih težkoč, ker bi se lahko skliaclo em-pirsko razsodišče in ker je, kakor Angleži pravijo, v denarnih zadevah na svetu vedno mogoč kompromis. Večje bodo težkoče za Irsko samo. tako trdijo v Londonu, če bo de Valera odpravil zakon za zaščito republike, kakor je lo obljubil svoji stranki, ki je bila dozdaj po tem izjemnem zakonu najbolj prizadeta. Tu bo pa novi predsednik najbrže prišel v hud konflikt s svojo stranko ali pa z njenimi levimi elementi. Zakaj, če revolucionar postane idgovorni predalnik vlade, je čisto izključeno, da bi se odpovedal zaščiti javnega reda in mira, ki ga je p roj pomagal sam kršiti. Zato pravijo Angleži, da je vse lo zadeva Irske same. Bila bi prava norost, če bi se Irska odpovedala svojemu dominionskemu položaju, posebno 6edaj, ko nova britanska gospodarska politika do-minionom nuja izredne »igodncsti. Angleži, ki de Valero poznajo, pravijo, da je plemenit značaj, iz katerega so ustvarjeni tako pogumni revolucionarji, kakor lojalni ministrski predsednik. De Valera je žc sestavil nivo vlado, ki obstoja iz sledečih članov: predsednik in minister za zunanje zadeve de Valera, podpredsednik in minister za lokalno upravo in liigijeno Kelly, finince Mae Entenn, trgovina in industrija Leniass, prosveta Dorrig, rude in ribarstvo Ruttlcdge, poljedelstvo Rcyan, justica Gcoghegan, pošta Conollv, bramba Aiken. Vsi ministri so republikanci — devaleristi. Laburistični poslanec, od katerega je odvisna večina de Valerc, Jean Dillcn, je ob izvolitvi predsednika v parlamentu izjavil, da bodo laburistični poslanci podpirali de Valero samo pod pogojem, da ne bo izzval ekonomične ali kakršnekoli druge vojske z Anglijo in če bo preprečil tudi vsako notranjo državljansko vojno. Enako izjavo jc podal v imenu opozicije tudi bivši predsednik Cosgrave. Zato je vsa* resen spor z Anlijo popolnoma izključen. Položaj na Malti Zanimiva opazovanja manjšinskega po'Hika Gonove, 0. marca. V »Neue Zurcher Zeitung« je dr. Evvald Ammende, znani manjšinski politik in tajnik manjšinskih kongresov, priobčil članek o problemu Malte. Povod za objavo članka mu je dalo poročilo angleškega preiskovalnega odbora, ki je bilo nedavno objavljeno. Člankar z zadovoljstvom navaja, da je preiskovalni odbor predlagal naj se Malti zopet vrne ustava in razpišejo volitve. Dr. Ammende ugovarja k izvajanjem lista »Manchester Guardian«, češ, da gre na Malti za stari spor med Cerkvijo in državo. Res je, da jc duhovščina, ki je kulturno povsem italijansko usmerjena, gospodarica položaja in to toliko bolj, ker pripada večina zemlje na otoku Cerkvi. Toda priznati je treba, da gre na koncu vseh koncev le za narodnostno vprašanje. v svojih nadaljnih izvajanjih si je dr. Ammende popolnoma osvojil stališče italijanskih nacionalistov na Malti. Malteško prebivalstvo govori narečje, v katerem prevladujejo besede arabskega in feni-čanskega izvora nad besedami italijanskega porekla, vendar ni nikakega dvoma, da je vse kulturno življenje na otoku že stoletja pod italijanskim trebnejšega za življenje, moramo v lastnem življenju občutiti kot obilico celo ono, kar bi nam v normalnih razmerah moglo služiti za priboljšek. Izredno pomanjkanje zahteva od krščanskega človeka izrednih žrtev. Sodobni socialni problem nikakor ni nerešljiv. Treba nam je le ljudi, ki se nc bodo pasivno vdajali nekemu brezplodnemu fatalizmu. Mož nam je treba z velikimi dušami, ki nc bodo trepetali in postajali malodušni, tudi če sc zemlja trese; ljudi, ki bodo možje dejanja in bodo imeli trdno zaupanje, da mora dobra 6tvar končno vendarle zmagati. vplivom. Tako je med inteligenco občevalni jezik italijanščina, medtem ko govori maltešSino lo pri-prosto ljudstvo. Clankar jo za časa svojega obiska na Malti obiskal tudi lorda Stricklanda, bivšega ministrskega predsednika in ta je zagovarjal stališče, da se da na mesto italijanščine vpeljati angleščina toliko lažje, ker ni italijanščina jezik domačega ljudstva. Dr. Ammende meni, da bi pri izvedbi Stricklandovega načrta trpelo kulturno življenje na Malti. Angleščina je za Malteze tuj jezik in malteŠčina ni dovolj razvita, dn bi mogla nadomestiti italijanščino. Clankar je mnenja, da se bo povrnil na Malto mir, ako prepustijo vlado italijanskim nacionalistom in se tako zajamči Malti italijanska kulturna tradicija. Nikakor pa ni res, dn so voditelji nacionalistične stranke na Malti v službi iredentisličnih krogov v Rimu. Nacionalisti ne gredo za tem, da bi se Malta priključila Italiji, ker se zavedajo, da živi malteško prebivalstvo od denarja, ki ga pusti ua otoku angleška mornarica. Nacionalisti želijo samo to, da se ohrani italijanska kulturna tradicija otoka in vdano priznavajo angleško nadoblast. Preosnova poljskega kabineta Varšava, 10. marca. Ig. Maršal Pilsudski je prej, preden je odpotoval v Egipt, pristal na to', dn se preesnuje poljski kabinet, in sicer v zvezi z za. konom o znižanju carin, ki ga je včeraj predložil ministrski predsednik Pistor, in ki naj se izvede . do konca meseca. Govori se, dn gre predvsem za , to, da se vrne. v kabinet bivši finančni minister polkovnik Mntuševski kot namestnik ministrskega predsednika, nameravajo tudi radi varčevanja združiti več ministrov. Politični značaj kabineta pa bi ostal neizpremenjeiL i Nova vsta'a Lapovcev Storkliolm, 10. marca. Ig. Po današnjih novih vesteh iz Helsinglorsn jo domnevati, da se je vstaš-ko gibanje v Finski začelo na novo. Sedaj se je začelo v Sudoster-Botterju, kjer se je doziia'*-. da se tajno zbirajo Lapovci in kjer so nahajala tudi dva njihova voditelja Evvoleinen in Vuorimaa, katera že dolgo išče policija. Domneva se. da bo nova akcija izbruhnila začetkom prihodnjega ledna. Na odtrgani ledeni pfošči Stockholm. 10. marca. tg. Ob Korejski obali sc je utrgala od brega ogromna ledena plošča, na kateri se je nahajalo 200—700 ribičev. Do sedaj o usodi teh ribičev še ni bilo mogoče dobiti nobenih vesti. Vlada je poslala več ledolomilcev z živcžcTi! in več letal, da poiščejo ribiče. Položaj ribičev jc posebno radi tega nevaren, ker jo nastal velik vihar in je nevarnost, da sc no bi ledena plošča razbila. Romunija bo seiata manj žila Bukarešt. 10. marca. ž. V kmetijskem ministrstvu je bila anketa, na kateri je bilo sklenjeno, da se zmanjša proizvodnja pšenice, istočasno pa se dovoli uvoz 1000 vagonov koruze v Madjarsko. Na anketi so bile izražene želje, da se površina, posejana s pšenico, zmanjša za 200.000 hektarov. PomW na Madžarskem Budimpešta, 10. marca. ž. Po hudi zimi je nastopila v vsej Madjarski pomlad in sneg se je začel lako naglo topili, da je nastala velika nevarnost poplav. Predmestje in okolica Krnjove je popolnoma poplavljena, v okolici Užave pa so potoki in reke poplavile vsa polja. Hitler ra agifaciii Berlin, 10. marca. AA. Snoči je bilo pred gradom v Lustgartnu v Berlinu veliko zborovanje nacionalnih socialistov. Zborovanja se je udeležilo okoli 80.000 ljudi. Nacionalni socialisti so prihajali na zborovanje z zastavami, v kratkih sivih površnikih ler v strateških formacijah. Na zborovanju je govoril lliller, ki ga jo množica pozdravila s fašističnim pozdravom. V svojem govoru ni omenil nič novega. Ponavljal jo trditve nacionalističnega tiska ler dejal, da nacionalni socialisti spoštujejo Ilindenburga kot zmagovalca pri Tannenbergu, ne morejo pa dopustiti, da bi bil ponovno predsednik republike, ker je dovolil njeno pciilično in gospodarsko propast. Ostro je napadel versajsko mirovno pogodbo ter dejal, da bodo nacionalni socialisti vrnili Nemčiji svobodo in kruh. Za Hitlerjem je govoril poslu nec Gobbels 15 minut. Burno pritrjevanje jo prekinjalo česlo govornika. Med zborovanjem je začelo snežiti. Na kraju svojega govora je zahteval Gobbels prisego zvestobo nacionalno - socialistični ideji in prisotni so se odzvali temu klicu k fašisličnim pozdravom. Incidentov ni bilo. Nemško madžarska trgovinska pogodba Budimpešta, 10. marca ž. Med Nemčijo ii. Madjansko je bila pred kratkim sklenjena trgovinska pogodba, proti kateri jc protestiralo več držav. Pogodba je sklenjena v korist madjarsktm agrarnim proizvodom. Te dni so se pričela ponovna pogajanja med Berlinom in Budimpešto, da se eliminirajo nekatere težkoče. Dosežen jc bil sporazum, ki je bil danes podpisan. Sporazum je bil izročen obema vladama in bo baje stopil v veljavo 12. t. m. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo vreme bo trajalo dalje, najbrže bomo dobili še novega snega. Pismo iz Nemčije I Pod ložo usode. — Nevarnosti psihotehnike. — Ljubljana v nemškem časopisju. Karlsrulie, marca. Čudna so znamenja časa. v katerih živimo. Ko človek potuje skozi Švico, mu skoraj »la postane prijetno ob tem bežnem vtisu resničnega ali neresničnega bogastva. Vsak večji kolodvor Švice izgleda, kakor da je majhen kolodvor cele Evrope in v vagoiiskem kupeju ti vljudni švicarski sopotnik milo potoži, da ne more več nikamor vložiti svojega denarja, ker da banke zanj niti treh odstotkov več ne plačujejo. Ves srečen se ti zahvali, ko ga poučiš, kje da lahko kupi srbske zadolžnice iz 1. 1867, ki da baje danes donašajo 16 odstotkov. Švica ima danes 150 odstotkov zlatega kritja, a švicarsko meščanstvo trdi, da se splača boriti se za številke na lestvici obresine mere. Pri prestopu nemške meje se isti refren nenadoma preobrne in vljudni profesor pedagogije na (reiburškem vseučilišču mi žalostno prizna, da je Nemcem uspelo v tej borbi s krizo potisniti obrestno mero na deset odstotkov, doseči splošno znižanje cen za deset odstotkov in da je zlato kritje nemške banke lik še na pravni višini 33 odstotkov. Vendar je v Nemčiji tudi vse novo, kakor da sta .se i izdelovalec i odjemalec zmenila, da v zadnjem naporu uideta kakemu jutrišnjemu novemu gospodarskemu maltuzianizmu. Toda vse lo je nenaravno; delo postaja miloščina delavcem, finance igrača zakotnih takozvanili -črnili borz , mi žalostno odgovarja drugi potnik. Da bi se pri teh živih zaključkih pesimizma pozanimal še za najnovejši evropski politični »šlagerc nemških predsedniških volitev, se mi je zazdelo izzivanje. Tako tudi ulice badenskega deželnega mesta Karlsrulie niso še torišče volilnih prerivanj. Čarov nišk i hitlerjcvski križ s sekiricami na rdečih plakatih komaj tekmuje s takorekoč kilometrskim imenom Hindenburgovim, ki včasih zakriva tako skoraj celo sivino kioska. Politična mistika nemških ulic brni tako one čudne pritajene melodije obupnosti, ki od 13. marca pričakuje čudeža nemške rešitve in deli svet volivstva v dva tabora, katerih eden molče začuden strmi v napis briht-nega novinarja, ki prodaja naklade svojega časopisa pod čudnim naslovom: Der To*esstern im Hitler* Horoskop — mrtvaška zvezda v Hitlerjevem horoskopu , in tabor onih iz vrst starih voj-ščakov nemštva, ki komaj vidno v prijaznem tonu zaprosijo: Prosim, ne jemljite Hitlerja v inozemstvu preresnol Podonavski blok Nemške univerze so čudno mračna poslopja. Kolosu zgradbe na levi gotovo na desni, spredaj iu zadaj odgovarja še po eden enak in po hodnikih leh tehniških visokih šol izginjajo šc postave dijakov v čudne bolniške bele plašče. Dočim so francoska univerzitetna poslopja tajin-stvena v svojih starinskih labirintih in še prijetno umazana povrhu, so nemška zmiraj skoraj da tJparadna. S prijatelji sem šel poslušat predavanje ene-ga gostov tehniške fakultete. Nisem vedel, ali bo bolje občudoval zvonkost naslova, ki je ležal pred »enoj in govoril >o psihotehniški nevarnosti sodobnosti. in ki prav nič ue da sluliti da smo osem kilometrov vstran od francoske meje in dežele kartezijanizina, ali pa pisanost publike, ki je prehajala od pastorja do dobrodušne redovnice domi-uikanke. Sodobna psihologija ni drugega ko ironija v obraz večni človeški masi. Obstoja sigurno ena zdravilna psihologija, ki hoče služiti večnemu človeštvu. Duh matematike je edini sigurni in zvesti ravnatelj človeškega duha, toda njegova krivda je, da je brez cilja in temelja. Zato brez-izjemno bratstvo ne pristoja matematiki (Taylor). Človek postati brez pisane znanosti mora biti vsakomur odprto. Znati biti človek brez knjige pa se pravi verovati, imeti globoko vero. Egoistično vzeto pa ne — znanje nima nobene vrednosti. Zato razodeta znanost o večni ljubezni trpi v večnem konfliktu z dobrodelnim kapitalizmom in ljudomilim socializmom. Tako je moderna psihologija vlačugarstvo med materialistično logiko in estetično etičnim egoizmom. Človeštvo mora n»-zaj v obrambo proti tej moderni apokalipsi in svojo psihologijo utemeljiti na svetopisemski ljubezni do bližnjega ... Tako me je gostoljubno sprejel eden velikih prijateljev naše domovino, glavni urednik centrumskega glasila za nadvojvodino Baden, g. dr. F. Kako zanimivi so taki novinarski domovi, kjer se takorekoč predstavniki vseh slojev na vse strani predstavljajo kot dobrohotni znanci in se ti ob bridko veseli tožbi nad stanovskimi težavami kot najboljša podpora žepi polnijo z vizitkami, ki ti širijo imaginarna poznanstva v daljni svet z naglico geometrične postopice. Vse to pa tako anonimno kakor so anonimne tele nemške vrstice o naši Ljubljani: .-Ljubljana je vsa ležala v sijaju solnca. Nebo čisto, samo okoli gradu še nekoliko megle — zduj je. bila Ljubljana resnično ljubka. Zdaj je bilo mogoče opaziti, koliko sc je v zadnjih deset letih popravila in dvignila. Temu jc pripomogel predvsem Plečnik, veliki mojster arhitekture, univerzalni genij, čigar slava sega daleč v slovanski svet iu še preko njega. Pri njem bi sc mogli vsi arhitekti tega svela še učiti: kajli on predvsem ni nikak mestni gradbenik, temveč svobodnejši in cenejši in cesto sodeluje zastonj z upravo mesta za njega polepšanje. V času gospodarske krize se ceni njegova Idejna enostavnost. Ena njegovih mojstrovin jc tivolski park, Aleksandrova, Kongresni trg in Šentjakobski trg. Tako sc iz majhnega avstrijskega provincialnega mesteca počasi razvija prava majhna slovanska metropola. Težko je posnemati Plečnika, kajti on vleče črtalo brez dolgega obotavljanja pokoravajoč se samo svojemu umetniškemu geniju in svoji ljubezni do Ljubljane — kako jo on rešil problem frančiškanskega tromostovja je naravnost šolski primer združitve umetnosti iu tehnike.« _ -!•]- Zagrebška, vremenska napoved: Neslalno. Sileg. Hladnejše. < ' Nemčija pripravljena sodelovati pri Tardieujevem načrtu Praga, 10. marca. AA. Prager Presse poroča iz Berlina, da je nastal v stališču nemškega zunanjega ministrstva glede Tardieujevega načrta za gospodarsko restavracijo podonavskih držav pre-okrel. Po uradni izjavi, ki jo je dal francoski veleposlanik v Berlinu Frangois Poncet, so Nemci opustili svoje poprejšnje negativno stališče in izjavili svojo pripravljenost in voljo za sodelovanje pri izvedbi Tardieujevega načrta. Isti list piše, da v Berlinu pazljivo zašle In-jcji. kakšno stališče bo zavzela Avstrija, in mnogo govore o podpori, ki bi jo bilo treba dati državam Male antante, Madjarski in Avstriji. Pri tem posebno naglašajo, da bi morala biti sredstva, ki jih vsebuje francoski predlog, v skladu s prejšnjim nemškim predlogom. V berlinskih političnih krogih posvečajo veliko pozornost tudi pisanju češkoslovaških listov o Tardieujevem načrtu. Nerazpoloženje m ""d Cehi Praga. 10. marca. A A. Narodni listi pišejo glede na razgovore, ki so se vršili v Ženevi o srednji Evropi med predsednikom francoske vlade g. Tardieujem, britanskim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem, da Češkoslovaška ne more pristati na načrt, ki bi spet poklical v življenje bivšo Avstro-Ogrsko, ne glede na lo, v kakšni obliki. Češkoslovaška vlada ne more prevzeti nikakih obveznosti brez poprejšnjega pristanka parlamenta. Tudi Bolgarija želi sodelovati Sofija, 10. marca. tg. Bolgarski uradni krogi odklanjajo do sedaj oficielno stališče o načrtu združitve obdonavskih držav. Vendar pa v Sofiji la načrt pazljivo zasledujejo, ne da bi se bilo pojavilo za to vprašanje [losebno zanimanje. Nekateri listi pa izražajo svoje začudenje, da izmed vseh obdonavskih držav samo Bolgarske niso sprejeli v lo konvencijo. V zunanjem odboru bolgarskega sobranja je izjavil voditelj socialnih demokratov Sakaeov, da hoče načrt v sedanji obliki ščititi samo francoske politične in gospodarske interese. Zato v tej kombinaciji ni prostora za Bolgarsko, Korist bi mogla prinesli samo tako združitev, če bi bile v njej udeležile razen obdonavskih držav tudi druge, pri čemer je predvsem misliti na Nemčijo. Po do sedaj nepotrjenih časnikarskih vesteh, je bolgarska vlada izrazila v Parizu željo, da lii jo pritegnili k pogajanjem o ustvaritvi donavskega bloka. Spodbuda iz Anglije Berlin, 10. marca. tg. Berlinski dopisnik lista -Pariš Midi« poroča, ne da bi navajal vir svoje vesti, da je zagotovljeno sodelovanje nemške vlade pri nadaljnih pogajanjih o organizaciji donavskih držav. Bivši francoski poslanik in sedanji predsed-nik zunanje komisije francoskega senata Henry Berenger trdi danes v članku, ki je izšel v »Agence economique et financierei:, da iniciativa za obdo- Jutri pogreb Brianda Sožalje kraha Aleksandra Pariz, 10. marca. AA. Havas poroča: Nj. Vel. kralj Aleksander je dal povodom smrti Arislida Brianda lole izjavo predstavniku Agencije Havas za Balkan v Belgradu: Smrt Aristida Brianda je težka izguba za Francijo in vse človeštvo. Jugoslovanski narod izgubi z njegovo osebo velikega in iskrenega prijal lja. Zalo bo s hvaležnostjo ohranil trajen spomin na lo plemenito srce. Jugoslovansko odposlanstvo za Briandov pogreb Belgrad. 10. marca. AA. Drevi ob 18. odpotuje v Pariz odposlanstvo narodnega predstavništva, ki se udeleži pogreba Arislida Brianda. V delegaciji so: za narodno skupščino dr. Kosta Kumanudi. predsednik narodne skupščine, ki bo ob enem tudi šel delegacije, dr. Ninko Perič, narodni poslanec in bivši minister in dr. Dragoljub Jevreniovič. tajnik narodne skupščine. V imenu senata pojdejo na pogreb dr. Fran Novak, podpredsednik senala iti dr. Želimir Mažuranič, senator in bivši minister. Pariz. 10. marca. AA. Truplo pokojnega Brianda so davi ob 0. prenesli v francosko zunanje ministrstvo, kjer se postavi na kalafalk v velikem salonu, znanem pod imenom Salon d'llorloge . Prenos iz stanovanja v zunanje ministrstvo se je izvršil brez vsakih svečanosti. Prisostvovali so mu člani vlade, pokojnikovi sorodniki, bivši njegovi sodelavci in mnogoštevilno občinstvo, ki je v svečani tišini spremljalo sprevod. Pariz, 10. marca. tg. Francoski senat je soglasno sklenil, da se podeli pokojnemu Briandu največja počastitev, ki jo more doseči francoski državljan in ki se je v zadnjem času podelila Cle-menceau, Poincareju in Fochu namreč, da se bo na vseh meščanskih in ljudskih šolah v Franciji izklesal stavek: -Državljan Aristide Briand je bil za domovino zelo zaslužen mož.« Kdor se s tem odlikuje, dobi dosmrtno letno rento 200.000 frankov, katero bo po Briandu najbrže dobila njegova sestra madam Billy in njeni otrooi. Finančna komisija poslanske zbornice je za Briandov pogreb dovolila vsoto 350.000 frankov. Pogreba 6e bodo udeležili za Anglijo razen zunanjega ministra Simona tudi Austen Chaberlain in MacDonaldov sin državni podtajnik Malcoim-Macdonald, za Poljsko zunanji minister Zaleski in 7.a Madjarsko zunanji minister Valko, dočim bo Jugoslavijo zastopala cela deputacija poslanske zbornice in senata. Ustoličenje predsednika Mandžurije London, 10. marca. Včeraj je bil v čan čun-gu v Mandžuriji z velikimi slovesnostmi ustoličen predsednik nove inandžurske države, bivši kitajski cesar Pu Ji. Vse mesto je bilo v zastavah nove mundžur-ske republike, 'ki ima pet barv. Ko se je Pu Ji s svojo soprogo podal v vladno palačo, so ga obdajali bivši kitajski generali, mongolski princi ter zastopniki prijateljske japonske države. Navzoč je bil ludi bivši kitajski general Ma, o katerem so Irdili, da je bil ubil, pa je živ in zdrav in je namenjen za vojnega ministra nove vlade. Sploh so imenovani že vsi ministri z ministrskim predsednikom vred kakor tudi geueralni guvernerji treh niandžurskih provinc, ki so prisegli predsedniku v prestolni dvorani zvestobo. Novi predsednik je bil obdan od osebne telesne garde, ki je jako slikovito uniformirana. Zvečer je bilo meslo sijajno razsvetljeno. Na več mestih pa so izbruhnili požari, ki so bili golovo zaneteni od nasprotnikov novega režima. V Mandžuriji sami vlada red in mir, izv/.emši male praske z bivšimi kitajskimi vojaki v Haj Lunu, Položaj na kitajskem bojišču Položaj okoli Šanghaja je čisto nejasen. Tokijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Nankingu. da predlaga Kitaju začetek pogajanj za mir na podlagi zadnje resolucije Društva narodov. Obenem pa general Široka va dobiva vedno nova ojačenja, kar utemeljuje s tem, da kitajska armada tijačuje svoje pozicije, tako da obstoja nevarnost now ofenzive. Prebivalstvo Šanghaja se slejkoprej boji obnovitve vojske. 0 kakih pogajan jih, za premirje ni sledu. Madžarsko češka pogajanja Praga, 10. marca. ž. Danes zjutraj je prispela semkaj madjarska delegacija, ki bo nadaljevala pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Šef madjarske delegacije se je izrazil, da upa, da bodo v Pragi odstranjeni vsi oni nesporazumi, ki so še obstojali. Madjarsko-češkoslovaški trgovinski pro-vizorij, ki je bil pred kratkim podaljšan, je včeraj iztekel. Ta provizorij je bil danes podaljšan za nedoločen čas. navsku pogajanja ui prišla iz Francije temveč iz Anglije, (lovori se, da je dal prvo pobudo za to vprašanje sir John Simon v Ženevi, ko se je nekoč sestal s Tardieujem. Tardieu pa je potem porabil to idejo in jo izkoristil v razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem in zastopniki obdonavskih držav. Komplicirano vprašanje London, 10. marca. Ig. Državni podtajnik za zunanje stvari je danes v odsotnosti sira Simona odgovarjal na vprašanje o donavskem načrtu. Rekel je, da je vse to vprašanje tako komplicirano in težko, da izmenjava misli mod državami še ni napredovala tako, da bi se vlada mogla o tem izjaviti, Pariz, 10. marca. tg. »Temps« napoveduje, da bo Tardieu, ki se je do sobote zopet odpeljal v Ženevo, tam nadaljeval razgovore o gospodarski združitvi donavskih držav, in sicer bo šlo za to, da se določi formula povabila petim srednjeevropskim državam. A-vstrija, Madjarska, Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija bodo pozvane, naj med seboj razpravljajo o pogojih gospodarske antante. Mišljenje v Belgradu Belgrad, 10. marca. 1. Vesti o pogajanjih, ki se voo tujini. Ker pa je in bo še vseljevanje v Združene države ameriške nemogoče, bo Canada mnogim postala domovina. V tem in prihodnjih mojih poročilih se hočem potruditi, po možnosti opisati Canado in nje razmere. Kljub temu, da bodo mnogi iz teh poročil lahko marsikaj razvideli, jih bo vendarle precej, ki bodo, ko pridejo semkaj, doživeli bridka razočaranja. Preden začnem, naj povem, da ni vse zlato, kar se sveti. Kdor ima le količkaj prilike ostati doma, naj cstane, ker domovina je samo ena. Res je človeku mnogokrat težko v domovini, a v tujini je ne 6amo mnogokrat, temveč vedno, in to dvakrat težko. Ni moj namen opisovati to ogromno državo po njeni velikosti, opisati pa jo hočem po posameznih njenih deželah (provincah), kar bo v zvezi z delavskimi razmerami in razmerami tukaj naseljenih Slovencev. Kako je prišla Canada (Kanada) do imena, je gotovo malokomu tam znano. Beseda »Canada« jc indijanska in pomeni — vas. Ko je leta 1535 francoski raziskovalec Jacques Cartier na svojem drugem raziskovalnem potovanju iskal možnost prehoda skozi Canado do Azije po vodi, je naletel^na Indijance, katere je vprašal, kako se ta dežela imenuje. Na žalcst niso drug drugega prav razumeli. Indijanci so kazali v notranjost dežele in izgovarjali: Canada. Hojeli so mu povedati, da je v ozadju vas; Cartier pa je bil mišljenja, da se dežela tako imenuje. Canada obstoji iz devetih provinc in dveh tako zvanih teritorijev, vse skupaj pa se zopet deli v vzhodne in zahodne province. Pod vzhodne province spadajo: Prince Edward fslands, Nova Scotia, Ne\v Brunswick, Quebec in Ontario, pod zahodne pa: Manitoba, Saskatchevvan, Alberta in British Columbia. Vsaka teh provinc ima deželno samouoravo. Baš sedaj pa delajo na to. da bi ee Manitoba, P"skntehewan in Alberta združile v eno samo provinco, ker država upa s tent prihraniti nekaj mili-jončkov na upravnih stroških. Provinca, kjer ni Slovenccv Oglejmo si malo provinco Prince Edvvard Is-lands "(P. E. I.). Ta provinca je najmanjša, a se ne Imenuje zaman: »rajski vrt«. Sami otočki ob obali Atlantskega oceana, eden lepši od drugega. Indijanci rimsko katoliške vere, ki tam živijo, so še ri mes mnenja, da je ravno v teh krajih kača zapeljala Evo in Eva Adama, torej je tam začetek človeštva Bralci »Slovenca«, kateri se s tem mne-niem ne strinjajo, naj protestirajo pri Indijancih s trni, jaz ne grem za nikogar po kostanj v žerjavico, ker rajSi bi se zameril Belcebubu ko Indijancu. Prebivalci (e province se bavijo z ribolovom in vrtnarstvom; industrije tam ni posebne. Kjer pa ni nd ust rije, tam težko najdete Slovenca; jaz vsaj nisem tam naletel na nobenega, pač pa sem govoril z mnogimi Dalmatine) in hrvaškimi Primorci. Bili so zadovoljni, a vendar komaj čakali, da zaslužijo potrebne dolarčke in se 7/opct vrnejo domov. Zakaj v Novj Scotiji Slovcnccv nimajo rndi? Sosednja provinca jo Nova Scotia. Majhna, a polna preinogokopov. Prebivalstvo so bavi z ribolovom. rudarstvom in lesno industrijo. V tej provinci živi in trpi mnogo Slovencev. Za Dominion Coal Co. na otoku Cape Breton (C. B.) kopljejo premog v krajih: Glace Bay, Calledonia, Reeerve in Ne\v \Vaterford, nekaj pa je zaposlenih v železo- livarni v Sydney. Plača teli trpinov je bolj žalostna. Začetnik dobi 3.20 dolarjev, polagoma jo pri-rine do 4 dolarjev, nekateri celo za zelo nevarno delo do 5 dolarjev na dan, a to je vse. Boljše Jelo in s tem boljša plača je za domačine, za »bohonki« je dobro to, česar domačin noče. Delajo navadno po 3—4 dni na teden. Delo v teh premogokopili ,e .z-vanredno nevarno in koliko se jih tam ubije! Tudi nekaj Slovencev čaka tam vstajenja. Domačini te province so zelo veren narod in povsod imajo krasne cerkve. V Ne\v \Vaterfordu sta dve zelo lepi cerkvi, a Slovenca na ža.ost tam nikdar ne vidite. Mislim, da je to tudi vzrok, -cenar« ali vsaj j »finfar«, da bo njegovo priporočilo, ki ga nikdar ; ne da. bolj držalo. Ako delo potem sam odpoveš, bodi prepričan, da dobiš najmanjšo plačo, ki je mogoča. Delaš pa na pr. celo sezijo, to je od oktobra do aprila in če si delovodji med tem Časom dal na skrivaj par steklenic žganja, lahko upaš, da dobiš največ, kar ti more in sme plačati — saj ne gre iz njegovega žepa. To si jo vredno zapomniti, kdor misli, dn mu bo še kdaj koristilo. Jaz te vrste »kšefta« nisem hotel nikdar prak-ticirati — zato sem pa vsa ta leta, Bogu bodi potoženo, slabo vozil. Toliko za danes o vzhodni Canadi! S. R. Kolonisti ne morejo plačati Ljubljana, 10. marca. Naši čitatelji 60 že dovolj poučeni o zadregi, v katero so prišli prebivalci Galjevice, gramozne jame in naselbine v Mestnem logu, ki so bili pozvani, naj plačajo vsak po 322 Din kolekoviue, da bodo oproščeni zgradarine. Ker so skoraj vsi ti prebivalci v skrajni revščini, bi la znesek pome-njal zanjo občuten udarec. In res, do danes še nihče ni prinesel na magistrat zahtevanih 322 Din. Na magistratu so že pričeli proučevati možnost, kako bi se dala na kak drug način doseči davčna oprostitev, drugače bi moral vsak lastnik hišice ali barake plačevati 12 odstotkov zgradarine z do-kladami. Če pa bi bili oproščeni, bi plačevali le 3 odstotno zgradariho brez doklad. Mestna občina proučuje sedaj, ali no bi kazalo, da so kolonije deklarirajo kot 4 stavbni kompleksi in sicer dva na Galjevici, eden v gramozni jami in eden v Mestnem logu, lako da bi bilo treba vložiti le štiri prošnje in plačati torej le štirikrat l>o 322 Din za kolkovino. Obenem pa bi mestna' občina proglasila sebe za formalno lastnico teb hišic, kur ji bo prav lahko, ker je svet njen in je tudi precej posodila kolonistom v denarju. Agitaforjš za prepovedane trniige Prav je sloril dopisnik iz Krškega, da je v »Slovencu- v dopisu pod zgornjim naslovom poudaril cerkvene določbo o prepovedanih knjigah. Stvar je zelo potrebna. Zaradi jasnosti, ki je ni veliko, zlasti glede sv. pisma ne, med našim ljudstvom, hočem odgovoriti na vprašanja, zakaj je sv. pismo, ki ga prodajajo adventisti, katoličanom prepovedano.' Mnogi namreč mislijo, da je več nasprotujočih si sv. pisem, protestantsko, pravoslavno in katoliško. Mnogi še žive v prepričanju, da sv. pisma sploh brati ne smejo, četudi je odobreno od cerkvene oblasti Sv. Pismo je samo eno. Razlika med takozvanim protestantovskim (pri nas pride v poštev izdaja Britanske družbe) in katoliškim jc le v tem, da ima britanska izdaja izpuščene devte-rokanonične knjige SZ (Tobijevo, Judit, iz Este-rine knjigo vse od 10, 4—10, 24; potem nima knjige modrosti, Sirahove, Baruhove, iz Danijelove 70. verzov tretjega poglavja ter 13. in 14. poglavja, in obe knjigi Makabejcev. Nova zaveza je tudi v britanski izdaji popolna. Besedilo samo torej ni razlog, da je cerkev prepovedala čitanje prot. sv. pisma. Prepovedano pa je zaradi uvoda (britanska izdaja ga nima), ki navadno nasprotuje razodeti resnici, radi napačnega prevoda, kar ee pa redko zgodi, posebno pa zaradi tega, ker proiestantov-ske izdaje nimajo sv. tekstu dodanih opomb in nobene razlage, ki je za pravilno umevanje sv. pisma potrebna. Zakaj vsak človek nima časa, da bi se poglobil v proučavanje sv. pisma, zato lahko zaide v napačne razlage. Neka gospa mi je dokazovala na podlagi sv. pisma, da je sv. Duh večji od Boga, Očeta in Boga Sina, češ da stoji v sv. pismu črno na belem, iki bodo vsi grehi odpuščeni, samo grehi zoper sv. Duha nc. Zapisano je res tako, toda razlaga je popolnoma zgrešena. Saj vsak ve, da so vse tri božje osebe med seboj enake in da ni ena višja od druge, in kaj so to grehi zoper sv. Duha in zakaj ne bodo odpuščeni Da prepreči take in podobne napačne razlage in nepotrebno beganje vernikov, je sv, Cerkev prepovedala branje sv. knjig brez razlage in ne mogoče zaradi tega, ker bi bilo katoliško sv pismo popolnoma drugačno kakor druga sv. pisma Toliko v dopolnilo včerajšnjemu dopisu. Drzen vlom v vinski hram št. Jernej, 0. marca. V vinski gorici Zavode, blizu Kostanjevice so konec preteklega tedna vlomili neznani tatovi v vinski hram posestnice Mramor, hoteč se polastiti vina, ki ga hrani v njem. Ker niso mogli drugače, so skušali kar skozi streho priti do zaželjenega cilja. Odstranili so nekaj opeke, razdrli kos ostrešja in se nato skušali splaziti v notranje prostore; pa ni šlo — odprtina je bila premajhna. Nato so poiskali debel kol, zapognili z njim železno omrežje na oknu in lako s silo napravili primerno odprtino, da se je lahko eden izmed vlomilcev splazil v notranjost. Ko je bil znotraj, jo s kamnom odbil železni zapah na vratih in s tem omogočil lahak vhod tudi ostalim tovarišem, ki so čakali zunaj. V hramu pa jih je čakalo novo razočaranje! Tla gornje sobe, zgrajena iz debelih in močnih desk, so zapirala dostop v spodnje, vinsko prostore, dn nikakor — kljub sili — niso mogli do vina. - No. pa se jim tudi zgoraj ni slabo godilo! V sobi je posestnica hranila suho svinjino, sadje- vec in še razne druge dobrote, ki so se jih uzmo-viči obilo privoščili. Popolnoma brezskrbni so si v hramu celo skuhali žgance, jih dobro zabelili in končno po zavžitju — tudi pošteno zalili z dobro pijačo. Po opravljeni večerji, pa so pobrali v kotu sobe par praznili vreč, zmetali vanjo suho meso -okoli 40 kg — sneli s stene skoraj novo pelerino, s postelje odejo in brez slovesa (po vzgledu Mice Kovačeve) odšli v tiho noč... V jutru, naslednjega dne, jc nek ribič lovil v Krki ribe. Kur začuden opazi, da ležita v vodi dve, do vrha napolnjeni vreči. Potegnil ju jo ven in našel v njih svinjsko meso, prav ono, ki so pa tatovi sredi noči odnesli iz vinskega hrama. V zidanici so se bili uzmoviči najbrže malo predolgo zamudili, pn se potem, ob svitu jutra, niso več upali nosili dalje krivično pridobljenega plena in so ga raja odložili in vrgli v vodo. — Oškodovana posestnica trpi škode okoli 1500 Din, nc vštevši one, storjeno na pohištvu in poslopju vinskega hrama. Tudi meso ni bilo več za rabo, ker je voda tekom noči preveč vplivala nanj in mu odvzela ves dobri in prijetni okus. Ljubljana Prospekte prodajal namesto srečk Ljubljana, 10. marca. Kako lahkoverni so ljudje in kako radi nasedajo raznim agentom, ki s sladkimi besedami sleparijo, smo že večkrat ugotovili. Sedaj preiskuje policija slučaj, ki zopet potrjuje to žalostno dejstvo. Od nekod iz Hrvatske se je priklatil v Ljubljano predrzen slepar, ki je ugibal, kako bi najlažje prišel do denarja. Naneslo je, da je dobil nekje kup prospektov za loterijo za uovo belgraj-sko katedralo. Te prospekte je slepar prodajal ljudem za prave srečke. Kasiral pa je, kakor je naneslo. Včasih je prodal prospekt, torej navadno reklamo, za četrtinsko srečko, včasih za polovično ali celo celo. Če je pa kdo le spoznal, da ta papir še ni srečka, je pa njegovo ime napisal na lepak in obljubil, da prejme to srečko v kratkem po pošti. Sam pa si ni napisal ne imena kupca, ue koliko je od njega prejel. V toku njegovih sladkih besedi je vsakdo pozabil pogledati na to. Ena od teh ogoljufanih strank pa je le ugotovila, seveda šele potem, ko je slepar že odšel, da ni dobila srečke, temveč le letak. Hitro je tekla na policijo in ovadila sleparja. Policija je sleparja kmalu imela in ga prijela. Pri zaslišanju je slepar, neki Josip Rogič iz Starega grada na Hrvatskem, sam priznal, da je na ta način osleparil 12 strank, gotovo jih je pa še več. Pri njem so našli še cel in precej debel kup takih prospektov. Gotovo bi jih slepar vse prodal za srečke, ako ga ne bi ob pravem času prijeli. Sedaj je slepar že v sodnih zaporih iu ga čaka na sodišču še primerna provizija za njegovo agiluo prodajanje srečk. Ljudi pa opozarjamo, naj bodo vendar enkrat previdni in naj ne nasedajo vsakemu pritepeneu. Srečka za katedralo pa naj kupujejo le tam, kjer so izključene goljufije, namreč pri župnih uradih ali pa v denarnih zavodih. Po slabi dražbi rada glava boli Ljubljana, 10. marca. Te dni je prišel v Ljubljano odnekod z Gorenjskega mlad fant, ki je imel v mestu nekaj opravkov, obenem pa tudi močno željo, da bi se v mestu malo pozabaval. V listnici je tiščal nekaj stotakov in jih v gostilni tudi tako pokazal, da so jih videli fe drugi. »Mi, ki imamo! Ni dolgo 'trajalo, ko so mu je pridružila nad vse Sik opravljena gospodična. Fant je kar usta odprl od samega začudenja: tako lepa gospodična in tako nobel napravljena, pa pozna njega, ki je po treh letih zopet enkrat v Ljubljani! Ali gospodičua je govorila tako prijazno, da se je fantu kar vrtelo v glavi. Iz gostilne sta kmalu odšla, seveda v drugo. Fant je dajal za pijačo, toda gospodična je imela kmalu pijačo dovolj, zato ji je kupil tort in kar si je še poželela. Mi, ki imamo, to tudi zmoremo! Iz gostilne sta odšla še v kavarno, fant se je že nekoliko opotekal od popite pijače. V kavarni sta se tema dvema pridružili še dve drugi gospodični in. čudno, tudi ti sta bili tako prijazni do njega. Odšli so še v neko zabavišče in lam je fant od pijače in ginjenosti lepo zadremal. Ko se je zbudil, ni bilo nikjer nobene gospodične več. Natakar je zahteval, naj plača, fant je •egel v žep, toda joj, tudi listnice ni bilo nikjer več in ne njegovih stolakov. Povedal je natakarju, kako je, ta pa je poklical stražnika. Na policiji je fant razložil, ko l je hodil, s kont je bil in koliko je imel še denarja v listnici, predno je zadremal. Crez nekaj ur je bil zopet v policijski pisarni. Zopet je široko odprl usta, ko je stražnik privedel v pisarno njegovo včerajšnjo znanko. Danes pa ni bila prav nič prijazna, ampak zaničljivo je pogledala ubogega fanta, da pričela zmerzati ter mu bi jih tudi |M)šteno povedala, kaj misli, teslo kmelsko, če so v Ljubljani sami tatovi, ako ji ne bi uradnik prestrige! toka besedi. Fant jo povedal, da je res včeraj bil s to gospodično v kavarni in v drugih zabaviščih. Uradnik se je potem še dolgo trudil, da je žens-ko pregovoril in da je priznala tatvino fantovih stotakov, seveda je dejala, da ji je fant sam podaril ta denar, ki so ga deloma še našli pri njej, to pa je fant odločno zanikal, ker bi potem moral sani ostati brez < lena rja. Policija je aretirala še ostali dve tovarišici in še eno, ki so jo izdale \t-e tri. Vse štiri so namreč policiji že znane ženske sramotnega poklica, povrhu tega pa znajo spretno iskali takšnih naivnih žrtev, kakor je bil ta kmetski fant. Policijski uradnik ni delal ženskam dolgih pridig, ker je vedel, da vse skupaj ne bi dosti pomagalo, 'temveč jih je kratkomalo poslal k .sodišču. Pač pa je uradnik napravil pridigo fantu, češ, sedaj si spoznal ljubljansko nočno življenje, vrni se torej lepo domov jn bodi vesel, da si še tako poceni odnesel. Zapomni si fant. po slabi družbi rada glava boli! Fant se je lepo zahvalil in obljubil, da nikoli več v tako druščino, nato pa ves vesel odšel, za Ikrepko skušnjo bogatejši. Doma bi pa zaslužil por-cijo leskove masti'. KuHurnS obzornik LJUBLJANSKI IGRAVCI V PTUJU. Ptuj, marca 1982. Se malo. pa bo Velika noč In skoro bodo šli gledališki igravci na letni odmor. Talijini hrami se bodo zaprli v Ljubljani in Mariboru. Pa prav sedaj, ko bo skoro pozvonila pomlad, smo tudi v Ptuju vendar enkrat živeli umetnosti. Čakali smo in že skoro obupali, dn kaj pričakamo. Ptuj sam nc ve, ali jo v stanu kaj dati v umetnostnem oziru; za enkrat vsaj še ni zbral raztresenih udov. Sosede poznamo. Odkrito je treba povedati da nas nič, prav nič ne žeja po pretiranih vicih, ki gredo preko oderskih svoboščin. Gogoljevi junaki so pravi ljudje; kar smo pa gledali na pustni torek v Žeiiil-vi-, ie lo še karikatura umetnika flogolja. Komedija, ki se le preveč približa oj>eretskemu žanru, ni več komedija. Pleteršnik bi mogel postreči z drugim izrazom. Česar v Ptuju že dolgo nismo videli, lo so nam pokazali Ljubljančani. Ze dejstvo samo, da nas ob- Kaj bo danes? Stolnica: Ob polosmih zvečer postni govor prevzvišenega g. škofa dr. RoŽmana. Drama: Glenlbajevk. Red D. Opera: Zaprta. (Generalka.) Union, verandna dvorana: XXI. prosvetni večer: Cerkev in umetnost . Skioptično predavanje dr. Romana Tominca. Ob 20.15. Filharmonija: Interna produkcija gojencev drž. konservalorija. Noeno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska e. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. 0 Postni govor v stolnici. Drevi ob pol 8 je v stolnici postni govor prevzvišenega gospoda škofa dr. Rozmana. Pred govorom ob tričetrt na sedeni litanije, nato sv. križev pol. Ljudsko petje. © XXI. prosvetni večer, ki bo danes ob 8.15 v verandni dvorani hotela Union bo posvečen cerkveni umetnosti. Cerkev je skozi stoletja in stoletja negovala to cvetko, ki je pognala lepe cvetove na področju glasbe, slikarstva in arhitekture. Predavatelj g. dr. R. Tominec si je izbral za temo nocojšnjemu predavanju zlasti cerkveno arhitekturo in cerkveno slikarstvo. S pomočjo lepih diapozitivov bo dokazal, da cerkev ni bila nikdar nasprotna pravi umetnosti, temveč', da jo je čuvala, hranila in pospeševala ves čas, odkar obstoja. P. t. občinstvo se vljudno vabi, da se tega predavanja v obilnem številu udeleži. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Din. 0 Stolna prosveta ima drevi ob 8 v Jugoslov. tiskarni sejo. O Krščanska šola. podružnica za stolno župnijo, ima drevi ob pol 9 v Jugoslovanski tiskarni sejo. 0 Oljčne vejice v korist revežem. Od 14. marca do 20. marca bodo vsak dan od 8 do 12 dopoldne prodajalo članice ljubljanskih Elizabet-nih konferenc oljčne vejice. Ker je čisti dobiček namenjen revežem posameznih konferenc, se vljudno priporočamo stav. občinstvu na nakup istih. 0 Interna produkcija gojencev drž. konserva-torija v Ljubljani bo danes ob 18 v Filharmonični dvorani. Spored je naslednji: žiža Peter zaigra na klavirju štiri Grečaninove skladbe, Gnus Mira zapoje Dvorakovi Žanjica in Lahko noč ter Pavčičevo Uro. Fatur Ante zaigra Schonikejevo Pesemeo in Kohlerjevo Severni biser nu flavto. Lapajne Helena zapoje Griegovo Nado, Bersov Vseh duš dan in Brahmsovo Lica žareča. Mahkota Manica zaigra na klavirju Beethovnove varijacije na tema Nel cor. Arčon Arnold zapoje Schubertovo Podoknico in Adamičevega Planinca. Adamič Bojan igra na klavirju Beethovnov Rondo v C-duru. Antič Karmen recitira Župančičevo Vesela pomladna epistola. Na klavirju improvizira Juvanec Ferdo. Arčon Arnold recitira Prešernovo Soldaško. Drmota Anton zapoje Ravnikovega Vasovalca in Griegov Eros. Rueh Branko zaigra Reissigerjevo Fantazijo za klarinet. Nastopajoči gojenci so iz šole Ravnika Antona, ge. Foeidranspergove, ravnatelja Hubada, ge. Wislinghausuove, ge. šmalc-švajgarjeve, prof. Šesta. Vaclava Lauua in Slavka Korošca. Klavirsko spremljevanje oskrbe Krmpotič Ivan, Menardi Pia in Gallatia Reinhold. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje. Vstop je prost. Začetek ločno ob 18. — Sporedi po 2 Din. O Nov srednjeveški misterij na odru Rokodelskega doma. Rokodelsko društvo bo vprizorilo v nedeljo 13. t. m. igro »Vražji kovač-r, bajno zgodbo iz stare Ljubljane. Ako je Hofmannstalov -Slehernik: vzbudil tolikp zanimanja, bomo gotovo z veliko pozornostjo sledili poleku igre »Vražji kovače, ki se vrši v petnajstem stoletju v stari Ljubljani. Koga bi ne zanimala Karlovska. lako zvana »Pisana vrata v stari Ljubljani, kovačnica v Rebru in drugi slikoviti prizori! V nedeljo zvečer ob pol 8 se udeležimo uprizoritve igre .>Vražji kovač; v Rokodelskem domu. 0 Snega je predvčerajšnjim in včeraj zapadlo zopet toliko, da so ga morali včeraj zjutraj ponovno orati po vseh ulicah in cestah, tako v mestu, kakor tudi na periferiji. Mestna občina mora za vsak najeti voz, ki odvaža sneg z ulic v Ljubljanico, plačati 120 Din dnevno. V ta znesek je vračunana mezda voznika in odškodnina podjetniku za voz in konje. O Ob 60 letnici gospe Maše Gromove bo koncert z družabnim večerom v soboto, 12. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Spored koncerta je bogat in zelo pester. Med drugimi nastopijo operni tenorist g. Rijavec, baritonist g. Primožič, operni pevki ga. Poličeva in gdč. Mezetova. pianistka gdč. Poženelova, violinist g. Karel Saucin in član ljubljanske drame g. Kralj. Ceue: parterni sedeži: 25. 20. 15. 10 Diu: balkonski sedeži: 10 Din, stojišča 8 in 5 Din. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. © Petrto predavanje Karitativne zveze je bilo dne 8. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Predaval je dr. Breeelj Anton o temi: Caritas in zakon. Kakor smoterna medicina, tako smoterna Caritas leči zlo, pa ga tudi, če le mogoče, preprečuje. Zato je treba, da Caritas tudi bdi oh viru življenja. Veliko gorja ima svoj začetek v nesrečni zakonski zvezi. Potrebno jo zalo, da je mladina vseskozi pripravljena na ta veliki korak življenja, in da so v vsej polnosti zaveda odgovornosti tega koraka. Prosvetno delo je v tem oziru že marsikaj storilo, nujno pa je potreba to delo spopolniti, tudi nase družine so tu pa tam že načete. Predavatelj ie podajal iz bogate življenjske skušnje; tople besedo so našle tudi topel odziv pri poslušalcih, ki so se mu zahvalili s prisrčnim priznanjem. — Temu predavanju bosta sledili še dve predavanji. Čas s • bo pravočasno naznanil. 0 Ob priliki 25 letnega službovanja svojo ko-leginje gdč. Ančke Šarabonove je nabralo urad-ništvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani vsoto Din 350.— ter jo naklonilo .stolni Elizabetni konferenci, odsek za otroke v Ljubljani. Odsek izreka uradništvu svojo najtoplejšo zahvalo. Posnemajte! © Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani uprizori v nedeljo, 13. marca ob 8 zvečer v društveni dvorani, Karunova ulica 14 Finžgarjevo ljudsko igro. dramo v treh dejanjih : Veriga«. 0 K krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani je pristopilo 31 uradnikov in uslužbencev finančne kontrole v Ljubljani. Iskrena hvala požrtvovalnim sodelavcem na polju človekoljubja. O Obrtno gibanje v Ljubljani. Pri obrtnem uradu mestnega magistrata je bilo v februarju izdanih 76 novih obrtnih dovoljenj. Odglašenih pa je bilo 36. Zadnji čas, zlasti od 1. do 9. marca pa je bilo vloženih žc 50 prošenj za obrtna dovoljenja po starem obrtnem zakonu. Novi obrtni zakon je stopil 9. t. m. v veljavo in bo postopanje za obrtne pravice povsem predrugačeno. Napravil se bo nov obrtni register in bodo morali tudi stari obrtniki znova prijaviti svoj obrat. 0 Združenje jugoslovanskih inženjerjev iu arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da se vrši XIII. redni občili zbor v soboto 12. marca ob pol 20 (pol 8 zvečer) v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1/11 (poslopje Kazine). 0 »Dajdaraovci« izročeni sodišča. Včeraj so bili formalno od policije izročeni deželnemu sodi-| šču oni nepridipravi, ki so v bufeju »Daj dam« ma-I nipulirali z listki tako, da so dobivali za 2 Din kar | cel liter dobrega vinca. Doslej je aretiranih 8 mla-deničev, po večini vajencev. Vsi se nahajajo sedaj v preiskovalnem zaporu. »Dajdam« ima po dosedanjih ugotovitvah 1350 Din škode. O Kriminalistika narašča. Pri kazenskem oddelku deželnega sodišča je bilo do včeraj podanih točno 300 ovadb, do včeraj pa je bilo že dvignjenih 165 obtožnic zaradi raznih delik-tov. V največ slučajih gre za tavine. Naval aretirancev na jetniš-nico je sedaj izredno velik in ta teden 60 že priprli do 30 raznih delikventov, največ tatov. 0 Prijazen dolžnik. Neki pek v Rožni dolini je poslal te dni terjat svojega mladega pomočnika k enemu svojih dolžnikov, nuj mu plača dolg okoli 500 Din, kolikor ga je napravil za kruh. Mesto, da bi dolžnik razložil, da nima denarja in prosil za potrpljenje, pn je pomočnika kratkomalo prijel, ga osuval, pa tudi njegova žena je pomočniku pripeljala krepko zaušnico. Pomočnik je oba prijazna zakonca ovadil policiji, ker trdi, da je lahko poškodovan. Na vsak način so dandanes tisti, ki izteriavajo denar, v mučnem položaju, vendar pa pridtf le redkokdaj do tako drastičnih slučajev, kakor si jih je dovolil tn dolžnik. © Hud padec v garaži. V garaži moščanske občine poleg moščanske elektrarne se je včeraj pred poldnem pripetila zelo resna nesreča. 30 letni šofer moščanske občine Anton Pajnič, stanujoč v Vodnikovi ulici v Mostah, je snažil v garaži avto. Ko je stal nn avtomobilu, mu je pod nogami spo-drselo in PajniČ je padel na tla. Udaril se je s sencem na betonska fin ter obležal nezavesten. Iz senca mu je brizgnil curek krvi. Pri padcu si je Pajnič prebil lobanjo. Iz Most so poklicali reševalni avto, ki je Pajniča prepeljal v bolnišnico. Pajni-čevo stanje je skrajno nevarno. 0 Snežna kepa priletela v oko. Včeraj dopoldne so se neki mladeniči kopali na Vodovodni cesti. Eden teh mladeničev je zagnal kepo v 28 letnega Milana Šimica, delavca pri Cihlaržu. ter ga zadel v oko. Najbrže je bil v kepi kak košček ledu, zakaj šimic je dobil močne podplulbe na očesu, tako da je inoral v bolnišnico. Skolia Loka Ben tlur. Ta zvočni velefilm, ki vzbuja po vsej okolici veliko zanimanje, bo v kinu Prosv. društva v škof ji Loki v petek, 11. marca ob 8 zvečer, v soboto ob 9 dopoldne in ob 8 zvečer ter v nedeljo 13. marca ob pol 5 popoldne in ob 8 zvečer. Ako so do nedelje oglasi večje število udeležencev, ki ne bi mogli priti prej na vrsto, bo še v ponedeljek ena predstava. — Vstopnina 12, 8 in 0 Din. Za šolsko mladino pod skupnim vodstvom po 3 dinarje. Nove orgle. V sredo, 9. t. m. so pripeljali nove orgle za župno cerkev na dveh težko obloženih avtomobilih Sedaj se že vrši montaža orgel. Kakor čujemo, bodo orgle stale žo na praznik sv. Jožefa, zabučale pa bodo šele na veliko soboto ob vstajenju. Vsi, ki so si ogledali delo mojstra Jenka iz Št. Vida, so se zelo pohvalno izrazili o njem. Veliko zanimanje meščanov pričn, kako težko smo že vsi pogrešali novih orgel ter vsi tudi komaj čakamo, kedaj bodo zapele. Gradbeni odbor prosi vse, da vsi tisti, ki so še na dolgu, tako za cerkev ali za orgle, store svojo dolžnost, da plačajo zneske, ki so jim odkazani. • Ml - iščejo igravci iz slovenske prestolice. moramo pozdraviti. Že njihovi »Vaški svetniki so zadovoljili. SIcer ne vemo, če se je v resnici splačalo prinesli iz Ljubljane to varuhe za vaško nravnost, to svetnike in -svetco obenem. A v igravskem oziru so bili ves čas na višini, ohranili umetnostni moment, če tudi bi se vsak čas lahko spustili do kabaretnega kreiranja. Pred Rostandovo »Vestjo« pa so se ljubitelji gledališča kar stepli za vstopnice. Kdor je videl, ne bo pozabil torkovega večera. Več ni mogoče skoro ustvarili. Vsi so tako zagrabili, da nisi slišal niti lastnega diha v dvorani Ga. Marija Vera je z vso srčno toplino vzljubila Francoza-Debevca, ki jo mirno pa v živo rezal in prirastel v nemško družino. Kot je v razumarskem profesorju Skrbinšku vedno bolj raslo občutenje do Marcela-Hermana, bi morda čuvstvo moralo najti malo večjega povdarka pri Marcelu na koncu. Angelika-Boltarjeva je dosegla višek pač pri nalaganju pokore Francozu. Ne moremo ludi preko idejne plati: človek človeku le človek, narodnostne meje tega ne smejo zavreti, če leži sedaj na mrtvaškem odru apostol evropskega miru, je to le slučaj. Briandovn ideja šele začenja poganjati. Hvaležni smo Ljubljančanom, da so prihiteli k nam. Prepričali so se, da je naše občinstvo zrelo. Obe njihovi gostovanji sta za nas dogodek. Naj sedaj ne zapro za seboj vrati Naj bo to samo začetek, Vam in nam. Naša hvaležnost bo tudi v bodoče napolnila dvorano, kadar boste prišli. Čestitamo pa ludi ptujskemu dramatičnemu društvu in ga prosimo, naj še večkrat omogoči gostovanje ljubljanskemu ansamblu. GOSPODINJE, GOSPODINJSKE POMOČNICE, NATAKARJI! Prav Vam nainenieno knjigo je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani) Napisala jo je gospodinjska učiteljica S. Deodata Kump — priznana strokovnjakinja pod naslovom Naši gostje — kako jim strežemo. — Knjiga obsega 64 slrani besedila v večjem formatu in 66 elilc na najfinejšem umetniškem papirju. Cena v polno platno (zelen.* ali rdeče) okusno vezani knjigi je kljub razkošnosti izdaje le 45 Din. Knjiga »Naši gostje« mora razveseliti in navdušiti ne le tiste, ki se po poklicu baviio s strežbo pri mizi, t. j, gospodinjske pomočnice, nata- karice in natakarje, marveč zlasti še gospodinje, ki imajo urejati in nadzirati, dostikrat tudi same voditi potek družinskih obedov. Strežba pri mizi je umetnost zase in ni lahko se je naučiti. Največja zasluga pisateljice je, da je umela podati vso snov v zgoščeni, pregled,ni in priročni obliki tako, da je vsakomur zlahka razumljiva, pa tudi da je kljub kratkemu besedilu navedla in obrazložila do pičice vse, kar je važnega in pomembnega za strežbo pri mizi. Glede namena svoje knjige pravi pisateljica tole: »Glavni namen te knjige je, podati našim mladim gospodinjam neka navodila za strežbo pri mizi, tako za vsakdanje življenje kakor tudi za izredne prilike. Obenem pa želi v naših ljudeh vsaj nekoliko učvrstiti smisel za lepoto, udobnost in napredek v domači hiši; hkrati pa tudi smisel za gojitev vljudne družabnosti v domačem krogu, kakor tudi v krogu dobrih prijateljev in znancev.« V predgovoru pa piše: »Pri svojem večletnem delu na gospodinjskih šolah sem kot učiteljica zelo pogrešala knjige, ki bi se prilegala učnemu načrlu za gospodinjske šole, Temu nedostatku sem skušala odpomoči o pričujočo knjigo, s katero, upam, se bodo mogle okoristiti tudi naše gospodinje.« Knjiga je v glavnem razdeljena na tri dele: Splošni del, posebni del in pa slike. _ V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obetfoici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi in kra-šenju miz; poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. _ Prav razveseljivo in poučno je, da glede namizne posode, pribora itd. pisateljica ne našteva le potrebnih predmetov z označbo njih pravilne uporabnosti, marveč podrobno razpravlia tudi n kv«. Novo mesto Konjska trupla v Krki. že dalj časa so opažali nekateri ljudje, da ležijo v Krki pod Planin-škovo hišo razpadajoča konjska trupla. Nihče ni prav vedel in menda še danes nihče nič pravega ne ve, kako je ta mrhovina prišla v reko iu jo okuževala, V soboto, /.lasti pa šo v torek popoldne je bil za novomeške radovedneže senzacionalen trenutek. Iz Krke so namreč vlekli konjsko mrhovino ler zvlekli na voz, katerega je odpeljal ko-njač. Zadnji sneg, ki je pričel padati v nedeljo in padal potem še v ponedeljek ves dan, jo povzročil po mestnih ulicah in trgih grozansko močvaro, zlasti še. ker je nastopilo južno vreme,- Sneg so topi, voda teče po ulicah kar v potokih, po udr-tinah pa so nabirajo rjave nilakuže. Pridrvi avtomobil iu plusk, pa to pobrizga od vrha do tal, če nisi dovolj previden, da ne stopiš prej v kako vežo. Zelo umestno bi bilo, da bi se ta brozga in sneg vsaj z glavnih cest in ylic ter Glavnega trga odstranil. Metlika Komu svetimo? Lepa je Metlika. Lepa, kadar ji na Veselici trta cvete, še lepša, (kadar ji vinee zori. Lepa je podnevi, a najlepša ponoči, takole zvečer, ko luči svetlo zagorc —- od postaje pa tja gori do Ilanzelna in tja do Smiljaniča — nebriij luči, bi rekel, pa ne, da bi se prešteti ne dale, le da jiiji dopisnik še ni preštel — listih luči, ki svetijo večernemu in .jutranjemu potniku po metliških ulicah. Pa takale svetloba ni zastonj, tako pravijo mestni očetje in vemo, da resnico govore. Naša misel jc pa vendarle ta, da te. luči svetijo ljudem in ne morda arigelcem, ki luči ne rabijo. Zato bi bili mnenja, da ne kaže ugašali luči prav takrat, ki bi je bilo najbolj treba, kakor se je zgodilo v nedeljo zjutraj ob pol šestih. Če je vredno svetiti treni, štirim morebitnim potnikom, ki hite na jutranji vlak, bo menda žo tudi vredno -razganjati noč tistim, ki prihajajo v nedeljo k rani sv. maši. Tudi postaja dobi elektriko. Kakor smo zvedeli, bo v bližnji bodočnosti zasvetila elektrika tudi ua metliški železniški postaji. Kočevje Predavanje. V nedeljo, 13. t. m. dopoldne bo zopet skupno predavanje, na kar opozarjamo vse prijatelje našega akad. društva. Na vrsti je predavanje g. dr. Janka Lavriča, odvetnika v Kočevju: »Kmet in delavec«. Cerknica Brezalkoholna gostilna. Preteklo nedeljo zve« čer je bila v Cerknici otvorjena nova brezalkoholna gostilna. Gostilno vodi Ivana Mramor. Prostovoljno gasilno društvo na Dolenjem Jezeru je igralo preteklo nedeljo popoldne igro »Lovski tat::. Cerkniško jezero je popolnoma zamrznjeno. Led sega prav do dna, ker ni vode. Za drsanje je neporaben, ker leži na ledu precejšnja plast snega. Slovenska Bistrica Kolektivna obrtna zadruga je imela preteklo nedeljo svoj letni občni zbor. Ob tej priliki so prestopili pekovski iu mesarski mojstri k svojim strokovnim zadrugam v Maribor, čevljarji pa so ostali zvesti svoji kolektivni zadrugi v Slovenski Bistrici. Zborovalci so se izrekli za skupne zbornice. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor z g. kleparskim mojstrom Podraškim na čelu. V zuak priznanja številnih zaslug za zadrugo je prejel ključavničarski mojster g. Ivan G umzej, bivši načelnik, odbornik in dolgoletni član, diplomo častnega članstva. Vinsko razstavo in vinski sojeni priredi tukajšnja vinarska podružnica v dneh od li). do 21. marca v veliki dvorani okrajne hranilnice. Razstavljena bodo vina iz vseh krajev sodnega okr., mešana in sortirana vina, kakor braluer . šmic-berger«, »ritognojčan itd. Na razstavo opozarjamo vinske trgovce in gostilničarje. Sto venska Krajina Zlobna roka na delu. Malo je manjkalo, da ni postala domačija Hari Petra v Panovcih ž, te v požara. Neznan hudobnež je podtaknil ogenj Na srečo je gospodinja to kmalu opazila in lako se je posrečilo požar zadušiti. Plamen pa je navzlic lemu povzročil veliko škodo. — Požigalec je bil na delu tudi v Ižakovcih. Ogenj je zanetil pri' dveh gospodarjih. Prvi je nesrečo pravočasno opazil in ogenj zadušil, drugemu pa je plamen uničil vse. Tudi rekord. V Bratoncih je žena M. A. povila devetega otroka. Žc lepo število otrok jc nekaj posebnega, še bolj izredno pa je, da šo vsi otroci deklice — vse žive in zdrave. Je ludi rekord. Z dežja pod kap. Občino Gornja Lendava spremlja čudna usoda. Imela je lekarno. Po dolgih prošnjah je dobila tudi zdravnika. Komaj pa je zdravnik prišel, so jim lekarno zaprli. Po vztrajnem moledovanju se je lekarna zopet otvorila. A glej nesrečo! Zdaj so pa izgubili zdravnika. MMMMMHUVI«TK i name* .->»» Iiteti in lastnostih posameznih materialov, iz katerih se ti predmeti izdelujejo. S tem je dala gospodinjam, ki kupujejo take predmete, prav imenitna navodila, zakaj o pravi vrednosti in trpežnosti ter o lastnostih posameznih materialov, iz katerih se izdeluje namizna posoda in namizno orodje, na splošno prav malo vemo. V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanjc mize, strežba pri zajutreku, pri mali južini (malici, pred-južniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. — V tem posebnem delu moramo občudovati pisateljico, ki je umela v kratkih besedah tako nazorno povedati vse, kar je bistveno važnega. Zgledno je n. pr., kar piše o težki in lepi urnet-niji zvijanja prtičev, kar tudi v nazornih slikah khže. Pa slike sploiil Ta del knjige, ki je skoraj obsežnejši od besedila samega, vsebuje prekrasna fotografske posnetke pohode, jedilnega orodja in vseh drugih, pri strežbi potrebnih predmetov. Kako je pogrinjati mizo, kako razvrstiti stole itd. -— vse je v slikah zgovorno in povsem jasno upodobljeno. Ker so natisnjene slike na prav razkošnem papirju in je tudi besedilo zelo okusno stavljeno je knjiga tako po svoji zunanjosti kakor v notranjosti tako lična in prikupna, da bo čitatcljici nudila prijeten užitek vsakikrat, kadar jo bo vzela v roke. Naposled je treba še omeniti, da je knjiga s. Deodate Kump prva slovenska knjiga, ki se bavi izključno s strežbo pri mizi ter se ozira na novodobne zahteve. Zato jo najtopleje priporočamo, Naročite si jo še danes in ne bo vam žali Dnevna kronika Koledar Petek, 11. februarja: Sofronij, škof; Krištof Milanski. f Franc Perlio Novo mesto, 10. marca. V sredo popoldne okrog pol dveh je nenadno umrl g. Perko Franc, posestnik v Novem mestu. Pokojnik je bil v 77. letu svoje starosti. Rojen je bil pri sv. Ani v Slov. goricah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Služba ga je zanesla tudi v Novo meslo. Tu se je oženil. G. Perko je bil visoko čislana in spoštovana oseba v Novem mestu, saj je za njegov procvit tudi innogo storil. Bil je dolgoletni župan novomeške mestno občine. Za njegovega županovanja je bila zgrajena velika mestna hiša za stanovanje sodnikov. Takrat je namreč bila nevarnost, da se novomeško okrožno sodišče ukine, ker ni bilo za sodnike primernih stanovanj in je justična uprava sporočila županstvu, naj preskrbi za nje primerna stanovanja nakar so takoj pričeli graditi imenovano mestno hišo. Preuredila so je v tem času tudi občinska hiša, v kateri so nastanjeni davčni uradi in uradi finančne kontrole. Tudi vodovod je njegova zasluga. Sploh je bil eden izmed najboljših županov. Po padcu župana jo bil pod pok. g. Rozmanom 3 leta občinski odbornik in svetovalec in je kot tak stavil inarsikak pameten iii koristen predlog v dobrobit občine. Kot novomeški župan je tudi ustanovil Mestno hranilnico, katere načelnik je bil dolgo vrsto let. Od leta 1923 pa do svoje smrti je bil hranilnični odbornik. Leta 1920 je bil izvoljen za člana okr. zdravstvenega zastopa, katerega načelnik je postal že drugo leto. Kot tak je lansko leto izvršil tudi posle likvidacije okr. zdravstvenega zastopa. Pod njegovim načeistvom se jo ženska javna bolnišnica zelo dvignila; popravljeni in preslikani so bili vsi njeni prostori, prekrita je bila streha, sezidani novi svinjaki, nova remiza in hlevi. Zdravstveni zastop je pod njegovim vodstvom kupil veliko Ferličevo njivo pod kapiteljskim marofom za vsoto, katera je bila 3 leta pozneje krita z odprodajo tretjine dotične njive, ostali dve tretjini pa sta ostali bolnišnici popolnoma zastonj. Pokojnik je bil globoko veren in poštenjak. Bil je tudi dolgoleten naročnik »Slovenca«. Vzrok njegove priljubljenosti in spoštovanja v vseh krogih je bila njegova skromnost. — Sveli naj mu večna luč! Preostalim naše globoko sožalje! ■f V Ljubljani je včeraj umrla gospa Marija B e r d a j s , vdova po železniškem uslužbencu, stara 89 let. Pokojna je bila 61 let članica pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 2 popoldne. Svetila ji večna luč. Preostalim naše iskreno sožalje. Ostale vesli — Kraljica Marija obdarovala gorjan*ke otroke. Gorje pri Bledu, 9. marca. Že več dni prihaja kraljica Marija z malimi kraljeviči v Gorje, kjer imajo zelo lep teren za smučanje. Gorjauski otroci u tudi odrastli jih radi gledajo in veselo pozdrav-jajo. Danes pa je kraljica pripravila našim otro-ko mveselo presenečenje. Razdelila je med zbrane otroke 30 do 40 zimskih jopic in potem dala še vse navzoče slikati. Otroci se od presenečenja niso mogli drugače zahvaliti kakor, da so pri odhodu veselo pozdravljali kraljico in kraljeviče. — V včerajšnjem »Kaj pravite« ni pisec točno odgovoril na napad g. Kopača na Jesenicah. Vojnim kuratom sploh nikoli ni bilo ukazano blagoslavljati orožja, niti katoliška cerkev v svojem obredniku ne pozna takega blagoslovila. Ona blagoslavlja to, kar človeštvu prinaša korist, nikakor pa tega, kar prinaša pogubo. Zato noben duhovnik, najsibo vojni ali ne, orožja blagoslavljati ne more in ne sme. Lahko blagoslavlja osebe, pripadnike lastne ali sovražne armade, ne pa orožja. Orožje sploh ni delo božjih rok, ampak delo rafinirane moderne tehnike in strašnega med- V: 1] sebojnega tekmovanja v oboroževanju, namesto da bi se tekmovalo o demontiranju človeških strasti in napak. Vsi slovenski kurati so šli na fronto svoj čas tako, kakor pravi glavni junak Marcel v globoko zasnovani in duše toplo zajemajoči Ro-standovi drami »Vest«: Na fronto so šli duhovniki, da pomagajo ranjencem ua duši in na telesu, ne da bi morili ljudi. Katoliška duhovščina ie na splošno imela pred očmi pomembne in odločne besede Pija X., ki je na željo cesarja Franca Jožefa, naj blagoslovi avstrijsko orožje, odgovoril: Jaz blagoslavljam mir! — In še to: Katerikoli duhovnik zagrabi po ukazu od zgoraj za orožje in gre z istim v boj, postane takoj »irre-gularis« — to je ne sme več ne maše vali ne deliti zakramentov, dokler mu Rim zopet to dovoli. Toliko v blagohotno pojasnitev. Čas je že, da se taki eeosnovani napadi porazgube v ropotarnicah. Ljudstvo rabi miru, kruha 111 dela. — Franc Bo-nač, kurat. — Redukcijo na železnicah. Dodatno k našim včerajšnjim poročilom navajamo še, da je bilo dosedaj v Ljubljani na glavnem kolodvoru reduciranih 70 delavcev, okoli 30 jih pa še bo. V Ljubljani na gorenjskem kolodvoru je bilo reduciranih 29 delavcev, večjo število, to je 30, jih je bilo reduciranih v Zidanem mostu, v Mariboru na glavnem in koroškem kolodvoru je bilo dosedaj reduciranih <30 do 70 delavcev, skupno v vsej Sloveniji okoli 400. V to število ni všteto reducirano delavstvo v mariborski delavnici, ki ne spada pod ljubljansko železniško direkcijo. Redukcije se sedaj vrše dnevno. Napovedujejo se še nove redukcije pri prometu, na postajah, v skladiščili itd. Dosedaj je bilo po teli redukcijah prizadeto le delavstvo.' V kratkem bodo izvršene tudi redukcije pri dnevničarjih, zvaničnikih, služileljih in uradniških pripravnikih. Prizadeti bodo v prvi vrsti mlajši ljudje. -- Kulturno in prosvetno društvo »Cankar« v Belgradu priredi na .Tožefovo dne 19. t. 111. ob pol devetih zvečer v koncertni dvorani Delavske zbornice v Belgradu, gledališko predstavo »Nebesa na zemlji.« — Previden trgovec prodaja Gaglova semena. — Glavna bratovska skladnica v Ljubljani opozarja nezaposlene rudarje in topilaiičarje, da je izplačevanje podpor iz sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev v loku. Podpore bodo delili na temelju pismenih prošenj krajevne bratovske skladnice, pri katerih so biti prizadeti nazadnje jiohiopravno zavarovani in kjer se dobe ludi obrazci za prošnje. Pravico do podpor imajo samo člani, ki so stari najmanj 20 let, so bili reducirani po 1. aprilu 1931 ler bili pred nezaposlenostjo najmanj 0 mesecev neprekinjeno polnopravni člani bratovske skladnice in imajo najmanj 3 leta skupnega vštevjiega polnopravnega članstva. rp ~ Vremensko poročilo iz Mojstrane, dne 9. 3.: lemp. -6 C, snega 30 cm, smuka prav dobra ~ jasno. Skakalnica za trening pripravljena. Izgledi prav dobri. B — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju 10. marca 1932 ob 7 zjutraj: Barometer <01/j mm, temperatura —4. vreme: sneži "roben sneg, veter vzhodnjl. Snega 50 cm, svež, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno. -izgledi za uedeljo odlični. — Zimska sezona in napredek tujskega prometa v Ratečah. V Ratečah je tujski promet zelo napredoval. V tekočem letu je prenočilo v Ratečah že 888 tujcev, dočim je bilo lansko leto v tem času le 306 tujcev, torej letos 582 tujcev več, kar pomeni za Rateče velik napredek v tujskem prometu, — Zrima je bila v splošnem mila za naš kraj. Od 6. na 7. t. m. jc padlo zopet 25 cm snega, kar naj vzamejo smučarji na znanje. Smuka bo v smučarskem raju Planica še idealna, torej na svidenje! — Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor tujsko-prometnega društva, na katerem se je sklepalo ludi o napravi kopališča. Z zgradbo bodo začeli že letos. Tudi elektrifikacija je v programu. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen župan in stari predsednik g, Jos. Pintbah, za tajnika pa prav tako stari tajnik g. Alojz Kavalar. — V Službenih novinah št. 55 od 9. marca I. I. je objavljena »Resolucija, s katero se menjajo nekateri §§ zakona o poslovnem redu v senatu od 3. decembra 1931 , dalje »Naredba o pogrebnih podjetjih« in »Pravilnik o postopanju pri uvozu meril in drugih predmetov za merjenje iz inozemstva.« x>nefyi±T>\ata in ttb. ■hladu ucz/u^oH® iBanfimtin- f LASTILE — Kmetijska družba v Ljubljani obvešča lem Potom javnost, predvsem pa svoje člane v bivši mariborski oblasti, da ni identična s »Kmetijsko eksportno zadrugo v Mariboru« in tudi ni z njo v nikakih zvezah. Kmetijska družba je stanovska organizacija slovenskega kmeta, katere delokrog jo natančno določen v njenih pravilih, in ki se ni nikdar bavila s kakim zavarovanjem. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministra za notranje posle je prepovedano uvažati v našo država in razširjati v njej lisi . Banater deut-cshe Zeitung«-, ki izhaja v Temišvaru; list »Oganjr, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Parizu; list »Graiul Romanesc;, ki izhaja v Bukarešti in list »Unirea Romana«, ki izhaja v Temišvaru. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josel«-grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef«-vode tudi potom njihovih raziskovanj. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Razpis službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje pri obči državni bolnišnici v Ljubljani mesto ekonomskega uradnika s plačo uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razvrščena od IX. (devete) položajue skupine. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pojjoje iz iti? 3 in 4 zakona o' uradnikih ler imeti dovršeno srednjo šolo z višjim tečajnim izpitom. Lastnoročno pisane in s kolkom za 0 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovati im i prilogami, je vložili najkasneje do 15. marca 1932 pri kraljevski bauski upravi dravske banovine, oddelku I. v Ljubljani. — Daljo je razpisano na banovinski kmetijski poskusni 111 kontrolni postaji v Mariboru službeno mesto služitelja — laboranta. Za to mesto pridejo v poštev samo taki prosilci, ki poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v državno odnosno banovinsko službo, dokažejo, da so že bili kot laboranti zaposleni v kaki kemijski tovarni ali lekarni. Izmed takih imajo prednost oni, ki obvladajo ludi strojepisje. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 dinarjev kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovati im i prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravnostno izpričevalo in dokazilo o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 31. marca 1932 pri kraljevski baltski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Tiralica za bestijalnim zločincem. Dne 6. marca je neznan moški v Belgradu onečastil, potem pa umoril 8 letno Danico Črnogorac. Po zločinu je morilec neznano kam pobegnil. Domnevajo, da je zločinec pobegni! na sever države, morda v Slovenijo, kjer bo poskušal prekoračiti državno mejo. Vse policije v državi in tudi ljubljanska so alarmirane. Zločinec je star približno 30 do 35 let, srednje postave, podolgovatega obraza, pristriženih rumenkastih brk, plavolas, modrih oči, govori s pi-skavim ženskim glasom, pri hoji je malo upognjen, na eni strani obraza ima sveže brazgotine. Oblečen je bil v zimski 6uknjič rumenkaste barve s kožuhovinastim ovratnikom iste barve. Obut je bi! v nizke rjave čevlje in pokrit z rjavim klobukom. — llogat ribolov, 8. in 9. t. 111. so na ribji Irg v Splitu prinesli okrog 40 stotov školjk in rib. Del tega so prodali prebivalstvu, 1000 kg so pa poslali v Belgrad, Zagreb in Ljubljano. V Benetke so odposlali 200 kg morskih cipaljev, ki jih tam zelo cenijo in se drago prodajo. — Na dosmrtno ječo je bil v Osjeku obsojen 46letni kmet Anion Topuzovič, ker je iz zasede napadel in ustrelil kmeta Dragotina Jankoviča. — Svojo mater je hotela zadušiti. V Zagrebu sla živeli 90 letna vdova okrajnega glavarja Helena Draganič in njena 54 letna hči Katica. Po očetovi sinili Krdica ni hotela poiskati nobene stalne s.užbe, pač pa se je bavila s slikanjem. Ker je imela mati le majhno pokojnino, sta živeli zelo skromno. Mali je kljub visoki starosti in slepot i vodila gospodinjstvo, hči pa je cele dneve samo brala in slikala. Sosedje pripovedujejo, da so Katica neprestano prepirala z materjo in Cesto so slišali klicanje starke, katero je hči pretepavala. Pretekli torek popoldne okrog 4 je starkn zopet začela kričati in to veliko huje kakor običajno. Sosedje so vdrli skozi vrala in nudil se jim je grozen prizor. Nesrečna mati je ležala vsa onemogla sredi sobe, hči pa jo je davila. Starka je bila tako slabn. da so jo sosede na pol mrtvo položili na posteljo. Poklicali so stražnika, ki je pa Kalico na prošnjo matere pustil doma. (v'ez par ur so sosedje ponovno zaSitli kričanje. Ko so odprli vratu, se jim ie nudil enak prizor kakor prej. Katica je pogra- tahlpfp originalnih omofih »auieie jamcijo.daso pristne. Odobreno od Ministrstva socijalne politiko m narodnega zdravja S.št, 1410, 6/2 193S Maribor Pesem mladine Maribor, 10. marca. , Vse kar sin o laskavega napisali o prvem koncertu pevskega zbora mariborskega terialnega saveza dno 12. novembra 1931 moramo podpisati tudi glede sinočnjega koncertnega nastopa. Konsta-tirati moramo Je to, da je zbor od svojega zadnjega nastopa napredoval tako številčno, kakor tudi tehnično ter tvori danes s svojo stotino mladih, ambicijoznih pevk in pevcev vzoren mladinski zbor. ln še to, da so drži zadane si smeri ter goji izključno narodno slovensko pesem; v tem je velika kulturna naloga zbora. Ponesel bo našo narodno pesem po vsej državi ob priliki velike turneje, katero pripravlja za počitnice. Na sporedu sinočnjega koncerta so bili zastopani skladatelji Dev, Žganec, Adamič, Pavčič, Schvveiger, dr. Doliuar, Bernard, dr. Sclnvab in Fleišman. Nekaj sklad smo čuli žc pri prvem nastopu zbora meseca novembra. Posebno pozornost so vzbujale najnovejše Adamičeve mladinske pesmi s spremljavo klavirja. Adamič je naš najboljši skladatelj mladinskih skladb, vsaka njegova pesmica je karakterizirana na poseben način, vsem pa je svojstven preprosti, sveži in živahni ter naivni ton. — Neka posebna novost so bile tri -Prlešker. v Schvvabovi harmonizaciji. Harmonika na koncertnem odru — bilo je na tem nekaj spodtike — toda neupravičeno. Moderna harmonika je polnovreden instrument, kakor ustvarjen za spremljavo teh prleško-segavih, iz naroda vzetih pesmic. Schvvab Jim jo znal očuvati pristen naroden značaj in s harmoniko ga le še podčrta. Zopet moramo |iriziiati profesorju Schweiger-jtt njegovo požrtvovalno delo, ki je z lepim uspehom bogato poplačano. Mladim pevcem pa vsa rast na discipliniranosti in ainbicijoznosti, katero so pokazali sedaj v Mariboru letos že drugič. Omenit^ moramo tudi solista Viktorja Jenka; njegov liričen tenor jo zelo lep in uglajen ter je prišel v obeh pesmih povsem do učinkovitega izraza. »I rleske« je spremljal s harmoniko Kihard Wag-ner, pravi virluoz na tem instrumentu. Gdč. prot Minka Zacherlova je oskrbela, kakor vedno odlično klavirsko spremljavo. _ Po pevskem koncertu je nastopil pod vodstvom osmošolra Silvija Hansa godbeni orkester klasične gimnazije ter zaigral nekaj komadov. Oba koncerta jo prenaša! radio-Ljubljana. — Obisk je bil to pot manj zadovoljiv, kakor na jesen. Mogoče tudi za to, ker je bilo manj mladine, za katero se bo koncert ponovil kot matineja v soboto, 19. marca. □ Masarykova proslava v Mariboru. Jugoslo-vanska-češkoslo vaška liga v Mariboru je združila letos svoj rediti letni občili zbor s proslavo 82. rojstnega dneva prezidenla Masaryka in iz lega se je razvila v čelrlek zvečer v veliki dvorani hotela Orel lepa manifestacija jugoslovansko-češko-slovaškega bratstva. Proslava, kakor tudi občni zbor sta dokumentirala veliko delo Lige, katerega neumorno vrši za zbližanje obeli narodov ter je v lem svojem plodonosnem udejstvovanju gotovo med prvimi v naši državi. Obisk je bil zelo lep jn prisotni so bili ludi zastopniki oblasti. Otvoril je proslavo predsednik Lige. Nekaj posebnega je bil nalo Masarykov govor o demokraciji, posnet na gramofonsko plošče. Kakor živa je bila beseda slavnega prezidenta, - • . r. -v*-. „ v' s - v ;•> \ . in Ie žal, da je brin zo večino, ki ne razume ceščine, nerazumljiva. Sledil je nastop godbenega orkestra, ki je izvajal i overture najbolj znanih čeških oper Smetane iu Dvoraka, nato pa ofici.jelen potek občnega zbora mariborske Lige. Pri volitvah je bil izvoljen deloma stari odbor, dopolnjen z novim tajnikom dr. šmajdom in odbornikom dr. Vebletont. Po zaključku občnega zbora se je razvil živahen in prijeten družabni večer, katerega pestrost so povečale še lepe češke in slovaške narodne pesmi, pete od odlične naše umetnice gdč. prof. Vedralove. □ Upravnik mariborskega gledališča dr. Ilrenčič je moral iskati nego v tukajšnji splošni bolnišnici, ti. upravniku želimo čimprejšnje okrevanje. □ Olepševalno društvo v Mariboru se je poslovilo od enega svojih najagilnejših članov, upokojenega realčnega ravnatelja Jakoba Zupančiča. Poslovilni večer se je vršil v čelrlek v Grajski kleti. Z odhajajočim g. ravnateljem je izgubilo društvo zelo agilno oporo. Posebno zaslugo si je pridobil ravnatelj Zupančič h sestavo zelo zanimive knjige o mariborskem parku z navedbo vseh posameznih vrst zasajenih dreves; ravno pestrost naj. raznovrstnejšega rastlinstva je posebna odlika mariborskega parka, katere menda nima nobeno mesto in na lo posebnost je v svoji knjigi opozoril odlični naravoslovec. Knjiga je poleg tega dragocen naravoslovni učni pripomoček za naše učne zavode, ker omogoča tozadeven študij v naravi. Na jioslovilnem večeru je izrekel lope besede v slovo odhajajočemu predsednik olepševalnega društva, mestni načelnik dr. Lipold ter mu izročil primerno spominsko darilo kot skromno priznanje za nesebično dolgoletno zvesto društveno delo. □ Torišče plemenitih src. Kako veliko socialno delo vrši v Mariboru Društvo za podporo revnih učencev, je pokazala bilanca, podana na poslednjem rednem občnem zboru, ki so je vršil "ve-tekle dni. Blagi dobrotniki so društvu omogočili z denarnimi in naturalnimi prispevki, da se je obdarovalo v preteklem lelu 09."» otrok iu sicer 328 dečkov in 3(57 deklic s 315 oblekami. 302 paroma čevljev in 228 komadi perila. Društvu je bilo v največjo pomoč učiteljstvo mariborskih osnov nih in meščanskih šol, ki vneto podpira društvo neto s toplo besedo v šoli in javnosti, temveč žrtvuje tudi svoj prosti čas ter podpira društvene prireditve s peljem, ročnimi deli. rokotvornimi izdelki in agitacijo. Izdatno so podpirale društvo tudi mariborske gospe in gospodične, osobito neumorno Slovensko žensko društvo, Poniladek rdečega križa, tiskarne in uredniki vseli listov. Društveni dohodki so znašali v pretekli poslovili dobi 1*1.027.74 Din, stroški pa 82.515.77 Din. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor gg.: Brandlner, šparl. Sku-šek, Hode; dame: Bračič, Jesih, Pintar, Pfrinrer, NVogerer, Scheligo in Štupca. »■■■■■■■■■■■»■■■■■■■BRinHBHHna bila svojo mater in jo vrgla s postelje na lla, da si je revica zlomila roko. Ponovno jo je zgrabila za vrat in jo pričela daviti. Stara mali se je krčevito branila in tako jo v zadnjem hipu prišla pomoč. Ko jc Katica videla, da matere ne more zadušili, je pograbila nož in šla ž njim nad mater. Nož so ji liilro iztrgali iz rok. Nalo je Katica skočila na posteljo in so s škarjami ranila na vrniti. Obe so nato prepeljali v bolnišnico in sicer so oddali Kalico na oddelek 13» živčne bolezni, ker ie jasno, da je storila svojo strašno dejanje v duševni zmedenosti. Njena mati se počuti zelo slabo in je skoro izključeno, dn bi ostaln pri življenju. — Bakrene, medene in aluminijasto predmete izdeluje .Tnsin Otorepcc, Ljubljana, Za Gradom 9. □ Težka izguba je zadela odlično rodbino podrnarsala v pokoju g. Janeza Lavriča in njegovo gospo soprogo. Umrla jim jo na Dunaju živeča hčerka Marija, poročena Riskamm. Ob lem bridkem udarcu izrekamo žalujočim naše iskreno in globoko sočutje. Svetila blagi pokojnici večna luč! □ Dvojni jubilej v ugledni mariborski tvrd-k|. To dni slavi ugledna mariborska tvrdka Bauerle, prodaja iu izposojevalnica klavirjev dvojni jubilej in sicer 82 letnico obstoja renomirane tvrdke, ki je bila ustanovljena leta 1850 ter 20 letnico, odkar se nahaja pod vodstvom g. Bauerle in njegove sestre. Hkrati bo letos slavil solastnik tvrdke g. Kiiuerle fiO letnico svojega udejstvovanjtt' kot učitelj glasbe. Kot tak jo prepotoval mnogo svela ter bil poučeval glasbo v odličnih aristokraf-' skih hišah. V Mariboru se je po svoji naselitvi* uspešno udejstvoval na glasbenem polju in njego- | va specijalna zasluga je osnovanje društva citrašev ter organiziranje številnih citraških koncertov. Želimo, da bi tvrdka pod sedanjimi lastniki uspevala se v bodoče enako uspešno in lepo. □ Košaki. V nedeljo ob desetih ima tukajšnje katoliško izobraževalno društvo svoj deseti občni zbor. Društveniki naj se ga polnoštevilno udeležijo. U Delavstvo za ........... akcijo. Delavci tukajšnje tvrdke Freund so nabrali za pomožno akcijo 977.50 Din. □ Poslovanje v Kmetijski eksportni zadrugi se jo pod vodstvom novega komisarja pričelo v polnem obsegu v smeri ureditve poslovnih knjig. Nastavljeni so nn novo štirje uradniki, ki so bi7i ze prejo uslužbeni pri zadrugi. Urejuje se. zaenkrat najprej kartoteka, da se ugotovi število plačujočega članstva. Stranke se bodo od komisarja sprejemale, kakor smo izvedeli, od danes dalje med 3. iu 4. uro popoldne vsak dan razven sobote ln nedelje. Izven navede nega časa sloji pa strankam na razpolago ostalo uradniško osobje. člani posmrtnin-skega oddelka niso obenem člani zadruge. Plačali so namreč samo posmrtninske pristojbino, dočim zahtevajo pravila zadruge, da ntora plačati vsak član 100 Din kot vložno pristojbino. □ SSK Maraton. Plavalna sekcija: Danes strogo obvezen trening /n vse člane radi izbire tekmovalcev. Trenira akademik Edgar Košak. Ker se vrata kmalu po pol 7 zapro, točno! □ V poravnavi. Poravnalno postopanje je ofvorjcno nad imovino Avgusta in Roze \Vflibl, tesna trgovina iu posestvo v št. Vidu pri Vuzenici. Aktiva znašajo 261.030 Din, pasiva pa 459.021 Din. Terjatve jo priglasiti do 9. aprila, poravnalni narok se pa vrši dne 14. aprila pri mariborskem okrajnem sodišču. Prezadolženec ponuja 40 odstotno kvoto v 10 enakih zaporednih mesečnih obrokih. □ Makulaturni papir v količini nad 100 kg proda uprava na Koroški cesti t po nižji ceni raip izpraznitve shrambe. □ Razpis dobave živil za bolnišnico v Mariboru. Interesenti se opozarjajo, da je razpisala banska uprava zn 14. marca ob 11 dopoldne pismeno oferlalno licitacijo zn dobavo meso, mesnih izdelkov. mleka, mlečnih izdelkov, moke, mlevskiit izdelkov, špecerijskega in koloni jalnega blaga, olja in testenin za splošno bolnišnico in banovinski d oči i dom v Mariboru. Splošni in podrobni dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi splošne bolnišnice v Mariboru. □ Skomine po svinjski pečenki. Dva grešnika Janez Vogrlnec in Hojnik Franc sta se včeraj zagovarjala pred strogimi sodniki in sicer radi lega, ker jima jo preveč dišala svinjina. Ker je doma nista imela, sin si jo kakor trdi obtožnica, izposodila iz lujega hleva. V noči na 17. januar stil v Hermancih odvzela Antonu Habjaniču 200 kg težko svinjo, vredno 1500 Din. ter jo zaklala. Po tatvini je sum kmalu padel na oba obtoženca in preiskava ie spravila na dan še del mesa ukradene svinje. Tatvino sla priznala, izgovarjata se pa na veliko silo, v kateri sta živela s svojima družinama. — Vogrinec sam se je poleg že navedenega greha zagovarjal še radi vloma v klet Vincenca Pokrlvača v Lačaveei; tam si je prisvojil kad t. zabelo in svinjino, raznovrstno obleko in nekaj denarja ler 80 litrov vina. Tudi la vlom je priznal, zagovarjal pa se je zopet z revščino. Obsojena sta bila vsak na f! mesecev strogega zapora in na 3 letno izgubo Častnih pravic. Karotajte .Slovenca* I Položaj katoliške cerkve v Ameriki Ako nas ue motijo Pisma iz Amerike«, ki jili je v zadnjih treh mesecih pisal katoliški mladini F. \Vieser O. J. v mladinskem listu »Unsere Fahne« in ako so točna poročila, ki jih je v preteklih tednih objavil P. Assmann D. J. v nemškem listu D a s Grosse Kirchenblatt«, moremo po njih povzeti prav razveseljivo reči. Tolikrat slišimo glas o podjarmljenju, prezi-ranju in preganjanju svete Cerkve, da nam je zelo zaželjena in dobrodošla vesela vest o prostosti, spoštovanju in povišanju katoliške cerkve. Kje je to? Kako je to? Doklej še bo tako? Združene države Severne Amerike so tista silna in srečna dežela za katoličanstvo. Med 120 milijoni prebivalcev jih je nad 25 milijonov katoličanov, katerim gre to ime ne samo po krstni knjigi, marveč tudi po njih verskem življenju. Amerikansko katoličanstvo ni uklenjeno v politične ovire in razmere, marveč je prosto v svojem razmahu. V državi ni cerkvi nasprotujočih strank, socializem in komunizem sta kot stranka nepoznana; ni je stranke, ki bi ščuvala delavstvo proti cerkvi. Katoliški delavci so v Ameriki najboljši katoličani. Cerkve in njih samostani, bolnišnice in šole so proste vsakršnega davka. Povsod na ladjah in železnicah je za katoliškega duhovnika določena pri vožnji polovična cena. Pri vseh državnih bolnišnicah in zavetiščih je na državne stroške postavljena in vzdrževana tudi cerkev. Obenem skrbi država na leh zavodih tudi duhovščini ne samo za stanovanje in pohištvo, marveč tudi za hrano in obleko in vse, kar potrebujejo. Te kakor druge katoliške cerkve so ob nedeljah polne in prepolne vernih obiskovalcev, da mora v mnogih slučajih posamezen duhovnik maševati dvakrat na dan, če sicer ni mogoče, da bi bile štiri ali celo šest potrebnih sv. maš; zakaj v Ameriki izvršuje 80% katoličanov svojo versko dolžnost. Kdor bi v Ameriki govoril, da duhovščina ljudstvo ponespa-metuje ali da je zavoljo svojega verskega udejstvo-canja med ljudstvom protidržavna, bi se mu smejali. Tako je s prostostjo katoliške cerkve v Ameriki. — Ker more ueovirano vršiti svoje kulturno delo, je umevno, da ima katoliška cerkev ludi priliko, da izkaže in dokaže svojo kulturno moč in premoč, zavoljo katere uživa splošno spoštovanje. Nje enotnost v cerkvah, samostanih, bolnišnicah in šolah vzbuja pri Amerikancih pozornost in priznanje, na katero morejo biti katoličani ponosni, ker so njih duhovniki povsod spoštovani. Kje se najde list, ki bi se drznil pisali proti cerkvi? Nasprotno, dva priznana svobodoljubna amerikanska dnevnika >Ne\vYork Times« in : Ne\v Vork Herald : prinašata skoraj slednji dan članke o katoliških rečeh, ki bi bili pri nas v čast vsakemu katoliškemu listu. Duhovni oskrbniki v državnih bolnišnicah dobe vsak dan seznam vseh katoličanov, ki so ta dan prišli v bolnišnico, kakor tudi opozorilo na vsakega katoličana, ki leži pred operacijo in čo prineso v bolnišnico koga nezavestnega, opozore nanj vedno le katoliškega duhovnika. To se godi v državi, kjer vlada »ločitev cerkve in države in v državni bolnišnici. Ainerikanski katoličani v svojem preprostem spoštovanju vere, zakramentov in zapovedi ne poznajo evropskih problemov in razgovorov: »o liturgičnein gibanju;-, »o mladinskem gibanju«, o verski obnovi« — o teli rečeh ne govori v Ameriki noben človek. Kakor katoliški duhovnik »Father«, uživa v Ameriki spoštovanje tudi ;Sister«, katoliška redovnica. Katoliška cerkev je doživela v Ameriki svoje povišanje. Pred sto leti je bila Amerika zanjo še misijonska dežela. Katoliški duhovniki so bili pionirji, ki so zidali cerkve in šole takrat še brez državnih podpor. Do danes jim je ostala pogumna in vesela zavest, da le delo dviguje, dočim neplodno kritiziranje in nerganje le ovira stvar in zadržuje nje napredek. Ta zavesti je tudi nam zelo treba! Katoličanstvo je bilo v Ameriki tolikrat povišano, ker nastopa vsak čas tako praktično. Pri njih je »moderno« to, kar je praktično, čeprav utegne biti staro; in obratno, zanje je nemoderno, kar je nepraktično, čeprav nosi sloves novega načina. Kadar gre za to: mladino pridobiti Kristusu, velja geslo: »Postavljajte cerkve v senco šol!« Rolje, da so šole velike stavbe in cerkve majhne lesene barake, pa ima mladina Kristusa in Kristus mladino; nego, da je cerkev velika in prostorna, pa v nji sainuje Kristus brez mladine. Zveličarju je večje veselje, da biva med gorkimi srci nego med mrzlimi zidovi. Kristusov rod bo rastel in odrastel in v dvajsetih, tridesetih letih se bo moglo geslo spremeniti: »Šole v senco naših cerkva kr To geslo, vse kaže, bo še zavladalo. Včasih so cerkve polnili tisoči, danes jih polnijo milijoni, ker je nedeljska služba božja tako praktično urejena in usmerjena, da nikjer ne odbija z dolgimi polurnimi pridigami, marveč povsod privlačuje s kratkimi 7 minut trajajočimi nagovori. In pozimi so vse cerkve v Ameriki zakurjene. Tako tudi v mrzlih časih ne zamrzne, kar je lepo klilo v toplem času. Tako cerkev raste in cvete. Doklej še? Moderno poganstvo (00 milijonov), brezposelnost (10 milijonov) in strah za stanovitnost so križi, ki morejo ogrožati tudi amerikansko katoličanstvo. Sreča, da je še močno in mlado! Ustanovitelji mandžurske republike. Pod zaščito japonskih čet in na pritisk Japoncev so ustanovili na Daljnem vzhodu novo državo republiko Mandžurijo, kakor smo že poročali. Nova država meri 1 milijon dvesto tisoč kvadratnih kilometrov in ima 28 milijonov prebivalcev. Na sliki: predsedniki štirih kitajskih provinc in drsno župan glavnega mesta Mukdena, ki so sklenili, da se njihove province združijo v republiko ped vodstvom Cingčenga Pujia. Železnica preko saharske puščave Po večletnih pripravah so pričeli nedavno graditi veliko železnico preko saharske puščave. Od Dahomeja v francoski zahodni Afriki bo šla železnica preko ogromne puščave v Alžir in Oran ob sredozemski obali. S pomočjo te železnice bo v bodoče mogoče pripeljati vojaštvo iz osrednje Afrike v treh dneh do sredozemske obale in od tam naravnost v Francijo. S tem se je izpolnila nujna zahteva francoskih strategov. Železnica bo stala več sto milijonov frankov. Železnica bo tekla po obširnih puščavah, kamenitih in peščenih pokrajinah, kamor še ni stopila človeška noga, zopet drugod bo zgrajena preko strmih gorskih grebenov. Gradili bodo zelo hitro in upajo, da bo to ogromno in težavno delo končano v dveh letih. John Philip Sousa, najznamenitejši ameriški komponist, je umrl star 77 let. Komponira) je številne marše, ameriško narodno himno. Imenovali so ga »ameriškega Straussa« Škandal sčikaško razstavo Že nad eno leto delajo za veliko svet :-.> razstavo, ki se bo vršila 1. 1933. v Cikagu. Na M', hinganskem jezeru so zgradili ogromen unn • otok, na katerem bodo paviljoni in pileče pr-inv,-nih držav. Kljub gospodarski krizi, ki je hudo v dela tudi Čikago, so se odločili, da se ta razstava vrši in ta zadeva je postala naravnost patriot: ! :, nujnost za CikagO. S parolo največja svetovna razstava vseh časov se jo hotelo mesto Cil-ago postaviti na čelo mili; . sl;i'- velemest. Mnog milijonov dol rjev je že šlo za pripravljalna imensko navedenih, večjih tvrdkah od 20. junija 1929 do 1. februarja 1932. V poglavju »Potrebna sredstva za podpiranje sedanjega števila brezposelnih- je pojasnjeno, da imamo letno na razpolago samo ca. 2.500!00<) Din, dočim znaša letna potreba 1-14,000.000 Din, Nadaljnja poglavja »Nekaj podatkov o populacijskem gibanju in gospodarski strukturi Dravske banovine ; ima zaključek: »Odnos med številom delavcev in produkcijo se jo za na"; teritorij v deceniju 1920 in 1930 znatno poslabšal. Pritisk na delovne trge (tega izraza ni kratko zamenjati s številom efektivnih nezaposlenih) se je povečal koncem decenija za najmanj 15.0 treba plačati pri naročilu Na pnmena vprasania odgovanamo le.čejepriloiena z.namka.Ček račun LjubljanalO.^.-- Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormactte — Poslovne ure od pol 8 zju (raj do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Telelonska štev 3030. Beseda samo 50 par Krompir kupim, vagonske količine. Ponudbe pod »Split« 3249 na upravo »Slovenca« v Mariboru. (k) Srečke delnice, obligacije kupuje Uprava -Merkur« Liubliana — Šelenburgova ulica 6 II nadstr. Žaluzije (polkne), dobro ohranjene, kupimo. Večerin Rudolf, V. Vodnikova 11, p. Moste. (k) Beseda samo 50 par Grinf.ovec - obiteljski pensionat -i Preddvor nad Kranjem. -! Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene, (r) Beseda samo 50 par Polenovko namočeno, dobite pri I. Buzzolini v Lingarjevi ulici. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Hica 82. Kemična čistilnica oeria Berite Slovenca m oglašujte v r,jem Beseda samo 50 par Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«). - Po želji dostavlja tudi na dom. (t) EvrtSvrt 5rt< ftrt Jiftt Sfrt 5rfl Sr« Srt» I«t U\y ir« Srf< « S« Laneoe trnoine Jn dni en krmilo nndi natrenet Veletrgovina iilo in uioke A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva cesia U. 2818 Čitajte in širite »Slovenca«! Stanovanje dvosobno in trisobno, s pritiklinami, se odda — Riharjeva ulica št. 6 — Mirje. (č) Stanovanje , soba in kuhinja, se odda si. aprilom. Glince cesta XIII št. 7. (č) Opremljeno sobo lepo, parket, elektrika, tik Tivoliia, v Škrabčevi ulici, oddam solidnemu gospodu. Pojasnila daje Emil Mrak. Cesta v Rožno dolino (paviljon), (č) Ooizerce TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Namočena polenovka najboljše vrste, prima šunka, sveži narezki, razne delikatese — po zelo znižani ceni. Vino črno in belo, priporočljivo oso-bito za bolnike, ter vedno sveže specerijsko blago po konkurenčni ceni priporoča tvrdka F. R. Kovačič, Miklošičeva 32. Prepričajte se! (1) KOVINE Prodajam poceni rabljene tračnice, trans-nns je, .tcrmcnice, cevi, stroje itd., kakor (udi novo usnjato jerinenje, betonsko železo in tra-verze Kupujem stari baker in medenino Mirosl. Krn s, Zagreb, Podvožnjak. te-lef. 66-49 (Jugofurda) SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZUBUNO UUODN1H CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PltEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA G IL NADSTROPJE f Dnevntk Slovenec nai bolie informirani list! rite. rita FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi ^otoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte cenik! "TMIMfHBBMMlI^MMMMMM Zatonilo nama je svetlo, jasno solnce, tolažba in veselje najinih poznih dni: umrla je na Dunaju najina hčerka, gospa f §.!?> ci nt Maribor, dne 10. marca 1932. Janez Lavrie, feldmaršal lajtinmt v pokoju, in žena. izrekamo vsem, ki so s tako mnogo-brojno udeležbo pripomogli, da je imela naša iskreno ljubljena in nepozabna mamica, stara mamica, teta, sestra in tašča, gospa Ana Marn vdova po mestnem oskrbniku Celja in žel. vratarju v pokoju tako veličasten pogreb. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini ter vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so izrazili sožalje ter spremljali drago, nepozabno pokoinico na njeni zadnji poti. Vsem skupaj Bog plačaj! Celje, dne 10. marca 1932. Humboldt: Na Ormožu m v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) Pred odhodom je odšel krmar naše družbe v malo naselbino Playa de Iluevos, da bi nakupil živil, katerih jo pričelo na piregi primanjkovati. Dobili eo zopet svežega mesa, riža iz Angesture in celo prepečenca iz pšenične moke. Indijanski spremljevalci pa so zn svojo uporabo napolnili čoln z mladimi želvami in jajci, posušenimi na solncu. Ko so se popotniki poslovili od misijonarja, ki jih je tako prisrčno sprejel in pogesfil, so odjadrali ob štirih popoldne na veletok. Močni vetrovni sunki so napenjali jadro, katero pa Je bilo slabo Ta nedostatek je Humboldt nezauino opazoval, odkar so pluli v goratem delu le dežele. Toda >pa-Iron-, lastnik ladjice, je hotel pokazati Indijancem, ki so »tali zbrani na obali, kako hitro zna prit i na sredo Orinoka, Se izrabi vso vetrovo moč. Toda ravno je hvalil svojo spretnost in pogum, ko se. je veter s tako silo vprl v jadro, da bi se bili skoraj potopili. Ena stran ladjice je zajela vodo, ki je bruhnila t:iko silno v pirogo, da so stali možje takoj do kolena v njej. Pljusknila je celo preko male mize v zadnjem delu piroge, kjer je Humboldt ravno pisal v svoj dnevnik. Komaj ga je rešil po-vodnjl, ko ao v naslednjem trenutku ugledali svoje knjige, papirje ln posušene rastline plavati v vodi. Bonpland je ravno spal sredi piroge. Kričanje Indijancev i7i voda, ki je poplavila ladjico, sta ga vzbudila, toda nikakor ne presenetila. Hladnokrvno je premoitril nevarni položaj, kakor je vedno storil v takih Irenutkih. Potolažil je navzoče, da se lahko plavaje rešijo iz preteče nevarnosti, kajti daleč naokoli ni bilo videti nobenega krokodila. Veter, ki ?e je upiral v jadro, je od časa do časa dvignil pirogo iz vode, ko pa se je silneje uprl, so se nena- doma potrgale vrvi in vihar, ki je prej tako nevarno nagnil pirogo, jo je pomagal sedaj zopet dvignili. Možje so pograbili votle sadove Crcscen-tijeve Cujete in začeli izmetavati vodo iz ladjice. Tudi jadro so kmalu popravili in komaj je minilo pol ure po tem neprijetnem dogodku, so ee inogli zopet odpeljati dalje. V tem pa se je viharno ozračje pomirilo. Krmar je pri tem dogodku o-stal indijansko miren in ko so ga ostro karali zaradi napačnega uporabljanja vetra, je hladnokrvno izjavil: »Belim možem tukaj ne bo manjkalo volnen, da bodo posušili svoje papirje.« Do Orinokovih brzic Z nastopom noči eo pripluli do nekega otoka prav v sredini veletoka v bližini misijona Uruana in na njem so postavili svoj tabor. Prekrasna mesečna noč je objemala pokrajino in možje so sedeč na praznih želvinih oklepih, ki .sa ležali ob obali, uživali večerjo in lepcio prirode. Kako prisrčno so se veselili, da so bili skupaj! Predstavljali so si usodo tistega, ki bi si sam rešil življenje po brodolomu. Begal bi po divjih bregovih gori in doli, vedno prihajajoč do rek, ki se izlivajo v Orinoko. Preplavati bi jih moral, a grozila bi mu vedno največja nevarnost od številnih krokodilov in krvoločnih ribic. In ta mož, ki nosi v prsih čuteče srce, no bi vedel, kaj se je zgodilo z njegovimi nesrečnimi tovariši. Njihova usoda bi ga bolj težila kakor lastno trpljenje. Takim žalostnim premišljevanjem se človek prepušča posrdno rad tedaj, kadar je prestal velike nevarnosti in če so mu dtišo pretresli veliki dogodki. Noč je bila zelo soparna. Ležali so morali kar na kožah, razgrnjenih po tleh, ker niso nikjer našli dreves, na katere bi mogli privezali svoje spalne mreže. Moskiti so jih tod še bolj nadlegovali kakor v preteklih dneh. Našo družbo pa so presenetili : tudi jaguarji, ki se niso prav nič bali tabornega ognja. Preplavali so celo rokav veletoka, ki je ločil ' otok od celine. Zjutraj so predrzne zveri tulile prav blizu taborišča. 7. aprila. Pri Baragumui so dospeli v ožino, skozi katero se preriva vsa silna množina Orino-kove vode. Izkrcali so se, da bi izmerili sotesko. Strme skalne stene, ki kažejo sledove plasti, obdajajo ožino, a zaman so na njih iskali rastlin. Ničesar drugega niso našli na teh pustih skalah kakor staro deblo nekega drevesa z velikim, hruškam podobnim sadjem. Po vseh skalah (vt so sedeli ne-številni leguani in gekos s širokimi, kožnatimi nrsti. Te kuščnrice so sedele nepremično z dvignjeno glavo in odprtim gobcem, da jih je vroči zrak tem lažje in tem bolj temeljih) preveval. Ko so možje prislonili toplomer na skalo, se je živo srebro takoj dvignilo na 59 stopinj Celzija. Zdelo se je, da lia v vročem zraku kar valove; noben vetrič se ni ganil. Solnce je bilo že blizu zenita; njegova blesteča luč je odsevala od veletokove gladine ter se jasno odražala od rdečkastega mrča, ki je obdajal vse predmete v okolici. Kako globoko se vtisnejo popotniku prizori iz veličastne Iropične prirode. žareče v opoldanskem solncul Gozdne živali se po-skrijejo v goščavi, ptiči smuknejo pod listje na gozdnih tleh ali pa poiščejo zavetje v kaki skalni razpoki, če prisluškujemo v tej navidezni tihoti najtišjim glasovom, ki prihajajo na uho, tedaj zaznamo globoko in neprestano bučanje in brenčanje žuželk, katerih v spodnjih zračnih plasteh kar mrgoli. Nič ne more opazujočemu človeku bolj živo predočiti velikansko kraljestvo organskih bitij kakor ti skrivnostni glasovi. Mirijade žuželk se plazi po zemlji ali pa obletava od solnca opaljene rastline. Najraznovrstnejši glasovi done iz vsakega grma, iz gnilih debel, skalnih razpok in tal, kjer kopljejo kuščarloe, stonoge, ceeilije (breznoge, pod zemljo živeče dvoživke) svoje rove. Brezmejno število glasov je strmečim možem klicalo, da v pri-rodi vse diha, dn se pojavlja življenje v lisočerih oblikah v prašnih, razpokanih tleh prav tako kakor v vodi in zraku okoli njih. Družba je prenočila na vzhodnem bregu Orinoka ob vznožju nekega granitnega griča. Nekdaj je sta! na lem puslem kraju misljon San Regis. Ker je imela voda v reki neprijeten bizamov duh ter nek sladek, skrajno zopern okus, so popotniki iskali v okolici tabora pilno vodo. Nekaj prav posebnega je na Orinoku in Apure menjavanje vode. Ob najbolj pustem io suhem bregu nastopajo včasih tokovi z dobro pilno vodo. ki pa jo kmalu nadomesti druga sluzasta in neužitna tekočina. »To povzroči skorja (usnjena koža) trohnečih kajmai«jv,« so zatrjevali Indijanci. »Čim starejši je kajman, lem grenkejša je njegova skorja.« Verjetno je, da mrhovina velikih prazivcev okuži vodo, lo pn posebno v zalivih, kjer je tok mnogo počasnejši. 9. aprila. Zgodaj zjutraj je piroga pristala na obali Pararume, kjer so našli možje indijanski tabor, podoben onemu ob Boca de la Tortuga. Tudi tukaj so grebli jajca iz peska in pripravljali olje iz njih. Tod pa so prišli Indijanci nekoliko dni prepozno in mlade želve so po večini že zapustile jajčne lupine, še preden se je nabiranje pričelo. Humboldt in tovariši so tudi tukaj našli neko-liko belcev, ki so prišli po veletoku navzgor, da bi nakupili olja. Ti trgovci so tožili o slabi jajčni ' letini« ter o škodi, ki jo napravlja jaguar ob času, ko prihajajo želve na breg. Končno so peljali goste v sredino taborišča pod lopo. Tod so sedeli misijonarji iz Karihane in od Orinokovih katarak-lov ali brzic; kvartali so in kadili iz dolgih pip. V svojih modrih rodovniških haljah, porastli z dolgimi bradami in z obritimi glavami so bili podobni orienlalcem. Ti revni redovniki so znanstvenike prijazno sprejeli ter jim dali mnogo važnih in dragocenih riosvetov, podntkov in smernic zu nadaljnjo potovanje. Že mnogo tednov so bolehali na tro-dnevni, menjajoči se mrzlici. Njihovi bledi, izčrpani obrazi so jasno pričali, da je zdravje ljudi, ki potujejo po tej pokrajini, v veliki nevarnosti. Zn Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce6. Izdajatelj Ivan Itakuvec, Urednik: Franc Kremžar.