Cena lir 30
PoStaina platana - Spea. abbom. ix>st. - n. gi
GOSPODARSTVO
r R G G V I N A
F I N A N C A
INDUSTRIJA ♦ OBRT * KMETIJS TVO
LETO X ŠT. 241
PETEK, 14. DECEMBRA 1956
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Tudi pred lastnim pragom!
. Vprašajte človeka iz leta 1956 po Kri-) stusovem rojstvu, Id je že enajsto po tadnji vojni, kakšnega daru si najbolj želi k praznikom. Miru bi rad, resnič-j tega mira pod lastno streho, v svoji delavnici in tovarni pa tudi na ulici.
>	Mir navrže človeku vse Ostalo, kar po-3 lrebuje za življenje: delo, kruh in sta-j tlovanje. Pravičnega miru si želi pre-j utrujeno človeštvo.
i j Naglo se približujejo prazniki. Toda 0 kako naj si nadenemo praznično obla-0 Rio, da bi praznovali praznik miru, ko i- že nobeno leto po vojni niso regljale [i strojnice tako blizu nas — v Afriki in t Evropi. Odzovite se klicu po miru in r svobodi, po priznanju in uživanju držav 4atiskih pravic, če pa naj ta velja sa-r ■ho drugim izven domačih meja, ne pa 1- Vam, ki sicer živite v demokratični drli žavi, a nosite že od rojstva pečat dru->- Se narodnosti, ki so jo označili za manj->- šino. Sicer v pogodbah ne stoji nikjer r j“tnanjšina«. Sami trobimo v ta rog z ij 'drugimi, govorimo in pišemo o manj-i- šini in tako vbijamo v svoje duše obli šiitek manjvrednosti. Spravljamo se v Položaj naroda, ki že zaradi svojega »tanjšega števila ne zasluži vseh pra-',ic, morda še tistih ne, ki so mu jih l- Izgotovili paragrafi v mednarodnih po-j. Sodbah o pravicah narodnostnih skup-{■ »osti. Da, o pravicah narodnostnih skupnosti ne manjšinah govorita jasno »brovna pogodba in londonski spora-titni.
Ob nastopu praznika, ko se oznanjata mir in pravica vsem narodom po svetu, vroče želimo, da bi tisti, ki zahtevajo mir in svobodo za druge narode, ne preslišali neuslišanega glasu našega naroda na Tržaškem in Goriškem ter bi se pripravili na božične praznike js -tem, da bi pomeli tudi pred svojim pragom. Izpolnijo naj nasproti našemu »arodu svete obljube in svečane obveznosti, ki so jih sprejeli v Parizu leta t946 in v Londonu leta 1954 glede je-jbka, kulture in gospodarskega udejstvovanja našega naroda.
To bo najlepše božično darilo vlada iočlh našemu ljudstvu, a hkrati naj »ločnejšl dokaz, da izvira njihova zaskrbljenost za svobodo naroda ob Do-»avi iz res vesoljne krščanske pravič-J »osti, ki ne loči naroda od naroda, a
>	»e morda iz golega političnega oporlu-»izma.
IfljDD ameriški pomoči ne Do dovoli petroleja
V trenutku ko sta se Anglija in Francija odločili, da odpokličeta svoje čete iz Egipta, so se ameriški državniki omehčali in sprejeli prošnjo zahodne Evrope po dobavi petroleja. Položaj zahodnoevropskih držav se je s tem sicer občutno zboljšal, toda podrobnejšo proučitev tega vprašanja nam pokaže, da bodo morale evropske države kljub temu še dolgo varčevati s petrolejem, in sicer vse dotlej, dokler ne bo zopet odprta plovba po Sueškem prekopu in se ne obnovijo naftovodi iz Iraka na Sredozemlje.
Po naročilu ameriške vlade stopi zdaj v akcijo »Izjemni komite za Srednji vzhod« tMiddle East Emergency Com-mittee), ki ga je ustanovilo 15 velikih ameriških družb že meseca avgusta s pristankom državnega urada za mobilizacijo. Ta komite bo organiziral dobavo petroleja iz Amerike evropskim državam. Pri tem ne gre toliko za sam petrolej, to je surovo mineralno olje, kolikor za preskrbo potrebnega ladjevja za prevoz mineralnega olja. Večje težave nastajajo prav zaradi pomanjkanja petrolejskih ladij.
Še druga težava je v tem, kako naj revnejše evropske države plačajo večje stroške za nabavo petroleja iz Severne in Srednje Amerike. Do neke mere je bilo tudi to vprašanje rešeno, in sicer verjetno tako, da bo ameriška državna banka Export - Import Bank dajala v ta namen posebna posojila v dolarjih. Podrobnejša proučitev položaja glede preskrbe s petrolejem iz novih virov, to je ne s Srednjega vzhoda, je pokazala, da je imel prav glavni tajnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi — OEEC g. Sergent, ko je že v novembru opozoril, da bo treba potrošnjo mineralnega olja v zapadni Evropi skrčiti za 25%, čeprav bo Amerika povečala svojo proizvodnjo in dobavo petroleja Evropi. Ako bi se Amerika ne odločila za ta korak, bi bilo treba potrošnjo v Evropi zmanjšati kar za 40%.
MARSHALLOV PLAH
i/ novi obliki
Podrobnosti glede izvedbe najnovejših ameriških načrtov, s katerimi naj bi pomagali zahodni Evropi iz petrolejskih težav, še niso bile objavljene. Vse kaže, da ima ameriška vlada pred seboj širšo gospodarsko zamisel, ki jo hoče
Vprašanje konoplje vznemirja eelo parlament
Medministrski odbor za cene (CIP) čaka težka naloga. Določiti mora nam-Nč v najkrajšem času nove cene ko-»oplji, ki bi zadovoljile proizvajalce te 'ažne industrijske rastline. Tako indu-strijci kot proizvajalci s strahom ča-Ljo na njegovo odločitev, ker odvisi Qd nove cene konoplji nadaljnje obra-'uvanje tovarn, ki izdelujejo iz konoplje tekstilna vlakna. Italijanski indu-drijalci so sklenili, da ne bodo prevzeli letošnje proizvodnje konoplje in da čodo ustavili vsako obratovanje, čim čodo izkoristili preostale zaloge, če ne lk> nova cena zmogljiva za italijanske Wiopljarne.
Potrošnja konoplje v Italiji je v zad-»jih letih v nazadovanju. Leta 1950 je iosegel pridelek 664.000 stotov, leta 1951 je padel na 651.000 stotov. Industrija ie porabila približno 400.0()0 stotov v letu 1950, letos pa le 170.000 stotov. So-tazmerno s potrošnjo konoplje je padlo tudi število zaposlenih delavcev v konopljarnah, ki je od 31.000 v letu 1950 Mdlo na 20.000 v letu 1955.
Tudi proizvajalci si niso na boljšem. Pred vojno je dosegla proizvodnja ko-»oplje v Italiji več kot 1,100 milijona stotov; v ietih 1948-51 na površini 59.000 »ektarov so pridelali povprečno 710.000 stotov, a leta 1955 se je obdelana površina znižala na 31.000 hektarov, ki so Kali 341.000 stotov.
Vse kaže, da bo proizvodnja konoplje v Italiji še nazadovala, čeprav proizvaja eno izmed najbolj cenjenih konopljinih vlaken na svetu. Vzrokov za to ie sicer več, ki so bolj ali manj upra-vtčeni. Kmetje-proizvajalci se ne čutijo dovolj zavarovane z današnjim siste-*nom oddaje pridelka in tudi ne dovolj Poplačane z zajamčeno ceno, ki je bila določena za zadnje leto na 35.125 lir za stot. Zaradi tega so kmetje pričeli o-Puščati gojenje konoplje in se posvetili kulturi, ki je bolj donosna, kot so n. Pr. žitarice in sladkorna pesa.
Italijanski industrij alei so bili s svoje strani prisiljeni iz leta v leto znižati potrošnjo konoplje glede na to, da je dila cena konoplje znatno višja nasproti drugim industrijskim rastlinam, ki so konopljo lahko zamenjale, kot so sisal, juta in predvsem lan. Tik pred določitvijo cen konoplji so se italijanski industrijalci postavili na naslednje stališče; italijanska konoplja se nam riora ponuditi po zmogljivih cenah t. j- po takih, ki bodo v skladu z našimi Proizvajalnimi stroški ali pa bomo prisiljeni, da za vedno zapustimo konopljo in jo zamenjamo z drugimi cenejšimi vlakni.
Pretnja prehoda na druga vlakna ni Prav tako lahko izvedljiva. Recimo, da se italijanske konopljarne odpovejo ko-»oplji. Prva posledica bo zaprtje tovarn, čreden bi se tovarne ponovno odprle ž Uporabo drugih industrijskih vlpken, di preteklo precej časa predvsem zatrdi nabave potrebnih kapitalov in pri-l»goditve ter preureditve obratovalnih »»prav in iskanja primernih formul za »ove proizvode. V tem meddobju bi nov val brezposelnih povečal vrsto težav, s katerimi se bori italijanska tekstilna Industrija.
Spor med proizvajalci in potrošniki konoplje je v naslednjem. Tvorničarji so pripravljeni plačati konopljo po 2o-29 tisoč lir za stot, t. j. po ceni, ki jo zahtevajo proizvajalci. Problem bi bi! takoj rešen, če bi ne bilo po sredi konzorcija za prevzem konopljinega pridelka Razlika v ceni, ki jo konzorcij zahteva od potrošnikov, in ceno, ki jo plača proizvajalcem, znaša 7-8 tisoč lir, ki predstavljajo režijske stroške konzor-cija: uprava, finansiranje, vskladišče-nje itd. Brez konzorcija bi proizvajalci in potrošniki živeli v miru.
Cena konoplji, ki jo bo odločil medministrski odbor za cene bo odločilne važnosti. Ce bo cena za proizvajalce ugodna, se bo proizvodnja konoplje z lahkoto utrdila. V nasprotnem primeru bo padec pridelka konoplje neizbežen in s tem njena uporaba v industriji. Izvoz pa ne bo mogel nikoli prevzeti letnega pridelka.
Potrošniki in prodajalci so si edini, da ni mogoče zagotoviti bodočnosti konoplji, če se istočasno ne poskrbi za njeno koristno in rentabilno industrijsko uporabo. V korist države mora biti, da ne pride do prekinitve dela v tej industriji, do povečanja števila brezposelnih in težav v celotni tekstilni industriji. Nova cena konoplji mora biti pravilno plačilo proizvajalcem in omo-
podrobno proučiti in nato predložiti Kongresu. Govorijo o novem Marshallovem planu v manjšem obsegu. V kolikor gre za samo finansiranje petrolejskih dobav finančno šibkim državam, kaže vse, da ga bo prevzela Export-Import Bank, ki bo imela za to na razpolago okoli 500 milijonov dolarjev. Za novi Marshallov plan naj bi bilo potrebno okoli 2 milijona dolarjev.
SILEH UDAREC
za angleške finance
Angleški finančni minister je navedel, da so angleške zlate in dolarske rezerve v novembru padle za 279 milijonov dolarjev; to je največje nazadovanje angleških rezerv v zadnjih letih. Tako veliko škodo so imele finance zaradi napada na Egipt. Poleg tega morajo Angleži svoj novembrski primanjkljaj pri Evropski plačilni zvezi v mesecu novembru v višini 50 milijonov dolarjev plačati v zlatu. Če upoštevamo še druge izdatke, so angleške zlate rezerve od meseca julija, ko je Naser podržavil Sueško družbo, padle za 440 milijonov dolarjev. Te so konec oktobra znašale 2,244 milijarde dolarjev, konec novembra pa 1,965 milijarde dolarjev. Pred začetkom korejske vojne so dosegle 3,867 in do junija 1952 padle na 1,662 milijarde dolarjev.
To nazadovanje zlatih rezerv je seveda vplivalo na položaj angleške valute. Funt šterling, ki bi moral po dosedanjem uradnem tečaju nasproti dolarju notirati 2,8 dolarja za funt, je v kri-tičnih trenutkih padel na 2,7425 dolarja. V zadnjem času so ugodno vplivale na položaj funta izjave zunanjega ameriškega ministra Dullesa v Parizu, iz katerih se da sklepati, da bo Amerika finančno podprla Anglijo. Angleži si bodo pomagali tudi s tem, da bodo od svojega deleža pri Mednarodnem denarnem skladu dvignili 500 milijonov dolarjev.
ZMANJŠANJE POTROŠNJE GORLJIVEGA OLJA V ITALIJI
Rimska vlada je prvotno domnevala, da se bo izognila kakršni koli omejitvi potrošnje gorljivih olj in bencina in da bo zadostovalo povišanje davka na bencin (za 14 lir pri kg). Pozneje se je odločila še za sklep, po katerem naj bi dobavitelji gorljivega olja zmanjšali svoje dobave potrošnikom za 5% v primeri z dobavami v prejšnjem letu. Kljub temu je nastalo v prodaji na drobno veliko pomanjkanje gorljivega olja za kurjavo pa tudi Dieslovega o ija za kamione. Pretekli teden je minister Cortese izdal novo navodilo, po ka terem. se dobave gorljivega olja morajo znižati za 10%. Poleg tega so bile določene cene za vse vrste gorljivih olj.
Kljub temu je nastalo kopičenje in skrivanje blaga, tako da se gorljivo olje ne da nabaviti z lahkoto in da ga je dejansko treba plačati draže. Medministrski komite za cene je odobril povišek poldruge lire pri kg gorljivega olja, in sicer eno liro iz trgovinskih razlogov, 0,50 pa zaradi povečanja stroškov prevoza po morju. Iz rimskih virov poročajo, da je Italiji zagotovljen * v
gočiti, da konoplja, ki jo industrija troši za predelavo v tkanine, lahko konkurira z drugimi vlakni, ki imajo enako ali podobno uporabo. Po mnenju strokovnjakov gre le za začasni finančni doprinos države, ki. bi lahko kril stroške konzorcija in imel za posledico o-ht anitev kulture konoplje.
Vprašanje italijanske konoplje in njene uporabe v industriji je vznemirilo celo parlament. Veliko število poslancev je mnenja, da bi se moral konzorcij pretvoriti v skupen organizem proizvajalcev in potrošnikov, središče za sporazumevanje med obema kategorijama in sredstvo za skupno soglasno na črtno delovanje.
Lat.
poldrugi milijon ton surovega mineralnega oija na mesec; s tem bi Italija lahko krila svoje potrebe. Toda vsi niso takšni optimisti in računajo, da bodo težave glede preskrbe s petrolejem trajale še dolgo.
V FRANCIJI BO UVOZ KRIL SAMO 70% POTREB
Francoske petrolejske družbe so najele 52 petrolejskih ladij, da bi zagotovile prevoz petroleja s Srednjega vzho da okoli Južne Afrike in iz Ameriških združenih držav. Doslej so francoske petrolejske družbe imele na razpolago 91 petrolejskih ladij. V novembru in decembru je uvoz petroleja dosegel 80 odst. običajne potrebe. Po pogodbah, ki so jih doslej Francozi podpisali, računajo, da bo uvoz v januarju dosegel 70% domače potrebe.
NEMČIJA NIMA NAMENA RACIONIRATI PETROLEJ
Po najnovejših vesteh namerava za-hodnonemški minister za gospodarstvo prof. Erhard vztrajati pri svojem prvotnem sklepu, da ne bo omejil potrošnje groljivega olja in drugih petrolejskih destilatov, kakor bencina. Zahodna Nemčija je dovolj preskrbljena s surovim mineralnim oljem.
NOV PREMOGOVNIK V SOVJETSKI ZVEZI. V Uzbekistanu so pri mestu Angren odkrili nov premogovnik, ki bo dajal 4,5 milijona ton na leto. Rudnik bodo odprli leta 1959.
NOV mkim 0 JADRANSKEM RIBOLOVU
Na pogajanjih v Beogradu so dosegli sporazum s katerim je bilo urejeno vprašanje italijanske odškodnine za ribolov v jugoslovanskih vodah. Po dosedanjih dogovorih (marca 1956) s?, je Italija obvezala, da bo v zameno za koncesijo o ribolovu kreditirala (na 8 let) italijanske dobave tehnične opreme — predvsem električne — za jugoslovansko industrijo. Ta sporazum glede kreditnih dobav pa Italija ni izvršila, ker so se italijanske banke upirale kreditiranju, češ da nimajo pravega kritja s strani države, z druge strani pa so italijanski ribiči nadalje lovili v jugoslovanskih vodah.
Z novim beograjskim sporazumom se je Italija zdaj obvezala, da bo plačala Jugoslaviji eno milijardo 250 milijonov lir kot odškodnino za ribolov, in sicer prvi obrok julija 1957 in drugi julija 1958. Po rimskih informacijah bo Italija plačevala v ta namen okoli 400 milijonov lir na leto. Vprašanje italijanskih tehničnih dobav na kredit bodo rešili na nekem sestanku konec januarja- 1957; dosedanji sporazum je bil razveljavljen. Pri pogajanjih v Beogradu so se tudi sporazumeli glede uporabe 15 milijonov dolarjev, ki jih Italija dolguje Jugoslaviji na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih finančnih terjatev (vojne odškodnine z italijanske strani in odškodnine za premoženje italijanskih državljanov v Jugoslaviji z jugoslovanske strani).
SVETOVNA TONAŽ/A lADiJ PETROLEJK ZNAŠA danes 43 milijonov ton, medtem ko je v gradnji za 23 milijonov ton petrolejskega ladjevja.
Honduras v i/o|nem slauju z IVemčijo
Honduras je se vedno v vojnem stanju z Zahodno Nemčijo. Ta država še ni sklenila premirja z Nemci. Druga srednjeameriška država — Gvatemala je sklenila premirje prav zadnje dni. Prej pa je predsednik republike s posebnim zakonom dokončno zaplenil nemško premoženje. V Zahodni Nemčiji se zaradi tega razburjajo in pišejo, da gre za »rop«. V resnici je bilo nemško premoženje, to je v glavnem veliki nasadi kave, med vojno zaplenjeno. Poleg tega so Gvatemalci zaplenili tudi imetje nekaterih gvatemalskih državljanov nemške narodnosti. Nemška diplomatska akcija, ki je šla za tem, da bi rešila zaplenjeno premoženje, ni uspela. Z omenjenim zakonom je bilo premoženje zdaj podržavljeno. Gvatemalci so izjavili, da so zdaj pripravljeni obnoviti diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. Nekateri nemški listi so proti obnovi diplomatskih odnosov na takšni podlagi. Vrednost trgovinske izmenjave med Zahodno Nemčijo in Gvatemalo je dosegla letno okoli 14 milijonov dolarjev. Nemci kupujejo v tej državi kavo in banane.
Od mineralnega olja do bencina
Zaradi vojne nia Bližnjem vzhodu in začasne neuporabnosti Sueškega prekopa postaja vedno bolj kočljivo vprašanje dobave tekočega goriva, časopisje napoveduje enkrat ponovno zvišanje cene bencinu, drugič pa uvedbo bencinskih nakaznic, oziroma prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah itd. Kaže da so na pristojnih mestih v skrbeh predvsem zaradi morebitnega pomanjkanja bencina, a pri temu ne pomislijo, da bodo zaradi skrčene dobave nafte primanjkovali poleg bencina še številni drugi va^i proizvodi, ki jih pridobivamo iz te surovine.
Zato poglejmo malo, kaj vse dandanes izdeluje petrolejska kakor tudi pe-brokamijska industrija iz nafte ter se ustavimo ob. najvažnejših proizvodih, katerih vir je nafta.
Na raznih kontinentih črpajo iz zemeljske notranjosti temno, gosto tekočino, ki ji pravimo nafta. Opozoriti pa moram takoj, da ni enotnosti ne glede označbe te snovi ne glede nomenklature proizvodov, ki jih pridobivamo iz nje. Nekateri označujejo nafto z imenom petrolej (ki pa ni petrolej za razsvebljavo), imenujejo jo tudi zemeljsko olje oziroma mineral-
M
MAZALNA-OUA
PARAFIN
ASFALT
PETROLEJ.
ZBIRALNIK
VRELEC
RAFINERIJA
HLADILNIK
Iz petrolejskega vrelca črpajo surovo mineralno olje (nafto). Tega prečistijo v rafinerajiha (petrolejskih čistilnicah). Iz surovega mineralnega olja dobimo tako vrsto raznih proizvodov, ka kor so bencin, Dieslovo olje, gorljivo olje za kurjavo, bitumen (asfalt) itd.
Tovarna bo avtomatizirana
ali pa je ne bo!
Tehnični napredek je brez dvoma e-den izmed najvažnejših pogojev za o-lajšavo hudega človeškega boja za obstanek, navzlic nevarnostim, s katerimi je pogostoma povezan, in neugodnim posledicam, ki jih zaradi njega vsaj začasno morajo občutiti prizadeti posamezniki ali pa tudi celi sloji diužbe-nega gospodarskega in socialnega u-stroja. To velja v posebni meri tudi za avtomatizacijo, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja na raznih področjih tehničnega in upravnega dela, zlasti v industriji nekaterih evropskih in ameriških držav pa tudi drugod. Vprašanjem avtomatizacije se posveča zato tudi v znanstvenem svetu vedno večja pozornost, tako tistim, ki zadevajo pogoje za njeno razumno in koristno izvajanje .kakor tistim, ki se nanašajo na nevarnosti ali neugodne posledice, s katerimi je spojena.
Šesti mednarodni Kongres za obravnavanje delovnih ved, ki je bil letos na Dunaju, se je bavil izključno s problematiko avtomatizacije. Razglabljanje in izvajanja tridesetih referatov in rtliš-Ijenj, ki so na kongresu bila podana, so izredno zanimiva in poučna in o-mogočajo- dober vpogled v to zelo aktualno in obenem pestro snov.
DVE VRSTI AVTOMATIZACIJE
Hugo de Haan iz Ženeve je na kongresu poudaril razliko med tako imenovano »detroidsko« avtomatizacijo, ki
uravnava delovni proces z avtomatskim orodjem na tekočem traku, ter avtomatizacijo v ožjem smislu, pri kateri mehanične naprave izvajajo delo dozdevno intelektualnega značaja. Revolucionarna je po mnenju poročevalca le poslednja avtomatizacija, ki je iz včerajšnje utopije naredila stvarnost. Človeške pobude sicer robot ne more pogrešati, kajti navezan je na navodila in ukaze, ki mu jih daje človek, in le
v okviru predpisanega mu delovnega programa izvajajo elektronski mehanizmi nedovršena dejanja za uravnavanje .nadziranje ali preusmerjanje ne kega določenega delovnega postopka.
NE REVOLUCIJA AMPAK EVOLUCIJA
Poglavitna skrb znanstvenikov bodi sedaj po govornikovem mnenju ta, da se avtomatizacija ne izkaže kot indu sirijska revolucija, ki bi morala povzročiti težke gospodarske in socialne krize, temveč kot evolucija konstruktivnega značaja, ki naj prinese človeštvu koristi. V začetnem stadiju bo v določenih mejah neka tehnološka brezposelnost sicer neizogibna in je zato zaskrbljenost v krogih prizadetih delojemalcev upravičena, toda zaustaviti se avtomatizacija ne da. Tovarna bo v bodočnosti avtomatizirana ali pa je sploh ne bo. Neugodna posledica avtomatizacije je pa treba preprečiti in zato so za njeno izvajanje potrebne znanstve-
ne organizacije z medsebojnim konstruktivnim sodelovanjem.
KAKO UČINKUJE
AVTOMATIZACIJA NA STORILNOST
J. Pognana iz Pariza razlikuje tri vrste avtomatizacije: že omenjeno detroidsko avtomatizacijo, nadalje avterna tično uravnavanje določenega neprekinjenega delovnega procesa pri predelavi nek esnovi, n. pr. v čistilnicah petroleja, in končno avtomatizacijo du-vi neke snovi, n. pr. računanja, razvrščanja, razdeljevanja itd. Uspehi avtomatizacije v obliki zvišane proizvodnosti so po njegovih ugotovitvah zelo različni, toda vedno presenetljivi. V Fordovih tvornicah v Clevelandu je obdelava surovega bloka za izdelavo motorja še pred nekaj leti zahtevala 24 ur časa, kar So tedaj imeli za nekaj prav izrednega. Toda z avtomatizacijo se je trajanje obdelave skrčilo na 14,6 minut. V nekem obratu s 162 orodnimi stroji je proizvodnja na uro dosegla leta 1914 108 cilindrskih glavic in je delo stalo 40 centov (stotink dolarja) od kosa. Leta 1949 so se s postavitvijo samo šestih strojev na mesto prejšnjih 162 stroški obdelave znižali na 20 centov, leta 1954 z izvedbo avtomatizacije pa na 4 cente. Vrednost vloženega kapitala je pri teh spremembah ostala skoraj enaka. Onih 162 strojev iz leta 1914 je predstavljalo vrednost 243.000
dolarjev, vrednost šestili strojev iz leta 1949 je bila 240.000 dolarjev, avtomatizirana naprava je pa veljala 230.000 dolarjev.
AVTOMATIZACIJA V PISARNAH
Največje uspehe je dosegla avtomatizacija pri pisarniških delih. Na letališču La Guardia v New Yorku opravlja poseben stroj knjiženje in evidenco naročenih poletov. Ta stroj rešuje dnevno do 25.000 reservacijskih zahtev in nadomešča več sto uslužbencev. V Evropi je najbolj znan primer elektronskega računskega stroja tvrdke J. Ly-ons & Co., ki izvrši mezdni obračun za 10.000 delavcev v štirih urah. Poprej je to delo zahtevalo 37 uslužbencev, zaposlenih teden dni!
Posebne omembe je vredna okolnost, da se ploščina, ki je potrebna za namestitev strojev ali za pisarniške prostore, z avtomatizacijo prav močno zmanjša.
Za dober uspeh avtomatizacije je po mnenju g. Pognana neobhodno potrebno, da se ves delovni postopek in tudi organizacija upravnega dela prilagodita stroju, ne pa morda narobe, že sama standardizacija, ki je potrebna za izvedbo avtomatizacije, znižuje v izredni meri stroške proizvodnje.
Na koncu je g. Pognana izrazil upanje, da bo z naraščajočo proizvodnjo v zvezi z avtomatizacijo v enakem razmerju naraščala tudi potrošnja. Po njegovem mnenju bo avtomatizacija dovedla do 30. urnega dela na teden, do podaljšanja obveznega šolanja mladine do 20. leta in do znižanja starostne dobe za pokojnino na 50 let. Dr. O.
Vesele božične praznike želita vsem svojim bralcem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
»GOSPODARSTVA«
no olje. Vsa ta imenia so izpeljana iz tuje t-rminologije.
Primarni proizvodi petrolejskih čistilnic so ptlind, destilati z nizkim ter visokim vreliščem ter končno trdni proizvodi. Važna plina, ki nastajata v rafinerijah sta butan in propan. Ta dva plina lahko vtetaočinimo ter hranimo v jeklenih posodah. Škorc v vseh naših hišah grejemo in kuhamo s plamenom teli dveh plinov, ki sta v prodaji označena z različnimi trgovskimi imeni. Na tem področju petrolej sikih proizvodov se je že pojavilo pomanjkanje. Prodajalci tekočih plinov dobavljajo jeklenke (»bomibole«) le starim odjemalcem, ne izvršujejo pa naročil novih klientov.
Stranski proizvod rafinerij (petrolejskih čistilnic) so še drugi plini, s katerimi kurimo industrijske peči ali pa jih predeluje petrokemijsks^ industrija v vsemogoče proizvode. To so umetni kavčuk, umetne plastične snovi, umetna vlakna, čistilna sredstva, insekticidi, zdravila in še mnoge druge ‘pomembne snovi.
Vsekakor je bencin najvažnejši tekoči proizvod. Določene vrste 'bencina uporabljamo kot pogonsko sredstvo za bencinske motorje, druge vrste 'bencina pa uporabljamo za raztapljanje lakov ter ekstrakcijo rastlinskih in živalskih maščob.
Iz nafte dobimo še eno važno topilo, namreč petroleter (ital. acquaragi»), ki ga uporablja predvsem industrija lakov. Tega moramo razlikovati od terpentina, ki ga pridobivamo iz smol iglavcev.
Višje vrelišče (temperatura, pri kate ri zavrejo tekočine) od bencina ima petrolej. Z različnim obdelovanjem pa-troleja dobimo svetilni petrolej, pogon ski petrolej za motorje, petrolej s katerim pripravljamo insekticide D.T.T. itd. in končno gorivo za turboreaktorje letal.
V petrolejskih rafinerijah izdelujejo nadalje Dieslovo a‘M plinsko olje (gas-olio), s katerim poganjamo Dieslove motorje, recimo na traktorjih, ladjah itd. V Trstu je za ta proizvod udomačen izraz »nafta«. V tem primeru pa nikakor ne mislimo na suorovo zemeljsko olje. Na našem domačem tržišču vlada pomanjkanje tega proizvoda. Lastniki črpalk se upirajo, da bi vsakemu »fcamionistu« napolnili rezervoar z Dieslovim oljem. Ker so zaloge pičle, ustrezajo le svojim običajnim odjemalcem. Ostalim šoferjem tovornih avtomobilov pa prodajo le male količine, (do 10 litrov).
Večjo gostoto od Dieslovega olja imajo razne vrste gorilnih olj. Z red-kotekočimi gorilnimi olji kurimo posebne stanovanjske peči, namreč ta-koimenovane peči na nafto. Gosta plinska olja uporabljamo kot gorivo za termične centrale in industrijske peči.
Izrednega pomena so razne mazalne snovi tekoče in trdne skupnosti. Petrolejske čistilnice nam dobavljajo najrazličnejše vrste tovrstnih proizvodov, ki služijo za mazanje gibajočih se strojnih delov. Na poseben način rafinirana olja pa uporabljamo v elektrotehniki kot transformatorska olja.
In tako smo končno dospeli v našem pregledu naftnih proizvodov do trdnih snovi, namreč parafina, mineralnega voska in toitumena. Tudi te izdelke petrolejskih čistilnic uporabljamo v vedno večjem obsegu na naj-različnejšdh tehničnih področjih.
Dolga bi bila naša razprava, ako bi želeli govoriti o vsemogočih specialnih proizvodih, ki jih lahko izdelamo iz pravkar navedenih osnovnih proizvodov petrolejskih čistilnic; vendar upa' mo, da bodo naši oitatelji tudi iz teh vrstic spoznali, kolikšne posledice bi lahko povzročila omejitev dobave nafte na širokih področjih gospodarskega in industrijskega udejstvovanja.
Ing. M. P.
m n n
jj
U
n
Slast in sposobnost
Anglo-ameriško »prijateljstvo« je bilo te dni na sestanku atlantske sveže v Parizu za silo pokrpano, toda še dolga bo iz njega zevala velika luknja zaradi spora ameriške politike glede sueškega vprašanja. Ta je zadala, angleškemu ugledu na svetovnem pozo-rišču silen udarec. Američani niso mogli slediti Angležem in Francozom 'in podpreti njihovega nepremišljenega napada na Egipt, ker se niso hoteli spreti z vsem arabskim svetom in ga pognati v drugi tabor, to je na sovjetsko stran. Seveda so pri tem igrale tudi važno vlogo ameriške gospodarske koristi v arabskih državah kakor v Saudski Arabiji (ameriška petrolejska družba ARANCO), v Iraku (Iraq Petroleum Comp.J, Kumaitu in Bahreinu. Ameriške družbe pridobivajo eno tretjino vsega petroleja na Srednjem vzhodu. Vrh tega je sovjetska zveza zahodnim državam jasno povedala, da bi nadaljevanje vojne proti Egiptu povzročilo sovjetsko posredovanje a orožjem v tej ali drugi obliki, recimo s prostovoljci.
Redko je predstavnika V. Britanije kateri državnik tako ponižal kakor predsednik Eisenhower, ki ni hotel sprejeti angleškega zunanjega ministra Selwyna Llogda. Ko si je nekaj podobnega pred leti privoščil Mussolini nasproti Edenu, se je ta zaklel, da mu bo to ob prvi priložnosti povrnil.
Edenov namestnik Butler je dal ukaz za umik angleških čet iz Egipta, Eisenhoiver pa nato. znamenje ameriškim ladjam petrolejkam za odhod proti V. Britaniji. Ndčemo zanikati, da nista morda tudi ruski in romunski petrolej v neki meri vplivala na Eisenhoioerja in velike ameriške petrolejske družbe, ki ne bi pač z zadovoljstvom gledale sovjetske petrolejske ofenzive. *
Predsednik Eden se je medtem vrnil z Jamajke na prave politične in gospodarske razvaline. Nič čudnega, če je njegova politika naletela na odpor opozicije, to je delavske stranke; za predsednika vlade; ki je hkrati predsednik konservativne stranke, je toliko hujše, da v svoji lastni stranki ne uživa zadostne opore. Edmovim nasprotnikom zaradi sueškega poloma na levi so se pridružili seveda zlasti tisti konservativci, ki svoj čas niso odobravali niti Churchillovega sklepa, icto angleške čete zapuste utrdbe ob Sueškem prekopu.
Ponižanje, ki ga je doživela Anglija zaradi sueškega vprašanja je tako hudo, da angleška javnost zahteva popoln prelom v vodstvu angleške zunanje politike in novega krmarja ob državnem krmilu, čeprav se Eden noče odločili za odstop. Nekateri so napovedovali celo nove volitve. Nova angleška zunanja politika naj bi po nasvetu londonskih realistov ustrezala dejanski moči V. Britanije.
Prav to geslo je postavil Mendšs-France za Francijo, ko je izvedel njen umik is Indokine in ko je stopil v opozicijo prati Molletu zaradi Alžira.
V. Britanija je bila po drugi vojni gospodarsko preveč odvisna od ameriške finančne pomoči, da bi lahko vodila lastno svetovno politiko — brez Amerike ali celo neskladno z njo.
Zato se premnogim Angležem toži po prvih povojnih časih, ko je Anglija složno sodelovala z Ameriko na osi Bevin-Acheson-Schuman, tedanjih zunanjih ministrov V. Britanije, Amerike in Francije. V tistih časih — piše Alastair Buchan — so napeli ušesa odposlanci vseh držav v Organizaciji združenih narodov, med njimi tudi predstavnik Sovjetske zveze, ko je spregovoril angleški delegat.
Ko js tržaško vprašanje razburjalo duhove daleč po svetu, je Eden, ki je sam koval usodo Trsta, dejal, »da je vladati slast«. Zgodovina pa ga je v kratkem času poučila, da slast po vladi še ni zadostna kvalifikacija za državnika; pravi državnik mora tudi znati vladati. Prav gotovo je človeštvo dalo prej prav siru Gregu, ki ga je v trenutku, ko je moral podpisati ukaz o objavi vojne Viljemovi Nemčiji, obšla takšna mrzlica, da je moral leči. Tedaj je bila V. Britanija silna.


OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA M0SRE IN ŽENSKE OBLEKE
MMUZIH JMlI.ilKIllillil BLAGU
TRST ULICA SAH MCOL0 22 TELETOM 31138 TRST
BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES!
PREDSEDNIK GRONCHI V NEMČIJI. Predsednik republike Gronchi je bil z zunanjem ministrom Martinom na dvodnevnem obisku. Po mnenju nemških listov je šlo bolj za reprezentančen obisk; vendar nemški tisk ob tej priložnosti naglaša, da je predsednik Gronchi borben politik, ki mnogo bolj posega v politično življenje kakor prejšnji predsedniki. Na sestankih so se menda dotaknili tudi nemškega finansiranjia gospodarske izgraditve Južne Italije.
NOVA ZAOSTRITEV NA MADŽARSKEM. Kadarjeva vlada je razpustila, delavske svete, ki so vstali iz upora na Madžarskem proti stalinističnemu državnemu vodstvu. Osrednji delavski svet je nato proglasil 48-urno splošno Stavko. Sledile so, demonstracije v Budimpešti in na deželi. Vlada je proglasila obsedno stanj©; kogar zalotijo policijski organi z orožjem, bodo ustrelili. Poročila iz Madžarske so splošno nezanesljiva, ker so bile pretrgane telefonske zveze s tujino.
JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA. Pred 'Zvezno ljudsko skupščino je imel podpredsednik izvršnega sveta E. Kardelj načelni govor, v katerem je zavzel gledišče Jugoslavije nasproti dogodkom na Madžarskem. Izrazil je mnenje, da je mogoče izvesti velike gospodarske in socialne reforme v duhu socializma samo z oporo množic, katerih volja prihaja do izraza po delavskih organizacijah in občinah (komunah). Zato je zgrešsno vladati od zgoraj navzdol s pomočjo birokratskega aparata. Takšna pot ne vodi v socializem. Zato je Jugoslavija podprla Kadarjevo vlado v upanju, da se bo ta naslonila na delavske svete in ostale demokratične in socialistične elemente. Madžarska vlada tega ni storila; poleg tega ni 'izpolnila dogovora glede Na,gya. Zato je upravičen strah, da ne bo uspela. Kardelj je načelno zavrnil posredovanje tujih čet v katerikoli državi.
TOGLIATTI JE OBVLADAL STRANKO. V Rimu so se odposlanci italitjanske (komunistične stranke sestali na kongres. Prvotno je bil izbrano v ta namen mesto Livorno, kjer je pred 36 leti nastal razkol v socialistični stranki, ki se je razcepila na socialiste in komuniste. Na sedanjem kongresu se je sicer prijavilo nekaj kritikov proti gledišču, ki ga je zavzela stranka, o dogodkih na Madžarskem
—	igledišče je bilo V skladu z glediščem sovjstke komuniistii&ne Sjtranke
—	v splošnem pa je Togliatti ostal gospodar položaja. Tržaška, komunistična stranka se je menda pod vodstvom Vidalija podredila, Togliiattije-vem vodstvu in se namerava združiti z italijansko komunistično stranko. Med tujimi delegati se je kongresa udeležilo tudi odposlanstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je vodil Stambolič. Ta je med splošnim odobravanjem omenil, da se morajo komunistične stranke nekaj naučiti od dogodkov na Madžarskem.
MED ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO vlada po mnenju milanskega lista »11 Corriere della Sera« huda napetost zaradi italijanskega gledišča nasproti dogodkom na Madžarskem. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. XII.) so po vsej Italiji priredili »dan Madžarske«, združen z govori in nabiralno akcijo za madžarske begunce. Predstavniki krščanske demokracijie so priredili 11.700 sestankov. Nastopili so tudi ministri ter sam presedmik Segni. Tudi duhovniki so s prižnic pozvali vernike, naj darujejo za madžarske begunce. Odnose s Sovjetsko zvezo je še zaostrila zavrnitev ipotoega dov oljenj a M. Suslovu, članu sovjetske vlade, ki je hotel prisostvovati kongresu itaidj antska komunistične stranke kot vodja sovjetske delegacije.
SUSLOV — TAMBRONI — MARTINO — SEGNI. Zanimive so podrobnosti, kako je prišlo do zavrnitve potnega dovoljenja za vstop v Italijo vodji sovjetske delegacije na kongresu italijanske komunistične stranke M. Suslovu. Italijanski zunanji minister Martino je najprej pristal, da se Suslovu omogoči potovanje v Italijo in italijansko poslanstvo v Moskvi je o tem obvestilo Suslova. Ko je ta s sovjetsko delegacijo že prispel na Dunaj, mu je bilo sporočeno, da mu italijanska vlada ne more dovoliti vstopa v Italijo. Prihodu Suslova se je uprl
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
V	Avstriji je pričel veljati novi zakon, ki urejuje trgovino s tujino in ki bo velja! tri leta. Novi zakon bo ohranil, kar zadeva les »skrajšani postopek« za izvoz žaganega lesa, to je podelitev dovoljenja s strani Zveznega sveta za les in raznih pokrajinskih svetov. Zakon določa obvezno dovoljenje za izvoz lesa za kurjavo in lesa za izdelavo celuloze. Ker v trgovinskih sporazumih, ki so zdaj v veljavi, ni bil določen kontingent za te dve vrsti lesa, je skoraj neverjetno, da bi izdajali licence za iz-coz tega blaga v bližnji bodočnosti.
Prvi sneg je pokvaril okoli 350.000 kub. metrov lesa. Za del tega blaga, katerega je treba nujno obdelati, so lastniki že prosili izvozno dovoljenje, ker jc plasiranje, na notranjem trgu malo verjetno. Celulozna industrija je poskušala doseči nižje cene lesa za papir, da bi izkoristila to priložnost.
Zaradi krize na Sredozemlju je povpraševanje po avstrijskem lesu oživelo. Kvotacije so precej čvrste kot je razvidno iz naslednjih cen, po katerih so bile zaključene zadnje kupčije. Neocarinjeno blago, franco avstrijsko-ita-lijanska meja: jelov žagan les, širok vrste I/II 31-33.000; idem ozek 25-26.000; vrste 0/III širok 27-28.000 ;idem ozek 24-25.000; vrste III širok 24-25.000; idem ozek 22,5-23.000; vrste III/IV 22.5-23.500; idem ozek 22-23.000; vrste IV širok in ozek 22-3.000 pnacesen vrste I/II širok 26.000; idem vrste III 23-24.500 lir za kub. meter.
Tudi v Franciji se čuti večje zanimanje za avstrijski les. Avstrijski izvozniki so mnenja, da bo mogoče na ta trg plasirati večje količine blaga. Z zahodnonemškimi odjemalci so na Salzburškem zaključili v zadnjem času kupčije po naslednjih cenah (v nemških markah, blago natovorjeno na voz fco meja): jelov žagan les 0/11 širok 182-185; boules 180-190; surov les za skobljanje 175-180; tombante 0/III širok 165 do 167; vrste II/III 153-156; III/IV širok 142-145; idem ozek 138-140; borov »boules« 240-260; borov tombante I/III neobrobljen 147-150; macesnov »boules« 240-250. Zahodnonemški trgovci povprašujejo največ po jelovih »boules«, po mizarskem lesu, surovem lesu za skobljanje, dočim je manjše povpraševanje po »tombante« in ozkem blagu vrste III/IV.
VEDNO VEČ LESA IZ VZHODNIH DRŽAV
V	krogih Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) opozarjajo na možnost, da bodo ponudbe lesa iz vzhodnih držav v prihodnjem letu še bolj narastle; gre zlasti za ponudbe iz Sovjetske zveze. To bi utegnilo izzvati krizo na zahodnih trgih, kakršno je povzročila pretirana ponudba leta 1930. V zahodnonemških gospodarskih krogih omenjajo, da ni sedanja politična mednarodna napetost prav nič vplivala na dovoz lesa; ta ni nikakor vezan na Sueški prekop. Sicer so zaloge lesa v Zahodni Nemčiji precejšnje. Tam ne računajo, da bo zaradi ponudbe več-
notranji minister Tambroni, ki je po-
jasnil, da se boji, da bi v Italiji na-
stale demonstracije proti Suslovu in
da je zaradi tega bolje, da ne pride
v Italijo. Pariški'»Le Monde« poroča, da o vsej zadevi ni bilo obveščeno ptredsedništvo italijanske vlade in da 'krščanski demokrati 'kritizirajo predsednika vlade Segnija, ker ni hotel nastopati proti italijfanski komunistični stranki z izrednimi ukrepi.
SPORAZUM MED DRŽAVO IN CERKVIJO NA POLJSKEM. Po posvetovanju med predstavniki poljske vlade in poljskih škofov je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so se predstavniki obeh ustanov izrazili pripravljene, da odstranijo vse ovire, ki so nastale v preteklosti glede uresničenja popolne verske svobode in verskega življenja. Predstavniki poljskih škofov izjavljajo, pravil poročilo, da so zdaj nastopile spremembe, ki težijo za utrditvijo zakonitosti in morale ter uveljavitvijo državljanskih pravic, cerkvene oblasti pripravljene z razumevanjem slediti naporom vlade. Ve-ijavljen bo zakon, ki bo zagotovil državi vpliv na imenovanje nadškofov, škofov in koadjutorjer, hkrati pa priznal prerogative cerkvene jurisdikcije. Načrt zakona bodo skupno proučili predstavniki države in cerkvije. Verski pouk bo na osnovnih in srednjih šolah prost predmet. Profesorje verouka bodo imenovale akademije sporazumno z verskimi oblastvi. Plačevalo jih bo ministrstvo prosvete.
jih količin iz vzhodnih držav nastopil takšen padec cen kakor pred vojno leta 1930, vendar ne izključujejo možnosti, da bo potrebna že zdaj pri sklepanju kupčij določena opreznost toliko bolj, ker postaja ponudba samega nemškega lesa na domačem trgu čedalje močnejša. Zdi se, da so se nemški potrošniki že zelo privadili tujim vrstam lesa in mu zato pogosto dajejo prednost pred domačim.
Skandinavske dežele že računajo z možnostjo, da bi se v prihodnjem letu utegnil poslabšati položaj za oddajo lesa. Angleži so kljub vsem tem napovedim zaključili prav v zadnjem času velike kupčije na skandinavskem trgu. Prav zaradi tega bo ta trg prišel manj v poštev za nemška naročila. Zahodnonemški trgovci pričakujejo večje ponudbe iz vzhodnih držav in iz Avstrije.
Po poročilu nemških listov so bile cene rezanega lesa v Zahodni Nemčiji v novembru še vedno nizke. Ponudniki so dosegli višje cene le pri prvovrstnih vrstah lesa, ki ga uporabljajo zlasti za pohištvo in obdelovalno industrijo. Gradbenega lesa je bilo še preveč na trgu. Krajše mere smrekovega in jelovega lesa vrste 0/11 so na južno-nemških žagah ponujali po 200 DM za kub. meter. Ponudba okroglega lesa je razmeroma majhna.
MNOGO ŽIVINE NA ITALIJANSKIH TRGIH
Dotok živine na italijanske trge je'še vedno precejšen, ker se kmetje skušajo iznebiti tistih glav živine, ki bi jih zaradi nezadostnih zalog krme ne mogli prerediti čez zimo. Zaradi tega so cene živini nekoliko popustile skoraj na vseh trgih, seveda ne povsod enako. Na nekaterih trgih, kakor n. pr. v Cre-moni, so se teleta pocenila kar za 20 lir pri kg žive teže, v Bologni za 10 lir. Padla je zlasti cena slabših vrst goveje živine. Cene popuščajo tudi na milanskem trgu. Nanje vpliva seveda u-voz iz tujine, zlasti uvoz odraslih telet iz Argentine.
TELEVIZIJSKE ODDAJE V ZAGREBU. V Zagrebu so te dni pričeli oddajati poskusni televizijski spored. Do konca leta bo Radio televizija Zagreb oddajala dvakrat tedensko, od januarja pa bodo oddajali domač program vsak drugi dan. poleg tega bodo nadaljevali prenos sporedov avstrijskih in italijanskih postaj. Prve domače televizijske oddaje so bile v počastitev praznika republike.
$sm--	_______ _____
NEVARNOST INFLACIJE V ŠPANIJI. Z novo uredbo so bile plače v španskih podjetjih in ostalih gospodarskih organizacijah znatno zvišane. Delavcem so povprečno zvišali plače za 40-60%, nameščencem za 25-35%, aka-dethslkim izobraženim pa za 10%. Tako bo nakvalificiran delavec v velikih mestih zaslužil 26 pezet na dan (okoli 325 lir), strokovno kvalificirani delavec do 45-50 pezet (562,50-725 lir). Plače uradnikov se sukajo med 1200 in 3000 pszetami (15.000-37.500 lir), na mesec; inženirjev 3500-3750 pezet (1 pezeta velja okoli 12,50 lire). Ravnatelji zaslužijo okoli 5000 pezet na mesec. Dne 18. julija in za božič prejmejo delavci še nagrado, ki ustreza plači za deset dni, nameščenci pa po eno mesečno plačo. K tem plačam je treba dodati 20-30% za družinske doklade. Delodajalci morajo plačati še 15,4% za razne socialne dajatve, medtem ko plačajo delavci 4,5% za bolniško zavarovanje in 3% za pokojninsko zavarovanje. V zameno za te poviške bodo podjetniki Zahtevali' več dela. Ti si pomagajo tudi tako, da uvajajo akordno delo. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo mogoče po teh poviških preprečiti novega skoka cen. Zaloge blaga so namreč majhne, poleg tega ni industrija dovolj preskrbljena s surovinami, ker nima dovolj deviz za uvoz.
DENARNI OBTOK V ITALIJI ss je meseca oktobra zmanjšal za 30.3 milijarde lir, medtem ko je lansko leto znašalo zmanjšanje 10,7 milijarde, leta 1954 pa 7,6 milijarde lir. V zakladnici narodne banke »Bamca dTtalia« je za 4.229 milijonov lir zlata, denarja '(bankovcev) v obtoku pa je 1.601 milijard 637 milijonov lir.
fotiolru
ss- UTRINKI
ITALIJANSKI DELAVCI NISO ZADOVOLJNI V NEMČIJI. Med Italijo in Z. Nemčijo je bil 20. decembra 1955 sklenjen sporazum, o nameščanju italijanskih delavcev v Nemčiji. Po tem sporazumu naj bi Nemčija zaposlila pri sezonskem kmetijskem delu
13.000	Italijanov, v industriji pa 18.000 italijanskih delavcev. Ta sporazum pa ni rodil sadov, ki so si jih obetali na obeh straneh. Ko je bil novembra 1945 v Zahodni Nemčiji italijanski minister za zunanjo trgovino Martinella, so govorili kar o 100.000 Italijanih, ki naj bi se vsako teto izselili iz Italije. V resnici se je presiliio v Nemčijo do 1. septembra toga leta 5.794 'kmečkih delavcev in 4J96 industrijskih. Pogosto se dogaja, da kmečki delavci zapustijo delo predčasno, takšnih je bilo kar 21%; 7% italijanskih delavcev je zapustilo tudi delo v industrijskih podjetjih iz raznih razlogov, tako zaradi bolezni, družinskih razmer in nesporazuma. Nezadovoljni so zlasti kmečki delavci. Ti prejemajo na mesec 120 mark (18.000 lir), poleg tega še po 20 mark kot nagrado, ko se konča sezonsko delo. Delajo 70 ur na teden. Tako zaslužijo okoli 20.000 lir na mesec. Tudi v primeru, ko prejemajo hrano brez' plačno, ne morejo prihraniti več kakor 10.000 do 12.000 lir na mesec, ,3^ jih pošljejo svoji družini v Italijo. Oviro za Italijane predstavlja tudi neznanje 'nemškega jezika.	A
oq,
ITALIJANSKI DELAVCI V ŠVICI.
Italijanski delavci delajo v Švici ha podlagi italijansko-švicarskega sporazuma iz leta 1948. Po tem sporazumu prejme italijanski delavec, ki je 10 let neprekinjeno delal v Švici dovoljenje za brezpogojno naselitev. S tem dovoljenjem se nastani v Švici kjerkoli in si lahko svobodno izbere poklic. Po sporazumu iz leta 1934 so italijanski delavci čakali na takšno dovoljenje samo 5 let. Zdaj se italijanski delavci pritožujejo, da švicarske sindikalne organizacije pritiskajo, naj bi italijanski delavci začasno zapustili Švico, da bi tako zgubili pravico do dovoljenja za stalno naselitev. Socialno demokratska stranka namerava v švicarskem parlamentu predložiti zakonski načrt, po katerem bi švicarske oblasti lahko začasno poslale domov tpdi takšne delavce, ki že imajo dovoljenje za stalno naselitev.
TUJE DEVIZE V HAMBURGU. Urad ni tečaji tujih deviz v Hamburgu so bili 7. decembra naslednji: 1 angleški funt 11,703-11,723 nemške marke; 100 holandskih goldinarjev 110,08-110,30; 100 švedskih kron 81,05-81,21; 100 danskih kron 60,435-60,555; 100 norveških kron 58,70-58,82; 100 belgijskih frankov 8,364-8,384; 1000 francoskih frankov 11,901-11,921; 100 švicarskih frankov 95,56-95,76; 1 a-meriški dolar 4,19184,2018; 1 kanadski dolar 4,369-4,379 in 1000 italijanskih lir 6,664-6,684. V berlinskih menjalnicah zamenjujejo 440 vzhodnih nemških mark za 100 zahodnih nemških mark, medtem ko prodajajo 100 vzhodnih mark za 24,13 zahodnih mark.
PRIDELEK PŠENICE V ITALIJI je
letos po končnih podatkih Osrednjega statističnega instituta znašal skupno
86.813.000	stotov; manjši je za 8,7% od lanskoletnega, ki je dosegel 95 milijonov 055.000 stotov. Od tega je 72 milijonov 470.000 stotov mehke pšenice in 14.343.000 stotov trde. Za pridelek koruze in riža še ni končnih podatkov. Računajo, da je bilo pridelano okoli 30 milijonov stotov koruze proti 31,936.000 stotov v lanskem letu. Pridelek neolu-ščenega riža naj bi dosegel okoli 7 milijonov stotov proti 8,589.000 stotov v letu 1955.
GRADBENI MATERIAL
PIACENZA. Fco proizvodnja: pesek 400 lir kub. meter; gramoz 600; navadna polna opeka 10.000 lir 1000 komadov; štiriprekatni votlaki 8000 lir; dvo-prekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa 25.000; navadni strešniki
18.000	lir.
VINO
PADOVA. Črno vino Friularo 550-580 lir stop/stot; Merlot 540-560; Raboso 540 do 575; Clinton 340-360; belo Piave 500 do 530; belo Colli Euganei 6500-7500 lir stot; Raboso Piave 550-580 lir stop/stot; belo Soave 490-520; Valpolicella navadno 500-530, fino 530-600.
Jugoslavija na tujih in domačih sejmih [
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
Zagreb, decembra
Jugoslovanska podjetja so letos imela mnogo skrbi in dela s pripravami za udeležbo na raznih domačih in tujih sejmih. Sejemsko življenje se vednf bolj razvija doma kakor tudi na tujem. Jugoslovanska podjetja bodo tudi v novem letu sodelovala na mnogih jugoslovanskih pa tudi tujih sejemskih prireditvah. Po sedanjih podatkih bo jugoslovansko gospodarstvo nastopilo kot celota na mednarodnih sejmih v Frankfurtu, Lipskem, Milanu, Parizu, Plovdivu, Poznanju, Trstu. Solunu, na Dunaju, v Londonu, Offenbachu, Koeinu, in Hannovru, New Yorku, Rio de Janeiru, Karačiju, Bombaju in Džakarti; verjetno tudi na treh gospodarskih prireditvah Sovjetske zveze. Ta pregled ne zajema sejmov, na katerih razstavljajo redno podjetja posameznih republik, za katere se brigajo posamezne republiške trgovinske zbornice.
PRIPRAVE ZA ZAGREBŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM
Vzporedno s pripravami za udeležbo na tujih sejmih se razvijia organiza-
cija za čim boljši uspeh domačih velesejmov, med katerimi zavzema prvo mesto zagrebški. Od prihodnjega leta dalje bosta obe glavni sejemski prireditvi, to je spomladanski in jesenski zagrebški velesejem, imeli značaj mednarodnih prireditev. Obe prireditvi sta torej zenačeni v pogledu tujih razstavljavcev, vendar jim bosta dajali1 različne poslovne perspektive. Na spomladanski prireditvi bodo tuja podjetja razstavljala predvsem predmete široke potrošnje, na jesenski pa po večini investicijsko blago in industrijsko opremo. Tudi za domače razstav-Ijialce bosta prireditvi imeli vsaka svoje posebno obeležje: na prvi prireditvi bosta organizirana Obrtniški sejem in Turistična razstava, na jesenski pa mednarodni Teden usnja in obuvala, katerega, se bo udeležila celotna usnjarska industrija.
Prihodnji spomladanski Zagrebški velesejem bo od 13. do 23. aprila. Njegovi organizatorji bodo na njem prikazali doslej najobsežnejšo izbiro predmetov, s katerimi se da dvigniti splošna življenjska raven. Tu ne gre samo za predmete vsakdanje potrošnje, temveč tudi za proizvode daljšega tra-jianja, teakor je n. pr. oprema za kinematografe, dalje prometne potrebšči-
ITALIJA - JUGOSLAVIJA
ITALIJA NUDI
Guma umjetna za hermetičko zatvara-nje cijevi:
Pino Dario, Milano, Via Priv. Gio-vanni de Grassi 17.
Sirupi, prehrambeni artikli —- traži zastopnike :
Stabilimenti Joseph Gazan, Ventimi-glia, Corso Genova 174.
Pribor uredski kovinski:
Scipioni, Bologna, Via Pignattari 1.
Pluto:
Sugherificio Italiano, Milano, Piazza Meda 3.
Peci za sagorjevanje u industriji Čelika, peči za fuziju lakih kovina:
P. E. Humbert, Torino, Via Pozzo Strada 10.
Tekstil od najlona, vune, pamuka i lana:
»Intercommerce«, Milano, Via Cara-dosso 17.
Konvejeri, uredjaji za unutarnji prije-voz:
OCIFEL, Torino, Corso Siracusa 11. Konac za šivanje, tekstil, gumena roba: Compagnia Italiana Commercio Estero, Genova, Via Palestro 16.
ITALIJA TRAŽI Predivo češljano:
Filatura Superga de Gioia, Chicsa e Ubertelli, Trivero.
Cement:
Rag. Giacomo Jacques Benzion, Milano, Via Renato Fucini 1.
Gljive suhe:
CIDRA s.r.l., Roma, Via del Mare No. 33/37.
Sijeno, slama, šečerna repa, grah, gljive :
»Intercommerce«, Milano, Via Cara-dosso 17.
JUGOSLAVIJA TRAŽI
Jugoslavija pridaje sve veču pažnju opskrbi svoje trgovačke mreže artikli-ma široke potrošnje, pa ovdje donosimo popis proizvoda, za koje vlada naj-veči interes kod jugoslovanskih po-duzeca.
Vučeni i valjani kovinski proizvodi za obrt in poljoprivredu:
Profili, hladno valjane trake, cma i pocinčana žica, savne pocinčane cijevi za bunare, obruči za bačve, črni i pocinčani tanki lim.
Alat i razni kovinski proizvodi za do-mačinstva, obrt i poljoprivredu: Poljoprivredni alat, sitne sprave i pribor — ručni obrtnički alat, pile, opru-ge i osovine za kola, razne vrste spe-cijalnih brava i lokota, razni kuhinjski Strojevi i sprave, šivači Strojevi, nerdjajuči pribor za jelo, posudje, žica za parkete itd.
Kovinska galanterija: škare, džepni nožiči, žileti, britve, a-parati za ostrenje žileta, aparati za šišanje, satovi, dječje igračke, naliv-pera, bižuterija.
Prijevozna sredstva:
Bicikli, motocikli, skuteri, čamci, mo tori, njihovi dijelovi i pribor za čam-ce itd.
Precizna mehanika i optika
Foto aparati, pribor i dijelovi, termometri i slično.
Elektrotehnički proizvodi za domačin-stva:
Instalacioni materijal, trofazni stru-jomjeri itd. — frižideri, usisači pra-šine, glačala za parkete, Strojevi za pranje i sušenje rublja, bojleri, mik-seri, aparati za sušenje kose, električna glačala (pegle), električna gri-jala, štednjaci, male pečnice itd. — radio aparati, gramofoni, televizijski aparati i drugi elektroakustični aparati, dijelovi i pribor.
Kemijski proizvodi:
Papir, pribor za pisanje i črtanje, proizvodi od plastičnih masa, ostale kemikalije.
Porculan i drugi nekovinski proizvodi za domačinstva:
U krasni poreuian, porculan za domačinstva, vatrostalno posudje, kremeni za upaljače, dugmeta, bižuterija.
Pnbor za iov, ribolov i šport, giazbaia: Lovačke puške i pribor, udice, najlon konac, pribor za podvodni lov, ter-mos boce, sportski rekviziti — muzič-ki instrumenti i pribor itd.
Tekstil, gumeni proizvodi.
Popis navedenih artikala primila je uprava Zagrebačkog velesajma od Sekretariata za promet robom; kupoval če ih jugoslavenski uvoznici na med-junarodnom proljetnom Zagrebačkom velesajmu od 13. do 23. aprila 1957. Uprava Velesajma poziva proizvodjače navedenih proizvoda široke potrošnje, da ih prikažu na njezinoj idučoj pro-Ijetnoj priredbi.
Pored tih artikala, na specijalnim izložbama proljetnog Velesajma u Zagrebu, kupovat če se i strojev!, oprema i pribor za grafičqu industriju, o-prema za hotele 1 turističke objekte, oprema i pribor za camping i uopče svi artikli, koji služe uzdizanju život-nog standarda na najširem planu.
• • e
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 320-350; korenje 35-55; embalirana cvetača 46-65; ohrovt 30-38; čebula 60-70; olupljene čebulice 100-140; žajbelj in rožmarin 250-300, svež fižol Vigevano 120-150; koromač 35 do 85; cikorija s koreninami 40-50; solata endivija 60-95; krompir Bintje 3746, Ma-jestic 3740; paradižniki 50-115; por 55 do 75; peteršilj 75-100, repa 4046; zelena 50-60; špinača 80-105; buče 3540.
Kostanj navaden 35-75; maroni 120 180; kaki 25-57; jabolka navadna mešana 2540; Delicious 50130; Morgen-duft 70-80; hruške Clairgeau 80105, navadne mešane hruške 46-60; Kaiser 95-160; belo grozdje Verdea 75-120; črno Isabella 46-57; pomaranče navadne 60-80; limone 115-165; mandarini Paternu 130240, navadni 90415; praženi zemeljski lešniki 250-270; olupljeni kostanj 115-120; smokve 80100; mandeljni neolupljeni 380-400; lešniki 360380; orehi navadni 160180; orehi Sorrento 290 do 310; slive v zabojih 250260; bosanske 70/80 3950380, 80/90 330350; slive Kalifornija 20/30 550-560; 30/40 510-520; suho grozdje Pantelleria 220280; malaga 340 do 350.
ito
Ad
ve
ga:
stl
sei
ne, cenena voaila, oprema za gosp*/ dinjstvo itd. V okviru te priredbe W tudi »Sejem -grafične industrije«, n« katerem bodo razstavljeni tiskarski stroji in splošna tiskarska oprema. Vse te prireditve dajejo tujim podjetnikom lepo priložnost, da razstave svoj6 proizvode z uspehom na spomladanskem velesejmu. Jugoslavija si prizadeva, da preskrbi svoje trge s potroš" nim blagom; poleg tega so bili doslej ^ na sejmu vselej razprodani vsi tiskarski stroji. Nadalje težijo vsa, jugoslovanska tiskarska podjetja za obnovo svoje strojne oprem©. Važna je tudi okolnost, da je bilo letos na jesenski prireditvi zaključenih za 110 milijard dinarjev kupčij.
Na turistični razstavi bo domačinom ig tujcem dana priložnost, da zberejo podatke o jugoslovanskih letoviščih in kopališčih. Na tem »Sejmu turizma in gostinstva« bodo razstavljati tudi stroje in opreme za hotele, kavarne in druge gostinske obrate.
»Splošni sejem jugoslovanske obrti*1 bo že četrtič. Doslej je vedno zadovoljil udeležence medtem ko je obiskovalec vsakokrat iznenadil z novimi po drobnostimi znanih izdelkov jugoslovanskih obrtnikov.
PRIREDITVE
»GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA« V LJUBLJANI
so
Hi
1j(
n«
»j
SV'
Uprava »Gospodarskega razstavišča« do v Ljubljani pripravlja tudi za prihod- ali nje leto obilen program. Tako bo od ob 30. marca do 7. aprila »Sejem tekstil® en in obuvala«. Mesec nato (od 30. apri' h* la do 7. maja) mu bo sledil II. med- so narodni sejem obdelanega lesa. Z® izl tem bodo mednarodna razstava radi® je in televizije. Sejem prevoznih sredst®v Pr (od 1. do 9. junija) in II. mednarodni ve sejem embalaže (22. do 30 junija). P°' sii leg tega pripravlja Gospodarsko ra* * * * v 1 2 3 *" ta stavišče H. sejem izvoznih predmeto'' ta FLRJ (od 3. do 11. avgusta). Temu b° ta v septembru sledil III. mednarodni s®" ta jem vina, medtem fco bo »Kmetijsk® ta, razstava« (od 5. do 13. oktobra) z®' ključila prireditve prihodnjega leta. ta
Mi
MEDNARODNI POLJEDELSKI S®' sk JEM V NOVEM SADU bo tudi v pri' ds hodnjem letu, in sicer v septembru, nj
V BEOGRADU bo verjetno prihodnjo jesen prvi povojni velesejem n® ^ novem sejmišču.
M. V. I? - bl:
--- ^ Ve
»GOSPODARSTVO44 ^
izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNi' \ STVO in UPRAVA: Trst, Ul:ca GepP® “j; 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna Šte vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. J NAROČNINA: lelna 700 Ur, polleto® . 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo* ,f št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din’ polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 4 2 dolarja lelno. Naroča se pri A D.I/F' DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubija-na, Stritarjeva ulica 3/1. tek. rač. p;* Komunalni banki št. 60 KB-l-Z 1246. " a CENE OGLASOV: za vsak m/m višin® ^ V širini enega stolp a 40 I r, za ino- ,c zemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Ben*
Založnik: Založba »Gospodar: tva« ss Tiskarna »Graph s« v Trstu
Jožef
Merševani
GORICA, Corso Italia 24,
TRST, Ulica Coroneo 45
IJUPO RT E X P O RT
koles, šivalnih strojev, radio aparatov, ter avtomobilnih nadomestnih delov.
Vc
U£
*a
tl£
P£
ti
to
si
Sc
bi
_ .VISTA" _
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Pet&i Paml Cepal
TRST - Ul. Udine 36 - Tel. 28-290
sc
te
V(
lj<
n:
sl
s«
te
šs
bi
ši
a<
dt
tl;
Želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto t
PC
Za
Pa
Argentinsko, ali bolje »gauchovo«1 dušo najbolj spoznamo iz pesnitve »Martin Fierron Josea Herndndeza. Snov te pesnitve, ki je Argentincem zelo .priljubljena, je neuspešen odpor preprostih in svobodnih »gauc.hov« proti nevzdržnemu prodiranju tehnike in tujemu naseljevanju. »Ne vem, pravi Keyseriing, — če ima svetovna zgodovina še drugi primer junaka — bedneža, ki nikoli ne klone, nikoli ne zmaga, a usodo vendar sprejema z velikodušno modrostjo in vdanostjo.«
Med sodobnimi argentinskimi pisatelji so najbolj upoštevani: Hugo Wast (pravo ime je Gustavo Zuviria), ki ima hkoli 30 novel iz argentinskega življenja2; novelist Enrigue Larreta (zelo znana je njegova »La gloria de Don Ramiro« — Don Ramirova slava) in biograf Manuel Galvez, ki je mojstrska proučil vse glavne osebnosti špansiko-ameriške zgodovine (Rosas, Garcia Moreno itd.).
Mitre, Sarmiento in Alberdi so pisali o politiki in sociologiji. Politiko obravnava tudi Ekvadorec Juan Montalvo, neprekosljiv stilist, strasteh antiklerikalee in vendar veren kristjan.
čile se ponaša s svetovno znano vzgojiteljico in pesnico Gabrijelo Mistral, ki je prejela prvo Nobelovo nagrado v Južni Ameriki za literature1*. Peruviansko kulturo in življenje predstavljajo: Pesnik Santos Chocano čigar »Alma America« izraža zelo globoko originalnost in navdahnjenost (1934.), zgodovinar in satirik Ricardo Palma (Tradieiones peruonas) in katoliški encikloped F. Garcia Calderdn. Ta je pisal francosko prav tako lepo kakor špansko. Za svoj »Le Peron Contemporain« je zaslužil nagrado Francoske akademije.
V Urugvaju nadkriljujeta svobodomiselni Enrigue Rodd (izvršil samomor 1. 1918), ki j«: zelo vplival na južnoameriško mladino in kar tolik Jose Zorilla de San Martin, čigar »Tabare« obuja spomine na starodavne indijanske tradicije in je eden izmed naj lepših biserov španske literature (1932).
Temeljni kamen za brazilsko kulturo je položil cesar Dom Pe-clro II, sam dober pisatelj in znanstvenik. Njegov dvor je bil desetletja središče vsega kulturnega udejstvovanja v velikanski Braziliji. Stel je med prijatelje in goste svetovno znanih razumnikov kakor Pasteurja, Dumasa, Agassiza, Lessepsa, Darwina, Wagnerja, Viktor Huga itd. Iz bogate brazilske literature bom navedel novelo »Innocencia« od Aljreda d’Escragnolle Taunaga in «Os Sertoes« od Euclida da Cunha (kunja). Znan je tudi sodobni mislec Tristcgn de Athagde. (Glavno delo: »Sodobni miti«).
Iz tega površnega pregleda književnosti moramo zaključiti, da hrani Južna Amerika velike literarne zaklade, ki so nam Slovencem sicer še docela tuji in neznani, a še ti bežni podatki spodbujajo večje
1	»Gaucho«, argentinski pastil-, vrbta južnoameriškega kozaka.
2	Njegova najboljša novela je »Flor de Durazno«, — »Breskov cvet.«
3	Drugo, za znanost je dobil Argentinec Bernard Houssag (isto-
iog).
ta
t
lužna Amerika
dežela
neizčrpnega
bogastva
J
zanimanje in pozornost. Zaslužijo, da bi naši razumniki s toliko vnemo segli po njih.
GLASBENA UMETNOST
če z literarnega področja preidemo na glasbeno, je kakor da bi stopili iz pridno obdelane njive v tropično džunglo. Stvar je razumljiva :
H književnosti so najbolj prispevali belci na podlagi stare evropske kulture, dočim izvira glasba pretežno iz nižjih afriško-indijanskih elementov in je zato, dasi pestra, vendar primitivna in neobdelana. Vsekakor drži, da so Latinoamsrikanci zelo muzikalični in da se njihovi ljudski motivi naglo uveljavljajo in širijo po svetu. To je menda priznal že Bizet, ki se je za svojo opero »Carmen« sam navdahnil ob motivih tropične Amerike.
Glasba je tesno: povezana z ljudskimi plesi. Tipični so argentinski »tango«, brazilske »kariake« in »sambe«, peruvianski »tristes«, ekvadorski »varavi«, kolumbijski »bambuco«, venecuelški »horopo« itd. Značaj plesa ali glasbe ustreza plemenskemu poreklu. Cisti Indijanci na planotah imajo dvojno vrsto glasbe; prvo, ki je znana po svoji melanholiji, in fatalizmu (tristes, varavi, sanjuanito), lahko slišimo ob vsakem praznovanju; druga, nekako obredna, ker spominja na starodavne verske obrede, je skoraj izginila. Pri tej pride najbolj do teraza onoma" topoija ali posnemanje naravnih glasov: tulenje vetrov, ptičjte petje, divji kriki, žuborenje voda itd. Vsa ta primitivna zmes je vendar tako lepo povezana in ubrana, da preseneti vsakega tujca, če se mu le posreči — in to se zlahka ne zgodi — da prisluškuje zanimivemu izvajanju.
S to eksotično in za nas nerazumljivo umetnostjo je Evropejce seznanila oziroma jih še seznanja mlada Peruviamka Yma Šumak, ki je žela toliko priznanja po najslavnejših gledališčih Evrope in Amerike. To čudežno dekle obvlada s svojim glasom kar pet oktav; »v njenem grlu, pišejo časopisi, žvrgolijo zdaj neznatni slavčki, nato rjove divji jaguar ali tulijo andski viharji.«
V tropičnih, obmorskih krajih prevladuje afriška glasba, ki seveda ustreza zamorskemu značaju. Afriška ritmika je lahkoživa, senzualna, nenadoma pa jo pretresejo temne strasti ali preplašijo sence in strahovi.
Moderno evropsko glasbo gojijo v večjih središčih. V skoraj vseli mestih naletimo na glasbene matice in konservatorije. Skladatelja,
ki bi bil res svetovnega slovesa, ima Južna Amerika samo enega, namreč Brazilca Carlosa Gcmesa, avtorja opere »Guarani«.
STAVBARSKA UMETNOST
Veličastne zgradbe v Kužku, Makču Piču ir: drugod pričajo, da je bilo pri Inkazih stavbarstvo in risarstvo zelo razvito. Španci so stavbarsko udejstvovanje Indijancev prekinili, deloma pa še celo uničili. Svoje cerkve, samostane in palače so gradili edinole v slogu španskega baroka. Toda, ker so se pri gradnji posluževali indijanskih mojstrov in delavcev, so ti tu pa tam prikrojili španskemu slogu indijanske motive, posebno glede okraskov. Najlepši zgledi tega indo-špan-skega baroka so cerkev Santo Domingo v Kužku, Katedrala v Arequi-pa, San Ignacije v Kitu, (notranjščina je vsa pozlačena), mestna palača v Limi itd.
Moderne stavbe so v skladu s sodobnimi tehničnimi zahtevami tropičnih razmer: Rio de Janeiro, Sao Paulo, Caracas, Bogota, Lima se ponašajo s svojimi »steklenimi palačami« in nič ne zaostajajo za tistimi, ki jih občudujemo v Miami, Dallasu, Neu Orleansu v vročih predelih Združenih držav.
Indijanci gradijo svoje skromne hišice iz nepsčene opeke (adobe) ali pa iz »tapia«, to je zidovje zgrajeno s posebno zemljo, ki jo natlačijo v leseno ogrodje, da .postane neverjetno trdna in solidna.
VERSKE RAZMERE
Južna Amerika je edina čisto katoliška celina na svetu. Latinska Amerika predstavlja skoraj polovico svetovnega katoličanstva. Tega se Cerikev zaveda. Zato stavi Vatikan v Južno Ameriko svoje najboljše upe za bodočnost. Pred dobrimi 30 leti ni imela Lat.. Amerika niti enega kardinala, danes jih ima deset. V istem razmerju so se razmnožile škofije in verske ustanove. Vpliv duhovščine na javno življenje je dandanes znatno manjši kot pred 50 leti, vendar še veliko večji kot v katerikoli drugi deželi na svetu razen Španije. Ljudstvo je na splošne verno in pobožno, toda bolj navezano na zunanje formalnosti, kakor na bistvena načela krščanstva.
Prvi spori med Cerkvijo in vladami so nastali zaradi »Real Patronata« »Real Patronat« je sicer s privolenjem Cerkve same podredil Cerkev španski vladi. Na novo nastale republike so branile gledišče, da so kot zakonite naslednice španske oblasti podedovale tudi pravico
di
do Patronata. Temu se je upiral Vatikan. Sledili so znani spori nied je liberalci in konservativci. Po enostoletnem trenju so se odnosi ubl®' st žili in se ustalili na neki »srednji poti«, katere se tudi skrajneži ^ upajo zapustiti. Edina država v Južni Ameriki, ki nima uradnih sp0- “t razumov (konkordatov) s Cerkvijo je Urugvaj.	i
Čeprav so odnosi ugodno urejeni in skoraj vse vlade Cerkev c®10 8c očitno podpirajo, preživlja latinsko^ameriški katolicizem zelo težk° »j dobo svojega razvoja. To resno zaskrblja voditelje katoliške cerkve ' st Vatikanu in v Ameriki sami. Največja nevarnost grozi s strani pr®" testantske propagande, ki se opira na mogočna sredstva iz Združeni*1 je držav. Pri tem bi se motili, ako bi gledali na statistike, število »spre' Sr obmjenj« v prid protestantskih sekt nikakor ni vznemirjajoče. Tod® df novi duh reforme, to je duh laičnega, nehierarhičnega krščanstva je sp zajel že ogromne množice v Mehiki, Venecueli, Kolumbiji in posebn0 ni še v Braziliji. Latinsko-ameriški katolicizem je po 300 letnem gosp0' ta dovianju »Real Patronata« in enostoletnem životarjenju pod domači' ni mi vladavinami nepripravljen, da bi se uspešno upiral gibčnemu d®" izl lovanju ameriških organizacij.	.
Protestantizem je naletel na ugodna tla. Domača duhovščina Je bila čestokrat neizobražena; bolj kot za resno poglobitev moraineg® at življenja je skrbela za razširjenje najbolj čudnih pobožnosti, ki so Dt spričo nevednosti ljudstva spremenile v prave vraže in praznoverstva' to V tem pogledu se je marsikaj izboljšalo; nastalo pa je ogromno P0^ ai manjkanje duhovnikov. V Latinski Ameriki je veliko dežel kjer pridc> b samo en duhovnik na 30 in več ftasočsv prebivalcev, dočim je razmeri® to v Evropi eden na tisoč. (Vse te pomanjkljivosti protestantska prop®' ta ganda pridno izkorišča. Ta deluje najbolj na socialnem področju, K®' i kor so zdravstvena pomoč, šolstvo, proti-alkoholično gibanje itd.). Je Proti katolicizmu nastopa tudi »mehanizem«, ki teži za prepor0" ^ dom staroindijanSke kulture; podlaga tej je protMatinski social l]i zem. To gibanje je zelo močno v Mehiki in Gvatemali, skriva se P® ta tudi v Peruju, v Boliviji itd.	t"
Cerkev se svojega položaja dobro zaveda, zato zbira vse moči, d® bi se v Latinski Ameriki na znotraj temeljito prenovila in bi bila t®' ko kos veliki nevarnosti, ki ji preti od zunaj. Pri tem se obrača pT®° , vsem na razumnike in na mladino (zavodi). V prid ji pride tudi f18'	1
cionalna zavest latinsko-ameriških držav, katerim je katolicizem 1,6	*
samo zgodovinska tradicija, ampak tudi ločnica med latinsko in a11'	'
glo-saksonsko Ameriko.
1 Ob uradnem ljudskem popisu izpove svojo pripadnost h katd1' cizmu do 98% prebivalstva; praktično pa je izračunano da opravi)® ki dolžnost nedeljske sv. maše komaj 5%! (V Franciji 30% katolikov, P0" k dobno	drugod	po Evropi).	Š(
KONEC	t;
.LJUBO ZAMORSKI 4i PRIPOMBA UREDNIŠTVA. Podlistek izide v kratkem v sarno^' a* ložbi pisatelja.	1]
^ ^	-*o o 9«.
!
^e-tek, 14. decembra 1956
GOSPODARaTVO
Stran 3
Osem milijard za južnotirolsko sadje
Sadje mora biti zdravolin lepo pakirano
Prijetno me je grelo jesensko sonce, iko sem se pred tedni peljal po dolini Adiže iz Bočna proti Meranu. Na lepem in desnem kraju doline se je dvigalo gričevje v visoko gorovje, prera-stlo z gostimi gozdovi, iz katerih so sem ter tja zevale rdeče pečine porfira-stega pogorja. Tam gori na obronkih gorskih hrbtov so podili mrzli vetrovi oblake. Vendar plasti hladnega zraka še niso prodrle v dolino, katere podnebje je izredno milo. Tega prijetnega Ugodja ne občuti človek le na svoji koži: pogled v bližnjo in daljno pokrajino nam odkriva, da tudi naravi prija podnebje, ki vlada v Poadižju.
Te klimatične prilike in izredno rodovitna zemlja sta porok za čim boljši razvoj umnega sadjarstva. Tega se Zavedajo južnotirolski kmetje in zato so vsevprek po tej dolini zasadili jab-iane in hruške, ki bogato rodijo sočne in okusne sadove. Saj je vendar po Vsem svetu znano in čislano južnotirol-isko sadje, in to predvsem jabolka!
Pot me je vodila med sadovnjake, ki so se vrstili druga za drugim ob krasni asfaltirani cesti in potem daleč od nje v notranjost doline. Rdeča in rumena jabolka so se prepletala z zelenjem okolja in dajala vsej pokrajini j svojevrstno sliko.
! Prav tiste dni so v južnotirolskih sadovnjakih, ki pokrivajo 20.800 hektarov ali 2,8% vse dežele, z veliko vnemo obirali jablane. Ko sem se ustavil v enem teh sadovnjakov, me je kar prevzela organizacija dela teh kmetov, ki so po eni strani preprosti, a po drugi izkušeni in vešči svojega poklica. Delo je šlo naglo od rok, brez hrupa in Prerivanja. Nenadoma so bile obrane Veje, ki so se še malo preje globoko šibile zaradi teže neštevilnih sadov. Kakor hitro so bila jabolka zložena v zabojčke, je odpeljal mali traktor obloženi voz proti vasi. Isti prizor sem lahko opazil še v vseh drugih sadovnjakih, ki sem jih srečal na svoji poti. Obenem sem pa puščal za seboj drdrajoče traktorje z bogatim tovorom. Mišem pa videl konjske ali pa volovske vprege. Južnotirolski kmet je dandanes motoriziran: traktor je zamenjal živo silo živali.
| V razgovoru s kmeti ni bilo slišati !stokanja o suši, niti tarnanja o slabi zemlji ali pa o sadnih zajedavcih in rastlinskih boleznih. Zakaj bi vendar s strahom in upanjem gledali proti nebu in pričakovali dežne kapljice, če si I Vendar lahko sami ustvarijo dež? Ti sadovnjaki so namreč na široko.pre-iPreženi s cevmi, po katerih teče voda v škropilnice, ki proizvajajo umetni dež. En tak škropilec lahko pri pritisku 2 atmosfer razprši drobne kapljice 55 metrov daleč, in to enakomerno na Vse strani okoli sebe. Sadovnjak površine 31 hektarov je na primer opremljen s 300 škropilci. Za izgraditev te naprave umetnega dežja so uporabili 7500 m cevi.
Mehanizirano je tudi umetno gnojenje in škropljenje nasadov s sredstvi Za pokončavanje zajedavcev.
Še nekaj številk o obsežnosit teh sadovnjakov! Kulture posameznih vrst jabolk zavzemajo površino 7000 ha, mešane kulture- jabolk pa 3.500 ha. Pri
hruškah pa prevladujejo mešane kulture, katere goje na površini 9.900 ha. Monokulturne hruške pa se razprostirajo na površini čez 400 ha.
Pridelek jabolk narašča iz leta v leto. Dočim so leta 1952 pridelali 1 milijon 200.000 stotov jabolk, se je lansko leto dvignil pridelek na 1,740.000 stotov (skoraj 20.000 vagonov).
Ce primerjamo to množino jabolk s celotnim pridelkom drugih sadežev, te-

Na našem Krasu je vsakega drevesca škoda; goličav je po zadnji vojni že tako preveč. Sicer je sekanje iglastega drevja v tem času strogo prepovedano. Božična drevesca na trgu so sicer draga, toda z vidika narodnega gospodarstva še najcenejša.
r/YVVVVVVVV/VVVVYWVVVVWYYVVVVVAVVYVVVYWv\WY\
daj odpade na jabolka 56,4%-ni delež. Na drugem mestu je grozdje (23,52%), temu pa slede hruške (18,8%), marelice (0,95%), češnje (0,19%) ter orehi (0,14%).
Na Južnem Tirolskem je posajenih 4 milijone sadnih dreves .vrednost letnega pridelka sadja pa znaša 8 milijard lir. Od sadjarstva živi 8.000 družin proizvajalcev. Pri tem ne smemo niti prezreti, da so s sadjarstvom posredno povezane še mnoge druge panoge. Letna vrednost njihovih storitev znaša 4 in pol milijarde lir. K temu pa moramo še prišteti mezde osebja skladišč, ki prej me v enem letu 1 milijardo lir.
Južnotirolski sadjarji posvečajo veliko pozornost kakovosti svojih proizvodov. Nedavno so uvedli v Južnem Ti-rolu posebni zaščitni znak, s katerim je garantirana vrednost kakor tudi izvor vsake pošiljke. Ta znak ima obliko kroga. V sredi je slika jabolka, hruške in gorske pokrajine, naokoli pa je na zlatem robu natisnjeno »Siidtirolcr Obst — Alto Adige —- South Tyrol«.
Nad 60% jabolk izvažajo v inozemstvo, in sicer ne samo v evropske države, temveč tudi v Afriko in Azijo.
Na tujih tržiščih si niso južnotirol-ska jabolka pridobila velikega ugleda samo zaradi odličnega okusa, temveč tudi zato, ker prihajajo na cilj le izbrane vrste zdravih jabolk. Zato posvečajo ti sadjarji veliko pozornost odbiranju in skladiščenju svojega pridelka.
Zemlja diha mir in zdravje
Borba za samoohrano ali za izvoje-Vanje življenjskih pogojev je vekoveč-Qa in ker je utemeljena v naravnem Zakonu, se ji ne moremo izogniti. Po naše povedano: brez dela ni jela. Pač Pa je možno ta boj olajšati in skrajšali ter si življenjske pogoje zboljšati, in !o s čim večjo uporabo tehničnih izsledkov pri delovnem procesu in z bolj socialno pravično porazdelitvijo dobrin. V tem je bistvo razrednih nasprotij in razrednopolitičnih borb in teženj za boljšim družbenim redom.
Vsako živo bitje (rastlina, žival, človek) teži za boljšim in prijetnejšim živ-ijenjem. Danes je ta težnja izredno moč Ha. Oddaljili smo se od nekdanje skromnosti in odpovedim, čut potrebe se naglo stopnjuje in se očituje v zahtevi po tem in onem (boljša hrana, lep-" ša obleka, zabave i. dr.). Potrebe, ki so
*	bile še v polpreteklosti prednost »bolj-. šib krogov«, so si utrle pot med delov-I Po ljudstvo in zunanje razlike med g družbenimi plastmi se postopoma zrav-
Pavajo.
Vendar pa se veliko bolj stopnjujejo Potrebe kot pa možnosti (pogoji) za njih tadostitev. Posledica tega nesoglasja je Pasiva (primanjkljaj) v našem gospodarstvu. V takšnem skrhanem gospo-
*	darstvu se pojavijo dolgovi v takšni ali drugačni obliki (posojila, menice). To
:d je danes splošen pojav z nizkim od-8' stotkom izjem. Semkaj (z izjemami) spadajo družine, ki znajo svoje potrebe (izdatke) prilagoditi svojim prejemkom in se razumno podrejajo strogim gospodarskim računom. Njihovo življenje poteka v mejah skromnosti, a dostojno, mirno in smiselno.
Redki so tudi, ki imajo možnost svoje prejemke vsaj delno zvišati. Na splošno je to laže v okolici mesta — na deželi. Zakaj? Razumen in dober gospodar (gospodinja) si prizadeva obrniti sredstva v proizvodne namene ali tako, da bo od tega prej ali kasneje Pekaj dobil. To je na deželi mogoče z Okoriščanjem zemlje, če se to danes ne izplača, ni to mogoče zato, ker bi temlja danes manj rodila kot nekdaj, ampak zato, ker pri tem obratovanju »e uporabljamo umnih delovnih metod. Pomnimo načelo: znanstvena tehnika v vseh gospodarskih vejah hianstvena tehnika tudi tukaj! šele na to bomo sodili, če je krilatica »se ne Oplača« umestna ali ne.
Je pa resnica, da zahteva dežela svojega človeka — takšnega, ki ne živi samo od izumetničenega mestnega živ-Ijenja: od slepeče luči, ropota in vonja, od barve in simetrije. Dežela diha niir in ima svoj ritem in tempo, svoje sonce in šelest, svoj utrip zdravja, svoj naravni zakon.
Dežela hoče svojega človeka — tak-Snega, ki jo zna doživljati in se z njo spojiti. Hoče človeka, ki jo zna vrednotiti in z njo sodelovati. Dežela je temlja in zato nenehna tvomica, je trajno bogastvo, majhno ali veliko, kakršna je pač njena gruda.
Kakršna je njena gruda, a tudi kakršen je človek! Koliko jih je, ki jim je to bogastvo tuje! Pa to niso morda me-sbanl, ampak so sinovi te grude, ki na ,1Jej bivajo v svojih starih ali novih 'tornovih, večkrat ne-le lično in okusno, mipak skoro razkošno urejenih. A zem 'ia okrog domov je zapuščena kot pa-
Ker se sadje najbolje ohrani v mrazu, gredo jabolka iz sadovnjaka naravnost v hladilnice.
HLADILNICE ZA SADJE
Javna skladišča so ustanovili v Boc-nu pred 22-imi leti. Ta so bila zgrajena predvsem z namenom, da hranijo v njih južnotirolsko sadje. Zato so najvažnejša oprema Javnih skladišč agregati za proizvajanje hladu, ker pač lahko hranimo sadje dolgo časa le v hladnem okolju. Hladilnica ,lahko sprejme 300 vagonov oziroma 30.000 stotov sadja. V posebnem obratu pridobivajo umeten led, s katerim polnijo hladilne vagone. Nedavno so dogradili novo hladilnico, v kateri lahko hranijo okoli 240 vagonov sadja (24.000 stotov). Tri nadstropna stavba nove hladilnice je zgrajena po najsodobnejših izkustvih hladilne tehnike. V vsakem nadstropju sta dve hladilni celici, katerih vsaka lahko sprejme 4000 stotov sadja. V bocenskih Javnih skladiščih lahko dnevno tovorijo 60 vagonov. V novi hladilnici proizvajata dva kompresorja 250.000 frigo-rij mraza. Skupno s sedmimi kompresorji nove stavbe za skladiščenje v hladu lahko potemtakem proizvajajo na tej hladilni postaji skoraj 1 milijon fri-gorij na uro. (Z imenom »frigorija« o-značujemo množino toplote, ki smo jo odtegniii nekemu telesu. Ena frigorija ustreza eni negativni kilogramski kaloriji).
V hladilnicah je prostora za 50.000 stotov oziroma 500 vagonov peškastega sadja, ki ga hranijo pri temperaturi okoli 0 stop. C, poleg tega pa še za 2.000 stotov mesa.
Poleg hladilnic v bocenskih javnih skladiščih je v Južnem Tirolu še okoli 140 drugih skladišč, kjer hranijo na hladu sadni pridelek. Nekaj nad eno petino jih posedujejo zadruge, ostala so pa zasebna. Celotna zmogljivost vseh hladilnic Južnega Tirola znaša 200.000 stotov oziroma 2.000 vagonov.
Zgrešeno bi bilo misliti, da so bile vse navedene hladilnice zgrajene zato, da bi v njih kopičili morebitne rezervne zaloge. Skladiščenje v hladu je pomembno predvsem za uspešno trgovanje. Ce je namreč trgovec prepričan, da je sadje dobro hranjeno in zavarovano pred katerimikoli okvarami, tedaj se bo lahko popolnoma mirno pogajal s kupci. Časa bo imel dovolj za proučevanje tržišča; kupčijo bo sklenil v najugodnejšem času. Ako pa sadje ni primerno hranjeno, tedaj bo moral trgovec čimprej oddati svoje blago, pa tudi po neugodnih pogojih. Ing. M. P.
h liStS jO ([Bba fastio i	c/os£of5 j>rifiio fici d&zelt
»LE TEMPS DE PARIŠ« PROPADEL
Pariški dnevnik »Le Temps de Pariš«, ki ga je ustanovila skupina konservativno usmerjenih finančnikov, je prenehal izhajati, ker je zašel v finančne težave. Ta list je bil ustanovljen z namenom, da izpodrine dnevnik »Le Monde«, ki je neodvisen. Danes so razmere na Francoskem takšne, da bi dnevnik, ki nima vsaj 300.000 naročnikov, v enem letu imel najmanj eno milijardo dolga. Položaj dnevnika »Le Monde« je zdaj še bolj utrjen. Ta list je na glasu dobro obveščenega dnevnika, pri katerem sodelujejo sodelavci iz političnih in razumskih krogov ne glede na svojo usmerjenost. »Le Temps de Pariš« je bil tudi odveč, ker imajo konservativno usmerjeni Francozi že tako močan list pod imenom »Le Figaro«.
V povojnem času so se finančne raz' mere in tudi splošno ozračje za izdajanje listov zelo izpremenile. Zanimivo je, da je v Angliji od 1. 1920 do 1945 izginilo 47% jutranjih dnevnikov in 25% večernikov. V Parizu je bilo leta 1914 48 »nespeoializiraniih« dnevnikov, leta 1945 še 32, leta 1955 pa samo še 13. Finančno slabo podkovani listi morajo izginiti v močni konkurenci.
Stroški za izdajanje lista v Parizu so zelo veliki; predvsem so dragi papir, tisk in ves upravni obrat. Ti stroški so v naslednjem razmerju: 4-8 frankov stane papir, 7-9 frankov obrat in 3-5 frankov tisk. Dnevniki se prodajajo po 15 frankov (»Le Monde« stane 18 frankov). Na podlagi navedenih številk bi list moral stati 16-20 frankov. K temu je treba dodati še izdatke za novinarje, sodelavce, in še nekatere druge stroške. Tako znašajo stroški za eno številko takšnega lista, kakor je »Le Monde«, 25 frankov?
Od kod naj uprava vzame denar, da pokrije razliko med lastno in prodajno ceno? Ta vir predstavljajo oglasi. Pri listu »Le Monde« krijejo z oglasi 43°,'o stroškov, pri drugih dnevnikih 60%.
FRANCOSKI PISATELJ Albert Camus je dejal, »da je časnikar zgodovinar trenutka«.
VEČ PREMOGA V FRANCIJI. Meseca oktobra so izkopali Francozi iz premogovnikov 5,204.200 ton premoga v 27 dnevih, 4,345.300 ton v 25 dnevih meseca septembra. Meseca oktobra lanskega leta so nakopali 4,950.600 ton.
Nobenega praznika ni v letu, ki bi bil tako poln poezije kakor božič, seveda ljudske poezije in božič na vaseh, ne pa v mestih, a še posebno ne v velikih mestih, kjer se čedalje bolj oddaljuje od verskega življenja in narave. Mesta imajo druge zabave, bolj bogate, zato pa bolj prozaične. Sicer slavijo božič tudi v mestih, morda pa največ iz navade, kamor je večina meščanov prišla ali so vsaj njih predniki prišli z dežele in mislijo, da jim bo mogoče tudi v mestu doživeti tisto poezije polno božično veselje, ki ga uživa ljudstvo na vasi.
Predolgo bi bilo in tudi nepotrebno govoriti o tem, zakaj meščani ne poznajo božiča, ali pravzaprav božičnega večera. Na božični večer mislimo, ko govorimo o božični poeziji, in ne na glavni božični praznik, ki je več ali manj podoben drugim praznikom. O božiču zbere kmet, ki zaključuje svoje mučno delo na polju in ki začenja dobo daljšega odmora, pod svojo streho vse člane svoje družine, da bi skupno doživeli tajne svete noči. Ta večer
kmečka družina pregleda težko delo med letom in njegove sadove; poleg doživljanja verskih resnic ji uhajajo misli na njive, travnike in gozdove in gleda z zaupanjem na mirno domače življenje v bodočih zimskih mesecih. Kmečka mladina pa sanja svoje sladke sanje o ljubezni in njenem srečnem zaključku, ki pride navadno v zimskih mesecih. Vse to, svečano ozračje in še marsikaj drugega sestavlja poezijo božičnega večera na vasi, ki bi je v mestu zaman iskali.
Med našim ljudstvom v bližini mesta so zginile vse lepe stare navade božičnega večera, tudi strogega posta ne upoštevajo več, temveč v mnogih družinah obilno večerjajo. Dokler so imele kmečke hiše še nizka ognjišča, so se zvečer na njih zbirali otroci, katerim je božič metal sadje skozi dimnik. Za večerjo so se cvrle zimske ribe, predvsem plašče (paseri), jegulje, skočce (cievoli), glamoči (guati), zelo v navadi je bil rižot s kaparocoli, večkrat tudi polenta z breskvami (vrzotami) in slednjič miške (fanclji ali flitlji, kate-
SAMO V IZVOZU REŠITEV za italijanske tovarne čevljev
V Vigevanu, glavnem središču italijanske čevljarske industrije, bo od 5. do 14. januarja mednarodna razstava obuval. V tem mestu obratuje 200 manjših in večjih čevljarskih tovarn, 800 čevljarskih obrtnih delavnic in 200 tovarn sorodne industrije. Skupno zaposluje vigevanska čevljarska industrija brez obrtnikov 10.000 delavcev. Na dan lahko proizvede okoli 60.000 parov usnjenih čevljev in 120.000 gumijastih. Čeprav izvoz italijanskih čevljev nenehoma narašča, je industrija čevljev v precejšnji zagati. Domača poraba namreč ne napreduje: že nekaj let v Italiji ne porabijo letno niti par čevljev več, kakor v prejšnjem letu. Tega naj bi bila kriva motorizacija in dobre ceste.
Zato je edino upanje za italijansko industrijo čevljev izvoz, za katerega skrbita v Italiji dve organizaciji, in sicer »Združenje izvoznikov obuval in sorodne industrije«, ki skrbi predvsem za evropske, afriške in vzhodne trge ter »Italia Shoe Impex«, ki izvaža na severnoameriške trge. Predsednik združenja čevljarske industrije je mnenja, da bi ameriški trg ki porabi letno 600 milijonov parov, lahko prevzel od Italije 5-10 milijonov parov. Potrebna je
večja točnost in preciznost pri izdelavi čevljev ;ne zadostuje le eleganca modelov. Prav tako se je treba sprijazniti z dejstvom, da so cene na mednarodnih trgih često nižje kot na domačem. Da bi doseglTvse te pogoje in večji u-speh na mednarodnih trgih, je treba čevljarsko industrijo modernizirati, in
stoika. Kakšna je duševnost dotične-ga človeka? Takšna kot njegov dom ali pa je podobna pušči okrog hiše?
Kaj pravi o tem neki delavec iz tržaške okolice? »Te gmajne okrog svojega doma nisem mogel trpeti, sramoval sem se je. Nemiren sem bil vse dotlej, dokler nisem vseh 700 kv. metrov spremenil v vrt. Ni bilo lahko boriti se z gmajno in njenimi školji. Dve leti je trajala ta borba, povprečno vsak delovni dan po eno uro. Okrog 600 ur sem vložil vanjo. Ni mi žal in mi ne bo nikoli. Ta jcošček zemlje mi daje veselje, oddih, zadoščenje in zdravje ... In tudi šestnajsto plačo,« je rekel s posebnim poudarkom.
Mnogo je pri nas delavskih družin z manjšo ali večjo površino zemlje. Trenutna blaginja, umetno vbrizgana v naše ozemlje, nas je opojno prevzeta in potisnila zemljo v nemilost. Dogodki ,pa nas vedno bolj seznanjajo s stvarnostjo in klic zemlje po pridnih in umnih rokah je vedno bolj glasen in slišen. Nedvomno se bo postopoma množilo število onih, ki ji že skušajo vlisniti bolj kulturen pečat, tukaj v obliki vrta in sadovnjaka, tam vinograda ali cvetličnega ali zelenjadnega polja . . .
In še to je pristavil omenjeni delavec — Kraševec: »šele sedaj cenim svoj dom in sem nanj ponosen.«
JANKO FURLAN
SMUČARSKA SKAKALNICA V PLANICI. — Planica bo v letu 1957 zopet v središču zanimanja smučarjev. Od 8. do 10. marca bodo na veliki 120 metrski skakalnici mednarodne tekme v smuških poletih. Planica, Kranjska gora in Podkoren so središča zimskega športa v Zgornji Savski dolini.
Vaše zimske počitnice preživite letos zelo poceni v BOHINJU ob Bohinjskem jezeru!
HOTEL »POD VOGLOM« Vam nudi ce lodnevni penzion po ceni od 550 do S80
Ljubitelje narave in smučarje vabimo na prijeten zimski oddih v POŠTARSKI DOM na POHORJE. Razpolagamo s 37 udobno urejenimi sobami s tekočo toplo in mrzlo vodo. Skupno 100 ležišč.
din. Rezervacije sprejema uprava hotela Kopalnica v vsakem nadstropju. Avtocesta prevozna preko vse zime do Do-Zimski šport in prijeten oddih Vam ma. Cena penziona od 600 do 700 din.
nudi HOTEL »ERIKA« v KRANJSKI GORI. Cena polnemu penzionu je od 700 do 900 din. Izposojamo kompletne smuči proti odškodnini 50 din dnevno. Dobre zveze z avtobusom Trst - Ljubljana - Kranjska gora — NA SVIDENJE V »ERIKI«!
Skupinam dajemo popuste. Rezervirajte na naslov: POŠTARSKI DOM, pošta HOČE
PLANICA vabi vse ljubitelje beiega športa na prijeten zimski oddih v hotel
»DOM v PLANICI«. Cena penziona je od 700 do 900 din. Po novem letu cene znižane za 25%. — Za Silvestrovo nudi DOM poseben aranžma za 1000 din. Odlična jazz muzika bo skrbela za prijetno razvedrilo.
HOTEL »ZLATOROG« vabi prijatelje BOHINJA v zimskih mesecih na obisk. Cena polnemu penzionu od 600 do 850 din. Izposojamo smuči in sanke. — Za Silvestrovo nudimo poseben aranžma (polni penzion s Silvestrovim menu-jem) za 1600 din. — Ugodna avtobusna zveza preko Ljubljane
»ŠPORT HOTEL« na POKLJUKI (1250 m) nudi preko cele zime prvovrsten penzion od 750 do 900 din. Najmodernejši slovenski visogorski hotel razpolaga z vsem sodobnim konfortom, poleg drsališča in idealnih smučarskih terenov. Preko 70% smučnih dni pozimi. Nepozabni in lahko dostopni so izleti v srce Julijskih Alp — na višine preko 2000 m. Vsak večer igra priznan plesni orkester. — Obiščite nas in vrnili se boste domov zadovoljni, spočiti, veseli, zdravi in z zavidanja vrednim od sonca zagorelim licem. — Vse informacije: Šporlhotel, Pokljuka, Bled I.
Devet narodnosti v švedski kuhinji
Stockholm, sept.
Že nekaj dni po prihodu sva imela s tovarišem dovoljenije za delo v žepu. Seveda je bilo naše delovno področje zelo omejeno, saj so nama na dovoljenju napisali, da se lahko kljub najini fakultetni izobrazbi zaposliva le kot pomočnika v kuhinji, švedske oblasti ne priznavajo nobene tuje visoke šole.
Zgodaj zjutraj sva se podala na urad za delo, toda tistega dne ni bilo restavracije s kakim mestom za naju. Drugi dan sem imel srečo, da sem takoj dobil naslov neke delavske menze izven mesta, ki da rabi zares dobrega in urnega »discare« (pomivalec krožnikov). Uradnica na uradu za delo mi je na mapi pokazala, kam moram iti in mi na listek zapisala vse številke tramvajev, trolejbusov, avtobusov in podzemeljske železnice, katerih naj se poslužim. Najprej sem se peljal s tramvajem, nato s trolejbusom, pol ure z »metro-jem« in končno še kakih deset minut z avtobusom.
Kmalu sem našel tovarno in zraven restavracijo, kjer so me že nestrpno pričakovali. Upravnica, ki je obenem prva kuharica, me je lepo pozdravila in mi takoj dala metlo v roke. Moral sem pomesti ves lokal, nato pori bati 'kuhinjo. Komaj sem nesel smeti ven, že so me postavi!! pred vrečo polno krompirja in sem moral z veliko naglico lupiti krompir. Od časa do časa sem moral prekiniti z lupljenjem, ker je vedno prišlo kako manjše delo vmes. čistil sem neke čudne ribe, ki sem jih prvič videl, mlel sem
meso, pekel krompir itd. Ko sem vse to opravil, so mi zopet pokazali vrečo s krompirjem. Začel sem ga lupit že za naslednji dan. Nisem imel niti trenutka prostega časa.
Bil sem že ves upehan, ko je tovarniška sirena zapiskala. To je bil znak za kosilo. Tedaj se je šele pričelo najhuje. Pomival sem krožnike, brisal posodo, pobiral umazane krožnike, brisal mize s cunjo, nosil delavcem pivo in še marsikaj. To je trajalo približno eno uro, dokler niso vsi delavci prišli na vrsto. Potem pa je bilo kosilo za nas. Vsak si je vzel iz shrambe, kar je imel najrajši in kolikor je hotel. Ko sem jedel pri mizi, je upravnica zadovoljno kimala; verjetno že dolgo niso imeli tako neumnega pomočnika, ki ni nič godrnjal in bil popolnoma trezen. Po kosilu me je zopet čakal krompir. Nato sem moral z vročo vodo po-ribati ves lokal. Ob štirih popoldne sem dobil čmo kavo in razne sladkarije. S tem se je zaključil moj prvi delovni dan. Upravnica je preštela ves denar an nato izplačala vse osebje. Zaslužil sem po 2,20 krone na uro, to je 17,6 krone za ves dan (2100 lir). Proti mestu sem hodil, kot da bi bil pijan. Noge so me komaj nosile. Razmišljal sem, boigve koliko je takih, ki se sedaj vračajo domov, potem ko jim je delodajalec, kot meni, iztisnil zadnji atom moči. Takoj mi je postalo jasno, zakaj je toliko alkoholikov tu na švedskem. Tu so ljudje dan za dnem tako izčrpani od mehaničnega dela, saj delajo več kot 300 dni v letu. Al-
kohol je edini izhod iz te ubijajoče vsakdanjosti, 'kjer je človek avtomat, ki več ne rabi svojih možganov.
Poiskal sem svojega »brezposelnega« tovariša, ki še ni dobil dela. Našel sem ga v znamenitem »Kungstregardenu«. Ta čas je hodil od restavracije in spraševal, ali morda potrebujejo delovno moč. Obhodil je 211 restavracij in pri 212. je našel delo za oba.
Lokal je bil v centru mesta na Stu-re-planu. Velja za enega med boljšimi in ima 6 prostorov. Gost izbere prostor po razpoloženju. Ce si želi zabave, gre v spodnji prostor, opremljen v starem stilu, kjer lahko obeduje in spije kak kozarec ob spremljavi glasbe. Ostali prostori so intimnojši in skoraj temni. Razsvetljava je nameščena zadaj za oljnatimi slikami. Vsak prostor je opremljen v drugem slogu. Okolje je torej skoro mistično, za mlade zaljubljence seveda romantično.
Lastnik lokala je sindikat natakarjev in kuharjev. Ta sindikat pa ima še nekaj drugih lokalov v Stockholmu. Tako se lahko neposredno bori za boljše delovne pogoje svojih članov.
Delo sva morala nastopiti takoj naslednjega dne. Ker tu plačajo bolje, sem takoj odpovedal prejšnjo zaposlitev. Drugi dan sva se zglasila na delu. Mene so določili za pomivalnico, tovariša pa v kuhinjo. Takoj so nama dali posebne halje in lesene coklje. Odšla sva vsak na svoje delo. Tu sem moral ves dan z bliskovito naglico brisati krožnike In jedilni pribor, ki so prihajali iz pomivalnega stroja, pri
sicer naj bi vlada dala potreben denar.
V	prvih osmih mesecih tega leta so iz Italije izvozili 2,172.560 parov čevljev v vrednosti nad 6 milijard lir proti 1,155.785 parov v vrednosti 3 milijard v istem razdobju leta 1955. V vsem letu 1953 je znašal izvoz čevljev iz Italije 628.000 parov, v letu 1954 pa 928.000 in v letu 1955 1,704.000 parov. Računajo, da bodo letos izvozili v tujino nad 3 milijona parov v vrednosti 10 milijard lir.
CENE NOVIH TKANIN ZA 8% VIŠJE
V	Bielli, industrijskem središču volnenih tkanin, že pripravljajo tkanine za prihodnjo sezono. Po prvih naročilih, ki so jih prejeli tovarnarji, se da sklepati, da se barve novih tkanin ne bodo razlikovale od barv v letu 1956. Ženske tkanine so še vedno pastelne barve: svetlorumene, krem, oranž, kamel. Zato se ni treba bati, da se zaloge iz prejšnjega leta ne bodo mogle prodati. Cene volnenim in polvolnenim tkaninam za sezono pomlad-poletje pa bodo višje, in sicer največ do 8% v primerjavi z lanskimi cenami.
Prav tako delajo v tovarnah za sedanjo zimsko sezono, in sicer gre za nujne dobave. Predvidevajo, da bo povpraševanje s strani trgovcev po zimskem blagu do konca tega meseca. Cene fco tovarna so naslednje: česana volna dobre kakovosti za plašče 4500-5000 lir m; pravi kamel 3500-10.000; gabardines čista volna 2800-5500; moške obleke srednje vrste volna vigogne 1400-2800; idem mikana in česana 2800-5500; ženske obleke čista volna mikana in česana srednje vrste 1000-2000, idem dobre in prvovrstne kakovosti 2100-4500, blago za kostime, čista česana volna srednje vrste 1400-2500, idem dobre in prvovrstne kakovosti 2600-5000 lir meter.
DOSTI TURISTOV V BENETKAH.
V treh poletnih mesecih tega leta je prispelo v Benetke in v bližnje industrijsko mesto Mestre (ki sodi v beneško občino) 432.756 turistov; število nočnin pa je znašalo 1,139.415. Mnogi turisti prenočujejo v Mestreh, ker so hoteli tretje in četrte kategorije, ki so najbolje obiskani, v samih Benetkah prenapolnjeni.
rim pravijo tudi močnik v stročju).
V Istri in Dalmaciji so pred večerjo zakurili »badnjak« na nizkem ognjišču, kjer se je zbrala družina. Za badnjak so izbrali pravočasno velik suh hrastov čok, zraven katerega so položili manjše poleno, da se je čok laže vnel. Hrastov čok, ki naj gori ves sveti večer, je bil v navadi tudi na Vipavskem. Večerja je bila tudi v Istri zelo bogata. »Fanclji «so bili tudi tam obvezni in namakali so jih v vinu. Pod mizo na kateri so večerjali, so položili železno ploščo z žerjavico, na katero so posuli kadilo. Od vsake jedi, ki je prišla na mizo so vrgli nekaj na »badnjak«. Posebnost dalmatinske božične večerje sta bili bela polenovka in rižot, ki so ga kuhali v vodi, kjer se je prej skuhala polenovka; v navadi je bil tudi črni rižot s črnino od sipe in salata iz špinače, kuhanega krompirja in koromača. Zanimivo je dejstvo, da je badnjak pod imenom »čepo« (ceppo) v navadi tudi med Furlani. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Salernu v Južni Italiji poleg zelo bogate večerje, sestavljene iz 13 raznih jedil, prišla v navado tudi jelka. Kako to, sem vprašal znanca, ki mi je to povedal. Saj je vendar nemški običaj. Italijani imajo vendar jaslice. Jelka stane mnogo manj kakor jaslice, zato jih je spodrinila.
Prijatelj iz Srednje Istre mi je pripovedoval, kako so trije slovenski pastirji zraven istrskega badnjaka preživeli božični večer. Zgodilo se je to leta 1900. v Novi vasi pri Brtonigli na Bujskem. Ko je pri njih doma zapadel sneg, so gnali slovenski ovčarji svoje črede na pašo v Istro. In tako so bili istega leta trije slovenski pastirji s svojimi ovcami v Novi vasi. Božični večer ni bil nič kaj prijeten, dež je lil kakor iz čebra, da ni bilo prav nič podobno božiču. Ovce so bile spravljene v velikem občinskem hlevu, pastirji pa so ob hlevu skromno slavili veseli praznik in se v razgovoru spominjali nepozabnih božičnih večerov, ki so jih preživeli doma v krogu svojih staršev. Njihove domotožne misli je pretrgalo trkanje na durih. Bil je njih prijatelj in sosed Ive.
»Kaj pa je, Ive? Saj si ves moker!« »Ah kaj to, se bom že posušil pil bad-njaku.« »Saj ga nimamo.« »Prav zato sem prišel, pri meni pa gori kakor strela. Veste prijatelji, tako ne gre. Jaz se dolgočasim sam pri badnjaku, vi pa se mi držite, kakor da bi bili upali metlice.« »Kako sam, kje pa ti je družina?« »Družina se je zaradi slabega vremena odpovedala polnočnici in je šla spat. Pridite k meni, se bomo na ognjišču kaj pogovorili in zapeli. Vina ne manjka, imam izvrstno malvazijo, in da vidite, kakšna je moja mištela (dezertno vino), ki sem jo shranil za praznike za prijatelje.«
Razume se, da so se ovčarji navdušeno odzvali vabilu in čez nekoliko minut so se vsi štirje prijatelji že greli na nizkem ognjišču okoli badnjaka, medtem ko je bokal z malvazijo romal od ust do ust. Miške (fanclji) pa so mazale grla, da je vince laže teklo. Vsakdo ve, kako prijetno je v veseli tovarišiji pri ognju in vinu, ko zunaj prav pošteno lije.
Slovenski pastirji so se razgovarjali z gospodarjem kar po domače. To »po domače« je treba nekoliko pojasniti. Pred leti mi je pokojni Anton Miklavec, bivši tržaški mestni svetovalec, pripovedoval, da se je svoj čas razgo-varjal z neko staro ženico v neki vasi na Bujskem. Ker mu je bilo znano, da se prebivalci Bujskega imajo za Hrvate, se mu je zdelo čudno, da je starka govorila narečje, ki je bolj podobno tistemu, ki ga govore Slovenci od Pom-janščine do reke Dragonje, kot hrvaščini. Na tozadevno. Miklavčevo vprašanje je starka odgovorila, da tam govorijo vsi tako, to je slovinski.
Pastirji so torej govorili slovenski, gospodar pa slovinski in seveda jim ni bilo težko sporazumeti se, morebitne zapreke pa je odstranjevalo vino. Toda vino je zavratno, najprej razveže jezike, če pa ga pravočasno ne pustimo, jih zaveže. In tako se je zgodilo našim štirim junakom. Ko so se ga dobro napili, so najprej umolknili in potem zaspali kakor rimski vojaki pri božjem grobu. Zbudil jih je šele zvon, ki je vabil k polnočnici. Dež je med tem prenehal. Naspani, bodri in čili so so se napotili v cerkev. Ljudi na cesti skoraj ni bilo Joda še bolj čudno je bilo, da so se opolnoči začeli drug za drugim oglašati petelini. Mar vedo tudi petelini, da je nocoj božični večer? je vzkliknil Ive. Zagonetka je bila kmalu rešena, ko so v cerkvi zvedeli, da jih je zvon vabil na prvo jutranjo mašo, ne pa na polnočnico.
Drago Godina
katerem je delal neki Finec. Isto delo ikot jaz pa je opravljalo Se tudi finsko dekle. Tudi pogoji so bili tu vidno boljši. Imeli smo dva obilna oboda, in sicer ob 11. in 16. uri poleg zajtrka in dveh južin s črno kavo.
Osebje tega lokala je bilo zares mednarodno. Šveda sta bila le dva: šef kuhinje in en kuhar. Po številu je bilo največ Fincev, hkrati pa so bile zastopane skoraj vse evropske države. Neki dan smo pri 'kosilu ugotovili, da za mizo predstavljamo kar 9 narodnosti, od vsake po en predstavnik. Sporazumevali smo se na vse mogoče načine, najteže pa je bilo s Finci. Moj tovariš je imel v kuhinji precej težje delo: ribal je In čistil neskončno vrsto vseh mogočih loncev.
čeprav je bilo tu nekoliko bolje, sva vendar morala trdo delati. Nekega dne se Finec uri stroju ni zglasil na delu. Poklicali go me v pisarno in naročili, naj jaz prevzamem delo pri stroju. Bil sem seveda zadovoljen, ker je za to delo plača višja. Nikdo mi ni razložil, kako deluje stroj. Neč čudnega, če sem v začetku razbil kakih 30 krožnikov; sicer se zaradi tega ni nihče razburjal. Kasneje Pa> sem odkril vse skrivnosti stroja, sem še sam delal kot avtomat.
Kmalu je »zmanjkalo« tudi finsko dekle. Takoj so poklicali dva študenta. Bila sta Nizozemca, eden je delal zelo dobro, drugi pa je bil nenavadno neroden. Zelo pogosto se mu je spodrsnilo prav, ko je prenašal krožnike. Sicer če tu kaj razbiješ med delom, te zakon ščiti, tako da nisi dolžan plar čati odškodnine. Ko sta včasih Holandca bila jezna na Švede, sta kar začela razbijati krožnike, saj je to bilo »po zakonu dovoljena...«
Stojan Berce, stud. arah.
TVRDKA
Forniture Orologerie
TRST, ul. S. Lazzaro 8 - Tel. 36-308
žeti vsem urarjem vesele praznike
in obilo uspehov v letu 1957
VsMitilt pted na$l(ty<Mn zime'!
Nabavite si za Vaš dom trajno gorečo peč na drva, premog ali nafto. Tovarne
BORNUM
KREFFT
TRAVALIN
ZEPHIR
so izdelale trajno gorečo peč z najnovejšimi pridobitvami, ki Vam jamčijo, da z 8 kg premoga ali drv ogrejete od 150 do 500 kub. m prostorov!
BOGATA IZBIRA PRI TVRDKI
TRIPLEN
'dtehize
TRST, Trg S. Giovannl 1
TEL. 35-019
Csclc božične praznike
MAGAZZINI del CORSO
Trieste - Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043
BOGATA IZBIRA
dežnih plaščev - površnikov zlmsklhTplasčev - jop In hlač
Oglejte si nale izložbe!
za moške, ženske in otroke originalne L O D E N po najnižjih cenah
ZANESLJIVA TRGOVINA
sprejemajo se boni za odplačila na obroke


PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PRE1ZNIŠK0 PODJETJE
&A GORI2CIA.NA.
GORIZIA - VIA DUCA D'AOSTA H. 88- TEL. 28-85 - GOBICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Gondrand
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
F
R
A
T
E
L
L
I
IMPORT — EXPORT
lai
MERCEDES BOSCH - MARELLI
TRST— ULICA C0R0NE0, 30 - Tel. 24-955
NOVOUSTANOVLJENO VINSKO PODJETJE
HinVet llflfotMMj
TRST - UL. DELLA FABBRICA 4 - TELEF. 55-751
l/oia ceuj. odjemalcem- ueiele kmicM i/tAcumilte m ViecM-o t^oo-o leto
Aa BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi in kemikalije 1RST - UL. I ORREBIANOA 21/11
TELEFON 31-315
LASTNI K
Kina na Opčinah
želi vsem cenjenim obiskovalcem vesel božič !
M. Švab Soave
UL S GIUSTO 16
TELEF. 93-609
■tnOJEKTlRAAlJG ivuiaiTaža cbuthalkih murni
lAi VOGDIIODIUIH IKSTALACU KLEPARSTVO
TRANS - TRIESTE" s. Q
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in-
dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Gostilna ..
g S S - N š N
USStižCC
,	S UL. CARDUCCI 4/
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
CARLO MISCHOU
Uvoz drv In oglja. GORICA
UL ANGIOLINA 17
TELEFON 23-29
Vsem cenj. dobaviteljem in odjemalcem vesel božič!
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
bratje DOLJAK
GORICA
ULICA D0N1ZETTI 27 - TELEF. 20-97
Vošči cenj. odjemalcem vesel božič
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva.
Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto.
Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd.
Električni likalniki, sesalci za prali, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike.
- PRODAJA TUDI NA OBROKE! —
TRST
Piazza S. Giovanni 1. Telefon 35 019
iHefcže
Prodaja in izVaža nado-
GORICA - TrgEDEAMICISl	dele in pritikline
za avtomobile, motorje in Telefon 21»38	kolesa
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Kmelliska nabavna in pioilajoe zatfiuga
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 - Milje, Ul- Roma 1
Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
Zcidka
uvoz
SILA JOŽEF
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004

.1. tl.
IMPORT - EXPORT
Vseh vrst lesa. trdih goriv iu strojev zii lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/U - Telefon: ul. Ciceroiio 80S14 - Sealo t.egnaml 96710
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN
MOŠKE obleke in podloge
RIM TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=863
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS!

. TELEFON J ST. 41 ■ 176
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TBST
ST850S VECCHIS PES ISTRIS Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - 7rte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
Cicli	COTTUR
MOTO - MOTOI.KGGERE M. V.	
UVOZ - IZVOZ	pAethtamutva mtoum zibanih
T It S T •	Micu/nlc: BIANCHI, LEGNANO, BOTTECCHIA,
	LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za ju-
VIA CRISPI 8-9	goslovanske kupce. Odpošiljamo direktno
TELEF. 93-983	večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni^ trapecaste oblike.
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST - Piazza Tra I Rivi 2 - Tel. 31-198
Oglejte si našo zalogo damskih, moških in otroških čevljev za zimsko sezono
CENE UGODNE
Mesnica in trgovina mesnih izdelkov
SCAREL ERMENEGILDO
GORICA. Piazza Vittoria fTravnik) 8-Tel. 21-35
T E C H M A
IMPORT-EKPORT
TRST - ULICA FAB10 FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN
Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala
HOTEL COLOMB1A
♦	TEKOČA TOPLA IN HLADNA VODA
♦	CENTRALNA KURJAVA
♦	KOPALNICE. DVIGALO
4 TELEFON V VSELI SOBAH
TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 — TRST
Za prenotacije pokličite telefon 23-741/Sl-OSk — — Lastnik LIPANJE FRANC
JUGOLINIJA
RUEKA - Poštni predati 379 Telegrami:	Telefuni
JUGOLIIMJA - RIJEM	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter: JUG0LINE 02526
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/M JADRAN
- SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA
Celestin DANEU
OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034
KMEČKA BANKA
r. z. 2 o. j. GORICA
Ulica Morelli 14 - Tel. 22-06
Ustanovljena lata 1909
Ugo Margon
Zaloga in predelava vreč in jute
TRST - UL. FONDERIA 10
TELEFON 90-720
Zalega prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
GOSTILNA
PANADA
TRST, Ulica Rossini 10
Telefon 37-909
Se ftujiah-dca
MANUFAKTURNA TRGOVINA
GORJUP & KUŠJ1
GORICA - Ul. Rastello 5 Telefon 28-84
Podružnica: Ulica Rastello 3
Telefon	pisarna 34-97
„	dom	20-70
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstva. — Postrežba hitra. Eene ugodne

PEKARNA
Zafred Marij
TRST - Čampo Belvadere, 2 Telefon 23-148
Cenjenim odjemalcem želi obilo uspeha v novem letu!
AUTOMOTOR
IMPORT-EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
MSJE-TflST. VIA UBIHE 15
TEL 3U-197/30-198
G. M. UflN & FIGLIfl
UVOZ - IZVOZ
ra,UT ©VISLE in IZDMLKOV
Trst, Ulica 1. della Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
GOSTILNA
FlIRIdAHT
R EPENTABOR
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne !
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor !
Bavčar Albina
GOSTILNA, UL Romagna GOSTILNA, Ul. Soncini 20
Generalno zastopstvo
ADAMIČ JOSIP
ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETIE
v. v
TRST, Ul. BOCCACCIO ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst
električnih napelja Pokličite našo telef. štev. 29 322 !
Se priporočamo
Trst - Trieste
Via Valdirivo 13/1 - Tel. 31-99«. 33-149
ZASTOPA:
„DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIVA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
„RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
V
*id<
'ati
iirn
'fin
la
tati
'POi
T
'sel
' rr Wa ini
tsh
«č:
lih
lot
r
IlC;
G
tre
teh
let
k t'
0
Wš:
pei
k
hh
1
»ra
te
av
a
|vse
la
5lu
ža
ir"
Drogerija IZIDOR VIŽIN
GORICA — CorAo Italia 32 Droge, barve, čopiči, parfumi, kemični izdelki SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. — Tel. 26.83
TRGOVINA
ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN
Malalan Ernest
Opčine, Narodna 128 Telef. 21-189
GOSTILNA
Sosič
-=Tf
OPČINE, Narodna 65 želi cenj. odjemalcem obilo uspeha v novem letu 1957!
„T m E S T I N A”
i is ibe ar ie ;tei te I* t
k
d
tla;
in
to
»n,
tat
h
I M PO RT EXPORT
TRST, Ulica Trento 13 - Tel. 36-270
i
ia
ti
tol
ta:
žu
to
(sil
Iv
iai
UVAŽA: jestvine, drva za kurjavo, stavbni les.
A
IZVAŽA: nadomestne dele za avtomobile in motorna kolesa, stroje in razne industrijske potrebščine.
to
%
ho
he
$ai
It £ la.
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
VitturelU
GORICA
UL 9LFIBHI, JJ/fl Telef. 5004/5404
TRST
tl L LKVITOIO, 2 Telefon 24.091
^SPADARU-
SPLOŠM PLOVBA
dolge
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Se
te
to
itr
to
to
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 33-785 in 31-087 SCALG LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-847
SCALO LEGNAMI-PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 -- TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADGPEDIT
SILLA
COSSI ALFONZ
TU V O Z lUESa
GORICA
Ulica Duca d'Aosta 17
TEL. 34-36
Avtobusi - Trolejbusi - Kamioni - Tramvaji -Ladijski dieselmotorji - Elektrolokomo-tive - Elektrocentrale - Transformatorji
Dobavlja iz tehnične kolaboracije :
”GOŠA” Smed. Palauka "SEVER” Subotica "ELEKTROSRBIJA”
"ALFA ROMEO” Milano "ANSALDO SAN GIORGIO" Genova
INFORMACIJE :
PREDSTAVNIŠTVO
..si
GOŠA
BEOGRAD O BILIČEV VENAC 17
so
te:
Ui
iz-
let
2e
in
hi
T<
in
ta
sc
bi
1C
di
IT
Ci
P<
Či
ir
n
rr
r<
S(
M
Ol ALBERTO URŠIČ
TRST - Ul. Cec. Rittmeyer 20 - Telefon 38-380 Imamo bogato zalogo vina Vcronas furlanska, istrska, in vipavska vina ter k raški teran
Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v l. '1957!

C K L Y
AVTO 6 ARA ZA "SAN GIUSTO"
jPOhrerscheinfrel Steuerfrei Zulossungsfrei|
Via A. Caccia 10 Tel. 90-159
NELILLO ALFREDO
TRiESTE.TRST - VIA A. CACCIA 3 - TEL. 96-039
Eksluzicni zastopnik za motocikle ”PARILLJ” in ”IV.S.U.” Zastopstvo iu zaloga koles znamke "MKULLO” - "MILLER TRIESTIM” ”M0T0B1”, dirkalnih koles in nadomestnih delov.
MEHA1VIČ1VA DELAVNICA za popravila in revizijo motorjev vseh vrst Avtogaražn: "SAS GIDSTO”, Via Antonio Caccia 10, Telefon 00-150
Stran 5
')
vestnik
SEDE?.. TRST - 0 1. 1CA F A B I O F I L 2 1 ST. 1»/I. - TELEFON St. J».a«
srmrospomRSKEGA združenja
božična nagrada - trinajsta plača
Vse kolektivne delovne pogodbe predvidevajo ,da so delodajalci dolžni izplačil ob priliki božičnih praznikov svo-iitn uslužbencem božično nagrado ali dnajsto plačo. Načelno znaša ta nagra-eno mesečno plačo. Vendar so nekatere razlike pri raznih sektorjih gozdarskega udejstvovanja:
Tgovinski sektor: božična nagrada za Neb j e z uradniško kvalifikacijo znaša ' mesečno plačo, za osebje z delavsko kvalifikacijo pa plačo za 26 delovnih Phi. Ce se je delovno razmerje začelo, Riroma končalo v teku leta, pripada Uslužbencem sorazmerni del ene me-Nčne plače oziroma plača za 26 delovati dni; pri tem naj opomnimo, da se feba izpod pbT meseca ne šteje, dočim N doba iznad pol meseca šteje kot cel Nesec.
Gostinski obrati: vsem uslužbencem 'kiez izjeme pripada enomesečna plača Viroma njen sorazmerni del, če se je delovno razmerje začelo ali prenehalo p teku leta.	,
Obrtniški obrati: zaposlenim v obrtniških obratih pripada nagrada za 200 felovnih ur, oziroma sorazmerni del p, če je delavec izstopil iz obrata ali Ntopil vanj v teku leta.
Industrijski sektor: za uslužbence z Nadniško kvalifikacijo velja kot za za-itoslene v trgovinskem sektorju, za de-tavce pa kot v obrtniških obratih. Plata za izračunanje božične nagrade v 'seh sektorjih je osnovna plača izredna doklada in vse druge sestavine u-taižbenskih prejemkov. Od te plače se Ubijejo zneski na račun pridobninske-ta davka (RM. cat C/2). Vsa nadalj-
k________________ ____'..-..
DVA KONCERTA. Preteklo nedeljo h nastopil na Opčinah proseški moški *bor, ki šteje 31 pevcev in ga vodi Mi-tan Pertot. Proseški pevski zbor ima ta staro tradicijo in se je tudi ob tej priliki izkazal. — V Trstu je v dvora-pi Avditorija dan nato zopet gostoval v veliko zadoščenje tržaške slovenske tavnosti slovenski oktet iz Ljubljane, N ga vodi prof. Janez Bole. Oktet je dastopil z vrsto skladb slovenskih in drugih jugoslovanskih skladateljev ter dodal še po eno rusko, kitajsko in »lo »negro spiritual«. Javnost je bila tako navdušena, da so morali pevci izpeti še štiri skladbe navrh.
MNOOO DENARJA V OBTOKU U PRAZNIKE. Italijanski flnančni-ta računajo, da pojde v denarni obtok okoli 400 milijard lir ob praznikih laradi izplačila raznih božičnih na-5rad in 13. plače, že zdaj opozarjajo, da se bodo cene, ki so že tako posko-tals, zaradi sueške napetosti* vnovič dvignile. Zvišale so se tudi cene kro-iaških potrebščin in podlog za obleke.
IREDENTIZEM. Doslej so se samo dekatere politične organizacije v Rataji postavljale na gledišče, da suverenost Italije nad bivšo cono B ni prenehala. Te dni pa je tudi rimsko ka-!sacijsko sodišče v zadevi neke tožbe la razporoko razsodilo, da suverenost dalije nad bivšo cono B ni preneha-
p.
NASELJEVANJE BEGUNCEV. V Mesijami in na Proseku so oblastva ta dni dodelila 22 stanovanj istrskim degunceni; v teh bodo stanovali 303 dal. begunci.
SMRT NA OPČINAH. Te dni je tanrla na Opčinah Olga Kariš, vdova 9o pokojnem dr. Sosiču, ki je padel »a srbskem bojišču. Naše sožalje so-todnikom!
TE DNI JE UMRL v Trstu znani kirurg prof. Ettore Oliani, ki je delo-val v tržaški glavni bolnici polnih 44 let.
OBMEJNI PROMET. V mesecu novembru je prekoračilo mejo v smislu Videmskega sporazuma 23.495 oseb. dtom je treba dodati neregistrirane Potnike, to je tiste, ki potujejo peš ali 2 lastnim sredstvom. Jugoslovanska vodila uporablja več ljudi nega italijanska, zlasti ladje.
nja pojasnila prejmejo člani v tajništvu združenja.
IZ ŽIVLJENJA ZDRUŽENJA
V petek, 7. decembra se. je sestal odbor združenja in razpravljal o delovanju združenja, o pomenu uveljavitve trgovinskega sporazuma med Trstom in obmejnimi področji Koper, Sežana in Nova Gorica ter še o položaju tržaškega gospodarstva. Odbor je sklenil med drugim, nasloviti mešani razmejitveni komisiji, ki bo zasedala v kratkem v Vidmu, nekatere pripombe glede obmejnega prometa.
Poslovni koledar
Do 18. decembra morajo plačati davkoplačevalci Iretji obrok davkov in laks v smislu davčnega plačilnega lista za 1955/56 in šesti obrok davkov in taks v smislu davčnega plačilnega lista za leto 1956.
Do 31. decembra morajo trgovci na drobno, gostilničarji in krčmarji, obrtniki in svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovili promet (IGE) v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu, poravnati četrti obrok tega davka za leto 1956.
Do 31. decembra morajo imetniki restavracij, gostiln, krčem, barov, kavarn in drugih javnih gostinskih obratov z dovolilnico javne varnosti, plačati registrskemu uradu takso za upravno dovolilnico za leto 1957 in predložiti upravno dovolilnico (licenco) policijskim oblastem za obnovo.
OBNOVA UPRAVNIH DOVOLILNIC (LICENC)
Glede obnove upravnih dovolilnic (licenc), naj predložijo člani pravočasno
tajništvu združenja upravno dovolilnico javne varnosti in dovoljenje občinskega higienskega urada, da bo združenje lahko zanje opravilo potrebno.
OPOZORILO GLEDE PLAČEVANJA SOC. ZAVAROVANJA
Opozarjamo, da je treba plačati do sedanji prispevek lir 14.70 od 1. nov, dalje v zvišanem znesku 14.85 lir.
NOVI ODLOKI GEN. VLAD. KOMIS.
V	Uradnem vestniku št. 34, z dne 1. decembra 1956 so bili objavljeni naslednji odloki:
Odlok št. 373 — predpisi za namestitev delavcev pri pekarskih podjetjih, ki razteza na Tržaško ozemlje istoimenski odlok predsednika republike, ki je bil objavljen v uradnem listu italijanske republike št. 285 z dne 10. nov. 1956.
Odlok št. 379 — ki določa nove predpise glede prizivov proti davčnim odmeram ter določa raztegnitev na Tržaško ozemlje: Kr. zak .odi. z dne 13. marca 1944 kt. 88, in namestn. zakonodajni odlok z dne 26. marca 1946 št. 134.
Odlok št. 380 — ki določa ukrepe za zagotovitev preskrbe s petrolejskimi proizvodi v sedanjem položaju.
Odlok št. 382 — ki določa ustanovitev izredne izmere davka na poslovni promet za prodajo cementa in cementnih agloineratov od strani proizvajalca.
Odlok št. 381 — ki se nanaša na cene petrolejskim proizvodom. OPOZORILO ČLANOM UVOZNIKOM — IZVOZNIKOM
V	prihodnji številki bomo objavili več podatkov glede izvoza-uvoza blaga, ki ga določa krajevni trgovinski sporazum med Trstom in obmejnimi jugoslovanskimi področji.
LADJEDELNICA FELSZEGY v Miljah ima zagotovljeno delo do leta 1960. Zgradili bodo več ladij za italijanske in tuje družbe. Poleg manjših bodo zgradili tudi tri 13.000 — tonske.
LADJEDELNICA SV. ROKA je poslala kakih deset delavcev na delo v Tržič. Poročajo, da bo v doglednem ča-su sledila druga skupina. To vzbuja veliko zaskrbljenost pri delavstvu in v samih Miljah, kajti s tem ukrepom se bo zmanjšala produktivnost ladjedelnice in vseh z njo povezanih manjših podjetij.
PODJETJE ESSO STANDARD ITA-LIANA je sklenilo zmanjšati delovni teden od 48 na 45 delovnih ur. Sklep je sporočilo ravnateljstvo podjetja v Genovi. Iste ugodnosti bodo deležni seveda tudi uslužbenci podjetja v Trstu.
ZAKONSKI OSNUTEK o ureditvi položaja uslužbencev bivše ZVU bo predložen te dni italijanski zbornici. Zakon predvideva za civilne uslužbence sprejem v državno službo; pri tem bodo upoštevali leta, policistom pa bo prepuščena izbira med vstopom v državno civilno službo ali v državno policijo (v tem primeru bi morali začeti kariero znova), aliv vrste P. S. (javne varnosti) kot pomožni elani.
V SREDO SO STAVKALI uslužbenci državnih telefonskih zvez. Stavko tili k zakladnemu ministru Zoliju. di nerešenih zahtev po izboljšanju plač. Predstavniki so se zaman napotili k zasladnemu ministru Zoliju. Stavkali so uslužbenci interurbanskih telefonskih uslug.
USLUŽBENCI PODJETJA ACEGAT so ponovno v agitaciji. Gre za izboljšanja, glede katerih traja spor msd delavci in podjetjem že dolgo. Za sedaj še ni napovedana nobena stavka.
Obmejni promet poživil sejem sv. Andreja v Gorici
Na. trg sv. Andreja, ki traja kar ves leden, so včasih prihajali v trumah kmetje z vsega Vipavskega, Tolminskega in z Goriškega krasa. Goriški trgovci so tedaj prodali ogromno blaga. Zadnja razmejitev je položaj popolnoma izpremenila. Na sejmih sv. Andreja je vladalo mrtvilo, ko ni bilo v Gorico ljudi iz goriškega zaledja, to je iz Jugoslavije. Da bi trgu dali kljub temu vsaj nekaj življenja, so pričeli organizirati iz italijanskega predela Goriške oziroma iz Furlanije izlete v Gorico. Seveda je bilo od teh ljudi prav malo zaslužka.
Ko se je meja odprla za obmejni promet, se je položaj za goriške trgovce in s tem tudi za trg. sv. Andreja bistveno izpremenil. Tako je tudi letos, v drugem letu, odkar je bil odprt obmejni promet, prišlo mnogo kmetov z onstran meje. Krožili so največ med stojnicami na Travniku, v Oberdankovi u lici ter med komedijanti in drugimi prodajalci v Petrarcovi ulici in na Bat-tistijevem trgu.
Posebno velik obisk ljudi z onstran meje je bil v ponedeljek, 3. decembra, na glavni dan sejma. Po podatkih goriške kvesture je prišlo ta dan v Gorico čez bloke v Solkanu, pri Rdeči hiši in v Šempetru okoli 3500 ljudi. K temu številu je treba dodati še Jugoslovane, ki so prišli čez mirenski, šte-
verjanski in druge. bloke. Goriški trgovci pri stojnicah in v stalnih proda-jalnali so si seveda zadovoljno meli roke. Pa tudi komedijanti so mnogo zaslužili s svojimi atrakcijami v Luna parku.
Tudi letos so med sejmom sv. Andreja priredili na Ribjem trgu razstavo domačih goriških vin. Razstavljalo je 16 goriških vinogradnikov, med njimi tudi nekaj Slovencev pod okriljem organizacije »neposrednih proizvajalcev«. škoda, da niso slovenski vinogradniki nastopili v večjem številu. Doslej še ni bilo uradno objavljeno, čigavo vino je odneslo prvo nagrado.
Med sejmom je bilo na Rojicah tudi tekmovanje dvajsetih traktoristov goriške pokrajine. Prvo nagrado (zlato medaljo in 25.000 lir) je dobil traktorist Mario Parenzan iz Fossabone. Drugi najboljši traktorist je prejel srebrno medaljo in 15.000 lir, tretji bronasto medaljo in 10.000 lir.
Tudi ta semenj so nekateri špekulanti izkoristili za to, da so jugoslovanskim kmetom zamenjavali dinarje po izredno nizkem tečaju, drugi zopet za to, da so jim prodajali slabo blago, sicer navidezno po nizkih cenah. Ti ljudje seveda samo škodijo goriški trgovini in sejmu. Dobro bi bilo, ko bi oblasti v bodoče takšnim tičem pravočasno stopile na prste.

Soline ob Jadranu in še marsikaj
Kaj je petula
Znano je, da bela barva toplotne sončne žarke deloma odbija, dočim jih temne barve več ali manj absorbirajo ali prevzamejo. Ta okolnost je pri proizvodnji morske soli zelo važna. Svetleča se vodna gladina in svetla tla bazenov odbijajo namreč toplotne žarke *h zmanjšujejo tako njih učinek pri izhlapevanju vode in kristalizaciji soli. Toda ta negativni vpliv vodne gladine | 'a svetlih tal zmanjšuje v znatni meri | tanki sloj »petule«, ki se v piranskih j solinah sama po sebi napravi na dnu bazenov. Petula je nekaka preproga, do j 10 milimetrov debela, sestavljena iz I drobcev kalcijevega karbonata in raznih j ttiikroorganizmov, ki se pri koncentraciji 5-6 stop. C izločijo iz slane vode in Pokrijejo tla bazenov. Ta preproga u-binkuje ne samo kot izolator med soljo •Q talno ploskvijo bazena,-tako da soldi kristali ne prihajajo v dotiko s sa-tao zemljo, marveč pospešuje tudi zaradi svoje temne barve toplotni učinek sončnih žarkov.
Petula, ki je za proizvodnjo soli v Piranskih solinah tako važna, je odvisna od raznih okolnosti, ki niso pri vseh j solinah enake. V piranskih solinah u-speva dobro, v nekaterih drugih pa ne.
vreme vpliva na proizvodnjo
V koliki meri vplivajo meteorološki činitelji na količino pridobljene soli, dam zelo dobro predočuje statistika skupne proizvodnje jugoslovanskih diorskih solin v devetih letih 1945-1953. Povprečna letna proizvodnja vseh jugoslovanskih solin je znašala v tej dobi °krog 65,000 ton, toda leta 1952 je pri dgodnih vremenskih razmerah dosegla 100.500 ton, pri neugodnih pogojih leta 1948 je pa znašala samo 30.800 ton, torej manj kot polovico letnega povprečja. Ugodna leta so bila 1946, 1949, 1950 Id 1952, leto 1947 je dalo nekako po-I vPrečen uspeh, slaba so pa bilo leta 1945, 1948, 1951 in 1953.
Podobno naraščanje in padanje prikazuje tudi proizvodnja samih piranskih solin, toda ne povsem vzporedno s celotno proizvodnjo morske soli v Jugoslaviji. Največja proizvodnja v omenjeni devetletni dobi je bila pri piranskih solinah leta 1946 (43.700 ton) in leta 1950 (40.800 ton), najmanjša pa leta 1948 (9.400 ton) in leta 1953 (13.800 ton), dočim znaša povprečje približno 29.899 ton na leto.
Zadnja tri leta (1953-1955) je bila piranska proizvodnja zaradi neugodnih vremenskih razmer znatno pod povprečjem in tudi letošnje perspektive so bile še pred kratkim ravno tako slabe, a so se v teku avgusta in septembra zaradi stalnega lepega vremena vendarle precej popravile, čeprav se zares zadovoljivi uspehi s samim lepim vremenom v drugi polovici poletja ne morejo več doseči.
ORGANIZACIJA DELA
Organizacija tehnične službe in vsega dela v zvezi s proizvodnjo se deli v piranskih solinah na enote štirih solinskih skupin (Lera, Fontaniče, Sv. Lucija ali Fazan in Strunjan), nadalje na strojne in mehanične delavnice z ladjedelnico in oddelkom transportnih in plovnih objektov, na gradbeno skupino, na skladišča, z oddelkom za plemenitenje in jodiranje soli in z laboratorijem in na meteorološko postajo. Kakor je razvidno že iz te shematične delitve organizacije dela ni pridobivanje soli iz morske vode tako preprosta zadeva, marveč zahteva mnogo organizacijske veščine, strokovnega znanja in tehnične usposobljenosti. Zelo pomembna je pa tudi tradicija, ki prenaša izkustva solinarjev iz roda v rod, a potrebna je tudi iniciativnost in zavest odgovornosti vsakega posameznega delavca v skupnosti celote, da se po možnosti izkoristijo ugodnosti in preprečijo škodljive posledice, ki jih povzroča-
jo za uspeh skupnega dela prirodni e-lementi.
Zaradi tradicij pri delu na solinah je delna odselitev starejših solinarjev na podlagi opcij v smislu določb londonskega sporazuma imela do neke meje neugodne posledice, ki pa polagoma izginjajo, ker je vodstvo uspelo dopolniti strokovni kader z novimi močmi, ki se bodo s pomočjo starejših sodelavcev v doglednem času povsem usposobile za svoje delo.
SKLADIŠČA IN PROMET
Za spravljanje pridelane soli uporabljajo skladišča ob obali med Piranom in Portorožem, zgrajena že okrog leta 1824. Sem se po morju dovaža pridelana sol s posameznih solin na velikih čolnih, ki jih vlečejo motorni vlačilci. Tu se iztovarja tudi sol, ki prihaja iz tujine. S samo proizvodnjo soli namreč vloga piranskih solin v preskrbi Jugoslavije s kuhinjsko soljo ni izčrpana. Po potrebi uvaža podjetje tudi sol iz tujine. Lani in letos so uvozili morsko sol iz Turčije, in sicer iz Male Azije.
Zidana obala pred skladiščem je u-rejena za pristajanje ladij manjše to-naže. Posebna naprava, štrleča s svojo železno konstrukcijo poševno kakih osem metrov nad morsko gladino, normalno opremljena s transportnim trakom za mehanično donašanje soli nad palubo, omogoča vtovarjanje tudi na večje ladje, ki ne morejo pristati ob sami obali. Dovožena sol se izkrcava in prenaša v razsutem stanju nad streho skladišča s pomočjo dvigal, v velikih vedrih, iz katerih se potem spušča v skladišče skozi odprtine v strehi. Za odpremo določena sol se pa v skladišču spravlja v vreče ,ki se odvažajo potem s tovornimi avtomobili, ali pa se razpošilja po morju tudi v razsutem stanju.
(Nadaljevanje sledi)
Da ne bi po Trstu rasla trava!
U NEDELJO miTNE	I
NN GORIŠKEM	j
V	nedeljo bodo na Goriškem pod i Italijo volitve v občinske odbore in j pokrajinski svet. Po vsej deželi, zlasti seveda v Gorici je bila volilna agita^ cija zelo razgibana. Med italijanskimi govorniki so nastopili tudi senator Terricini (v Tržiču) za komuniste,
v	Gorici glavni tajnik demokrščan-ske stranke Fanfani, za krščansko demokracijo tudi minister Andreotti, za, socialne demokrate Matteot-ti’ in za italijansko socialno gibanje (neofašiste) poslanca Almirante in De Marsanich.
Na valitvah nastopa kar 11 skupin, in sicer (po vrstnem redu na valilnici): 1. krščanska demokracija, 2. MSI (neofašisti), 3. Slovenska demokratska zveza, 4. Italijanska komunistična stranka, 5. socialdemokratska stranka, 6. monarhisti, 7. liberalci, 8. Nennije-
vi	socialisti, 9. monarhisti (skupina Covelli), 10. republikanci in H. lista naprednih Slovencev (bivša Demokratična fronta Slovencev oziroma Osvobodilna fronta).
Nosilec liste Nennijevih socialitov je Slovenec ing. Maksimiljan Fabijani. Na listi naprednih Slovencev kandidira tudi Rudi Bratuž, fei je pri zadnjih valitvah nastopil kot kandidat Slovenske demokratske zveze, ki jo vodita dr. Agneletto na Tržaškem in A. Sfiligoj na Goriškem.
V	goriški občinski svet bo izvoljenih 40 kandidatov, v pokrajinskega pa 24. ;Ža pokrajinske volitve je Goriška razdeljena na 16 okrožij; v vsakem bo Tsvoljen po 1 kandidat z navadno večino glasov, naknadnih 8 pa po proporcionalnem sistemu iz ostankov. V ta namen so se nekateri kandidati povezali med seboj, da se njihovi glasovi ne bi porazgubili. Slovenci so do zdaj imeli v pokrajinskem svetu 2 svetovalca Bratuža za Slovensko demokratsko zvezo in Nanuta za Demokratično fronto Slovencev. Oba sta bila izvoljena iz ostankov; kar pričakujejo tudi zdaj. V goriškem občinskem svetu so bili štirje slovenski svetovalci, in sicer dva za slovensko demokratsko zvezo (dr. Birsa in R. Bratuž), dva za bivšo Demokratično fronto Slovencev (B. Pavlin in D. Šuligoj). Slovenci pričakujejo, da bo zdaj v občinski svet izvoljenih pet svetovalcev, ker bodo volitve po proporcionalnem sistemu kakor 1. 1948, ko so imeli v občinskem svetu kar 6 svetovalcev.
Kakor smo omenili, nastopa R. Bratuž na listi naprednih Slovencev. Na njej pa ne kandidirata več D. Šuligoj in B. Pavlin. Nosilec liste Slovenske demokratske zveze je dr. A. Sfiligoj; na tej listi kandidira tudi ravnatelj učiteljišča dr. A. Kacin.
V	treh slovenskih podeželskih občinah — števerjanu, Sovodnjah in na Doberdobu — nastopata po dve skupini, in sicer lista »občinske enotnosti (levo orientiranih) in Usta konservar tivne slovenske demokratke zveze. Občini števerjan in Doberdob sta bili doslej v rokah slovenske demokratske zveze, Sovodnje pa v Demokratične fronte Slovencev.
Glas iz občinstva
GNEČA NA OPENSKEM TRAMVAJU G. urednik! Moje pismo je bilo namenjeno pravzaprav upravi Družbe tržaških malih železnic. Štahujem n,a Opčinah in se vsak dan vozim na delo v Trst ter doživljam iste nevšečnosti. Od. 7. do 8. ure je tramvaj tako natrpan, da včasih ne moreš vstopiti niti na začetni postaji; še bolj pogosto seveda ostaneš na cesti na vmesnih postajah. Tako zamudiš službo v uradu ali šoli. Kakor da bi uprava tramvajske družbe ne vedela, da je bilo na Opčinah naseljenih na tisoče in tisoče istrskih beguncev. Službo je zjutraj, opoldne in zvečer sicer poja-čila z enim avtobusom, toda to nikakor ne zadostuje. Naj nabavi vsaj še enega, da se ne bomo vozili natrpano kakor živina, če že plačamo vožnjo za ljudi!	E- K.
Tržašiio vprašanje laitho postane mednarodno
Niti razburljivi dogodki, ki se dan za dnevom vrstijo na mednarodnem političnem pozorišču, niso odvrnili pozornosti Tržačanov od napetosti med Trstom in Rimom, ki jo je povzročil zadnji sestanek Sveta tržaške trgovinske zbornice (27. novembra). Njen predsednik prof. Fegiz-Luzzatto, ki si je kot pisec raznih statističnih publikacij in ravnatelj statistične poizvedovalne ustanove »Doxa« v Milanu pridobil velik ugled med italijansko javnostjo, je v svojem govoru pred Svetom zbornice orisa! današnje gospodarske razmere in politično-gospodarski položaj Trsta. Hkrati je odkril tudi nemarnost političnih krogov v Rimu, ki samo proučujejo in proučujejo tržaška gospodarska vprašanja in predloge tržašk h pred stavnikov, v resnici pa nimajo poguma ali volje, da bi se lotili reševanja teh vprašanj po določenem načrtu, ki bi šel v globino in zajel celoto.
O tržaškem gospodarstvu je bilo v povojnih letih in po nastopu itaUjanske uprave toliko napisano, da ni mogel prof. Fegiz odkriti nobene senzacije, priznanje mu pa gre, ker je odločno nastopil kot predsednik najvišje gospodarske, torej ne politične ustanove na Tržaškem. Kot takšnemu ne bo mogel nihče očitati, da ravna morda iz političnih računov ali da je pod vplivom določenih političnih struj. Vso pozornost zasluži zlasti njegovo svarilo, izrečeno sicer v rokavicah, da se utegne iz današnjih gospodarskih in socialnih težav na Tržaškem izcimiti zopet mednarodno vprašanje.
Predsednik vlade Segni ga je nato povabil v Rim. Za njim je pohitel na svojo roko še tržaški župan Bartoli, pač da ne bi zaostal kot političen čini-telj, ki bi mu sicer volivci utegnili očitati brezbrižnost. Ali sta prinesla iz Rima kaj določenega, še ni mogoče razsoditi po dosedanjih poročilih; zdi se, da gre zopet samo za splošna zagotovila, kakor za vključitev Trsta v Vano-nijev desetletni načrt, ne pa za izvajanje določenega gospodarskega načrta, ki bi vseboval izredne ukrepe za Trst, kakor n. pr. proglasitev proste cone.
Zaradi izredne važnosti objavljamo danes govor predsednika Trgovinske zbornice v daljšem izvlečku, ker nismo tega mogli storiti v zadnji številki.
BESEDA PREDS. PROF. FEGIZA
Govornik je v uvodu omenil, kako ni mogoče kaj važnega izvesti na periferiji centralistično urejene države, kakor je Italija, brez opore osrednjih oblastev. To velja toliko bolj za Trst, ki je v zadnji vojni zgubil svoje podeželje, ki ne razpolaga več z življenjskimi pomorskimi progami in katerega zveze po kopnem niso nič boljše kakor pred enim stoletjem. Nobeno mesto v Italiji ni tako potrebno izrednih ukrepov kakor Trst; ti so politično in gospodarsko lahko izvedljivi, ker gre za majhno ozemlje, za priznano sposobne prebivalce in za moralno upravičenost kakršnegakoli posebnega ukrepa v prid Tržaškega o-zemlja. Kljub vsemu temu danes še ni načrta za Trst, ne določene politike za to mesto. V Rimu obstoje razni uradi in ustanove, kakor odbor državnih podtajnikov za Trst, toda po dveh letih ti še niso izdelali nikakšnega načrta za gospodarsko obnovo. Stiki med gospodarskimi predstavniki v Trstu in Rimom so čedalje redkejši in težji. V Rimu ne skrivajo svoje razdraženosti, ko se pojavijo Tržačani, češ da predstavniki Trsta neprestano sitnarijo z novimi zahtevami.
TRŽAČANI ZAMAN TRKAJO NA RIMSKA VRATA
Govornik je nadalje omenil, da Trst nima v parlamentu svojih predstavnikov; Tržačani tudi nimajo navade pri-
rejati demonstracij iz gospodarskih razlogov kakor tudi ne navade, da bi zahtevali 100 in končno dobili 10. Zaradi tega Tržačanov nihče ne posluša in vlada ni doslej posvetila niti ene seje tržaškemu vprašanju. Prve dni septembra je bilo na sestanku tržaških gospodarskih združenj sklenjeno, naj posebna delegacija teh predstavnikov pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice odide k predsedniku vlade, da bi mu razložila težke gospodarske razmere v Trstu. Toda predsednik vlade ni kljub neprestanemu urgiranju niti odgovoril na prošnjo za sprejem. Na podobna pisma ni odgovoril niti minister za industrijo Cortese.
TRŽAŠKA KRIZA NEVARNA Nato je prof. Fegiz 30. okt. sam pisal predsedniku vlade Segniju in mu razložil nevarno gospodarsko krizo v Trstu ter ga zaprosil za sprejem; toda niti na to pismo ni bilo odgovora. Govornik je dodal, da je dolžnost vseh Tržačanov, da ne glede na njihovo politično pripadnost protestirajo proti takšnemu ravnanju. Ce morda kdo poreče, da Tržačani zaradi važnih mednarodnih dogodkov in domačih vprašanj, kakor je vprašanje Sueza ail preskrbe s petrolejem ali vprašanje agrarne reforme, v svojih zahtevah pretiravajo, potem naj ve, kako velika je njihova ljubezen za Trst in za ta zadnji košček kraške zemlje, katerega so se oprijeli. Sicer so gospodarska vprašanja povezana med seboj ; že prepogosto se je zgodilo, da so se lokalna vprašanja nenadoma spremenila v državna in tudi mednarodna. Ni potrebno mnogo besed za to, da se dokaže, da je resna gospodarska kriza v Trstu tudi važen notranji problem in tudi potencialno mednarodna kriza, polna nevarnosti.
Prof. Fegiz je nato obžaloval, da ni bil doslej še izdelan noben poseben program za Trst in da je italijanska uprava nastopila brez njega. Tako se vlada zadovoljuje z improviziranjem. Že pred enim letom je tržaška trgovinska zbornica zahtevala od vlade pojasnila, naj se izreče o svojih načrtih za Trst. Že aprila lanskega leta je pred-sedništvo vlade poslalo v Trst komisijo strokovnjakov, ki naj prouči načrt za prosto cono, toda vlada se še do danes ni izrekla o svojih namerah glede tega vprašanja. Vedno in vedno so v Rimu odgovarjali, da ima vlada razumevanje za tržaške razmere in da ravno zato proučuje poseben načrt za Trst; načrt bo predhodno izročen v proučitev tudi tržaški trgovinski zbornici. Kazalo je tudi, da bo obnovljena proga na Daljni vzhod. Toda tržaški zbornici ne gre toliko za posamezne ukrepe kolikor za celoten načrt za Trst.
ZAHTEVATI BI MORALI
VEC AVTONOMIJE IN DENARJA
Govornik se je na to dotaknil mednarodnih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja in v tej zvezi izrazil mnenje, da je bilo zgrešeno s strani tistih, ki so branili italijansko gledišče na pogajanjih v Rimu, Washingtonu in Londonu, da niso bolj poudarili potrebe po široki gospodarski avtonomiji Tržaškega ozemlja ter zahtevali mednarodno pomoč za utrditev tržaškega pomorstva, trgovine in industrije z velikimi investicijami. Glede na to, da je Trst predstavljal nevarnost za mir, bi zainteresirane vlade našle sredstva za uresničenje takšnega načrta. Italijani iz Trsta in Rima bi morali složno nastopiti s takšno zahtevo.
KAJ ZAHTEVA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO
Govornik jd' omenil,, da Trstu še niso vrnili nekaterih njegovih važnih prog, kakor prog v Indijo, Bengald, Zahodno Afriko in Avstralijo. Treba je okrepiti proge proti Bližnjemu vzhodu. Mnogo ladij, ki so bile zgrajene z denarjem Marshallovega načrta za Tržaško ozemlje, so odvedli iz Trsta in jih zdaj iz-
koriščajo v drugih pristaniščih. Glede na njegovo lego niso Trstu samo potrebne železnice in ceste, temveč tudi politično in gospodarsko zdravo zaledje. Glede železniških zvez je govornik poudaril potrebo, da se zgradi še drugi tir na progi Trst-Trbiž, po kateri se razvija 66% tržaškega železniškega prometa. Prav tako bi bilo treba zgraditi Tudi drugi tir na celi progi proti Benetkam ter jo elektrificirati; potrebna je tudi avtomobilska cesta Trst-Benetke.
PROSTA CONA ALI PODOBNE OLAJŠAVE
Trstu, ki nima dovolj lastnega ozemlja in ki leži na robu države, bi bilo treba priznati značaj proste cone in ga izdvojiti iz italijanskega carinskega sistema, ali pa mu priznati posebne popuste pri železniških tarifah in davčne olajšave ter vzpodbuditi investicije.
NOČEMO TRAVE PO TRŽAŠKIH ULICAH!
V dokaz domoljubnosti Tržačanov so nekdaj navajali geslo: »Po ulicah naj raste tudi trava, samo da jc tu Italija!« Ta formulacija ne ustreza praktičnemu duhu Tržačanov. Bolj bi bila na mestu tale: »Hočemo Italijo v Trstu, toda nočemo trave po ulicah!« Govornik je nato dejal, da pomeni trava po ulicah propast mesta in izselitev italijanskega življa. V resnici že danes zapuščajo mesto strokovne sile. Ako bi danes ne opozorili pristojnih na resnični položaj v Trstu, bi nas potomci obsodili, češ da nismo opazili pravočasno znamenj nevihte. Potomci bodo zahtevali od italijanskih in zahodnih državnikov pojasnila, zakaj niso na tem mestu ob Sredozemlju na vznožju Alp in Srednje Evrope med Vzhodom in Zahodom zgradili velikega središča dela in kulture, ki bi bilo zgled svobodnega državljanskega življenja in simbol miru za vse ljudi dobre volje.
Ppednjmi priseljencem iz cone 0
Po obveistilih iz italijanskih virov znaša vrednost imetja izseloemcev iz bivše cone B nekaj desetin milijard lir. Od teiga premoženja ni bilo doslej prodanega niti za eno milijardo, čeprav poteče rok za prenos tega premoženja v Italijo že januarja prihodnjega leta. V smislu londonskega sporazuma izseljenci lahko prodajo po svoji volji svoje premično in nepremično imetje v coni B in ga nato po posredovanju narodne banke lahko prenesejo v Italijo v lirah. Večina izseljencev ni izkoristila teh ugodnosti, bi jih predvideva londonski sporazum, misleč, da bo ugodnejše prodala svoje imetje kasnje. Po izteku januarsker ga roka, se izkupiček prodaje ne more več prenesti v tujino, pač pa se mora uporabiti v Jugoslaviji v smislu jugoslovanskih zakonov. Te dni je skupina demokrščanskdh poslancev predložila rimskemu parlamentu za^ bonski načrt, po katerem naj bi itar Iiijanska vlada izplačala odškodnino za premoženje izseljencev iz cone B, ti pa naj bi svoja premoženja prepustili italijanski državi. Vprašanje je seveda, kako bo italijanska država v tem primeru vnovčila premoženja italijanskih zasebnikov v bivši coni B. Verjetno bodo ti predujmi imeli samo značaj posojila.
NENAVADNO MOČNA VINA. Vinogradnik iz Vrabč je med svojim obiskom v Trstu povedal, da mu je letošnje grozdje iz vinogradov na vipavski strani dalo vino z 12,5% alkohola. Mnogo močnejša vino so letos pridelali v Brdih, kjer so menda v nekih primerih dosegli celo 15 stop. alkohola.
VSF 7A
kmetovalce EDVARD EURLMII
TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169
Krma za živina — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d.


IV

I	SPLOŠNA
f	TRGOVSKA
1'
! U V O Z
IZVOZ
K O P 13 It (CAPODISTRIA)
TELEFON 43 in 100
KOPER — TEL. 184, 141
želi vsem cenj. klientom in poslovnim prijateljem obilo uspehov v letu 1957
VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI — ZALOGA ISTRSKIH VIN: REFOŠK, MALVAZIJA, BARBERA, PINOT, MERLOT, KABERNET ITD. TER ŽGANJA IN LIKERJEV
	TRŽAŠKA KNJIGARNA
	TRST, Ul. «v. Frančiška 20 - Telefon 37-338
JP	že/i uc/ie/ /Sožič irtem
	plijaleljam knjige.
	
ZALOGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV
Iftaudfo Sieg-a
TRIESTE - Via Romagna 24/a. Tel. 31-207
Nadi prvovrstna domača istrska in vipavska vina ter pristen kr&ški teran, specialno kraško gnjat (pršut) in kranjske klobase
ZA VESELO
KI GA PRIREJA
PORTOROŽ
♦
SPREJEMAJO REZERVACIJE: UPRAVA HOTELA V PORTOROŽU
♦
V TRSTU i POTOVALNI URAD A U R O R A ul. Cicerone 4
♦
in poslovalnice U T A T
B U F E T
"JOŽKO”
TRST
Uiica Ghega Sft> 5
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhi n ja
Dobro kuhinjo in izbrane pijače nudi gostilna
TRST ULICA UDINE37 TELEFON 24-938
HOTEL
riglav Koper
ŽELI VSEM CENJ. GOSTOM OBILO USPEHOV V NOVEM LETU IN VABI NA OBIČAJNO SILVESTROVANJE REZERVACIJE SPREJEMA UPRAVA HOTELA V KOPRU
Dr. O.
TRŽNI PREGLED
Tržašlci
KAVA '
TRST. Cene brazilske kave na mednarodnem trgu so visoke. Srednje vrste kave ,kakor n. pr. Rio, Minas, Bahia itd., so se zopet podražile. Na razvoj cen brazilske kave bo gotovo vplivalo tudi povišanje davka na izvoz. Tudi indonezijska in afriška kava sta se podražili zaradi majhne razpoložljivosti in zaradi zamud, ki jih povzroča daljša plovba okrog Afrike.
Na tržaškem tranzitnem trgu se je povpraševanje povečalo. Za vrste Minas 2, Rio 3 in Vittoria se zanimajo Avstrija in tudi druge potrošniške države. Kvotacije kave na tržaškem tranzitnem trgu za pripravljeno blago ali že vkrcano blago so naslednje: Vittoria 7 good to large bean 300-320 šil. za kg fco odhod Trst; Vittoria 5 good to large bean 335; Rio 5 good to large bean 360-365; Rio 3. good to large bean 380-285; Minas 2 good to large bean 410-420; Santos extra prime 520-540; Uganda oprana in prečiščena 280; Kenya A 600-620; Tanganika A 580-590; Tangani-ka AA 590-605; Tanganika B 565-570; San Domingo 535-575.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N.Y. 5 605, Rio N.Y. 3 635; Vittoria 5 good to large bean 545; Santos extra prime good to large bean 880; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra prime naravna 53-53,50; Haiti naravna XXX 61; Salvador naravna 68; Kostarika 80-84; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 445; Moka Hodeidah 1 495; afriška kava ,v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 276; indonezijska kava, v šilingih za cwt cif: Malesia A.P. 1 283 Malesia A.P. 2 230; v holandskih florintih za 100 kg cif blago ponovno pretehtano: Bali Ro-busta 10-12°/o nečistoče 252.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska kava: Rio N.Y. 5 1430; Rio N.Y. 3 1480; Santos extra prime good to large bean 3760; Victoria 5 good to large bean 1400; srednjeameriška kava: Ecuador extra superior naravna 1540; Haiti naravna XXX 1650; San Salvador 1740; Kostarika 1925; arabska kava: Gimma 1660; Moka Hodeidah 1 1700; afriška kava: Uganda oprana in prečiščena 1310; indonezijska kava: Malesia A.P./l 1320; Malesia A. P/2 1220; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250.
POPEK
TRST. Cene popra na viru proizvodnje so naslednje: Sarawak beli 290 šiK za cwt cif Trst proti vkrcanju v decembru, 280 šil. proti vkrcanju v januarju ;Sarawak special črni 225 šili pfoti vkrcanju v decembru, 212/6 proti vkrcanju v januarju; Malabar črni 223 proti vkrcanju v decembru, 217/6 proti vkrcanju v januarju; Tellicherry erni 235 šil .proti vkrcanju v decembru, 235 proti vkrcanju v januarju.
KAKAO
TRST. Cene kakava na mednarodnem tržišču so se nenadoma dvignile zaradi velikega povpraševanja. Na tržaškem tržišču so cene kakava naslednje v šilingih za 50 kg cif Trst: Good fermented Gold Coast main crop 1956-57 222/6 pi-oti vkrcanju v januarju, 223/ 9 proti vkrcanju v decembm-februarju 225 proti vkrcanju v januarju-marcu; good fermented Nigerian main crop 1956-57 216/6 proti vkrcanju v januarju, 217/9 proti vkrcanju v depembru-fe-bruarju, 219 proti vkrcanju v januarju-marcu, Superior Summer Arriba proti vkrcanju v marcu-maju 280; Selected Summer Arriba proti vkrcanju v marcu-maju 295; kakao v zrnih z Nove Gvineje 235 proti vkrcanju v decembru.
I talij arašid tre?
V zadnjem tednu je bil italijanski trg s kmetijskimi pridelki bolj umirjen. Ni več tistega mrzličnega nakupovanja, ki se je pojavilo v času sueške krize.
Po mehki pšenici je manjše povpraševanje, ker so se mlini že prej založili. Manjše je bilo tudi število kupčij s trdo pšenico. V zadnjih štiridesetih dneh so se znatno zvišale cene riža, trde pšenice in sira. Nekoliko so padle kvotacije živine in prašičev. Porast cen omenjenih vrst pridelkov je bolj sezon skega kakor političnega značaja. Pred prazniki je bilo že nekdaj v navadi, da se trgovci bolj obložijo z vsakovrstnim blagom in se zaradi večjega povpraševanja tudi cene na drobno dvignejo.
Za koruzo je manjše zanimanje; cene so ostale neizpremenjene.
Na trgu s klavno živino je precejšnje ravnovesje.
Ustaljen je trg z maslom. Sir se dobro prodaja.
Trg z olivnim oljem je še neustaljen. V Bariju so se boljše vrste olivnega olja nekoliko pocenile; podražilo pa se je rafinirano olje.
Normalno se razvijajo kupčije z vinom; cene so ostale neizpremenjene.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7500 do 7800, srednje vrste 7050-7150, navadna 6800-6900; trda pšenica 9800-10.000; pšenična moka tipa »00« 10.000-11.600; krušna moka tipa »0« 9100-9500, tipa »1«
8600-8800, tipa »2« 7800-7900; moka Za testenine 9900-10.200; pšenični zdrob tipa »0« 12.000-12.200, tipa »1« 11.700 do 11,800; pšenični otrobi 4350-4450; koruza fina 6100-6250, srednje vrste 5500-5650, navadna 5300-5400; inozemska koruza 5550-5650; koruzna moka fina 7600 do 7800, srednje vrste 64006600, navadna 5850-6050; rž 6500-6600; inozemska rž 5500-5550; inozemski ječmen 5400-5900; oves 5600-6000; inozemski oves 5350 5400; proso 6000-6700; inozemsko proso 5500 do 5700 lir.
Neoluščeni riž: Arborio 6600-7000; Via-lone 7800-8300; Carnaroli 6600-7000; Gigante Vercelli 6400-6900; R. B. 7200 do 7800; Rizzotto 6700-7000; Maratelli 6300 do 6600; riž krajevne vrste 5600 5800, slabše vrste 5300-5500.
Oluščeni riž: Arborio 14.200-14.800; Vialone 14.200-15,200; Carnaroli 14.200-14.800; Gigante Vercelli 14.000-14.300; R. B. 14.200-14.500; Rizzotto 13.300-13.600; Maratelli 12.700-12.900; P. 6 12.400-12.900: Roncarolo 12-12.200; Pierrot 11-11.200; riž krajevne vrste 10.200-10.400; slabše vrste 9900-10.100.
ŽIVINA
PADOVA. Klavna živina: voli I. 29 tisoč do 31.000 lir stot, II. 2-327.000; krave I. 27-29.000, II. 21.23.000; biki I. 27-29.000, II. 23-27.000; mladi biki 32.000 do 34.000; mladi junci in junice I. 31 do 33.000; II. 27-30.000; teleta 6-12 me: secev stari 33 35.000, II. 23-31.000; telički I. 54-57.000, II. 50-53.000.
Vprežna živina: junci 1-2 let stari 30-34.000 lir stot; junci 6-12 mesev stari 4043.000; molzne krave breje 80-130.000; molzne krave prvesnice breje 90-140.000; junice 6-12 mesecev stare 70-100.000; 12-18 mesecev stare 70-100.000.
PARMA. Prašički za rejo 16-20 kg 8.000 do 8500 lir glava; prašički 30-50 kg 360 do 380 lir kg; suiti prašiči 50-70 kg 340-350, 80-100 kg 330-340;' 120-160 kg 330 335, 150-18 kg 335-340, nad 180 kg 340-345 lir. '
PADOVA. Konji za zakol 20-25.000 lir stot, žrebeta 31-35.000 lir.
TREVISO. Drobnica, cene za kg: koze 150-160 lir; ovce 200-230; koštruni 220-230; jagnjeta 280-310; janjčki 400 do 450 lir.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Cena za kg: živi piščanci ex-tra 700-750, I. 650-700, II. 550-620; živi inozemski piščanci 500-520; zaklani piščanci extra 930; I. 800-850, II. 700-770;
Pomiritev na mednarodnem političnem pozorišču je seveda vplivala na gibanje cen surovinam na mednarodnih trgih. Značilno je, da je zlasti nazadovala cena volne pa tudi elektrolitične-ga bakra in cina. Cene bombažu so razmeroma čvrste.
ŽITARICE
V tednu do 7. decembra so cene žitaricam, ki so bile izredno visoke, nekoliko popustile. V Chicagu je cena pšenici padla od 243 1/2 na 239 5/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v decembru. Prav tako je nazadovala koruza, in sicer od 137 1/8 na 134 7/8.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Pozornost zasluži izredno nihanje cene sladkorju v Nevv Yorku, ki je v tednu do 7. decembra zopet narastla, in sicer od 4,65 na 4,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Težko je ugotoviti, ali je ta skok cene v zvezi z revolucijo na Kubi; bolj verjetno je, da je nanj vplival strah pred pomanjkanjem zaradi mednarodnih komplikacij. Sredi decembra bo Nemčija kupila 260.000 ton sladkorja v tujini. Ni verjetno, da bi se cena ohranila na tej ravni. Cena kavi je v New Yorku napredovala od 67,35 na 66,05 stotinke dolarja za funt v pogodbi M proti izročitvi v decembru. Kakao je nazadoval od 26,07 na 24,82 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombažu je razmeroma čvrsta: v New Yorku je napredovala od 34,45 na 34,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji- izročitvi. V Liverpoolu je cena ameriškemu middlingu popustila od 27,30 na 26,70 penija za funt. Volna je pred 8 dnevi dosegla višek, nakar je cena pričela popuščati, ker se je mednarodni položaj umiril. Na londonskem trgu je cena popustila kar za 5% v
inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 600-650, danski 550-650, jugoslovanski 450-550; žive kokoši 550420; inozemske žive kokoši 520-705; kokoši krajevne vrste zaklane 750-830; inozemske kokoši zaklane v Italiji 720-730; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; živi kopuni 700-800, zaklani 900-1000; zaklane pegatke 900-950; mladi golobi zaklani 750-800, navadni golobi zaklani 850-950; žive pure 600-750; zaklane pure 850-950; inozemske zmrznjene pure 550-670; živi purani 500-560; zaklani 600-700; inozemski zmrznjeni purani 500-570; žive race 500-530; zaklane race 500-520; žive gosi 400420; zaklane 420-520; živi zajci 360-390, zaklani s kožo 500-540; zaklani brez kože 500-570.
Sveža jajca 1. 4041 lir komad, navadna 37-38,50; konservirana jajca 24,50 do 27; inozemska sveža jajca 24-30; inozemska konservirana 22-25 lir po teži.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 3200 do 3300, seno II. košnje 300-3100; detelja 2900-3000; stlačena slama 1050-1150; pogače iz zemeljskih lešnikov 5300-5500; koruzne pogače 5100-5200; lanene pogače 7300-7600; pogače iz tropin 1500-1650.
ROVIGO. Seno 2200-2400; slama v razsutem stanju 500-550; stlačena slama 700-750; pšenični, ječmenovi in rženi o trobi 44004500; koruzni otrobi 3400 do 3500 lir.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cajno maslo 930-940 lir kg; lombardsko maslo I. 870-880, II. 810-820, III. 790-810; Emilijski sir proizv. 1954 660-710; majski proizv. 1955 550 do 580; Grana majski proizv. 1954 630-670, majski proizv. 1955 610; zimski proizv. 1955-56 450-490; Grana 1-30 dni star 360 do 380, 30-60 dni star 390410; Sbrinz svež 450-470, postan 570-590; Emmen-thal svež 530-540, postan 620-630; Provo-lone svež 520-540, postan 570-600; Itali-co svež 390-420, postan 420440; Crescen-za svež 310-320, postan 360-370; Gorgonzola svež 290-300, postan 490-505; Taleg-gio svež 340-360, postan 420430.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 860-900, do največ 1,50% kisi. 840-860, do največ 2,50% kisi. 820-840, do največ 4% kisi. 770-820; dvakrat rafinirano tipa »A« 760-770, tipa »B« 605-615; semensko olje I. 500-510; olje iz zemeljskih lešnikov 520-530.
primeri s tednom poprej. Proti koncu tedna se je cena v New Yorku nekoliko popravila. V tednu do 7. decembra je cena za vrsto suint v Nevv Torku popustila od 169,5 na 163,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 1350 na 1265, frankov za kg. V Londonu je česana volna vrste 64’s B nazadovala od 147 na 143-144 penija za funt proti izročitvi v decembru.
KAVČUK
Cena kavčuka je v Nevv Torku v tednu do 7. decembra popustila od 37,50 na 36,90 proti izročitvi v decembru Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka ceni svetovno potrošnjo naravnega kavčuka v oktobru na 160.000 ton (v septembru 150.000 ton), proizvodnjo pa na 155.000 (145.000) ton. Potrošnja sintetičnega gumija je znašala v septembru 90.000 ton, v oktobru pa 102.500, medtem ko je proizvodnja ostala neiz-premenjena pri 100.000 tonah.
KOVINE
Baker je v Nevv Yorku v tednu do 7. decembra nazadoval od 33,65 na 33,05, cin pa od 108 na 105,50 stotinke dolarja za funt. V Londonu se je v zadnjem trenutku cena nekoliko utrdila, ker je funt šterling vsaj nekaj pridobil na svoji vrednosti. Povpraševanje po svincu je na Angleškem nekoliko popustilo, ker je padla konjunktura v angleški avtomobilski industriji. Antimon Laredo v Nevv Yorku neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 63,04 dolarja za tono, staro železo 65,17 (prejšnji teden 64,33) dolarja za tono; živo srebro neizpreme-njeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine na nemškem trgu 7. dec.: cin 1008 DM za 100 kg, svinec osnova Nevv York 148,21, osnova London 131,84-132,42; cink osnova East St. Louis 125,05 DM, osnova London 115,11 do 115,40 DM za kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	14,11	28. 11.	13.12.
Pšenica (stot. dol. za bušel) .	.	.	. . ■ 238Vg	243 3lt	24074
Koruza (stot. dol. za bušel)		. .	1387«	137 3/4	133.74
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	36.-	36.-	36,—
Cin (stot. dol. za funt)		. .	1U9.	111.25	104.25
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 16	15.80	16,-
Cink (stot. dol. za funt)		.	13.50	13.50	13.20
Aluminii (stot. dol. za funt) .	.	...	. . .	27.10	27.10	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	64.50	64.50	74,-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	34 65	34-45	33.98
Živo srebro dol. za steklenico .	.	. . . 255.-	256.—	256.—
Kava (stot. dot. za funt Santos 2)			. . .	61.50	61.75	61 80
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)	........	. . .	2857*		274
Cin (f. šter. za d. tono)		. , .	8527»	848 —	882
Cink (f. šter. za d. tono)		. . . 102	101 3u	100.-
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . . 121.-	117 —	119-Vs
SANTOS’			
Kav« Santos C (kruzejrov z« 10 kg) . .	.	. . - 494,-	491.	500,-
IS C* TRSE A.
VALUTE V MILANU
29. 11.	1956 12, 12. 1956 Min.		Maks.	VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
Dinar (100)	75	78	73	78	16.	11. 1956	13. 12	min.	maks.
Funt šterling	7275	6875	6850	7275					
N apoleon	5500	5100	5100	5650					
Dolar	635,25 Franc, frank (100)	153,25 Švicarski frank	148,25 Funt št. papir	1 630 Avstrijski šiling	227/„ Zlato	744 50		633 75 633,75 154.50	153,25 148.-	'48,25 1650	1630 237«	227/s 729.50	729	635,25 156,— 149 1650 23,75 744.50	Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic Jerolirnič sIstra-Trst«	1,504 19.450 4,400 6,000 9.000 570	1.550 21.400 4.400 6.600 9.000 540	1504 19450 540	1.550 21.400 570
BANKOVCI		V CURIHU		»Lošinj« Martinolič	12.500 6.500	12,500 0,500	— .		— .
	12. 12.	1956		Premuda	21.900	21.000		.		_	
ZDA (1 dol.)	4,2874 11,227*	Belgija GOO fr.)	8,40	Tripkovič	16.200	16.200		.			.	
Anglija (1 f.št.)		Holand. GOO fi.)	111.—	Openski tramvaj	3.200	3.200	— .			.	
Franclja (100 fr.)	l,043/4	Švedska (100 kr.)	79,75	Terni	280.	300,—	280	300
Italija (100 lir)	0,667	Izrael G f.št.)	1,30	ILVA	490,-	518,-	490	518
Avstrija GOO š.)	16,10	Španija GOO pez.) 8,77		Z.dr. jadr. ladjedel 335,-		335,—		.		— •	
Cehoslov.	8,58	Argent GOO pez.)	12,25 -	Ampelea	1.450	1,450		—:—
Nemč. (100 DM)	100,45	Egipt (1	9.40	Arrigonl	1.000	1.000		~.	
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST /v MUCA BABI Q F

LE F O N ŠT, 54SB
Pomlajevanje sadnih dreves
življenjsko dobo vseh živih bitij delimo na tri velike faze. Kar velja za živali velja tudi za rastline. Vsaka stvar ima svojo mladostno, dobo, iz te prehaja v dobo polne zrelosti, po tej dobi nastopi čas postopnega staranja in izumiranja.
Oglejmo si malo proces rasti pri rastlinah! Iz posejanega semena zraste mlada rastlina. Ta raste in njene korenine črpajo iz zemeljske raztopine vse one mineralne snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo rast. V mladostni dobi -ugotovimo pri vsem živem kopičenje hranljivih snovi le za rast. Celice se v tej' dobi množijo hitreje in rastlinsko telo stalno veča svojo površino in svojo prostornino. V mladost-
manj v živo. Po jakosti pomlajevanja ločimo:
1. delno pomlajevanje ali pomlajevanje glavnih drevesnih vrhov, ki so se upognili radi preobilne rodnosti in 2. popolno pomlajevanje drevesne krone.
Vrhovi glavnih vej se večkrat upognejo pod težo plodov. Upognjeni del veje ne dobiva dovolj hrane iz korenin zato postopoma izumira, dočim v zgornji del pritiskajo sokovi, ki silijo mladike v močno rast. V tem primeru je najbolje, da odžagamo upognjeni del veje do najlepšega vodnega poganjka. V naslednjih letih se bodo na tem vodnem poganjku pojavili drugi manjši poganjki med njimi tudi rodne veje.
ni dobi je pritok mineralnih Tako bomo dosegli, da nam bo snovi iz zmeljskih plasti večji drevo ponovno dajalo obilno kot pritok organskih snovi, ki lepih debelih plodov; tako pc-nastajajo v listih. Dokler ob- mlajena veja bo zaživela z no-stoja to nesorazmerje med ml- vo mladostno silo. Z delnim neralnimi in organskimi snov- pomlajevanjem spodbujamo vso mi v prid prvih, silijo te rast- rastlino k ponovni rasti in lino v rast. S -povečanjem li- vplivamo dražilno nanjo.
stne površine se povečuje tudi količina organskih snovi, ki so rastlini na razpolago.
Ko organske snovi dosežejo pravo razmerje z mineralnimi, se ustvarijo v rastlini popolno-drugačnsi pogoji. Rastlina raste bolj počasi in -porabi pre-
Delno pomlajevanje
značilnost mrtvih stvari, naše rastline pa potrebujejo živo in toplo zemljo.
V	vinogradu: Komaj končamo z obrezovanjem, začnemo s kopjo in gnojenjem vinograda. Iz starih trt potrgamo staro, od debla štrleče lubje, ker nam to predstavlja zatočišče in prezimovališče cele vrste škodljivcev in bolezni. To lu!bje nesemo iz vinograda in ga zažgemo. Ce smo med letom opazili na listih trtne pršice, bc-mo trte škropili s 15%-žvepleno apneno -brozgo (Polisolfuro Idi Ca-lcio »Romagna«) ali s 3-4% raztopino Solfobar »Romagna«.
V	sadovnjaku: Bomo dokončali obrezovalna in očiščevalna dela. Poleg tega moramo škropiti s škropivi, ki so primerni za zimsko škropljenje. Od pravilnega obrezovanja in čiščenja drevja je odvisen uspeh škropljenja, od tega pa zdravstveno stanje rastlin v prihodnjem letu. Staro propadajoče sadno drevje moramo posekati. Vse rane na sadnem drevju moramo zamazati s smolo ali katranom. V tem času lahko režemo cepiče in jih podtaknemo ali
izvaja- zagrebemo na senčne grede, naj-
OBVESTILO
KMETOVALCEM!
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da je odobrilo naslednje pobude:
1. Krmska mešanica »sole« za krave molznice:
Z namenom, da bi se pospeševalo med rejci racionalno krmljenje goveje živine z uporabo primernih krmilnih mešanic, je tukajšnje kmetijsko nadzomištvo pričelo v ponedeljek 10. t. m. z razdeljevanjem, in to dokler poteče zaloga, nakazil za dvig mešanice »SOLE« po znižani ceni.
Določena količina na vsako glavo (in to največ za 4 glave na vsaki hlev) znaša 50 kg. Ker je cena mešanic lir 6.900. za stot., a prispevek pa okoli 30%, to je lir 1.050. — mora
kmetovalec plačati ob nakazila 2.400. — lir za vreč0 50 kg. krmila.
Nakazila se lahko dvignej0 na živinorejskem uradu kmetijskega nadzorništ-va : Ui. C. Ghega 6, med uradn-h111 -urami (8.3042.30).	- j
2. Prispevki potrebne opte' me za kokošjerejo:
V Skladu s smernicami flif nisterstva za poljedelstvo ^ gozdarstvo v prid kmečke ^ košjereje v naši pokrajini je tukajšnje kmetijsko nadzoru1' štvo pooblaščeno dajati (in ^ največ do 50% nakupne ceh®' prispevek za nakup racionalh® opreme kmetijskih kokošnjake'' (umetnih kokelj, -krmilnih P0" sod, napajalnikov, gnezd na zoklopko ter domačih baterij za rejo piščancev za zakol J-Zainteresirani kokošjerejci h10" rajo predložiti tozadevno pr°' šnjo nepreklicno do 15. dece111' bra t. -I. uradu za živdnorei0 pri kmetijskem nadzomištvu (Ulica Ghega, 6/1 — tel. 23-927). kjer bodo dobili tudi potrebna navodila.
mo navadno pri deblih srednje starosti, popolno pa pri starejšem drevju, katerim so se začele sušiti veje.
K popolnemu pomlajevanju se pripravljamo postopoma. Najprej odstranimo vse suhe težni del hranljivih snovi za veje, nato odstranimo vse vod-cvetnih brstov in ne poganjke razen tistih, ki
služili
proizvodnjo za prehrano plodov. Rastlina je stopila v drugo razvojno dobo, to je v dobo polne rodnosti. Tudi v tej dobi se opaža rast vegetativnih rastlinskih delov, vendar je ta rast zmernejša. Le majhen del mineralnih snovi služi sedaj za rast rastline, dočim se pretežni del le (t-ah -porabi za tvorbo cve-tj-a in za prehrano plodov. Tudi v tej dobi opazimo sicer zmerno rast vej in zgoščevanje krone, zato moramo vsako leto odstranjevati odvečne mladike in vse one mladike, ki so se že izrodile.
V dobi polne rodnosti moramo vedno -težiti aa -tem, da ohranimo ravnotežje med organskimi in mineralnimi snovmi. Rastline, ki rastejo na bogati zemlji, večkrat poženejo iz debla In iz starejših vej nerodne močna rastoče mladike, katerim pravimo »vodni poganjki«, ali bohotivke. Taki poganjki dokazujejo, da rastlina še močno sili v rast. Večkrat so ti vidni poganjki pokazatelj nepravega obrezovanja sadnega drevja. Zavedajmo se, da ti poganjki predstavljajo prave zajedavce. Ti žive na račun rastline in rastejo s tem, da odvzamejo rastlini hrano. Taki poganjki se pojavijo posebno na zasločenih vejah. Na rodnih drevesih vidimo večkrat, da se pod težo plodov upognejo veje. Te poganjke odstranjujemo, ker slabijo rastlino. Koristni so nam taki poganjki le takrat, ko hočemo pomladiti drevo. Tedaj se posl užimo -prav teh poganjkov, da iz njih vzgojimo skeletne veje. Ko opazimo, da rastlina več ne raste — to se navadno dogaja, ko rastlina doseže neko dogledno starost — moramo pripraviti rastlino na pomlajevanje. Pri pomlajevanju obrezujemo drevesno krono več ali
nam bodo služili za ponovno oblikovanje krone. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na obilno gnojenje, ker bo rastlina potrebovala dosti hrane za zacelitev ran in za prehrano vseh novih mladik. To delo moramo izvršiti že nekaj let pred pomladitvijo. Ko drevo -pomladujemo, moramo paziti, da bomo dali bodoči kroni pravilno obliko. Ne smemo delati prevelikih ran. Pomladu-jemo tako, da prikrajšamo vse starejše veje do največjega rodnega poganjka. Pomlajeno drevo je zelo oslabljeno; zato ga moramo v naslednjih letih varovati pred boleznimi in škodljivci. Pomlajeno drevo p-renelha roditi za čas 3-4!Let, nato začne ponovno roditi in nam daje lepe debele plodove.
Našemu sadjarstvu moramo posvečati več skrbi. Tako ne sinemo dopuščati, da posamezna dreves-a hirajo, ker je na njih leglo raznih bolezni in škodljivcev. Š -pomlajevanjem in vestnim škropljenjem starih debel bomo od posameznih rastlin dobivali še precej let lepe debele plodove in bomo tako povečali svoje dohodke.
Kmet taes temina
Na njivi: Pridno nadaljujemo z zimsko koipjo. Zimska kop mora seg’ati globoko, tako da dobro prerahljamo spodnje plasti in jih prezračimo. Edino tako bomo lahko poživeli spodnje mrtve plasti. Zimsko kop moramo po možnosti končati pred nastopom mraza in pustiti moramo zemljo v kepah (grudah), da jim pride mraz do živega. Obenem zadelamo gnoj. Težko zemljo obdelajmo takoj; če je namreč ta zemlja mokra, jo še nadalje kvarimo. Težka in v nepravem času obdelana zemlja je mrzla; to je
boljše na severni strani kakega zidu. Tudi na gnojenje ne smemo poza-bit-i. Ce gnojimo z gnojnico, ji moramo dodati nekaj superfosfata.
Na vrtu: Lehe dobro prekopljemo in pognojimo. Posebno dobro moramo pognojiti one lehe, na katere bomo spomladi sadili zelenjavo, ki potrebuje za svojo rast veliko količino hranljivih snovi. Ob lepem vremenu ne pozabimo na kompost, katerega prekopljemo. Na kompostni kup nalagamo sproti razne odpadke in smeti. Na kompost spada tudi leseni pepel, ki že sam predstavlja odlično gnojilno sredstvo.
ATOMSKA ŽITA Na poskusnem


Kako gnojiš sadnemu drevju
Kakor vse kulture (žitarice, korenst-vo, zelenjave, detelja trava itd.) tako potrebujejo tudi trte in sadno drevje, da jim u primernih obdobjih 2-3 let dovolj pognojimo z zrelim hlevskim gnojem in umetnimi gnojili: z gnojenjem omogočimo trti in sadnemu drevju da dobijo iz zemlje potrebne snovi za gradnjo svojega debla in vej. Zemlji je treba povrniti snovi, ki so jih iz nje izčrpale
Količine, ki so potrebne za gnojenje trtam in sadnemu drevju z umetnimi gnojili na površini ene furlanske njive <32.652 kv. metrov) so sledeče: fosforne kisline 380 kg, to je 10 dfeg na kvadratni meter: apnenega amonij aka 72 kg, to je 2 dkg na kv. meter; kalija (potaše) 72 kg, to je 2 dkg na kv. meter. To mešanico od H dkg za kv. meter (lahko jih je tudi 15 dkg in več) potrosimo
trte in drevesa, da -so lahko ro- v kolobarju različne širine oko-dile zaželen sad.
Trtam in sadnemu drevja gnojimo v začetku jeseni in vsaj do konca meseca novembra; tako se gnoj med zimo to j-e do nove rasti rastlin kolikor mogoče razkroji in z deževnico poglobi v zemljo do srkajočih koreninic. Kdor gnojenja še ni izvršil, naj ga izvrši vsaj v tem mesecu, čeprav je že nekako poizno, ker je bolje, če se iavrš-i pozneje kakor nikoli. Gnojenje se vrši smiselno, če se gnojila podkopljejo okoli trt in sadnega drevja v razdalji nekako 50 do 100 cm od debla z namenom, da dobijo gnojila srkajoče male koreninice, ki se nahajajo nekako do obsega -krošnje dreves.
Kakor vse kulture tako potrebujejo tudi trte in sadno drevje vrsto snovi, ki so brezpogojno potrebne in druge snovi, id niso brezpogojno potrebne za uspevanje in raščo rastlin. Brezpogojno potrebne so plinaste snovi, to je kisik, dušik, o-gljdkova kislina in vodik.
Kisik in vodik dobijo rastline iz zraka oziroma z vedo, ki obstoji iz kisika in vodika po kemični formuli H,0. Trde brezpogojno potrebne snovi so apnenec, železo, fosfor, kalij, žveplo in magnezij. Razen te nujno in brezpogojno potrebne deseterice ne raste in uspeva nobena rastlina. Da bodo pa rastline bolje uspevale, to je da bodo zdrave na deblu, vejah, listju in cvetju ter da bodo rodile zdrav in obilen sad, je potrebno da dobijo rastline v malih količinah še druge snovi, kakor n. pr. natrij, klor, cink, baker in druge.
li sadnih dreves in vzdolž trtnih vrst. Razen omenjenih umetnih gnojil je potrebno, da se površina pognoji obilno z zrelim hlevskim gnojem in da na vsak kv. meter posujemo približno 20 dkg apna (posebno na ilovnati zemlji) in prav toliko pepela. Vse to poakoplje-mo približno 15-20 cm globoko. Površino kolobarjev določiš na sledeči način: ob drevo priveži na enem koncu vrvico z zanko in v razdalji 50 cm pritrdi na vrvico koničasti klin. S tem klinom potegni kolobar okoli sadnega drevesa. Na to pritrdi klin na vrvico v razdalji 150 om in potegni drugi večji ka lobar. Površina zemlje v obroč-ju med obema kolobarjema se izračuna tako: (150 cm x 150 cm x 3 (zaokroženo Ludoifovo število) manj (50 cm x 50 x 3) = 22.500 x 3 manj 2500 x 3 = 67.500 manj 7.500 = 60.000 kv cm = 6 kv metrov. Za to površino 6 kv metrov potrebujemo, če računamo po 14 dkg umetnega gnojila za kv. meter v gornji mešanici, 84 dkg, kar po ceni 3,40 lir za kv. meter znaša 20,40 lire. Ta potrošek na umetnih gnojilih velja, če sega drevesna krošnja 1,50 m od debla naokrog. Ce potegnemo pivi kolobar en meter od debla in drugega 3 metre od debla, tako da znaša širina obroča dva metra, znaša njegova površina : (3 m x 3 m) x 3 manj (1 m x 1 m) x 3 = 9x3 manj 1 x 3, to je 27 manj 3 = 24 kv. metrov. Ta površina potrebuje 3,36 kg gornje mešanice in stane 81,60 lir.
Dr. Leopold Bobič
Javor
F* i v le a
Z UBRATI;
v Pivki Ilirski Bistrici Prestranku, Baču IN POSLOVALNICAMI: v Ljubljani Zagrebu in Beogradu

NOVA AVTOMOBILSKA ZVEZA
V ANGLJI polju Roth-wella v Lincoirishiru so poželi žito sorte Koga štev. 2, katerega Sime je bilo pred setvijo podvrženo atomskemu obsevanju. Ugotovili so res izredno visok pridelek, in sicer 72 stotov na hektar proti 30,7 stotov, ki predstavljajo srednjo količino pridelkov Anglije. Vsaka rastlina je rodila najmanj 7 klasov, dočim rodijo običajne sorte 3 do 4 klase.
Poročajo da se moka iz tega žita v ničemer ne razlikuje od najboljših kanadskih vrst. Velik del tega pridelka so določili za ponovno setev. Nedvomno presega ta dosežek vse pričakovanje in nam odpira ne-siutena pota k povečanju proizvodnje, Nadailjnji poskusi nam bodo še pokazali, ali to »atomiziranj t« semena lahko negativno vpliva na organizmi, ki se hrani s takšno moko. Ce ne bodo zasledili nobenih motenj pri živih bitjih, je pričakovati da se bo uporaba atomskih semen povečala v dobrobit človeštva. Verjetno so taki proizvodi povsem neškodljivi, ker gre za spremembo dednih lastnosti pod vplivom obsevanja. Take spremembe so učenjaki dosegli že z uporabo drugih kemičnih in fizikalnih sredstev.
POSOJILA
ZA POGOZDOVANJE
V	AVSTRIJI
V	Avstriji dajejo posojila za pogozdovanje kar na 30 let. Vlada je zdaj znižala obrestno mero za takšna posojila na 3,12%. V prvih petih letih ni treba vračati nobenega obroka. Tudi obresti na posojila za gradnjo gozdnih poti so bile znižane od 5 na 3 1/2%.
CENA PLEMENSKE ŽIVINE
V	AVSTRIJI
Na zadnjem sejmu plemenske živine marijadvorske pasme v št. Vidu so za bike dosegli cene 4960-19.100 šilingov, za krave 5980-6.530 in za telice ■-,.750-6.110 šilingov (1 šiling velja okoli 23 lir).
MILIJARDE ZA CVETLICE
Lani je Italija izvozila za 4 milijarde lir cvetlic.
VEC TEHNIKE
V	KMETIJSTVO!
Na kongresu italijanskih inženirjev v Milanu je spregovoril tudi podtajnik v ministrstvM za kmetijstvo g. Vetrone. Poudaril je zlasti potrebo, da je treba v italijansko kmetijstvo uvesti čimveč tehnike in uporabiti vse znanstvene izdelke. Le tako bo mogoče izpeljati italijansko kmetijstvo iz sedanje krize in dvigniti življenjsko raven talijanskega kmeta. Sedanje gospodarske in socialne krize v italijanskem kmetijstvu je krivo dejstvo, da kmetijstvo ni korakalo vzporedno s tehničnim napredkom v Italiji, temveč je zaostajalo.
PROTI ZNIŽANJU CENE SLADKORNE PESE
V	Ferrari je bilo te dni veliko zborovanje kmečkih organizacij. Kmetje hočejo preprečiti uresničenje namena italijanskih sladkornih tovarn, da bi dosegle znižanje cene za odkup sladkorne pese. Lani so na pritisk tovarnarjev že zmanjšali površino zasejano s sladkorno repo. Kmetje so protestirali proti monopolu velikih sladkornih tovarn.
PRESELITEV KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza sporoča članom, da bo 15. decembra preselila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10-1 v Ulico Geppa št. 9, pritličje.
številka, telefona ostane nespremenjena (35-458).
LJUBLJANA-P0ST0JNA-GORICA
OdLadi auto.iu6.aa i/tadjetja S.A.P.:
Vsako soboto
Iz Ljubljani! ob ti.30 I/. liorice oh 13.50
OdLadi autaiu6au ^adjetja RIB S:
Vsak četrtek
Iz (iorici: ob 7.00 Iz Ljubljane ob 17.00
Za vse Vaše |ietrebe po avtomobilskem materialu in po guninb obrnite se z zaupanjem na :
Mm'"
PfflM IPIf
NOVA GORICA Telefon 07

SAP = Turist Biro = Ljubljana
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — TRST Od 1. maja do 30. septembra dnevno — Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
6.30	odhod	LJUBLJANA	prihod 21.00
7.45	POSTOJNA	19.45
9.30	prihod	TRST	odhod 18.00
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA ■ V veljavi od 15. novembra 1956 do 15.
Vsako soboto.
6.30 odhod
7.45
9.25
10.10 prihod
LJUBLJANA POSTOJNA NOVA GORICA GORICA
- GORICA junija 1957
prihod 17.30 16.15 14.35 odhod 13.5(1
	NOVA	AVTOBSUNA	PROGA	
	TRST	— OPATIJA -	REKA	
odhod	7.15 16.00	TRST	9.35 18.20	prihod
	8.04 16.49	KOZINA	8.52 17.35	
	8.35 17.20	PODGRAD	8.18 17.03	
	9.20 18.05	OPATIJA	7.30 16.15	
prihod	9.35 18.20	RIJEKA	7.15 16.00	odhod
	Proga deluje vsak dan. Oskrbujejo jo avtobusi podjetja »AUTOTRANS« z Rc-			
	ke. Vožnja	stane 590 lir.	oz. 420 din.	
jatlran
IMP0RT - EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sežana, telet. 4-, 62, 66

TRGOVSKO PODJETJE ZA PREVOZ LESA IN GRADBENEGA MATERIALA
BOR
KOPER (POSTAJA)
TELEFON 96
IZVAŽA VSE VRSTE LESA TER VRŠI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI PREVZEM VSE'! VRST LESA V FLRJ ZA DOMAČA IN INOZEMSKA PODJETJA