TRST, sobota 2. februarja 1957
Leto XIII . Št. 29 (3564)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 8, II. nad. — TELEFON »3-*« IN «4-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2* — Tel.	MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ. Izvod 10 mesečno 21 din.
St 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeUico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, L)™1"’3 zalaZDa	Trd
višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska u. -
Po izjavi ZSSR o krepitvi varšavskega pakta
Hudi očitki Tassa trem zahodnim velesilam da preprečujejo razpravo o razorožitvi
Tass poudarja, da je njihov odgovor na sovjetske novembrske predloge nezadovoljiv in da so vprašanje spravile v pododbor za razorožitev, v katerem imajo večino države zahodnega bloka
Peti dan stavke v Alžiru
Na francoskem ozemlju pa je včeraj dosegla stavka Alžircev višek s 95 - odstotno udeležbo
MOSKVA, l. — Agencija Tass je danes oddajala “Javo v zvezi s sovjetskimi predlogi o razorožitvi.
Kakor javljajo iz Londona, je japonski poslanik v Londonu izročil angleški vladi zahtevo japonske vla-naj se Velika Britanija odpove napovedanemu hačrtu za poizkuse z vodikovimi bombami na otokih Christmas v Tihem oceanu.
Izjava agencije Tass pravi, da je svetovno javno “hienje z zadoščenjem pozdravilo sovjetske predloge
f*1 17. novembra lanskega.-----------------------------
jeta, toda tri zahodne velesile niso s svoje strani Predlagale nobenega konkretnega ukrepa, da bi prispevale k rešitvi sedanjih mednarodnih vprašanj in * zmanjšanju mednarodne napetosti. »Te tri države,
Pravi dalje izjava, so poti?6 v Moskvo odgovore, ki nikakor ne kažejo dobre vo-le. da bi se kmalu dosegel sporazum o številu oboroženih sil. Prav tako ni spodbujajoč položaj, kar se tiče Prepovedi jedrnega orožja,
*alti, če ne omenimo starih “metnih pogojev, ki so jih Postavile ZDA med razpravp 5 tem vprašanju, so bili se-j:®! stavljeni novi pogoji, na Podlagi katerih je vsa zadeva asla na mrtvo točko.«
»Predlogi Angležev, Fran-r??°y in ZDA, nadaljuje Tass, ikakor ne predvidevajo dolmene prepovedi jedrigjga o-ozja. Poleg tega odklanjajo 1 zahodne velesile, kakor v ^etekjosTi, sprejem sovjetskih Predlogov za takojšnje prene-anJe poskusov z atomskimi P vodikovimi bombami. Z fuge strani je izkušnja pokazala, da veakikrat, ko je ovjetska vlada, ki želi dosegi sporazum, sprejela predlo-5*. ZDA in drugih zahodnih rzav, so te opustile svoje astne predloge. Kakor izhaja iz zadnjega pisma, ki ga poelal predsednik Eisenho-
'""•'MH,,,Hunu,  n,nimniiiiiiimiiniintmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiiiMiinmumilliiMiiiilliiMllliiiliiiMiiiiiiMnii
wer maršalu Bulganirau, ni pripravljenost sovjetske vlade, kar se tiče proučitve vprašanja letalskega nadzorstva v osrednji Evropi, naletela na odgovarjajočo podporo vlade ZDA kar se ne zdii slučajno.« Agencija pripominja, da sovjetski predlogi niso naleteli na potrebno podporo zahodnih držav, čeprav bi lahko bili podlaga za pogajanja. «To stališče ne more olajšati rešitve razorožit-venega vprašanja, to je o-srednjega vprašanja naše dobe. Z druge strani je treba poudariti, da vlada ZDA sprejema ukrepe, da bi pospešila izdelovanje orožja in vojne priprave, vštevši izdelovanje atomskega orožja.«
Agencija taicole nadaljuje: «Tisti, ki jim gre za dejanja in ne ramo za besede, kar se tiče sedanjega tekmovanja v oboroževanju in njegovih posledic, ne morejo drugače, nego da z naklonjenostjo gledajo na konkretne predloge sovjetske vlade, ca bi se to vprašanje spravilo z nasipine, na katero je nasedlo, in da se napravijo praktični koraki za zmanjšanje oborožitve in oboroženih til, za prepoved jedrnega orožja in likvidacijo nevarnosti za novo vojno.
Odgovori vlad Washingto-na, Londona in Pariza morajo veljati samo za poskus, katerega namen je, preprečiti obravnavanje tega vprašanja
in odložiti na nedoločen čas njegovo rešitev.« Tass še posebno očita trem zahodnim velesilam, da to se zavzemale. ca bi preprečile glavni skupščini OZN sklep o bistvu tega vprašanja in da hi ponovno poslale to vprašanje v proučitev pododboru za razorožitev, ki ga ’ «sestavljajo (izvzemši SZ) iste tri zahodne države in Kanada, ki je njih zaveznik v atlantskem zavezništvu«.
Izjavo je prebral in izročil novinarjem načelnik tiskovnega urada v sovjetskem zunanjem ministrstvu Iljišev na tiskovni konferenci v tem ministrstvu. Izjavi je priloženo besedilo odgovorov, ki so jih tri zahodne države poslale maršalu Bulganinu v zvezi z njegovimi predlogi od 17. novembra.
Iljišev je na vprašanje novinarjev izjavil: «Ukrepi, ki bodo sprejeti za ukrepitev varšavskega pakta, se bodo obravnavali med socialističnimi državami članicami tega pakta, toda za sedaj se ne more predvidevati, v kakšni obliki.«
Na vprašanje nekega ameriškega novinarja, ali sovjet-sko-češkoslovaška izjava, ki poudarja, da so zahodne države odklonile razpustitev NATO, in potrebo okrepitve varšavskega pakta, pomeni, da sovjetski voditelji nimajo več upanja, da bo NATO razpuščena, je Iljišev odgovoril: «Zahodne države so odklonile sovjetski predlog za sklenitev nenapadalnega pakta med NATO in varšavskim paktom, potem ko so že prej zavrnile druge predloge za razpustitev teh dveh blokov. Prav ta politika je vzrok ugotovitve v sovjetsko-češkoslovaski izjavi. Sovjetska vlada ostane na-
sprotnica vojaških blokov in bo nadaljevala svoje napore, da pride do likvidacije vseh vojaških blokov in do ustanovitve sistema kolektivne varnosti.«
Glavni urednik lista «Dolomiten» včeraj aretiran
BOČEN, 1. — Na ukaz prokuratorja republike v Bocnu je bil danes zvečer aretiran dr. Friedrich Volger, glavni in odgovorni urednik dnevnika v nemškem jeziku »Dolomiten«. Vzrpki tega ukrepa niso bili sporočeni.
PARIZ, 1. •— Medtem ko se stavka alžirskih delavcev strnjeno nadaljuje na francoskem ozemlju — na pariškem področju ter na severnovzhod-nem delu Francije je popolna — se francoske oblasti zaman trudijo z vsemi sredstvi, da bi stavko na alžirskem o-zemlju onemogočile.
Ze peti dan se to protestno gibanje alžirskega ljudstva strnjeno nadaljuje, ne da bi se kazali kaki znaki utrujenosti. Le pripomniti je treba, da je bila stavka proglašena ob priliki razprave o Alžiru v OZN, ki se je imela začeti ta teden. Toda ta razprava je bila odložena na prihodnji teden in stavka, ki je bila proglašena za en teden, se bo v nedeljo verjetno končala.
Na francoskem ozemlju je stavka dosegla danes skoraj višek. Neki popoldanski list v prestolnici piše, da se je stavke udeležilo okoli 95 odstotkov alžirskih delavcev ir da je tudi na ostalem ozem lju odstotek zelo visok.
V mestu Alžiru so tudi da-
kljub temu je odstotek stavkajočih zelo visok. Teror in ustrahovanje francoskih kolonialnih čet nad domačim pre. bivalstvom se nadaljuje. O-borožene čete še vedno s s<-lo odpirajo zaprte trgovine. Na področju Costantine in tirana pa so zaprli na stotine trgovcev, uradnikov, funkcionarjev in delavcev, ki so se udeležili stavke.
Pa tudi borci narodnoosvobodilne fronte ne mirujejo. Preteklo noč so pet ur oblegali vas Dublineau. V bližini Tiaret so zažgali štiri posestva, druga dva pa v bližini Hamman Bou Adjar. Tudi v Orlensville je bilo izvršenih več sabotažnih dejanj. Na področju Orana pa so pognali v zrak vlak, poln mineralov. Pri tem so bili štirje Francozi ubiti, deset pa ranjenih.
V Alžiru se medtem nadaljuje preiskava v zvezi z izzivalnim atentatorti na glavni štab generala Salana. Zatrjuje se, da so med preiskavo ugotovili, da so atentatorji, ki pripadajo neki francoski nacionalistični organizaciji, iz-
Sedmi	k	ZKJ
bo novembra v Ljubljani
Uradno je potrjeno, da Tito za sedaj ne bo obiskal ZDA V FLRJ je doslej pribežalo 15.047 madžarskih beguncev
nes francoski vojaki navse- vršili tudi več drugih tero-
zgodaj odgnali iz arabskega dela mesta 20.000 muslimanskih delavcev na delo. Tod*
rističnh dejanj, za katera so nato francoske oblast «dol-ževale domače prebivalstvo.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Danes je bilo v Beogradu uradno potrjeno, da predsednik republike maršal Tito za sedaj ne bo obiskal ZDA.
«Obe vladi sta menili, je poudaril Draškovič na današnji tiskovni konferenci, da bi obisk predsednika Tita v ZDA bil v obojestransko korist. Toda do obiska, katerega datum še ni bil določen, za sedaj ne bo prišlo, ker so pogoji in ozračje, ki je bilo v zvezi s tem ustvarjeno v ZDA, pokazali, da čas za takšen obisk še ni dozorel.«
Italijanski radio je pred dnevi v komentarju dr. Sa-porita, ki je istočasno tudi dopisnik ANSA, «odkril» italijanski javnosti, češ da obstajajo nesoglasja v državnem in partijskem vodstvu Jugoslavije, zlasti med predsednikom Titom in Svetozarjem Vukmanovicem o gospodarskih vprašanjih ter med Titom in Kardeljem o političnih vprašanjih. Vse to je »dobro obveščeni« italijanski dopisnik povezal s sklicanjem plenuma CK ZKJ, ki se je danes sestal, da bi razpravljal
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiimiMiiiiiiii
Danes začetek kongresa NSZ v Rimu
Prijateljski sestanek PSI, NSZ in UP Malagodi zahteva takojšnje raiiišienje
V primeru napredovanja socialističnega združevanja zahtevajo liberalci volitve že poleti - Odlaganje izrednega kongresa PSDI in vprašanje obstoja vladne koalicije
odtrgal liste inega zvez ka?
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 1. — Trije tržaški delegati za kongres Neodvisne socialistične zveze smo danes okrog 18. ure prispeli v Rim. Delegaciji načeljuje Bortolo Petronio, ki bo na kongresu sodeloval kot član vodstva NSZ, delegati pa smo trije; župan nabrežinsko - devinske občine Dušan Furlan, Nino Gregorič in — podpisani. Kongres se bo začel jutri ob 15.30 uri v /eliki kongresni dvorani EUR. Najprej bo poročal o splošni politiki gibanja Valdo Ma-
Ali je bila Passarellijeva tista, ki je sugerirala domnevo o nesreči? - Iz katerih virov so prišle do dr. Manesa govorice, da je za smrt IVilme kriv LMccioni?
, Benetke, i. •— Končno je
i, Prič-i nastopila se zadnja družine Montesi, Wanda, stra Wilme, ki je sedaj že a isti poročena .Zaslišanje Wande se je za-,j 2 vprašanjem, ali je ve-\V i da je nameravala sestra vJlma iti v Ostio. Po mnenju .^nde si je Wilma vtepla v Zat da mora 'd v °stio ze odn j 'cer ie mal° pred tem .“Padel nameravani družinski
».a ,tiakai- V ostalem pripo-1» *	. ^ianda znane stvari.
ne „ in tam ie kai — ie
e hovega — nekoliko drugač-dar* °d tistega, kar so pove-ko * ugi- Med sestrama, ta-kit, ,* Wanda, ni bilo nika-a skrivnosti, saj ji je Wil-za 6e>o kazala ljubavna pisma ®ncu, preden jih je od-*ed„*la' Logično, da je pred-o “ k prav nj0 spet vprašal VVii adrobnostih, kako se je la n oblsčiia in kaj je ime-kinii s.ebi tisti dan, ko je iz-je Wanda je povedala, da z "uma nosila elastičen pas lu 2?8avice (ki ga pa na trup-d; '"ume niso našli kakor tu-na 6 hogavic); ta pas ni bil PetiS? ko2i in spet je bil s kar ■ sPonkami. Ni pa res, povedala postrežnica Piku1 jPri Preiskovalnem sodnik ’ v?a bi imela Wilma stez-ta „ ie bil istočasno pas Itakn av'ce ter še modrček, str; ? tudi ne drži, da bi se-dala ~?'i. — tudi to je pove-fum Lioni — dragocene par-Zrt; Cel° tujih znamk.
Pos„l Se- da je določena čisto ><.L?Pa vloga Wilminemu i- v katerega si je pi-
žv,
sala .	---------- -
Posl=iPlsma. ki jih je potem je aJa zaročencu. Ta zvezek da esel dr. Morlacchi, to-Pa ^krat je bil cel. Sedaj mu je £?njka celo več listov, kot Pes lavila Wanda, ko je da-ve - a zvezek zagledala. Ne Piem ’ ,kdo bi naj narisal v la , skico nekega avtomobi-Vfii-5r Pripisal neke beležke:
0ni<v,r.
Sotovo ne.
tadev	vsekakor	zelo	čudna
lteii„ a. s tem	zvezkom.	Na po-
faztr.Je odšel cel in sedaj je *e n?v.n' Kako je mogoče, da » Pfedmet. ki je zaple-tti0 n .adi preiskave, med sa-nJj^kavo tako očitno spre-dih	ai )e	bilo	na	odtrga-
lr«al ■	neh?	Kdo	jih	je od-
*Udn ‘n zakaj? Vsekakor je vPraii' da fie doslej ob tem d' n, djti na procesu nihče Je v^Ko ustavljal. Seveda tamUie mnenje, da so bi-dtoeio, naPisane stvari, ki bi skrbei mu škoditi, pa je po-’* to • dp 80 izginile. In kdo
Je to\- so izginile. dtOPf), in kako mu je bilo to doseči, če je bil
Pzev
(5ledeV ro,ltah Policlie'1'
lev
V:
ua obisk Passarelli-
ratt,;pri Montesijevih in ta-bdi j fezgovor. Wanda po-»% je mati obotavlja-
la verjeti, da bi šlo za nesrečo. Ne spominja se, da bi bila slišala od Passarellijeve čudne besede, ki jih tožilec čita iz aktov: «Zakaj, gospa, hočete izključiti nesrečo? Končno, tudi zaradi dobrega imena družine...« In torej se tudi ne spominja, da bi bila nato sama pristavila:	«Da,
mama, recimo tako!« Tožilec navede še neko neskladje: po pričevanju Wande je baje Passarellijeva pri Montesijevih rekla, da je videla na vlaku dekle kakih 18-22 let, medtem ko je Passarellijeva sama med- preiskavo govorila o ženski v starosti 28-30 let.
Na zahtevo tožilca opiše VVanda tudi sledeči dogodek: približno mesec pred veliko nočjo 1953, je Wilmi, ko se je vračala domov, sledil avto. ki je vozil zelo počasi. Avto je bil temen, mogoče siv. Ko je zavila v Ul. Ta-gliamento 76 na dvorišče, je iz avtomobila izstopil moški, kot da bi hotel videti, po katerem stopnišču bo odšla. Bil je zelo visok, belih las, vendar se je zdel še mlad:
Ko je odvetnik civilne stranke CaesinelLi vprašal Wando, kakšne hipoteze si je ustvarila ona, njena mati ter Giuliani o izginotju Wilmine-ga pasu za nogavice, je Wan-da odgovorila, da je bilo to zanje večno uganka. «Ne verjamem, da bi si bila moja sestra na obali snela pas, razen če se je mogoče počutila ičabo i-n si ga je odpela, da bi bila bolj prosta «
Po odmoru je bil zaslišan komisar Cutrl, ki je bil maja 1953 uslužbenec političnega urada rimske kveoture. Njegovo ime je postalo v vsej aferi popularno, ker je neki tednik objavil fotografski posnetek nekega poročila z njegovim podpisom. To poročilo je Polito poslal šefu policije Pavomeju. Toda originala tega poročila ni nikjer in marsikje se je azčelo misliti, da je to le neko prikrojeno poročilo, medtem ko je pravo kako drugo. Cutrl je čanee izjavil, da je bilo njegovo »poročilo« pravzaprav le beležka za Polita in priznal, da je do kument, objavljen v tedniku, popoln fotografski posnetek tega poročila ali beležke.
Cutri je dobil nalogo, da na. pravi preiskavo v zvezi z glasovi, da je bil 9. ali 10. aprila hesenski princ z neko mladenko v Capocotti. Čeprav se je z vso afero ukvarjal leteči oddelek, se je Cutriju zdelo vendar umestno, da vodi preiskavo tudi politični oddelek, ker je v primeru hesen-skega princa pač šlo za vidnejšo osebnost. S Cutrljem je bil tudi dr. Carella. Ko sta govorila z Lillijem, je ta odločno dejal, da je že večkrat
povedal, da je hesenski princ prišel v Capocotto 10. aprila med 16. in 16,30. Odprla je njegova žena, ki je imela tako priložnost dobro videti njegovo spremljevalko, ki pa nikakor m bila Wilma Montesi, katere slike so listi objavljali. Ni pa hotel delati Cutrl še drugih poizvedb, ker se ni hotel spuščati na področje, kjer je ze delalo sodstvo.
Carella, ki je sedaj kvestor v Terniju, je govoril o sledečem dogodku; Šofer Mario Piccinini, uslužben pri neki prevozniški tvrdki, je prišel 14. aprila 1953 k njemu (tedaj je vodil policijski komisariat v Ostiji) in mu po-» vedal, da je približno pred mesecem dni, ko je bil v službi ponoči, prišel na postaji Lido - Centro k njemu neki mladenič kakih 25 let, in ga prosil, naj mu s kamionom pomaga izvleči avto iz peska. V tem avtu je bila mladenka, ki je bila močno podobna Wilmi Montesi. Tja je s Piccininijem prišel tudi železničar Di Francesco. Pri poznejšem zaslišanju pa je Di Francesco dejal, da dekle sploh ni bilo podobno Wilmi in če bi kdo od obeh lahko v tem pogledu kaj rekel, je to prav on, ki je za hip celo stopil v avto. Mladenka je namreč imela rdečkaste lase.
Dr. Ortensio Manes, ki je sedaj podkvestor, poroča, kaj so mu zaupali Minasi, dr. Cri-safulti, ki je pred kratkim umrl, ter pevka Mask Slo je za govorice iz tretjega ali četrtega vira in po teh govoricah naj bi padla odgovornost za smrt Wilme na Pic-cionija. To je sporočil predsedniku preiskovalnega oddelka. Predsednik sodišča si pridrži, da se na to stvar vrne, ko bo pevka Masi bolje identificirana.
Zaslišan je nato dr. Masi, za katerega je nekod Polito predlagal premestitev zaradi nediscipline. Sledi bivši karabinjer Tordi, financar An-dreozzi ter maršal karabinjerjev Carducci. To so bili tisti, ki so našli m izvlekli iz vode truplo IVilme in sedaj natančno opisujejo, kako je truplo ležalo ter podobne podrobnosti. Zasliševanje Carduccija se bo še jutri nadaljevalo.
 «»--------
ATENE, 1- — Atenski nadškof Dorotheos je kot predsednik vsegrškega odbora za samoodločbo ciprskega prebivalstva poslal glavnemu tajniku OZN in vsem predsednikom vlad držav članic OZN ter mednarodnemu tisku protestno pismo zaradi barbarskih dejanj britanskih čet proti ciprskemu prebivalstvu,
gnani, druga točka dnevnega reda pa bo čltanje načrta ideološko - programskih tez, ki bo prišla na vrsto šele v nedeljo zjutraj, teze pa bo prebral Lucio Libertini. Kot je znano, bo kongres odločal o dveh alternativah: sodelovanje pri splošnem procesu socialistične združitve ali pa spojitev s PSI, takoj ko bodo znani rezultati beneškega kongresa Nenniieve stranke.
Predkongresna zborovanja so bila v 50 pokrajinah republike in so pokazala, da je članstvo v veliki večini za drugo tezo. Razen tega se je članstvo izreklo za sodelovanje v CGrIL in za sindikalno enotnost sploh. Glede zunanje politike pa so se federalne skupščine izrekle za odpravo blokov. Kongres bo izvolil posebno delegacijo, ki se bo udeležila beneškega socialističnega kongresa. pred katerim bo obrazložila sklepe kongresa Neočvisne socialistične zveze.
Ze danes pa je bil na sedežu PSI v poslanski zbornici prijateljski cestar,e-k med prvak-i PSl in prvaki Neodvisne socialistične zveze in Ljudske enotnosti (Unita Po-polare). Ugotovili so soglasno, da se strinjajo, naj bi programatične osnove PSI postale programatične osnove socialistične združitve, da bi se na ta način strnile vse najbolj napredne sile italijanske demokracije. Udeleženci sestanka so izrazili željo, da bi na prihodnjih sestankih sodelovali tudi sociale emokra-ti.
Jutri bo podal politično posli
ročilo tudi tajnik liberalne stranke Malagodi, o čemer je razpravljalo vodstvo liberalne stranke danes skupaj s svojimi poslanci in senatorji. Sklenili so, da bodo ponovno poudarili nujnost šti-ristranske vladne koalicije. Ce pa bi se ta koalicija oslabila zaradi ugodnega razvoja socialističnega združevanja, potem predlaga Malagodi, naj bi se politične volitve vršile pred določenim rokom. To pomeni, da je Malagodi za tUkojšnje »razčiščenje« položaja. Vsekakor pa se volitve ne bi mogle vršiti šele jeseni, in s tem se strinjajo tu-di demokristjanski desničarji, češ da volitve tedaj ne bi imele smisla, ker poslanski in senatorski mandati zapadejo že spomladi 1958.
Fanfani pa je včeraj izrazil svoje popolno zaupanje v vladno koalicijo, ki naj bi se gkrepila še z vstopom republikancev v vlado in hkrati izključil vsako drugo kom-binacijo. No, govori se, da Fanfani eno govori, drugo pa misli zlasti kar zadeva zunanjo politiko, o kateri je imel večkrat drugo mnenje kot pa sedanja vlada. Verjetno se bo oprl tudi tokrat na liberalce, da bi čimprej prišlo do razčiščenja in pred to nujnost postavil tudi socialdemo' krate, ki še vedno niso sklicali svojega izrednega kongresa, brez katerega pa ne bi mogli radikalno spremeniti svoje politike glede sodelovanja v vladi. Toda tudi \ primeru, da bi kongres odločno postavil potrebo po socia-
listični združitvi, bi morali socialdemokrati še nekaj časa ostati v vladi. In prav temu bi se hoteli izogniti liberalci, ki zato postavljajo vprašanje že letošnjih volitev. Socialdemokrati pa ne bi mogli spremesiiti svojega stališča do gotovih vprašanj, ki jih bo morala načeti vlada takoj. Med temi vprašanji so v prvi vrsti agrarne pogodbe.
SLAVKO STOKA
RIM, 1. — Aretacija glavnega odgovornega urednika dnevnika «Dolomiten» Volger-ja je vzbudila precejšen vtis, vendar je prišla prekasno. da bi jo mogli odgovorni politiki komentirati. Kljub temu pa se lahko reče, da je vtič povsem neugoden. Segni se je pogovarjal verjetno tudi o tem danes s predsednikom avtonomne dežele Južne Tirolske, čeprav je bilo sporočeno, da se nista dotaknila vprašanj nemške manjšine, temveč da uta obravnavala le krajevna vprašanja. Ni dvoma, da se bodo že tako slabi odnosi z Avstrijo zaradi nedeljskega Gschnitzerje-vega govora in memoranduma ter najnovejših aretacij, sedaj po aretacija glavnega urecnika edinega nemškega dnevnika v Italiji še bolj zaostrili.
V poslanski zbornici je danes komunist Calasso stavil vprašanje, zakaj je vlada v nasprotju z določili ustave prepovedala zborovanja KPI. Podtajnik v notranjem ministrstvu Pugliese je odgovoril, da se je vlada odločila za ta korak po madžarskih dogodkih in zaradi stališča, ki ga je v tej stvari zavzela KPI. To stališče je namreč moglo predstavljati nevarnosti za jav-
ni red, kjer bi se vršila zborovanja. Calasso je odgovoril, da so se za madžarskimi dogodki hotela prikrivati nasilja na Cipru in v Egiptu. Podobno kot Calai.=so so potem govorili še Di Mauro, Capa-lozza, Calandrone in Massola. vsi komunisti. Pa tudi drugi komunistični poslanci so še govorili, med njimi tudi Grifone, ki je zahteval, naj notranji minister Tambroni pred poslansko zbornico pove, kaj je delal med fašistično dobo.
Za tem se je začela razprava o Martuscellijevem zakonskem načrtu o normah prilagoditve zahtev krajevnih avtonomij. Komunist Gianquinto je obsodil sramdten sporazum med demokristjani in misini v komisiji za notranje zadeve. V razpravi sta bila dva zakonska predloga, o prilagoditvi zakonodaje deželnih avtonomij in pa neofašistični zakonski načrt o reviziji ustave prav tam, kjer se govori o deželnih avtonomijah. Ker je večinska stranka pristala na zahtevo misinov, je komisija sprejela obrnjen vrstni red ter tako postavila na prvo mesto Almirantejev predlog za spremembo ustave, kar naj bi privedlo do pokopa deželnih avtononnj.
Socialist Busoni je v senatu načel vprašanje položaja avtonomnih opernih gledališč. Obtožil je vlado, da v tem pogledu nima jasne politike in da hoče zmanjšati vsoto k; jo je obljubila za podporo tem gledališčem. Odgovarjal je minister Zoli. ki je zani-kial. da bi bilo prišlo do kakega zmanjšanja dotacij. Gle de avtonomije gledališč je čejal, da se o njej ne sme govoriti, če se pa potem_ odgovornost zrvrača na državo Vlada pa je zajamčila, da bodo dotacije tolikšne kot prejšnja leta. Ustavil pa ce je pri pretiranih izdatkih za pevce, režiserje in scene. Obregnil pa se je tudi v krajevne oblasti, ki znajo lahko kriti deficite nogometnih društev, za gledališča pa samo zahtevajo podpore države
Podtajnik Folchi je odgo-
varjal na interpelacijo, zakaj sovjetski violinist Ojstrah ni dobil vstopnega vizuma. Folchi je dejal, da ta vizum ni bil nikoli zaprošen, ker so bili Ojstrahovi koncerti po madžarskih dogodkih odpovedani.
A. P.
KAIRO, 1. — Jemenska delegacija v Kairu javlja, da bosta sovjetski in češkoslovaški noslanik v Egiptu odpotovala prihodnji teden v Jemen, da predložita poverilnice kot opolnomočena ministra.
iiiiiiiiiiiiiimiiHiiMiiiniiiMiiMHmMiMHiHiinMtMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMmimiiiiiiiiiiiiiimii
Letalo s 93 potniki se je ponesrečilo
Ubitih je bilo 20 oseb, ranjenih pa 37
o pripravah za sklicanje kongresa, in je ugotovil, da bodo o teh nesoglasjih razpravljali tudi	na	današnji	seji ter	na
bodočem kongresu partije.
Na vprašanje nekega dopisnika, kaj misli o teh trditvah in predpostavkah, je Draškovič	lakonično	odgovoril:
«Neumnosti.»
V zvezi z vestmi, da so v Beograd prispeli na posvetovanje jugoslovanski veleposlaniki	iz	vzhodnoevropskih	držav,	je	Draškovič	izjavil,	da
je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič kot član CK ZKJ prispel na sestanek plenuma, medtem ko je veleposlanik Milatovič na rednem dopustu. Vsi ostali diplomatski zaslo-pniki Jugoslavije v vzhodnoevropskih državah pa so na službenih mestih.
Draškovič je dalje obvestil novinarje še o naslednjih zadevah: Jugoslovanska vlada z zanimanjem spremlja razvoj vprašanja evropskega tržišča in da je zahodnoevropsko tržišče velikega pomena za gospodarstvo Jugoslavije.
Dan obiska predsednika Vo-rošilova v Jugoslaviji še ni bil določen.
Po zadnjih podatkih je v Jugoslavijo pribežalo skupno 15.047 madžarskih beguncev. Od tega števila se jih je 323 vrnilo na Madžarsko, 41 pa odpotovalo v druge države. »Jugoslovanska vlada, je poudaril Draškovič. upravičeno pričakuje materialno pomoč od Združenih narodov, ki je nujna«
Norveški Rdeči križ je poslal Rdečemu križu Jugosla vije z letalom pet ton kon-servirane hrane in najpotrebnejši sanitetni material za madžarske begunce. S skladi šča na Dunaju bo norveški Rdeči križ do 10. februarja poslal še eno pošiljko materiala.
Včeraj je prispelo v Beograd tudi 5 vagonov oblek in odej. ki jih je poslala Zveza Rdečega križa za madžarske begunce.
Plenum CK ZKJ je sklenil, da bo VII. kongres ZKJ no-
vembra v Ljubljani. Na kongresu bodo razpravljali o po- , litičnem referatu, o organizacijskem poročilu CK in o programu ZKJ.
Plenum je potrdil komisijo za izdelavo programa CK, ki jo je predlagal izvršni komite. V tej komisiji so med drugimi:	glavni tajnik ZKJ'
maršal Tito. Kardelj, Pijade, Bakarič. Vukmanovič. Plenum je izvolil tudi komisijo za spremembe in dopolnitve statuta ZKJ. Poleg tega je plenum razpravljal o nekaterih vprašanjih bodočih stikov ZKJ z drugimi komunističnimi partijami in odobril dosedanje delo izvršnega komiteja CK.
Današnja »Borba« ugotavlja v zvezi s sklicanjem VII. kongresa ZKJ, da so bogastva jugoslovanske prakse in izkušnje mednarodnega de- , lavskega gibanja osnova, na, kateri bo VII. kongres ZKJ lahko določil naloge ZKJ v njeni borbi za stvar socializma. VII. kongres v Ljubljani bo tretji povojni kongres, od katerih je vsak bil zgodovinskega pomena za razvoj jugoslovanske revolucije in borbe za stvar socializma. Poleg tega predstavljajo ti kongresi zgodovinske momente nove zgodovine mednarodnega delavskega gibanja.
«Peti kongres leta 1948 je, ugotavlja «Borba», najodločneje postavil vprašanje neodvisnosti in enakopravnosti med socialističnimi državami. Štiri leta kasneje je šesti kongres postavil vprašanje notranjega socialističnega razvoja in ugotovil, da je delavsko samoupravljanje privedlo do zrevolucioniranja ednosov med ljudmi v proizvodnji :n da je samoupravljanje delovnega ljudstva odločilnega pomena za nadaljnji razvoj socialistične demokracije in socializma. V zvezi s tem je šesti kongres določil tudi drugačno vlogo ZKJ in njenega članstva v borbi za socialistično demokracijo in dal idejno politično osnovo za obračun z birokratskimi upravnimi tendencami v gospodarskem in družbeno-političnem življenju Jugoslavije. Vprašanja, ki sta jih postavila peti in šesti kongres, niso samo specifično jugoslovanska. Delavski razredi drugih držav so postavljali enaka vprašanja samo na drug način in v drugih pogojih, ponekod celo z oboroženo borbo.«
B. BOŽIC
iiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuiHtitiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiHiHiiiiiiiitmitiiiiiiimiiiiimriuiriiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Eisenhovver in kralj Ibn Saud končala prvi del razgovorov
Dullesove izjave - Saud bo poročal o razgovorih na novem sestanku štirih arabskih voditeljev v Kairu - Ameriška javnost proti «doktrini» - Dve resoluciji v OZN o izraelskih četah
NEW VORK, 1. — V bližini letališča La Guardia v New Yorku je padlo v morje štiri-motorno letalo DC-6, ki Je bilo namenjeno v Miami in se Je nekoliko prej dvignilo z letališča La Guardia. Opazovalec na opazovalnem stolpu Je izjavil, da Je videl »nenaden rdeč plamen na nebu« ter da nato ni več videl letala na plošči radarja.
V letalu Je bilo 93 oseb. 60 potnikov je ostalo pri življenju in več so Jih odpeljali v bolnišnico. Manjka še 33 oseb in računajo, da so zgubile življenje.
Točnih podatkov še ni, zdi pa se, da je letalo padlo na majhen otok Rikers na East River, t. j. kanalu, ki loči Manhattan od newyorškega predmestja Queen, kjer Je letališče La Guardia.
Zvedelo se Je tudi, da Je letalo pri padcu povzročilo požar dveh poslopij na otoku Rikers.
Pozneje Je newyorška policija Javila, da Je pri nesreči zgubilo življenje dvajset oseb, ranjenih pa Je bilo 3Z,
SAN JOSE, 1. — Neko vojaško reakcijsko letalo je eksplodiralo v zraku. Njegovi kosi so padli na neko hišo v mestu San Jose (Kalifornija) in jo uničili. Pilot je bil ubit.
Avstrijska izjava o skupnem tržišču in Južnem Tirolu
DUNAJ, 1. — Avstrijska ljudska stranka je danes objavila izjavo, ki pravi: «Kot praktični dokaz nadaljevanja avstrijske politike nevtralnosti zahteva ljudska stranka u-deležbo Avstrije pri evropski skupnosti, zlasti pa pri evropskem skupnem tržišču«.
Izjava pravi dalje, da stranka zahteva «pravično rešitev vprašanja Južnega Tirola in celotno spoštovanje pariških sporazumov«.
Izjava je bila objavljena po tridnevnem posvetovanju voditeljev in poslancev stranke, ,ki je bilo v Semmeringu.
WASHINGTON, 1. — Kralj Saud in predsednik Eisenho-wer sta danes ob 22. uri zaključila prvi del razgovorov v Beli hiši. Razgovori so se začeli v sredo.
Se prej se je kralj Saud sestal z glavnimi voditelji obrambe. Posvetovanja so bila v Pentagonu na kosilu, ki ga je priredil ameriški o-brambni minister Wilson.Sau-dov obisik v ZDA se bo zaključil verjetno 9. februarja, ko bo Saud odpotoval z letalom v Španijo.
Ko je prišel iz Bele hiše po razgovoru med kraljem Saudom in Eisenhovver jem. kateremu je prisostvoval tudi on. je državni tajnik Dul-les izjavil, da bosta kralj Saud in predsednik verjetno imela nov razgovor proti koncu prihodnjega tedna in šele tedaj bo objavljeno skupno poročilo.
Dulles je dodal, da je bil rezultat razgovorov obeh državnih voditeljev «boljše razumevanje« med obema državama. Izrekel je mnenje, da arabski vladar sedaj bolje razume smotre »Eisenho-werjeve doktrine«.
Dulles je tudi izjavil, da so razgovori potekali zelo zadovoljivo in da »je bilo veliko število nesporazumljenj odpravljeno«. Na razna vprašanja je Dulles tudi izjavil, da bi utegnili doseči sporazum o letalskem oporišču Datiran in o obrambnih vprašanjih med razgovori izvedencev o-beh držav prihodnje dni. Ti izvečenci proučujejo tudi razne gospodarske načrte, ki bi jiilh eventualno finansirala Mednarodna banka. O tem pa nd hotel dati drugih podatkov.
Kairhkli radio javlja, da je po razigovoru, ki ga je imel poslanik Saudove Arabije v Damasku s sirskim ministrskim predsednikom, sporočil, da se bodo voditelji Egipta, Jordanije, Sirije in Saudove Arabije v kratkem sestali v Kairu, da proučijo rezultate razgovorov kralia Ibn Sauda z ameriško vlado.
Agencija za Srednji vzhod poudarja, da bodo na tej konferenci določili na podlagi razgovorov kralja Sauda z Eisenhowerjem skupno arabsko politiko o ‘ mednarodnih vprašanjih na splošno in še
posebno o vprašanjih Srednjega vzhoca.
Medtem se seje senatnih odborov za zunanje zadeve in za oborožene sile ZDA danes nadaljujejo z nadaljnjim pričanjem Dullesa. Pri tem se še vedno čuti neugoden vtis, ki ga je napravilo glasovanje 26 republikancev skupno s 35 demokrati proti «Eisenhower-jevi doktrini« v predstavniški zbornici. Soglasnost, ki jo je vlada pričakovala, j« torej daleč.
Poleg tega so danes objavili novinarsko anketo, ki kaže, da so ameriški čitatelji usmerjeni proti izvajanju Eisenhower-jeve doKtnne. Na podlagi rezultata te ankete je na vsakih deset pisem, ki jih senatorji dobivajo od svojih volivcev, osem proti doktrini in eno samo to doktrino odbra-va. Povprečno vsebuje na vsakih deset pisem eno pismo negotovost o tej zadevi.
Predsednik egiptovske vlade Naser je posebnemu dopisniku bolgarskega lista »Ote čestveni front« izjavil, da e-giptovska vlada ni dobila nobenega predloga o Eisenho-iverjevi doktrini. Dodal je: »Postavili smo nekatere vprašanja, toda nismo dobili odgovora. /,aradi tega ne moremo izreči našega uradnega stališča. Vsekakor ni egiptovska vlada pripravljena v kateri koli obliki odpovedati se sVoji politiki neodvisnosti. Kar se tiče »sovjetske nevarnosti«, nismo ugotovili navzočnosti te nevarnosti.«
Naser je zatem izjavil, da bo Egipt izpolnil vse sklepe OZN o Sueškem prekopu in dodal: »Francozi in Angleži bodo znova skušali vsiliti svoje nadzorstvo nad prekopom, toda Egipt bo branil svojo neodvisnost«.
Kakor javlja kairski radio, je predstavnik mednarodnih sil OZN danes sporočil, da so izraelske sile streljale z avtomatičnim orožjem na neko švedsko patruljo. $vedska patrulja je odgovorila na streljanje; na eni in na drugi strani pa ni bilo izgub. Poveljnik mednarodnih sil je protestiral pri izraelskem poveljstvu.
Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da je izraelska patrulja pomotoma prišla čez demarkacijsko črto na
Sinajskem polotoku, in se je opravičil pri zveznem oficirju mednarodnih sil.
Medtem je skupščina OZN nadaljevala razpravo o umiku izraelskih čet iz Egipta. Egiptovski delegat Favzi je obsodil sleherni načrt, da bi mednarodne sile OZN spremenili v orodje kolektivne dominacije in sile.
ZDA, Brazilija. Kolumbija, Indija, Jugoslavija, Indonezija in Norveška so predložile dva načrta resolucije. Prva resolucija obsoja Izrael, ker še ni končal umika svojih čet za demarkacijsko črto, in ga poziva, naj to nemudoma stori.
Druga resolucija poziva vladi Egipta in Izraela, naj strogo spoštujeta sporazum o premirju iz leta 1949. V resoluciji je tudi rečeno, da po popolnem umiku izraelskih čet s področja Gaze in Akab-skega zaliva ohranitev premirja terja bivanje mednarodnih sil OZN na izraelsko-egiptovski demarkacijski črti ter izvajanje ukrepovt ki jih predlaga Hammarskjoeldovo poročilo. Resolucija poziva Hammarskjoelda, naj se posvetuje s prizadetima strankama jn naj da navodila za izvajanje omenjenih ukrepov.
britanski študentje
BUDIMPEŠTA, 1. — Britanskemu poslaništvu v Budimpešti so uradno sporočili, da bodo štiri angleške študente, ki so jih zaprli na Madžarskem zaradi vohunstva, izpustili jutri in jih izgnali. Spremljali jih bodo v avtomobilu do avstrijsko - madžarske meje jutri ob 13. uri po krajevnem času. Madžarski poslanik v Londonu je izjavil, da so štirje študentje priznali krivdo ter da so obžalovali, kar so napravili.
Nocoj je budimpeštanski radio javil, da bo tudi ameriški študent Richard Roraback, ki so ga aretirali pred tremi tedni, izgnan iz Madžarske. Tudi ta je priznal svojo krivdo in obžaloval, kar je na pravil.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2. februarja 1957
Vrem* včeraj: Naj višja temperatura 7,9, najniž)? 4, ob 17. uri 7,2, zračni tlak 1028,7 stanovi-ten, veter 3 km n>a uro zahod-mk, vlaga 84 odst., nebo poob-tečeno, morje mirno, temperatura morja 7,6.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 2. februarja
Svetnica, Marica Sonce vzide ob 7.27 in zatone oto 17.12. Dolžina dneva 9.45. Luna vzide ob 8.07 in zatone ob 20.06. Jutri, NEDELJA, 3. februarja Blaž, Bajko
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Občinski svetovalci razpravljali o vprašanju deželne avtonomije
Kdo bo imenovan za generalnega direktorja Tržaškega Uoyda - Številne interpelacije svetovalcev - V torek glasovalne izjave o proračunu ACECAT
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so bila na vrsti številna vprašanja, ki Zadevajo razna področja tržaškega javnega življenja.
Odv. Caravelli (MEN) je v svojih izvajanjih opozoril na vprašanje deželne avtonomne uprave in na akcije predstavnikov Vidma. Pokrajinska direkcija Krščanske demokracije iz Vidma je namreč napravila osnutek zakonskega načrta za deželno upravo. Ta osnutek je bil objavljen ter so ga predložili poslancem te pokrajine zato, da ga predložijo parlamentu.
Po mnenju odbornika je ta osnutek za naše ozemlje ne-sprejemljiv, ker je napravljen tako, da bi dejansko združil vse tri pokrajine, pri čemer pa bi bil Trst v podrejenem položaju.
Zaradi tega je potrebno po mnenju svetovalca opozoriti na to vprašanje tržaško javno mnenje in mora tržaški občinski svet napraviti vse korake zato, da se odstrani o-menjena nevarnost.
Podžupan Dulci, ki je vodil občinsko sejo v odsotno sti župana, ki je bil včeraj v Benetkah na sestanku zveze jadranskih pristanišč, je podčrtal izredno važnost tega vprašanja in dejal, da se bo moral občinski svet o deželni avtonomiji čimprej podrobno izjasniti. V tej zvezi je predložil tudi svetovalec Coslovioh (KD) predlog re solucije, o kateri pa na sinočnji seji niso podrobneje razpravljali in so jo izročili v razpravo občinski komisiji za ustanovitev deželne avtonomije.
Zelo zanimiva so bila izvajanja odbornika F ranzila ki je predsednik omenjene občinske komisije in ki je dejal, da se je občinski svet že mnogokrat ukvarjal s tem vprašanjem- Tudi občinski od-bor je v svoji programski izjavi na prvi letošnji seji podčrtal, da se strinja z uveljavitvijo čl- 116 ustave, ki predvideva ustanovitev deželne avtonomne uprave.
Takrat je videmska pokra jina nasprotovala, da bi v deželno avtonomijo vključili tudi Trst. Goriška pokrajina pa ni zavzela jasnega stališča. Sedaj pa je Vide* zavzel drugačno stališče in so videmski posimci v resnici dobili nalogo, da predlože do konca februarja načrt zakona, ki je za Trst neugoden. Ta načrt namreč ne upošteva širše avtonomije pokrajin v okviru deželne uprave. Za glavno mesto deželne uprave predvidevajo Videm in poleg tega predvideva tak sestav deželnega sveta, ki bi dajal videmski pokrajini veliko ve-
4ino-	i
V tej zvezi se je odbornik obvezal, da bo stopil v stik s pokrajinskim svetom, ki je prav tako ustanovil podobno komisijo kot občinski svet za vprašanje deželne uprave, in sicer zato, da se bpdo upoštevali upravičeni interesi Trsta.
V nadaljevanju občinske seje je svetovalec dr. Teiner (PSI) vprašal, s kakšnim kriterijem bodo dali v najem bar, ki bo vključen v novozgrajeno tržnico za sadje in zelenjavo.
Odbornik Verza je odgovoril, da je občinski odbor dobil 120 prošenj, katere je podrobno proučil ter da bo o teh prošnjah odločil občinski avet.
Zlasti pa je bilo zanimivo naslednje vprašanje odbornika Teinerja, ki je dejal, da se širijo glasovi, da bo imenovan za generalnega direktorja tržaškega Lloyda bivši direktor LA1 Nervi, ki ima menda samo te zasluge, da je zet poslanca Beneduceja. Zaradi tega, ker plove tržaški Lloyd v zelo slabih vodah in zaradi tega, ker usoda te družbe zanima vso tržaško javnost, je to vprašanje zelo pomembno.
Odgovoril je dr. Franzu, ki je dejal, da se bo župan prav gotovo za to imenovanje zanimal.
Svetovalec Tagliaferro (mi-sinec) je podčrtal potrebo, da bi bilo poleg novega paviljona za bolne za poliomielitisom, katerega so svečano otvorili preteklo nedeljo, nujno potrebno napraviti tudi oddelek za vse one otroke, ki bolu-'jejo, ra »statično paralizo« in ki se morajo sedaj zdraviti v oddaljenih mestih.
•Svetovalka Gruber-Beneova (neodvisna) je govorila o vprašanju bivših uslužbencev •ZVU katerih položaj se Še vedno ni uteči', saj js novi zakonski predlog neugoden. Tu(li odgovor poslanca ftussa o predloženih spremembah tega zakona ne zadovoljuje, saj ta odgovor ne upošteva interesov, prizadetih uslužbencev, katerih je nad 6000. Svetovalka je zaradi tega predlagala. da bi to vprašanje rešil: z ustanovitvijo posebnega urada, ki naj bi usmeril vi« uslužbence v pogovarjajoče državne službe. Odgovor odbornika Verze ni zadovoljil svetovalke, ker je odbornik dejal, da občinski odbor ne more rešiti tega vprašanja niti se ne more vmešavati v različna stališča, kii so jih zavzeli sindikalni predstavniku. Vprašanje bivših uslužbencev ZVU namreč zadeva pomemben odstotek ti Žaškega prebivalstva. zaradi česar bi se moral s tem vprašanjem u-kv ar j ati občinska svet. Svetovalec Lonza (PSDI) je
vega finančnega leta podobne tečaje. Odbornik je nato se govoril o podporah izplačanih iz zimske pomoči ter dejal, da so bili prispevki za zimsko pomoč letos nižji od lani.
V drugem delu seje tržaškega občinskega sveta je odbornik Gridelli prečital odgovor šefa tretjega oddelka tržaške občinske uprave na kritike svetovalcev glede delovanja Acegat. Gre za stališče upravne komisije Acegat, katere delovanje so svetovalci v svojih izvajanjih ostro kritizirali.
V torek bo seja občinskega sveta posvečena izključno vprašanju Acegat in bosta na njej najprej imela kratko izjavo župan ter podžupan, na kar bodo sledile glasovalne izjave in glasovanje o proračunu.
opozoril občinski odbor, ča finančno nadzorništvo zaposluje čistilke, ki niso socialno zavarovane. čeprav služijo več ur kot je to po zakonu potrebno za obvezno socialno zavarovanje. S tem seveda krši finančno nadzorništvo ne samo zakonska določila, temveč tudi onemogoča omenjenim uslužbenkam zdravstveno zaščito in starostno zavarovanje.
Nato so različni odborniki odgovarjali na vprašanja, katera so postavljali svetovalci že na prejšnjih sejah. Odbon-nik Cumbat je potrdil, da je število prometnih nesreč in med njimi še posebej nesreč mladoletnih zelo visoko, kot je to podčrtala v svojem vprašanju svetovalka Weiss (KP). V tej zvezi bo občinski odbor sodeloval v «Tednu prometa«, ki bo organiziran s sodelovanjem številnih u-stanov v aprilu.
liti odbornik je tudi odgovoril na vprašanje svetovalke Hrovatinove (KP) glede neupravičenih povišanj cen avtobusnega podjetja «Au-tovie Carsicbe« za prevoze med mestom in okoliškimi vasmi. Poizvedovanja so dokazala, da se res dogajajo razne nepravilnosti, čeprav niso potrdila nepravilnosti pri prevoznih tanfah. V tej zvezi je svetovalka ponovno navedla točne podatke o previsokih tarifah. katere zainteresirana podjetja zahtevajo tudi za zelo kratke prevoze.
Odbornik Stopper je odgovoril na cive vprašanji. Najprej je objasnil, da bo ustanova «Enait» napravila več tečajev za poučevanje tujih jezikov m za strokovno usposabljanje osebja hotelirske in industrijske stroke.
Zlasti pa so bili zanimivi podatki o številu delavcev zaposlenih pri SELAD in pri prekvalifikacijskih tečajih. Pri SELAD je bilo zaposlenih 29. januarja t. 1. v Trstu 686 delavcev in v okoliških občinah 130 delavcev. Skupno so v okviru te ustanove zaposlovali torej 816 delavcev. V prekvalifikacijskih tečajih pa je bilo zaposlenih 693 uslužbencev. delavcev, vajencev itd.
Vladni generalni komisariat je predvidel ustanovitev 22 izrednih tečajev, kjer bodo lahko zaposlili novih 260 delavcev. V okviru raznih ministrstev pa bodo ustanovili 82 tečajev za vključno 2100 oseb.
Vsi ti tečaji kot tudi SELAD bodo torej v kratkem dosegli skupno število 4269 oseb. ker bodo pričeli delovati tečaji vladnega generalnega komisariata in ministrstev še v tem mesecu. Po mnenju odbornika so te pobude sicer upoštevanja vredne, vendar seveda ne morejo rešiti perečega vprašanja brezposelnosti. V tej zvezi namerava tudi občinski odbor napraviti v okviru no-
•lltllllllllinilllMHIHIHilllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllllMIillllllllltllllllllllllltllllllllllllMIIIHI
Sestanek županov mest ob Jadranu
Zveza jadranskih pristanišč zahteva vrnitev pomorskih prog
Na sestanku so proučili tudi zakonski načrt glede preureditve delovanja pomorskih družb PIN
Nabiranje prispevkov za sklad zimske pomoči
Odbor za sklad zimske pomoči je sklenil, da bo nekaj nedelj v februarju in marcu namestil po mestnih trgih in ulicah nabiralnike (hranilnike) za nabiranje prispevkov v korist sklada. Jutri bodo prvič nabirali prispevke. V ta namen bo odsek občinskega odbora za delo in socialno skrbstvo postavil nabiralnike v Portici di Chiozza, Ponte della Fabra, na Trgu U-nita, Trgu Riborgo in pri Rossettijevem spomeniku.
 «»-------
Zasedanje INCA
Jutri ob 930 bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio 4. pokrajinsko zasedanje ustanove INCA, na katerem bodo obravnavali razna vprašanja v zvezi z bolniškim zavarovanjem. Predvsem pa bodo razpravljali o prosti izbiri zdravnika, o zdravniški oskrbi u-pokojencev in o zdravniški arbitražni komisiji.
 «»------
O Županstvo sporoča, da bo od ponedeljka dalje za promet zaprta Ul. Ponziana, in sicer med Ul. S- Cavardo in Ul. Cigotti, kjer bodo urejevali napeljave podjetja A-CEGAT.
S teje devinsko-nabrežinskega obč. sveta
Cesto od SesJjana bodo v kratkem
Prihodnji teden se bodo začela dela za telefonsko napeljavo v Devin in Sesljan-Razna upravna vprašanja
Sinoči je bila v Nabrežini spet redna seja občinskega sveta. Zaradi odsotnosti župana je seji predsedoval odbornik A. Škrk: odsotnih pa je bilo precejšnje število svetovalcev. Po odobritvi zapisnika zadnjih dveh sej je odbornik Legiša obrazložil občinskim svetovalcem predlog za nekatere spremembe v občinskem proračunu za leto 1956. V nekaterih postavkah je namreč občina lani kasiraia več, v drugih manj kot je prec videval proračun, zaradi česar je bilo potrebno, da je občinski svet odobril te spremembe. V lanskem letu so na primer za nabavo pitne vode porabili v devimsko-na-brežinski občini približno 270 tisoč lir več kot je predvideval proračun- za kurjavo v šolah 450.000 lir več. za vzdrževanje cest pa približno 100 tisoč lir več. Za plačevanje pomožnega osebja v šolah so
iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Ob zadnji smrtni nezgodi v železarni ILVA
Delavci zahtevajo preiskavo v tovarnah da se ugotovijo vzroki naraščanja nezgod
Na vprašanje sindikalista Calabrie v občinskem svetu, je odbornik Benussi odgovoril, da bo storil vse, da se izvede ta preiskava
porabili približno 860.000 lir manj kot je predvideval proračun, za vzdrževanje vrtcev in plačevanje vrtnaric 410.000 lir manj za cestne pometače 190.000 lir manj, za vodo v pirarnah 22.000 lir manj. za honorar županu in občinskim odbornikom 25.000 lir manj ter 24.000 lir manj za prispevek župnikom. Skupno so porabili 1,617.491 lir več kot je bilo določeno v nekaterih postavkah ter _1.624.235 manj kot je bilo določeno v črugih postavkah lanskega proračuna. Občinski svet je soglasno o-dobril spremembo omenjenih
Da ne bi prijel za škarje je hotel skočiti v globino
Včeraj zjutraj je nepričakovano nastal v stanovanju 45-letnega Edoarda Farinell:-ja iz Ul. Conti 11 spor med njim in ženo, ki ga je rotila, da bi prevzel neko delo. Mož namreč ni hotel uslišati ženine* prošnje in iz strahu, da bi moral spet prijeti škarje v roko (po poklicu je namreč brivec), je odprl okno in hotel skočiti v globino.
Na srečo so ga še pravočasno ustavilj. in ker je bil ranjen na nosu, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa je ostal samo dobro uro,.. Zdravniki so namreč ugotovili, ,da je mož slaboumen in so ga zato poslali ponovno v sve-toivansko umobolnico, kjer je bil zaradi svojega stanja že nekaj časa.
 «»-------
Samokres je prodajal
Zvečer 30. januarja letos so bili agenti letečega oddelka telefonsko pozvani v dvorano »Odeon« v Ul. S. Lazzaro,
Smrtna nesreča, katere žrtev je postal delavec Jožef Stančič v železarni ILVA, je pritegnila pozornost javnega mnenja na naraščanje števila nezgod na delu. Tako je bilo na primer januarja kar pet smrtnih nezgod na delu, v vsem lanskem letu pa 25 nmrtnih nezgod. Na stotine delavcev pa je bilo resno ranjenih.
Delavci pripisujejo porast nesreč povečanju izkoriščanja delavcev in zanemarjanju o-snovnih predpisov ter zaščitnih naprav. Zato zahtevajo, naj pristojne oblasti izvedejo v tovarnah preiskavo.
Nezgode se dogajajo seveda povsoc, najbolj pa tam, kjer so delavci preutrujeni in kjer zahtevajo od njih največji fizični napor. Kot običajno, se dogaja mnogo nezgod tudi pri raznih gradnjah.
O nezgodah na delu v železarski industriji so pred kratkim razpravljali na zasedanju FIOM V Milanu v zvezi z zahtevo po znižanju delovnega urnika. Pri tem so ugotovili predvsem velik porast proizvodnosti, kar pa je povzročalo tuc i postopno naraščanje nezgod. Tako se je število nezgod v železarski panogi od leta 1951 do leta 1955 zvišalo od 84.434 na 96 tisoč 355, število smrtnih nezgod od 2118 na 2439, število primerov invalidnosti pa od 24.300 na 33.532. Povprečno je
Včeraj so se v Benetkah pod predsedstvom tamkajšnjega župana odv. Tognazzija sestali župani iz Ancone, Barija, Barlette, Brindisija, Pescare, Ravenne in Trsta, ki sodelujejo pri Zvezi jadranskih pristanišč. Prisoten je bil tudi predsednik komisije za študij in dokumentacijo univerzitetni profesor Giorgio Ro-lettn.
Na sestanku so proučili zakonski načrt št- 1785, ki ga je ministrstvo za trgovinsko mornarico predložilo v proučitev parlamentu in ki se nanaša na preureditev delovanja pomorskih družb PIN.
Zupani so ponovno podčrtali soglasne sklepe vseh zainteresiranih občinskih svetov, trgovinskih zbornic, predstavnikov sindikatov in gospodarskih kategorij zato, da bo o določilih delovanja teh družb ukrepal parlament, ki mora tudi določiti okvir nujno potrebnih prog za italijanski promet.
Istočasno so župani tudi ponovno zahtevali, da se pristaniščem Jadranskega morja vrnejo redne pomorske proge, ki so jim potrebne za
izvajanje tradicionalnih spodarskih funkcij.
 »»-------
go-
Odhodi ladij v februarju
V februarju se predvideva 85 rednih odhodov ladij iz tržaškega pristanišča V istem mesecu preteklega leta je bilo število rednih odhodov 86,
Proti posameznim pomembnejšim področjem bo število rednih odhodov naslednje (v oklepaju podatki o odhodih v februarju 1953); Jadran - Sicilija - Malta - Tirensko morje - Španija 10 (8), Grčija -Turčija - Sirija - Libanon Izrael - Egipt 37 (34), Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika 9	(12), Perzijski zaliv -
Indija - Pakistan - Daljni vzhod 4 (6), Avstralija 0 (1),
Zapadna in Severna Evropa 5i (9), Severna Amerika 7 (8), Srednja Amerika - Severni Pacifik 7 (6), Južna Amerika 6 (2).
Nezgode na delu
Med delom v mesnici v Ul. Raffineria se je 17-letni mesarski vajenec Nevio Roiazzi iz Ul, Flavia včeraj pošteno porezal z ostrim nožem in se je zato zatekel po pomoč v bolnišnico. Zdravniki so mu izprali rano na levem zapestju in ga nato odposlali domov, kjer se bo moral sam nekaj dni zdraviti.
* * *
Zaradi globoke rane na palcu desne roke z verjetnimi kastnimi poškodbami so včeraj dopoldne pridržali s prognozo okrevanja v 9 ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku 52-letnega Andreja Modo-lo iz Ul- Alfieri. Mož se je porezal z električno žago med delom v Šaliti Promontorio. * * *
Medtem ko je bila 45-let-na Marcella Lauri iz Ul. Set-tefontane zaposlena s čiščenjem notranjosti »Hotela de la Ville«, je nerodno zdrsnila in še nerodneje padla, pri čemer si je zlomila gleženj leve noge. V bolnišnico, kamor se je odpeljala z rešilnim avtom Rdečega križa, so jo s prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj malo pred 18. uro sprejeli na I. kirurškem oddelku 28-letnegi težaka Maria Cossetta iz Ul. Negrelli, ki je med nakladanjem železniškega vagona z železnim materialom padel s treh metrov višine na tla.
Mož se je namreč zaradi udarcev na čelu, na kolenih in desni nogi ter na levem ramenu, kjer ima tudi verjetne kostne poškodbe, takoi zatekel v bolnišnico, kjer bo moral ostati .pod zdravniškim nadzorstvom.
število nezgod v tem razdobju naraslo za 33 odstotkov.
Na omenjenem zasedanju so razpravljali tudi o položaju v železarni ILVA v Trotu. Pri tem so ugotovili, ča se je v nekaterih tovarnah zvišala proizvodnja z uvedbo novih strojev, medtem ko so v železarni ILVA to dosegli v večini primerov s povečanjem izkoriščanja delavcev. Od leta 1950 se je proizvodnja zvišala za 100 odstotkov, mezde pa samo za 20 odstotkov. Zaradi tega ee je povečala nevarnost in škodljivost dela. Tako je bilo leta 1955 v železarni 950 bolj ali manj nevarnih nezgod. Oč leta 1950 do leta 1955 pa se je v raznih oddelkih proizvodnost na vsakega delavca povečala v posameznih oddelkih takole: pri pečeh za koksiranje od 778 ton na 1348 ton, pri visokih pečeh od 627 ton na 1766 ton, v jeklarni od 187 ton na 437 ton, v valjarni od 215 na 342 ton.
Iz teh številk se vidi, kako je povečanje proizvodnosti terno povezano s povečanjem števila nezgoč.
V zvezi z zadnjo smrtno nezgodo je občinski svetovalec in sindikalist Arturo Ca-labria postavil na včerajšnji seji občinskega sveta občinskemu odboru vprašanje, v katerem je najprej omenil to nezgodo in številne druge ter dejal, da prebivalstvo ne more ostati brezbrižno spričo naraščanja števila nezgod. Nato je vprašal, ali ne meni občinski odbor zahtevati od o-blasti, naj izvedejo v krajevnih podjetjih preiskavo o Vzrokih nezgoč na delu, ki povzročajo toliko gorja družinam.
Na to vprašanje je pristojni odbornik Banussi Gambel, ki je tudi ravnatelj tržaškega odseka Zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu (INAIL), odgovoril, da i« res opaža neobičajno povečanje števila nezgod, ki niso vedno odvisne od delavcev, marveč oč drugih razlogov. V praksi kažejo številna podjetja brezbrižnost do predpisov za zaščito proti nezgodam na delu. Zato bo ori kot odbornik in kot ravnatelj INAM storil vse, da se izvede resna preiskava in da se morebitni krivci kaznujejo.
Pogreb pok. Stančiča bo verjetno v nedeljo
Predvidevajo, da bo pogreb tragično preminulega Josipa Stančiča iz Ul. Costalunge, ki je predvčerajšnjim postal žrtev smrtne nesreče na delu v jeklarni ILVA, v nedeljo zjutraj. Zaenkrat namreč sodna oblast še ni izdala potrebnega dovoljenja za pokop. Kaže tudi, da bo pogreb na stroške livarne, kjer je bil pokojnik zaposlen okoli 30 let.
 «»-------
V okviru tržaške pokrajine
Ustoličena komisija za ekonomska vprašanja
Včeraj ob 19.30 je predsednik pokrajine prof. Ettore Gregoretti ustoličil komisijo za proučevanje gospodarskih vprašanj našega ozemlja ter ji pri tem želel uspešno delo.
Prof. Gregoretti je spregovoril pokrajinskim svetovalcem in med drugim dejal, da ni potrebno, da bi po eni strani poudaril važnost vprašanj, ki jih bo morala komisija proučiti, po drugi strani pa odgovornost komisije in njenih posameznih elanov spričo pomembnosti raznih vprašanj in spričo dejstva, da člani komisije v demokratičnem duhu predstavljajo tržaško po-fcrajino.
Prav v teh dneh časopifi obširno poročajo in na razne načine razpravljajo o gospodarskih vprašanjih, pri čemer zavzemajo različna stališča ustrezna svoji usmeritvi. Profesor Gregoietti je dejal, da je še posebno mnogo razmišljal zaradi spremembe ‘tališč, ki so }’h prej zavzeli rrzni
politični in gospodarski odbori. Zato naj se tudi svetovalci zavedajo, da zlanti v tem trenutku obstajajo nasprotna mišljenja in negotovosti ki jih morajo svetovalci poudariti, pretresati in po možnosti usmeriti v koristne kompromise, ki bodo morali predstavljati izbiro najboljših. Za delo. ki ga bo morala komisija opravljati, je cel kup spomesic in posebnih publikacij ter člankov v dnevnem tisku, ki bodo v veliko korist. Ko je pokrajinski svet ustanovi lto komisijo, je upošteval potrebo, da se okoristi s študiji, ki so jih opravili drugod, tako da bo lahko postala pobudnik učinkovitih načrtov v ozračju sodelovanja z vsemi drugimi ustanovami in odbori.
O Pokrajinska uprava sporoča, ca bo seja pokrajinskega sveta v ponedeljek, 4. februarja ob 18. uri v dvorani pokrajinske palače na Trgu V. Veneto 4.
Dobrodelna prireditev
Drevi bo v športni palači dobrodelna prireditev v korist Italijanske zveze za borbo proti raku. Na sporedu so akrobatski podvigi skupine vespistov, judo, tekme na kotalkah ter modna revija.
Vstopnina znaša 25Q lir. Ob tej priliki bo tudi žrebanje in dobitnik srečne vstopnice bo prejel za nagrado novo vespo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiitiiiHiiiiiiiiiimiiiiiin
Policija aretirala brezvestnega goljufa
Pod pretvezo zaposlitve
izvabljal	brezposeln
Najprej bo moral odsedeti dober mesec zapora za še neporavnane račune, nato pa bo moral ponovno na zagovor
postavk v lanskem proraču-, kjer je nek:i policist opazii
nUi(T-i i . j- ,	, I mladeniča, ki je ponujal na-
Nato je tudi soglasno odo-1 daj samokres.
bril predlog občinskega odbo- Miadeniča so identificirali ra, da bi s preostanki lanskega proračuna (približno pol milijona lir) nakupili nekaj učnih pripomočkov in šolskih 'potrebščin (250.000 lir) ter nekoliko popravili poti skozi Slivno, poljsko pot v Prečniku ter pot iz Nabrežine proti gostilni ob avtocesti.
Svetovalec Colja je pri tem poudaril, da je nujno potrebno temeljito popraviti razne poti (Slivno. Praprot itd.). O tem vprašanju pa bodo občinski svetovalci razpravljali in ukrepali, ko bodo prišla na vrsto javna cela in postavke v letošnjem proračunu za vzdrževanje cest.
Občinski svet je nato soglasno odobril nekatere u-pravne sklepe v občinskem odboru:	prodajo zemljišča
lastniku hotela «Corona» v Sesljanu (1100 kv. metrov po 500 lir), sprejem v službo dveh otroških vrtnaric, zamenjavo občinskega zemljišča s cerkvenim zemljiščem za gradnjo doma onemoglih, pogodbo z družbo Telve za telefonsko napeljavo v Devin in Sesljan (dela se bodo začela prihodnji teden). Nato je občanski svet odobril poročilo revizorjev glece občinskega proračuna za leto 1955. Na koncu seje pa je predsednik sporočil občinskemu svetu, da bodo v kratkem začeli širiti cesto od Sesljana k morju, za kar je bilo določenih in že odobrenih 20 milijonov lir, a so bile ovire ker se je devinski grof, lastnik zemljišča in ceste, nekaj časa upiral.
Končno je grof pristal in z notarskim aktom, ki ga je včeraj* dobila občinska uprava. daroval devinsko-nabre-žinski občini cesto ter zemljišče, ki je potrebno za njeno razširitev. Občina bo v tem primeru imela le stroške za vknjižbo. Občinski odbor je soglasno odobril sklenitev omenjene pogodbe.
Prihodnja seja bo v petek ob 18. uri.
za 21-letnega Ezia Magnana iz Čedada in ker so mu v žepu našli samokres Beretta, so ga odpeljali na komisariat in ga zaslišali. Magnan je izjavil, da je zjutraj šel v Videm na nabor in da je nat nadaljeval pot v Trst. •Tu e hotel samokres, ki ga je v Vidmu kupil za 10.000 lir od neke prostitutke, prodati, da bi prišel do denarja, s katerim bi se vrnil domov.
Mladeniča so kasneje izpustili na začasno svobodo in ga prijavili sodišču pod obtožbo posesti in nedovoljenega nošenja orožja.
——«»-----
Nepošten pomorščak
Pred dnevi so policijski a-genti zasačili v notranjosti veleblagovnice «Upim» na Kor-zu 49-letnega turškega pomorščaka Ihsama Erghevina, ki je imel polne žepe ukradenih predmetov. Mornar, ki je prišel v Trst z ladjo »F.ge«, si je spravljal v žep vse, kar mu je ugajalo, a daleč n; prišel, ker so ga agenti zasačili.
Ker je morala ladja, na kateri je bil zaposlen, odpotovati, so mornarja izpustili na začasno svobodo, vendar so ga vseeno prijavili sodišču pod obtožbo tatvine.
( GLEDALIŠČA )
SNG drevi
Ironija našega družbenega razvoja, ali muhavost, ali — imenujte to s kakršnimkoli imenom — tudi ostrejšim, je storila, da ima Sv. Krit danes dva moderna kulturna doinova. Koliko naših krajev v okolici nima nobenega?! SNG kajpada nima nič proti temu, da je v naših krajih čimveč dvoran, knjižnic, krožkov in društev. Zeli si !e, da bi ne bilo toliko zaprtih krogov občinstva, kolikor je raznih skupin. Zato vabi drevi vse Križane na predstavo Patrickove kome-dije »Vroča kri«. Ne bo Jim žal. Ogrela Jih bo zanesljivo, če bi namreč centralna kurjava zopet tako ponagajala, kot pri zadnji javni produkciji »Igralske in baletne šole SNG«.
 «»------
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ot> 20.30 bo za abon. ma C za vse rede tretja predstava Rossellinijeve «Vojne», Viozzijeve «Nočne intervencije« in baleta «La bottega fantasti-ca».
I.JrilSK.V PROSVETA
2e več mesecev je policija vodila preiskavo, da bi ujela spretnega goljufa, ki je obljubljal brezposelnim mladeničem in možem zaposlitev, a je nato od njih zahteval večje ali manjše vsote denarja. Kakor je goljuf po aretaciji sam priznal, je s tem svojim delovanjem «zaslužil» 23 do 3Q tisoč lir.
Zadnjo prijavo proti njemu je vložil Giovanni Battista Pellicano, lei je zaradi brezposelnosti rade volje sprejel ponudbo za čelo pri prevozniškem podjetju Canova. Toda goljuf, ki so ga identificirali za 56-letnega Gugliel-ma Bramja iz Industriji*.? u-lice 24, mu je priporočil, naj prinese s aeboj nekaj denarja, ker bi morala odpotovati v Genovo. Ko je imel Peui-cano 5000 lir v žepu, sta odšla do Lloydove pclače, kjer ga je Brani zaprosil za denar; češ da mora nekaj urediti zaradi potovanja. Naravno je, ča se mož ni več prikazal in ker pellicano ni hotel izgubiti denarja, ga je začel iskati v palači in kasneje pri podjetju Canova, kjer je šele zvedel, da je postal žrtev spretnega <.leparja.
Njegova prijava polici jakim organom pa je rodila uspeh, kajti moža so končno aretirali. Med zasliševanjem je marsikaj priznal in tako se je zvedelo, da je konec oktobra prevaral za 5000 lir Gastona Savadontja, kateremu je seveda tudi obljubil delo. Brani je imel za svoje sleparsko delovanje poseben sistem, loi se je vselej obnesel: stopil je namreč, kot se je zgodilo v Savačomijevem primeru, do prodajalne časopnov v Ulici del Friuli, kjer se je pozanimal za kakega poštenega mladeniča. Ko je zvedel za ime in naslov, je mladeniča osebno obiskal in mu ponudil delo. Kasneje pa, ko se mu je ponudila ugodna prilika, ga je z različnimi izgovori opeharil.
Slepar je bil tako podjeten, da se je za imena mladeničev pozanimal tudi pri duhovnikih. Takti mu je duhovnik iz nekega katoliškega krožka v Ul, S. Lazzaro prd-i
poročil mladega Sergia Bilo-slava, ki pa dela ni dobil, pa<t pa je moral iztisniti iz ovoje-ga žepa 5000 lir. Branijevo vedenje je bilo zelo prepričljivo, kajti po kratkem razgovoru je navdušene mladeniče pošiljal sem in tja, kjer bi moral čakati tovornik nanje. Lahko si predstavljamo presenečenje in nato je obup ljudi, ki so zastonj ure in u-re čakali na tovornik ali na Branija, ki pa se jim ni več prikazal pred oči.
Brani ni nov v teh podvigih, saj je bil že kaznovan za prevare, tatvine in tudi za nedovoljeno prisvojevanje tujega blaga. Sedaj po ga prijavili sodišču in ga poslali v zapor, kjer bo moral najprej presedeti 40 dni zaradi neke obsodbe.
Prosvetno društvo »S. Škamperle« obvešča, da je knjižnica odprta vsak torek in petek pred pevsko vajo in po njej.
* * *
Pripravljalni odbor za ustanovitev prosvetnega društva Ro. jan_Skorklja vabi na občni zbor, ki bo danes 2. februarja t. 1. oo 19.30 v Ul. K. Manna 29.
Prosimo za točno in številno udeležbo.
KAZNA OHVKNTII.A
SOLA GLASBENE MATICE
Obveščamo starše gojencev, ki sodelujejo pri otroškem pevskem zboru, da bodo vaje odslej vsa. ko soboto ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11 Prva pevska vaja bo nocoj.
Tržaški filatelistični klub »L. KOSIH«
Jutri, 3. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek od 10. do 12. ure.
V nedeljo, 10. t. m. bo 4. občni zbor ob 9.30 uri z običajnim dnevnim redom. Naj nihče cd članov ne manjka.
iiilMiaiiiiiiiiiiiiiii n iitiiiiiiiiiiitiinitiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiii ni umu m n iiiiiiiiiiiiiiiiiii m militi
Zlata poroka
v t
*...	"	~	t	't*
■*> f	i	j
k-'-. v.-y ■&&:. v*
V krogu svojih dragih praznujeta danes pri Sv. Jakobu zlato poroko Anton Bole in njegova soproga Marija roj. Gustinčič.
Anton je že v mladih letih prižel v Trst iz rodnega Tomaja, Tu je spoznal svojo življenjsko družico in se z njo pred 50 leti poročil. Imela sta osem otrok, od katerih so ie štirje živi. Delal je v več podjetjih; nekaj časa tudi v tiskarni Edinosti. Hčere, sinovi, vnuki tu ostalo sorodstvo želijo slavljencema še mungo srečnih let. Čestitkam in voščilom se pridružujeUu tudi uredništvo in uprava ^Primorskega dnevnika».
JUTRI 3. t. m. ob 16. url bo v dvorani Avditorija v Trstu
PREŠERNOVA
PROSLAVA
SPORED IZVAJAJO RECITATORJI IN 14 PEVSKIH ZBOROV
Vstopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter jutri od 15. do 16. ure na sedežu SPZ, Ul. Roma štev. 15.
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 2. februarja 1957 ob 20.30 v Križu John Patrick
«VROČA KRI»
Jutri 3. februarja ob 16. uri v Nabrežini John Patrick
«VROČA KRI«
V ponedeljek 4. febr. ob 20.30 na stadionu « Prvi maj«, Vrdel-
ska cesta 7
II. gledališki ponedeljek
s pestrim sporedom,
Globoko znižane cene Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
—O—
V dvoranah je zakurjeno
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU
KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI
uprizori
«0SEM OSEB ŽELI RAZUMEVANJA*
(vesela študentovska igra)
Nastopajoči po abecednem redu:
Breda Bekar Darko Jagodic Hubert Kante Angel Košuta Vida Košuta Albert Pečar Drago Rus Danilo Sedmak
Dogaja se v Ljubljani leta 1957
Predstava bo DANES 2. februarja 1957 ob 20.30 na stadionu «Prvi maj«
VABLJENI
K ŠTEVILNI UDELEŽBI! ,
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni v ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338.
Gledališki ples
9. (e&tuaila
R A P I O j
SOBOTA, 2. februarja 1957 TRSI POSTAJA A
12.55 Jugoslovanski njotlvl; 16.00 Utrinki iz tehnike In znanosti; ls.ia Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.13 J. Strauss: »Netopir«, opereta v 3 dejanjih.
Damijana Bratuž vab) ob 18.30 (Radio Trst A) k poslušanju posebne Igre z ugankami, ki bo v ocklaji za naše malčke.
T R S T I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 19.00 Kontrasti v jazzu; 19.25 Priljubljeni operni motivi: 21.00 Variete.
KOPER
P°r°rila v slovenščin!:	8,00,
22^)0 715' 13 3°' 14'15, 15 0°' 190°' PoročHa v Italijanščini: 6.30, »a 30 19.43 23.00 713 Glasba za dobro jutro;
7.30 Jutranji	koledar; 13.45 Za
konec tedna:	ritem;	14.15 Poj'
vokalni oktet iz Pirana; 14.39 Življenje ob	našem	morju: Z
ladjo «1. Cankar« od Trsta d° Pirana; 14.40 Priljubljene melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.29 Ruske narodne n.a harmoniki igra R. Hrovat.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob	5.00.	6 00	7.00.
13.00	15.00	17.00. 19.00. 22.00
11.00 igra Ljubljanski ples«1
sekstet, poje	Zlata	Gašperšifj
11.15 Koroška narodna:	Gozdni
škrat; 11.30 Skladbe slovenski« avtorjev;	12.00	W. A. Mozarti
Simfonija št. 41 v C-duru »Jupiter«; 12.30 Kmečka univerza — ing.	Mirko	Peternel:	Kak®
je z rejo drobnih živali; 12*0 Zabavne melodije; 13.15 Pilil1 Bernard: Jutranja zarja (venček narodnih); 13.30 Od arije do arije; 14.35 Želeli ste — poslušajte*! 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke: 17.30 Zabavna in pl**; na glasba na tekočem trakt)!
18.00 Okno v svet; 18.15 Umetn' in narodne pesmi poje Gorenjski vckalni kvintet; 18.30 Jezikovni pogovori; 18.45 Zaplešim« in zapojmo s Frankom Sinatro in orkestrom Huga VVinterhalter-ja; 20.00	Veseli	večer; 21.00 M
ples in razvedrilo.
'rELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 19-2° Reportaža iz doma za onemogle! 20.45 Vesti; 21.15 Hotel Folies!
22.15 Film «Ni popolnega zl®-čina«.
kino
3
Excelsior. 16.00: «Bulli in pupe»-Cinemascope. Eastmancolor. 3* Brando, J. Simmons, F. Smatra in V. Blain.
Fenice. 15.30: »Alibi je bil P® poln«, Dana Andrevvs, Joa« Fontaine, KKO-Scope. Nazionale. 15.30:	«Prva črta«.
Jack Kalane e, Eddie Albert. Filodrammatico. 16.00: «Bitka Prl RIO della Plata«. Film, ki prikazuje zgodbo znamenite nemšk* križarke »Graf von Spee«. 1 ter Finch.
Supercinema. 16.00: «Bitka Prl Rio della Plata«, Peter Fin'"' Arcobaieno. 16.00:	«Pagla’vec>
(«11 monello«) s Charlie Chaplinom.
Astra Rojan. Zaprto do četrtka. Caoitol. 16.00: «streha» Vitton0 De Sica, tržaški Igralec Giorgio Listuzzi In Gabriella Pal' lottl.
Cristallo. 16.00:	«Najbolj pod1'!
Izsiljevanje«, Glenn Ford 1 Donna Reed.
Grattaclelo. 16.00: «Zene I« S" lov< ...» («Moglie e buoi...»).fj derica Ranchi, Gino Cervl, Chlari, Nino Taranto. Alabarda. 15.30:	»Železničar*.
Pietro Germi, Luisa Della r*0' ce, Edoardo Nevola.	,
Ariston. 16.00: »Izgubljeni sin* -orientalskim razkošjem in , nezp.držljlvo omamo ljuberi' Lana Turner in Edmund Pijv dom. Prepovedano mla<K>lčtnl' kom.
Armonia. 15.00:	«Bolj živ
mirtev«, D. Martin, J. Lev''5; Technicolor. Nov va-rietč z llom Stegamjem.
Aurora. 16.00: »Mali tiger«, Tin Howey, J. Ohandler in L. O*'' Garibaldi. 16.00: «Zbogom l*e. pelj« s Tamaro Lees in A’ Cecohljem.
Ideai«. 16.00: «Peklenski Alan Ladd, Edvvard G. Rob'0' son In Joanne Dru.
Jmoero. 16.00: «Tudi heroji ” čejo«, VV. Holden, D. Kerr. Itaila. 16.00: »V vrtincu valčk*? Glasba In plesi. DermiS N01’ gan in Gisele Previile.
S. Marco. 16.00: »Zeleni Metro cinemascope techničbL, z Grace Kelly, F.dtvardom vvardom in Paulom Dougln*0^' Kino ob morlu. Zaprto. ^ Moderno. 16.00:	«Avtobusna
staja« z Marilyn Monroe D. Murrayem. Technicolof- ,1, Savona. 16.00: «Zametna nlca« Technicolor. R Mil'lan F. Granger in J Collins.
Via le. 16.00: «ZgoiJba -orna y, strvja«. Krasen technicolor , Audie Murphy in M BlanchSjj, Vitt. Veneto. 15.30: «Dlvje ze», J. Wayne, V. Miles. Vi*T Vision. Technicolor. Stlrl " grade Osear	-,
Belvedere. 15.30: #(J)etniK *-L, de«. Film Metro v t-echnk lorju
Marconi. 16.00: »Kurtlzanka K.r, na«. Lana Turner, Pedro A mendez tn Marica Pavan. Massimo, 16,00: «Zemlja se b® počila«. Fantastičen podvig mrjev stratosfere. Clnefn*,' t Pc vvagner v terhnlcolorJ'1 K. Mnorejem.
Novo rine. 16.00: «KraIJ )aP I Zgodba Benny Goodman« Donno Reed.	jp
Odeon. 16.00:	«Najlepša Ž*”S,
na svetu«. Gina Lollobri*1	j
V. Gassman. Eastmancolor- t. Hadto. 16.00: »Kraljevi lokošjL lec«. Metroscope. Technic®1 R. Tay'or in Kay Kendall
MAK.! OGLASI
r)
MAGAZZ1NI FELICE. Tri«. ^ Carducci štev. 41 (naspro*! ,ji kritega trga Telef 90 »o Sralce, hlače, spodnte žiIBČ*- jel gavire, rokavice zimski P ionlčl In drugo. Vse po n*J |lh cenah!
ZAHVALA
Sorodnikom, kolegom. Pr J. teljem in znancem ter v* fl(, ki so z nami sočustvovali .t bridki izgubi našega dral
očeta
Franca Colonija
alj"'
se globoko ganjeni zahV jemo.	,
DRUŽINA COLON*
mimm
PRIMORSKI DNEVNIK
2. februarja 1957.
PRED VOLITVAMI V ROMUNSKO SKUPŠČINO
OB PRVI	PRELOMNICI	ZBIRKE	D
Bistvo novega programa dvig življenjske ravni
Jutri bodo imeli v Romuniji volitve za Veliko ljudsko skupščino. Na volitvah nastopi z enotno listo Fronta ljudske demokracije, ki jo sestavljajo Romunska delavska stranka, Zveza delavske mladine, Komite demokratičnih žena, romunska sindikalna organizacija ter razne družbene zadružne in druge strokovne organizacije. Novoizvoljena skupščina se bo v marsičem razlikovala od dosedanje Glavna razlika bo prav gotovo v mnogo večjih kompeten-oah in večji vlogi skupščine, ki bo svoje zakonodajne funkcije močno razširila. Sedanjo volilno kampanjo bi v marsičem mogli- primerjati z volilno kampanjo iz leta 1946, kajti sedanje volitve predstavljajo zelo važen datum v razvoju romunske republike. Prve volitve po vojni so predstavljale začetek konsolidacije nove družbene ureditve, sedanje Volitve pa predstavljajo začetek večjega izkoriščanja že y Precejšnji meri dograjenih industrijskih temeljev dežele ■n začetek postopnega vsklaja-nia sedanjih družbeno-gospo-darskih odnosov s posebnimi razvojnimi prilikami dežele. V zadnjih štirih letih so namreč v Romuniji zgradili nad sto novih tovarn, več sto podjetij pa so oskrbeli s sodob-nimi napravami. To je pripo-m°glo, da se je proizvodnja Premoga povečala za dvakrat, železa in jekla za štirikrat, “Očim so v petrolejski industriji dosegli zaviden rekord 10.920 tisoč ton na leto, kar
je
prav gotovo redek uspeh,
Pa čeprav je bila nafta že Pred vojno najvažnejša industrijska postavka.
«Prav gotovo je ta doba erjala velike napore in žrtve,
vendar
je, po pisanju romun-
skega časopisa «Scanteja», bilo 0 Potrebno, da se dežela o-svobodi gospodarske zaostalo sti». Isti časopis pa takoj dodaja; ((Doseženo je bilo sicer 'sboljšanje življenjske ravni, vendar mnogo manj, kot je
bilo
Predvideno«. Zato je po-
vsem razumljivo, da se je
tern
vprašanjem ukvarjal tudi
industrijo in poljedelstvom, torej odnosa, ki bo temeljil na komercialnih osnovah, se bo, po mnenju Georgija Deya, u-stvarila zainteresiranost podeželja za povečanje poljedelske proizvodnje in splošne proizvodne iniciativnosti kmeta nasploh. Zaradi tega bodo v Romuniji- posvetili posebno pozornost socialističnemu sektorju poljedelstva, to se pravi državnim posestvom in zadrugam, ki naj bi v novih pogojih s sproščeno trgovino postale glavni dobavitelji tržišč in osrednjega državnega poljedelskega sklada.
Kot smo pred leti že pisali, je tudi Romunija trpela zaradi prevelikega centralizma v gospodarstvu. Ze prej omenjeni plenum CK pa je sklenil ta centralizem ublažiti in prenesti vrsto kompetenc z osrednjih organov na nižje organe in končno na posamezne ustanove. aPretog centralizem je za iniciativo delovnih ljudi škodljiv« — je rekel Georgij Dey. Zato bodo razne kompetence z ministrstev in gene-
ralnih direkcij prenesli na podjetja republiškega in krajevnega značaja. Vodstva podjetij bodo dobila pravico odločanja o gospodarskih načrtih in o razdelitvi dela svojih dohodkov, ki jih bodo lahko uporabljala sama ali pa za potrebe krajevnih ljudskih odborov. Del teh dohodkov bodo uporabljali za gradnjo stanovanj, za menze in za nagrajevanje delavcev. Podjetja, ki proizvajajo potrošno blago, bodo prešla v Kompetenco ljudskih odborov, ki bodo imeli pravico odobravati njihove proizvodne načrte ter usmerjati njihovo dejavnost.
V kompetenco podjetij prehaja tudi skrb za delovno silo in tudi za vzgojo srednjih in višjih kadrov. Vsako podjetje bo moralo skrbeti, za šolanje in za zaposlitev višjih strokovnih sil.
V tem članku prav gotovo ne moremo našteti vseh novih ukrepov, vendar že iz zgornjega sledi, da so se v Romuniji lotili tega vprašanja z dokajšnjo resnostjo.
Da, Ibn Saud je Tržačan po svoji materi Mariji Zorzl, hčerki tržaškega trgovca, ki se Je preselil v Arabijo in bii tam častni konzul bivše avstroogrske monarhije vse do prve svetovne vojne. Ko Je Arabija stopila na stran antante, konzula internirala, hčerka pa je Kizginilan. Sele pozneje se je zvedelo, da je postala četrta žena očeta sedanjega arabskega monarha in umrla leta 1919 za posledicami kuge, ki je takrat razsajala po Evropi in Aziji
Zbrana dela slov. pesnikov in pisateljev
»Verjetno je, da zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev v taki obliki, kot' sedaj izhajajo pri Državni založbi Slovenije, v takem obsegu, s tako izčrpnimi o-pombami in tako obsežnim znanstvenim gradivom, ne bomo nikoli več dobili. Trud, ki je bil vložen v to zbirko je bil ogromen. Žrtve velikanske. Tudi založba sama je veliko prispevala v to zbirko. Sicer pa, ko sem lani kazal knjige zbranega dela naših klasikov na knjižnem sejmu v Frankfurtu, so mi nemški založniki izjavljali, da bi kaj takega tudi pri njih težko izšlo».
Naj s temi besedami u-rednika Državne založbe Cirila Vidmarja, začnem to poročilo o najpomembnejšem založniškem podvigu v Sloveniji in velikem kulturnem delu: o zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Na približno sto knjig predvidena zbirka je nedavno prekoračila petdeseto knjigo. Smo tako rekoč na začetku druge polovice tega e-pohalnega dela. Založba sama je ob tem dogodku razpisala anketo med svojimi bralci in naročniki. V da-
našnjem času, ko ankete tudi 1 izda monografije o vsakem
ZNANOST SKUŠA VSAKEMU POJAVU NAJTI VZROK
Zakaj je človek suženj barometra
«Spomladanska mrzlica» ni vezana na letni čas, ampak je pojav, ki ga občutijo tudi oni, ki v kratkem času zamenjajo podnebje
GK Romunske delavske par-“je na svojem plenumu 27., in 29. decembra lani, ko Je sklenil, da mora biti osnov-vprašanje bodoče državne SOspodarske politike vprav “sistematiino dviganje ži-v1-jenjske ravni«. V ta namen le bil delno spremenjen tudi petletni načrt (1956-1960), in sicer v smislu, da ?e za zadostitev materialnih !n kulturnih potreb delovnih ■ Judi določi večji del nacionalnega dohodka. Sicer morajo investicijska sredstva zago-°viti stalni razvoj industrije, Vendar se mora to nanašati na realne možnosti nacionalnega gospodarstva, vsled česar uaj se industrijski razvoj ne-0 ko ublaži, pač pa naj se Posveti večja pozornost me-auizaciji poljedelstva ter Proizvodnji blaga za široko Potrošnjo.
Gglejmo si sedaj nekaj kon-elnilt ukrepov v tem smi-t,,U’	ukrep	glede tega je
lay gotovo ukrep v zvezi v P ačnim s,stemom in s puščanjem realnih mezd in Generalni tajnik delavca stranke Romunije Georgij
udarn6^na Plenumu CK ponor	u^'neit delavsk h
ter sistem nagrajevanja ZajpoVeoanje učinka dela, ne-
PrevStfn' ker bil° vse t0 sk 60 napleteno z birokrat-
Dr-ml posegi, ki so v večini j6rov *meH za posledico • da se je stimulativni zna-UJJ nagrajevanja izgubil. Novi deUPl Predvidevajo povečanje »p. Vskih mezd v odnosu na Te8nje za 13 do 23 odst. b0 e P*'! povečanju mezd j;, Predvsem na tistih katego-ki so doslej dobivale bo v ■ 6 mezde. Poleg tega se Cev riterli nagrajevanja delav-v r P°enostavil, gar naj bi v‘Val° na povečanje proiz-del na P°večanje učinka *n na zmanjšanje proiz-Vo*n'h stroškov, sre	ukrep, ki je vsaj po-
nim n° •tudl povezan z glav-clljem, je ukinitev obvez-deflf oc**tuPa poljedelskih pri-let» 0^3omunska vlada je že
Strokovnjaki v zadnjem času zatrjujejo, da je človek vse od svojega spočetja do smrti več ali manj «lutka vremena«. Vremenske razmere vplivajo na nas tako v fizičnem, kot duševnem in čustvenem pogledu, vremenske razmere delujejo na našo rast. na naše zdravje, na trajanje našega življenja, celo na našo delovno sposobnost, in na naše obnašanje.
Človeški organizem je, po njihovem, mnogo bolj občutljiv na vreme in vremenske š{ff%fnPmbe kčt se je to doslej mislilo. Vsakokrat, ko pride do spremembe temperature ali do spremembe zračnega pritiska, se mora naš organi/em novim razmeram prilagoditi. Najbolj enostaven in najbolj poznan primer glede tega je tako imenovana ((pomladanska mrzlica«, to je oni občutek izčrpanosti in utrujenosti, ki se nas loti v prvih pomladanskih dneh, ko postane vreme nekoliko bolj toplo. Toda strokovnjaki pravijo, da ta pojav ni le spomladanski pojav. Kot dokaz za to navajajo primer potnikov, ki z letali v kratkem času priletijo iz mrzlih
krajev v kraje s toplim, sonc- I tistik. Skupina ameriških , izkusih. Ko je dr. Mills na-nim podnebjem. Konkreten ' zdravnikov se je lotila te-le | pravil tak poizkus pri podga-
primer glede tega je primer skupine ameriških vojašk:h letalcev, ki so pred kratkim prileteli z arktičnih vojaških oporišč v sončni Texas. Vsa skupina je zbolela od močne ((pomladanske mrzlice«, ki jih je prisilila, da so se morali za deset dni odpovedati vsaki dejavnosti in jim je bilo strogo prepovedano vsako letenje.
Se mnogo bolj izrazite posledice, ki jih ima na nena-vajen človeški organizem toplota, je	primer	ljudi, ki pti-
dejo iz	hladnih	predelov v
tropske kraje. Te velike spre-membe so poizkusili tud: v laboratorijih s	podganami.
Podgane so postale skrajno lene in	okorne,	posebno ko
so pri poizkusu uvedli v prostor izredno vlažen zrak, ob temperaturi 45 do 50 stopinj C. Pri poizkusu so ugotovili, da se je močno zmanjšala tudi njihova plodnost in da so bili tudi oni redki mladiči, ki so jih poskusne podgane povrgle, izredno slabo razviti in so kmalu poginili.
Američani veljajo za ljudi, ki tako rekoč bolehajo od sta-
a 1953 uzakonila določene m rppe' ki naj bi povečali km er‘a'n(5 zainteresiranost °ta in zadružnika in s tem
Vplivali
Tog. na P°ve^anje pridelka, a ti ukrepi so bili mnogo epočasni in v bistvu niso •nesli v poljedelstvu večjih v Jernemb. Edini uspeh je bil no et^' 80 zmanjšali količi-ooveznega odkupa mesa aneje <J0 ukinitve racionira-a Potrošnje in do svobodne “Sovine S 1
industrijskega blaga.
ta jamarjem letos pa je bil Q.. u*rep znatno razširjen in „i UP žitaric in številnih dru-h kmetijskih pridelkov uki-^ en. Za sedaj bo ostal obve-odkup le za meso in vol-°> Vendar z novostjo, da se 0 odkupna cena mesu znatno °večala, dočim bodo državna osestva, kmetijske zadruge in anjši kmetje obvezne oddaje Proščeni, Država pa bo z »obveznim odkupom in po hih cenah ustvarjala svoj entralni rezervni sklad po-'delskih pridelkov. S postav-jem takega odnosa med
Ce imamo tudi pri nas razne amissn tega ali onega, pa se daleč nismo dosegli novega sveta, kjer Ima no vsakovrstne »raisss krompirja, zeljnatih glav itd. Zgoraj vidimo Clelio Hunaiu — uMiss braziljska kavau
zanimive statistike; Hoteli so ugotoviti razmerje rojstev med normalno letno dobo in dobo po devetih mesecih po najDolj vročih poletnih dneh. Statistika je dokazala, da so porodnišnice v tem času zabeležile »mrtvo sezono«.
Kot vsak drug stroj se tudi človeški organizem skuša osvoboditi odvisne toplote. V ta namen ima organizem posebno ((hladilno napravo«. To je krvni obtok, ki po krvi odvaja odvisno toploto na površino telesa, ki se z znojnim izhlapevanjem ohlaja. Ta‘ sistem pa včasih še ne zadošča To velja tedaj, če je zrak zelo vroč in posebno vlažen kar zavira znojno izhlapevanje. Za take primere ima organizem drugo pomožno ((hladilno napravo«. Ko se na prvi način telo ne more dovolj naglo ((osvoboditi odviš-ne toplote,« začno s svojo dejavnostjo posebne žleze, ki avtomatično zavrejo vse one procese, s katerimi se v organizmu ustvarja toplota. In tedaj začne vse telo počasneje delovati in postanejo vsi življenjski procesi nekoliko počasnejši. To pa ne velja le za fiziološke procese, ampak tudi za duševne, mentalne procese. Ameriški fiziolog dr. John Mills je napravil vrsto zelo zanimivih poizkusov na poizkusnih podganah. Male podgane je razdelil v tri skupine in vsako skupino vzgajal pri drugačni temperaturi. Prvo pri 18 stopinjah, drugo pri 25 stopinjah, tretjo pa pri 35 stopinjah C. Ko so podgane odrasle, je začel proučevati njihovo ((inteligenčno sposobnost« z že znanim poizkusom, ki obstaja v tem, da mora podgana najti izhod iz labirinta, pri čemer se pazi, kolikokrat mora iti skozi labirint, preden ga toliko ne spozna, da ve iz njega uiti, ne da bi izhod iskala. Najboljše rezultate so pri Millsovem poizkusu pokazale podgane, ki jih je vzgojil pri najnižji temperaturi, najslab-še pa one, ki so živele pri temperaturi 35 stopinj C. Prve so spoznale labirint že pri 12, slednje pa šele pri 48 po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiii
Jedkanice
HARRY TOFFEL (znani francoski komik); «V Franclji lahko vsak majhen deček zra' »te in postane ministrski predsednik — in večina jih tako tudi naredi!«
* * *
((EVENING STANDARD«; «Kritik — to je človek, ki gleda na vse zviška, kar je zanj previsoko!«
H*
((JOURNAL ' AMERICAN«. »Jasen dokaz za konjsko ra/ sodnost je tudi dejstvo da se se konji že takrat bali avtomobilov, ko so se jim ljudje pešci še smejali.
* * *
((RECORDER«; »Voditi pod jetje in ne skrbeti za dobro reklamo je isto, kot če bi mežikali kakšnemu dekletu v temi. Ti veš, kaj delaš — sicer pa nihče!«
s|e )j( ){|
MARLENE D1ETRICH (znana filmska igralka); ((Večina žena se trudi, da bi spremenile moža — in ga potem, ko so ga spremenile, ne marajo več«.
nah, se je lotil »inteligenčnih poizkusov« tudi pri viso-košolcih. Pri poizkusu, pri katerem je sodelovalo več sto visokošolcev, je ugotovil, da so ti pokazali mnogo boljše rezultate pri zimskih, kot pa pri poletnih izpitnih rokih.
Na naše duševno življenje pa ne delujejo le toplotne spremembe, ampak tudi spremembe zračnega pritiska. Ko se na primer približuje nevihta, pritisk barometra pada. Da bi se organizem prilagodil zmanjšanju zunanjega pritiska, naša tkiva absorbirajo tekočine iz prebavnega trakta in se začno napenjati. Ta proces se dogaja tudi možganih, toda ti so zaprti in stisnjeni v lobanji in zato nimajo prostora za širjenje. Možgani pa se kljub temu razširijo, zaradi česar	se
zmanjša dotok krvi v njihove rentre. Posledica tega je, da postajajo procesi mišljenja v takšnih okoliščinah napornejši. Hkrati pa se poveča nervoza in občutek pobitosti. Meteorološke razmere	in
njihove spremembe pa imajo močan vpliv tudi na razvoj posameznih bolezni. Ko se proces izgorevanja v rnšem organizmu zmanjša ati zavre, da bi telo proizvajalo čim manj toplote, postanejo bela krvna telesca bolj počasna, zato je tedaj organizem bolj dostopen za napade kužnih bolezni. Gnojna vnetja slepiča so v tropskih krajih dvakrat bolj smrtna kot v krajih z umerjeno klimo, življenje tuberkuloznih oolnik >v pa je tam dvakrat krajše kot v krajih z umerjenim podnebjem. Toda temu esstre-mu se zoperstavlja drugi ekstrem. Tudi hladna klim:} ima namreč svoje negativne strani. Ta namreč poživi življenjske procese v našem organizmu, kar velja tudi za razlike med poletjem in zimo. Zato so srčni napadi v ostrih zimah mnogo boli pogosti in usodni kot poleti. In tudi število smrtnih primerov zaradi sladkorne bolezni je pozimi dvakrat večje kot poleti. Isto bi lahko rekli tudi za smrti od raka in raznih bolezni dihalnih organov.
pri nas pridobivajo na pomenu, mnenja bralcev ni zametovati.
Kaj pravijo torej bralci in ljubitelji domače knjige? In kaj pravi k temu založba? V odgovor naj bo teh nekaj besed in misli-
Kaj pravijo torej bralci? O
tem najprej.
»Ta zbirka je ne samo najpomembnejši dar Državne založbe, temveč najdragocenejša slovenska zbirka po letu 1945. Zdi se mi hudo krivično, da doslej še ni bila v celoti nikjer kritično ocenjena. Treba je samo čestitati založbi in uredniku prof. dr. Ocvirku, saj malokdo ve, koliko urednikovih pobud, prigovarjanj, prošenj je pri takih zbirkah».
Tako je napisal nekdo v svojem odgovoru na anketo in s tem povedal dovolj. Ta odgovor kaže, da se tudi tisti, katerim je ta zbirka namenjena, zavedajo njenega pomena- In če dopolnimo to še z izjavami večine onih, ki so v odgovoru na anketo navedli, da so pri tej zbirki najvažnejše opombe, ki vsebujejo ogromno literarnega in kulturno - zgodovinskega gradiva, velja, da večina prav vrednoti to zbirko. Zato so tudi na vprašanje, če so zadovoljni z dosedanjim izborom, vsi anketiranci odgovorili pritrdilno. Seveda imajo bralci, raznih poklicev in starosti, različna mnenja glede tega, katere avtorje bi bilo najprej izdati. Nekateri, čeprav maloštevilni, so v odgovorih sicer izrazili željo, da naj bi založba predvsem dokončala izdajanje že začetih del, potem šele pripravila zbrana dela ostalih avtorjev, Vodnika, Mencingerja, Prešerna in drugih, ki so v programu. Toda večina meni drugače: zbirka bo vsekakor bolj raznolika, pa tudi za urednike bo priklad-neje, če bo založba začela izdajati še druge avtorje. Mnogi si žele najprej Prežiha. Večina pa poudarja nujnost dokončne, kritične izdaje Prešerna in Cankarja. Toda praz za Cankarja anketiranci pravilno ugotavljajo, da bo spričo izdaje izbranega dela pri Cankarjevi založbi, treba še nekaj časa počakati.
Državna založba ima v načrtu, da bi v zbirko zbranih del uvrstila tudi nekaj antologij. Antologij z najboljšimi deli tistih pesnikov in pisateljev, ki sicer s svojim celotnim delom ne sodijo v to izdajo. Saj na primer ni mogoče docela prezreti slovenskih pesnic in pisateljic, ki so tud i prispevale svoj delež za kulturni dvig naroda. Zato je založba v anketi postavila tudi to vprašanje. Večina odgovorov je pozdravila to zamisel. Prav tako so bili pritrdilni odgovori tudi na vprašanje ali naj založba
ANTIBIOTIKI - ZDRAVILA IZ PLESNI
Od 4000 do sedaj odkritih antibiotikov, jih je le 17 pomembnih za mediei. no; z njimi uspešno zdravimo: pljučnico, sifilis, gonorejo, tifus, jetiko, me. ningitis, razna obolenja oči, ušes, nosa in grla ter mnoge druge bolezni
V enajstih letih, ko je postal penicilin kot zdravilo pristopen najširšim ljudskim plastem, si je beseda anti-biotikum pridobila trdno mesto v vseh civiliziranih jezikih, da celo pojem »široki spektrum« je dobil svoj medicinski pomen tudi med milijoni tistih ljudi, ki nimajo absolutno nič skupnega z medicino.
Danes najdemo imena svetovno znanih učenjakov, ki neumorno delujejo pri pre-iskavanju antibiotikov, to je na torišču, ki je začelo s svojim delom pred dobrimi petnajstimi leti. Nekaj let sem se pa ti učenjaki redno zbirajo na tako imenovani konferenci o antibiotikih, ki se vrši v Washingtonu in ■ kjer se izkušnje medsebojno izmenjujejo.
Na zadnji konferenci je bilo prebranih več kot 200 referatov o najnovejših napredkih raziskavanja antibiotikov. V središču razpravljanj so bili referati o dvanajstih novih antibiotikih, ki so jih odkr.li v preteklem letu. Brez pretiravanja se lahko trdi, da je bilo do sedaj odkritih več kot 4000 antibiotikov in od teh jih je le sedemnajst pomembnih za medicino. Posebno pozornost je na lanskoletni konferenci o antibiotikih vzbujalo poročilo o odkritju novega antibiotika, ki so ga izolirali v laboratorijih v Bostonu, in ki naj bi sigurno ozdravil spalno bolezen. Ta antibiotikum se imenuje am-phomycin- Medicina do sedaj ni poznala uspešnega le-ka proti spalni bolezni, nekaj uspehov je pokazal edinole germanin.
Rak žal še vedno spada med tiste bolezni, proti katerim ant,bigtiki nimajo
nobenega učinka. Mnogo bolezni pa, proti katerim je bilo človeštvo dolga leta brez moči, je danes pod uspešno antibiotično kontrolo. Sem spadajo; pljučnica, sifilis In gonoreja, frambezija, tifus, tuberkuloza, malteška mrzlica, meningitis, razne infekcije očes, ušes, nosa in grla ter okužbe sečnih izvodil. Ta seznam je moč poljubno povečati.
Pod besedo antibiotikum zaznamujejo snov, ki jo producira živ mikroorganizem — navadno gre pri tem za plesni — in ki uničuje bolezenske klice ali pa preprečuje njih razmnoževanje. »Široki spektrum« ima pa tisti antibiotikum, ki' uničuje klice različnih kategorij. Kot prvi antibiotikum s širokim spektrumom so u-vedli v zdravstvo I. 1948 au-reomycin, kateremu je sledil leta 1950 teramycin in pozneje tetracyclin. Te tri medsebojno sorodne snovi tvorijo obenem s kloramfeni-kolom skupino tako imenovanih «starih» antibiotikov s širokim spektrumom. Delovanje teh zdravil je nesporno, saj so temu živa priča milijoni ljudi, ki bi bili sicer brez antibiotikov podlegli boleznim. Stroški za zdravljenje pljučnice so znašali pred dvajsetimi leti po neki ameriški statistiki štiri mesečne plače in sko-ro vsak peti bolnik je umrl. Danes pa zdravimo pljučnico doma in Amerikanci pravijo, da znašajo stroški zdravljenja znesek štiriurne plače in umrljivost za pljučnico je zmanjšana na minimum.
Oslovski kašelj, ki Je zlasti za dojenčka smrtno nevaren, je zaradi delovanja antibiotikov izgubil svoj Strah, panes skoro ni koščka
zemlje, kjer ne bi poznali odrešilnih antibiotikov.
Zdi se, da smo na pragu nove dobe v raziskovanju še neodkritih antibiotikov in množica učenjakov si prizadeva, da bi odkrila še nove in uspešnejše kot so da'naš-nji. Farmacevtska podjetja iz vsega sveta žrtvujejo v ta namen ogromne denarne vsote.
izmed zaključenih avtorjev
Zato se smemo nadejati tako monografij kot antologij.
Seveda se odgovori in pripombe kupcev in bralcev zbranih del nanašajo še na druga vprašanja, tako na izbor, opremo, na vezavo in papir, na ponatise in prospekte. In seveda tudi na ceno. Toda to so že podrobnosti, ki ne sodijo sem. Pomembnejše je nekaj drugega. Namreč- kaj pravi k vsemu temu založba?
Torej kaj pravi založba?
Predvsem ima založba namen podvizati se. eZavedamo se, da se izdajanje teh knjig ne sme zavleči na predolgo obdobje. S tem bo gotovo u-streženo ljubiteljem teh knjig)). Tako urednik založbe.
To nedvomno drži. Za letos je predvidenih deset knjig. Možno pa je da jih bo samo osem. Vse to pač, kot vedno, je odvisno od tiskarn, od razpoložljivega papirja, od dela urednikov in, ne nazadnje, tudi od finančnih sredstev. Sicer pa: Kersnikovo zbrano delo bo letos kot kaže zaključena. Trdina še ne, čeprav je trenutno z devetimi izdanimi knjigami na prvem mestu. Njegovo zbrano delo bo imelo dvanajst knjig. Pri Jurčiču pričakujemo še dve knjigi. Enako pri Levstiku. Tudi Stritar se približuje svojemu zaključku. Zupančičevo zbrano delo bo letos nadaljevano z dvema knjigama. Od kod zastoj? Odgovor na to bodo dobili bralci v sami izdaji. Za večino bo to v mnogolem docela nov Zupančič. Mojster kakršnega doslej nismo poznali. Ob napovedi njegovega zbranega dela, je bila zapuščina podcenjevana. Kaj pa ta predstavlja bo pokazala celotna izdaja zbranega dela. Zgodilo se je podobno kot pri Kersniku. Kersnikovo zbrano delo v redakciji prof. Ocvirka je prikazalo docela novo literarno podobo tega pisatelja. In podobno se o-beta z Zupančičem. Ni čuda zato, da se je redakcija zbranega dela nekoliko zavlekla.
Sicer pa bodo od prvotno predvidenih avtorjev v zbirki zastopani vsi. Osnovni program je ostal torej nespremenjen. Štirinajst avtorjev je že začetih. Manjkajo še,- Vodnik, Prešeren, Jenko, Mencinger, ‘Cankar 'in Prežihov Voranc. Toda kako je s Cankarjem? Kaj pravi Državna založba? Skoda, da so programi drugih založb terjali spremembo načrta■ Ob izhajanju izbranega dela Ivana Cankarja zdaj ni moči misliti na izdajo zbranega delaI Isto velja za Prežiha.
A kaj nam kaže to? Da deln slovenskih založb vendarle ni tako usklajeno. Včasih na je morda to tudi prav, Nova znanstvena izdaja Cankarjevega celotnega dela se je nedvomno odložila. Toda zato imamo že osem knjig Cankarjevega izbranega dela In kmalu jih bomo imeli deset. Te knjige so šle med naše ljudi v veliki nakladi Cankar je postal ljudem dostopen. Postal jim je bližji To pa samo na sebi že o-gromno pomeni. Ni torej, da bi iz konkurence založb delali probleme. So pomembnejše stvari.
Na primer monografije Smo pred začetkom izdajanja monografij v zbirki zbra nih del. To dejstvo je velikega pomena- Ze letos on morda izšla monografija o Gregorčiču, ki jo bo napisal profesor France Koblar kot zaključno knjigo zbranega dela goričkega pevca. V pripravi je monografija o Murnu. Vsi uredniki najbrž ne bodo napisali monografij. To-
da če bomo dobili le deset do j ročeni«.
petnajst monografij, ki bodo poleg avtorja samega obra«-navale tudi njegov čas, politično, socialno, kulturno, gospodarsko življenje dobe, bo to vendarle ogromnega pomena, za našo literarno in kulturno zgodovino. Z najnovejšimi podatki bodo na t« način cela obdobja naše preteklosti tako rekoč na novo odkrita in osvetljena z novih stališč.
Mimogrede ob tem. Državna založba Slovenije imo namen že letos izdati neka) knjig, ki bodo pomenile o-bogatitev naše pisane kulturne zgodovine. Tako so v pripravi zgodovina slovenske glasbe v dveh knjigah, zgodovina slovenske likovne u-metnosti, zgodovina slove n skega časnikarstva, zgodovina Ljubljane v štirih knjigah. Poleg tega bo t> posebnih zbirkah izšlo gradivo iz narodnoosvobodilnega boja. Med njimi bo samo gradivo o ilegalni Ljubljani obsegalo več knjig-
Toda k stvari. Poleg monografij ima Državna založba v programu je nekaj antologij, glede avtorjev, ki ne bodo v celoti izdani v zbirki zbranih del■ Prav gotovo velja, da bo ostalo izven zbirk še toliko pomembnih in kvalitetnih del, bodisi pesmi, novel ali proze raznih avtorjev, da ba mogoče z njimi napolniti več knjig. Ta dela pa bodo nedvomno predstavljala dragoceno dopolnitev zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Ni pa o teh izda jah še dokončne odločitve.
Prav tako so v načrtu dopolnilne izdaje za tiste zvezke posameznih avtorjev, ki so danes razprodani. Jurčič, Kersnik, Stritar, Trdina, bodo ponatisnjeni. Kot prvo bo založba pripravila dopolnilno izdajo prvega zvezka Kosovela. Z drugim zvezkom bo mogoče dobiti tudi prvega. To bo mnoge ljubitelje domače književnosti nedvomno razveselilo.
Za zaključek še besedo o prodaji. Knjige zbranih del se zadovoljivo prodajajo. Čutiti je, da se naši ljudje iz leta v leto bolj zavedajo pomena te zbirke. Zato bi založba morala pred leti nekatere knjige izdati v mnogo večji nakladi kot jih je sicer. Del naklade bi morala spraviti za dopolnitev celotne izdaje. Toda za to je zdaj žal prepozno. Dopolni'-ne izdaje bodo nedvomno od-pomogle povpraševanju po razprodanih delih. Iz vsega tega pa izhaja, da knjige zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev gredo med ljudi. To pa je poglavitno!
Sl. Hu.
 «»--------
Filmske anekdote
Rimski avtobusi so vedno nabasano polni. Znani scenarist Zavattini in režiser De Sica sta morala v atelje z avtobusom, ker je bil njun avto pokvarjen. Imela sta srečo, da sta našla dva prosta sedeža. V bližini postaje, kjet bi morala izstopiti, je Zavattini dejal De Sici:
((Prebudi se, smo že prispeli«.
»Saj nisem spal,« je odvrnil De Sica in se dvignil.
»Zakaj pa si imel potem zaprte oči?« ga je vprašal Zavattini.
De Sica, ki ima zelo nežno srce, je odvrnil: »Veš, tako težko gledam toliko žensk, ki stojijo, in moških, ki sedijo...« * * *
Slavni francoski komediograf in režiser Sacha Guitry je dejal;
«Zakon je ustanova, ki je bila postavljena zato, da zakonski par skupno prenaša vse tegobe in skrbi, katerih ne bi bilo, če ne bi bili po-
Upor jetnikov v Ucciardoneu
Zapori Ucciardone v Palermu so bili prizorišče hodih bojev med jetniki, ki so se uprli in	zahtevali	odstranitev sedanjega direktorja	in	amnestijo — in policijo, ki Je	»morala«	uporabiti	strelno orožje in solzilne bombe,	da	Je bila kos upora. S	silo pa	niso rešili	vprašanja	ravnanja z Jetniki, ki ga dobro	poznajo zlasti tisti, ki so	imeli —	iz takih
ali	drugačnih	razlogov — priliko osebno seznaniti	se z italijanskim
PRIMORSKI DNEVNIK
2. februarja 1957
C*oriško-beneški dnevnik
Na Beneško Slovenijo preradi pozabljajo
V Srednjem še vedno brez poštnega urada
Otvoritev delovnega centra, ki bo skrbel za popravilo vseh občinskih poti, ki so bile doslej zanemarjene
Pred nekaj meseci so v Srednjah v Nadiški dolini svečano otvorili novi občinski sedež, v katerega so preselili vse občinske urade, ki so bili doslej razpršeni po zasebnih hišah. V poslopju, ki je dokaj lično, so določili tildi prostor za občinski urad. ki je v tej čeprav majhni občini Beneške Slovenije nadvse potreben. Toda čeprav je od svečane otvoritve občinskega sedeža, na kateri je bila dana tudi obljuba o skorajšnji vzpostavitvi poštne službe v občini, pa zaradi birokratičnih postopkov določenih organov do otvoritve poštnega urada v Srednjah še ni prišlo. Ljudje se sprašujejo, koliko časa bodo morali še čakati na urad, ki je posebno Benečanom zaradi velike emigracije izredno potreben.
Pred dnevi so končno otvorili delovni center v občim, za katerega je ministrstvo za javna dela odobrilo 2.800.000 lir. Brezposelni delavci v tej občini bodo tako vsaj začasno zaposleni. Popravljali bodo občinske ceste, ki so v občini precej zanemarjene. Vsekakor bo delo precej dolgo trajalo, vendar bo na žalost le začasno, medtem ko je vsem tudi občinskim upraviteljem lahko jasno, da bi brezposelnim občanom le stalna zaposlitev lahko omogočila obstanek na domačih tleh
DANES V DOBERDOBU
Pevski koncert zbora «Kras»
Pod vodstvom pevovodkinje tov. Pavline Komelove iz Gorice bo jutri v nedeljo ob 15.30. v prosvetni društveni dvorani v Doberdobu koncert prosvetnega društva «Kras» s Poljan in Dola. Na programu bo 18 umetnih pesmi. Medtem ko pozdravljamo trud kraških pevcev, ki so kljub težavam uspeli pripraviti tako obsežen program, jim želimo, da bi koncert žel čimvečji uspeh.
 «»------
Nove ljudske hiše
v goriški pokrajini
Tudi v Doberdobu bodo zgradili šeststanovanjsko stavbo
Predvčerajšnjim dopoldne je bila javna dražba gradbenih del, ki jih je napovedala Ustanova za ljudske hiše v Gorici. Ustanova namerava graditi šeststanovanjske hiše v St. Lovrencu, v Caprivi, v Foljanu in v Doberdobu.
Poslopje s šestimi stanovanji v Doberdobu bo izdelalo delno podjetje Medeot iz Mosse, ki bo napravilo vsa mizarska dela, nato podjetje Braico iz Tržiča, ki bo napravilo potrebne vodovodne in odvajalne naprave, medtem ko bo električno napeljavo uredilo podjetje Mulat-tieri iz Pierisa, za zidarska dela pa se, kakor za ostale ljudske hiše, katerih gradnjo je napovedala Ustanova za ljudske hiše, ni prijavilo nobeno podjetje.
 «4------
Občinska podjetja na delu
Okrepitev razsvetljave nalravnikuinza gradom
2e dva dni so delavci občinskih podjetij v Gorici na delu; na Travniku so na šti-
rih vogalih osrednjega trga postavili železna stojala, na katere so pritrdili začasno električno razsvetljavo. Zdi se, da bodo imeli okoli tega precej dela, ker tehnični strokovnjaki in predvsem nad-zorništvo za upodabljajočo u-metnost želi, da bi nove svetilke ustrezale slogu, ki je na Travniku najmočneje zastopan.
Zdi se, da občina namerava ojačiti tudi električno razsvetljavo v Ul. Bombi, to je v ulici, ki veže Ul. Giustinia-ni pod gradom s Travnikom. Tudi tu so občinski delavci že postavili drogove, na katere so pritrdili električne svetilke, ki bodo razsvetljevale doslej precej zatemnjen predel mesta.
SOLSK1 PATRONAT
Lani potrošil deset milijonov lir
Šolski patronat v Gorici je v lanskem letu na razne načine pomagal 838 učencem. Razdelil jim je za okoli 900 tisoč lir knjig, 100.000 lir zvezkov, 600.000 lir čevljev,
87.000 lir oblačil ter okoli
110.000 lir za zdravniško o-skrbo in zdravila. Patronat je predvajal tudi devet filmov, ki jih je videlo 858 o-trok.
V raznih kolonijah je bilo 191 otrok iz vrtcev v Ul. Codelli, Borco, Aquilea, Croce in iz Stražic.
Najvažnejša pomoč se je dala otrokom s šolskimi kuhinjami. Lani je bilo razdeljenih nad 72 tisoč obrokov hrane za okoli 4.600.000 lir.
V občinskih otroških vrtcih pa so razdelili 519 otrokom kar okoli 60.000 obrokov hrane za 2.746.000 lir.
Skupno je šolski patronat v lanskem letu potrošil za osnovne šole in otroške vrtce v goriški občini okoli 10 milijonov lir, kar je nedvomno lepa vsota, ki jo je patronat potrošil v okviru svojih skromnih možnosti.
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHitiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii umu muli iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Seja občinskega odbora v Gorici
Di Gianantonio ■ podžupan Poterzio-	splošn
Na zadnji seji občinskega odbora so dokončno določili referente in podžupana. Uveljavila se je teza, ki jo je verjetno zastopal župan in vodstvo Krščanske demokracije, po kateri je zasedel pod župansko mesto prof. Di Gianantonio, obenem pa obdržal tudi javno vzgojo. Finance je sprejel dr. Franco Gallarotti, osebje, šport in turizem (dve novi funkciji) je prevzel Marjano Peternel, javna dela dr Edoardo Terenzio, zdravje in higiena dr. Bruno Krainer, skrbstvo dr. Carlo Corsi. Dr. Poterzio je prevzel splošne zadeve, dr. Antonio Grusov.n pa je namestnik.
Prof. Di Gianantonio je še pred nekaj leti kandidiral kot neodvisen kandidat na neki laični listi. Pozneje je presedlal na listo Krščanske demokracije, na kateri je bil tudi izvoljen v - občinskt svet, ter pozneje za odbornika za javno vzgojo. Njegova kariere ne pozna padcev, ampak samo vzpone- Sedaj je že pod župan. V dobro obveščenih goriških političnih krogih se ne izključuje možnosti, da bo dr. Bernardis pri prihodnjih volitvah kandidiral za izvolitev v senat ter bil po vsej verjetnosti tudi izvoljen. V tem primeru bi prof. Di Gianantonio postal nič manj kot župan, ker bi dr. Bernardis po zakonu ne mogel o-pravljati dela na županstvu in v parlamentu.
 «»-------
Delo na cesti Sovodnje - Črni vrh
Ko bo cesta dograjena, se bo število obiskovalcev Matajurja povečalo
Z odobritvijo kredita enega milijona lir so v sovodenjski občini v Beneški Sloveniji lahko nadaljevali z deli na cesti, ki veže Sovodnje z Mašerami. Nova cesta, ki bo v doglednem času, ko bodo pričeli graditi še cesto, ki veže Mašere s Črnim vrhom, omogočila mnogim zimskim športnikom, da se laže kot doslej
povzpnejo do znanih in lepih smučišč na Matajurju.
Z odobrenim kreditom bo sovodenjska občina lahko o-mogočila le dograditev ceste Sovodnje - Mašere, medtem ko bo potrebno za ostali del ceste, ki vodi v Crni vrh, novi večji kredit. Upati pa je, da bodo videmske oblasti razumele potrebe sovodenjske občine in tako pripomogle k turističnemu razvoju teh lepih krajev v podnožju Matajurja.
Obisk pri prefektu
Predvčerajšnjim je goriški Župan dr. Bernardis obiskal prefekta dr. de Zerbija, s katerim je razpravljal o nekaterih najvažnejših vprašanjih goriške občine.
Padec s kolesom
Ob 17.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 15-let-nega Pietra Saverija s Tržaške ceste 27. Deček se je prevrnil s kolesom v Ulici Duca D’Aosta, pri čemer se je ranil v levo sence.
DEŽURNA LEKAPNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti Ul. Ra-batta 18, tel. 21-24.
— KINO —
CORSO. 17.00; »Carski sel» (»Mihael S'trogov»), Kurt Jurgens, v cinemascopu in technicoiorju, film je bil posnet v Vojvodini.
VERDI. 16.30, 19.15, 22 : »Vražji« («1 cunbolici«), znani film Clouzota, igra S. Signoret. VITTOR1A. 17.00: «Gospa morilcev« («Signora Omicidi«) v barvah, Alec Guinness. CENTRALE. 17.00: »Konjenik brez obličja«, C. Moore, v barvah.
MODERNO. 17.00: «Neisprosni vitez«.
BETA
Električno čiščenje na suho
GORICA
Largo XXVII maržo, poleg Ul. Oberdan 7. Tel. 39-00
Športni dnevnik
4. dan <Mednarodnega smučarskega tedna* v Garmisch-Partenkirchnu
T. Sailer in Therese Leduc sta zmagala v veleslalomu
Po diskvalifikaciji Avstrijke frandlove, Marchelli tretja-Med moškimi Italijan Milianti sedmi
GARMISCH PARTENKIH-CHEN, 1.	—	Današnji pro-
gram mednarodnega smučarskega teuna v Garmischu je obsegal veleslalom za ženske in moške. Med ženskami je proti pričakovanju zmagala mlada Francozinja Therese Leduc, med moškimi pa veliki favorit 'Ioni Sailer.
V konkurenci žen«k je Italijanka Marchelli doživela nov poraz. Uvrstila se je šele na tretje mesto, a še to potem, ko je bila Avstrijka Frandlo-va diskvalificirana, ker je izpustila ena vratca. Proga za ženske ie bila dolga 1600 m, imela je 350 m višinske razlike in 28 vratc. Carla Marchelli je startala prva, kar je v precejšnji meri vplivalo na njen razmeroma slab rezultat. Proga je bila zaradi odjuge in dežja, ki je padal v zgodnjih urah, zelo slaba. Kanadčanka Wneeler, ki je startala za njo, je dosegla za 6/10 boljši čask Nemka Seltsan, ki je včeraj zmagala v slalomu, ie vozila zelo previdno v strahu pred padci in se je S slabim časom morala zadovoljiti z 8 mestom. Zmagala je — kot smo že omenili — Francozinja Therese Leduc, ki je dosegla naravnost fantastični čas 1’38”2 in potrdila svoje izredne sposobnosti za to disciplino.
Od Italijank je zelo dobro vozila tudi Vera Schenone, ki je bila sedma, dokaj pa sta razočarali Francesca Salminici ih Jerta Schir.
* * *
Uradni vrstni red v veleslalomu za ženske je bil naslednji:
1. Therese Leduc (Francija' 1’38”2; 2. Lucile VVheeier (Kan.) 1’40”2; 3. Carla Marchelli (It.) 1’40"8;	4 Thea Hochleitner
(Avstr.) 1’41”; 5. Kathi Hoerl (Avstr.) 1’43”1;	6. Hannelore
Basler (Nem.) 1'43”6; 7. Vera Schenone (It.) 1’43”9'; 8. Ma-rianne Seitsam (Nem.) 1’44”6; 9. Annemarie Waser (Sv.) 1’45”1;	10. Arelette Grosso
(Fr.)	1’45”9;	11. Berglund
(Šved.) 1’46”5;	12. Sander
(Nem.) l'4fl”9; 13. Ag^el (Fr.) 1'47"2;	14 Gasienica (Polj.)
1’48”6; 15. Speri (Nem.) 1’49”5; 16. Seguin (Kan.) 1’49"6; 17. Danielsson (Šved.) l’51”8; 18. Grocholska (Polj.) 1’52”2; 19. Dusonchet (Fr.) 1’52”7; 20. No-wel (V.3.) 1’54”5; 21. Klecker (Astr.) 1’56’T; 22. Hehl (Nem ) 1’56”7; 23. Paget (Fr.) 2’00”4; 24. Francesca Salminici (It.) 2’01”5; 25. Mittermayer (Avstr.) 2V)6”3; 26. Holmes (VB.) 2’ in 07”9; 27. Jerta Schir (It.) 2’45”9.
* * *
V veleslalomu za moške, ki je sledil ženskemu, je fenomenalni avstrijski smučar Toni Sailer potrdil, da je še vedno najboljši smučar na svetu. To dokazujeta dva posebno vazna elementa: izredno neugodne vremenske prilike in razlika 5” in 4/10 sekunde, za katero je prehitel svojega direktnega tekn.eca rojaka Hinter-seera. Čeprav je startal s številko 23, se pravi potem, ko je bila proga zaradi odjuge že zelo težka, je dosegel fantastični Č3s 2’06”. Toda pravo presenečenje dneva ni predstavljala Sailerjeva zmaga, za katero ni bilo skoraj nobenega dvoma, pač pa tretje mesto, katero je osvojil mladi švicarski tekmovalec Rupert Suter, ki se je tako vrnil med Avstrijce in pustil za seboj Francoza Bozona in Bonlieua.
ki sta bila med favoriti, posebno še zaradi njunih nizkih startnih številk.
Pohvalo zasluži tudi Italijan Paride Milianti, ki se je uvrstil na sedmo mesto med 63 tekmovalci, ki so prišli m cilj. Med drugimi je pustil za seboj odličnega Avstrijca Josla Riederja. Ostali Italijani so dosegli odgovarjajoče čase razočaral je edino Gino Bur-rini s svcjim 25. mestom.
Proga za moški slalom je bila dolga 2300 m, imela je 440 m višinske razlike in 44 vratc.
Jutri sta na programu smuk za ženske in za moške.
* * *
1. Toni Sailer (Avstr.) 2W; 2. Ernst Hinterseer (Avstr.) 2’11”4; 3. Ruppert Suter (Sv.) 2’11"5;	4. Gebhart Hilbrand
(Avstr.) 2’11”8; 5. Charles Bo-zon (Fr.) 2’11”9; 6. Andreas Molterer (Avstr.) 2’12”; 7. Paride Milianti (It.) 2’12”6; 8. Toni Mark (Avstr.) in Josl Rieder (Avstr.) 2T3”2;	10.
Francois Bonlieu (Fr.) 2’13”8: 11. Vuer-et (Fr.) 2*14”;	12.
Wagnerberg (Nem.) 2'14”; 13. Schranz (Avstr.) 2’14”7;	14.
Obermuelier (Nem.) 2’05”8; 15. Zimmermann (Avstr.) 2’06”; 19. Bruno Alberti (It.) 2’19”8; 23. Lino Zecchini (I*.) 2’21”8; 25. Gino Burrini (It.) 2’23”5; 28. Italo Pedroncelli (It.) 2’24”7; 31. Osvaldo Picchiotti-no (It.) 2’26”5; 32. Herbert De-metz (It.) 2'28".
Sledi še 31 tekmovalcev.
BOB
Danes v St. Moritzu svet. prvenstvo v bobu
ST. MORITZ, 1. — Na sve tovnem prvenstvu v dvosedežnem bobu, ki bo od 2. do 3. februarja v St. Moritzu, bodo tekmovalci vozili v naslednjem vrstnem redu:
1. Romunija II. (Dragomir -Blagescu); 2. Španija I. (De Portago - Munoz); 3. Romunija I. (Ene - Schuster); 4. Svi-
nik prvak angleškega imperija Pat McAteer.
Pred dvobojem Loi-Rosi?
MILAN, 1. — V teku naj bi bila pogajanja med neko boksarsko organizacijo in mena-žerjem Proiettijem za dvoboj med Paolom Rosijem in Dui-liom Loiem za evropsko prvenstvo. Dvoboj naj bi bil junija v Milanu ali v Rimu.
LONDON, 1. — Iz Londona poročajo, da se pogajanja za organizacijo dvoboja za evropsko prvenstvo vvelters kategorije med Italijanom Marconijem in Angležem Petrom Waterma-nom, ki bi moral biti konec februarja v Montecar-lu. niso ugodno zaključila. Marconi je zato sprejel dvoboj, ki pa ne bo veljal za naslov, z Belgijcem Pierrom Woutersom. ki bo marca v Liegu. Watermanov menažer Astaire pa je izjavil, da namerava zahtevati, da naj evrop-
ska boksarska zveza prepove Marconiju vsak dvoboj, pred-no bi ta sprejel dvoboj za evropsko prvenstvo z Waterma-nom.
 «»--------
TARANTO. 1. — Vernaglio-ne. italijanski prvak welters kategorije, je izjavil, da je pripravljen srečati se v povratnem dvoboju z Garbelli-jem za naslov. Kot znano je Vernaglione premagal Garbe-lija 25. jan. t. 1. zaradi diskvalifikacije v 5. rundi.
MELBOURNE, 1. — V dvoboju, ki je bil včeraj ponoč' na stadionu v Melbournu, je avstralski boksar lahke kategorije Mak Carlos premagal Italijana Borraccio po točkah v 12 rundah.
— «>----
NEW YORK. 1. — Za povratno srečanje med Fullmer-jem in Robinsonom za svetovno prvenstvo srednje kategorije. predvideva Mednarodna boksarska zveza 200.000 dolarjev .nkasa.
Torej je le imel prav Marjanovič...
Lazio bo «Mošo» Ma odstopij drugi ena j storiti?
Vodstvo Lazia bo spoštovalo svojo podpisano obveznost, a bo obdržalo Carverja kot trenerja
BEOGRAD, 1. — Po vesteh iz Rima, naj bi »Marjanovičev primer« bil pred dokončno rešitvijo. V dopisu iz Rima, ki ga objavljajo »Večerne novosti« je rečeno, da namerava Lazio spoštovati od svojega bivšega predsednika Tessarola podpisano obvezo do Marjanoviča. Ker pa se istočasno ne namerava odreči svojemu sedanjemu trenerju Angležu Carverju, ki bo še naprej ostal trener Lazia, naj bi Marjanoviča odstopil nekemu drugemu italijanskemu klubu. Na vsak način — pišejo »Večerne novosti«, — ho vsa zadeva rešena v zadovoljstvo vseh.
Beograjski dnevnik tako zaključuje svoj dopis iz Rima: «Ni razlogov za razburjanje, ker se bo vse v redu končalo. Neprijetno je le, da se je to dogodilo ravno Marjanoviču, ki ni vajen takih načinov in metod ravnanja.«
NOGOMET
BLACKPOOL. 1. — Stan Matthews praznuje danes svoj 42. rojstni dan. Ta «čarovnik nogometa«, ki že 25 let aktiv-
•itiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiitiirtituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHitiiiiiiiiHiitmiiiiiMiMnviiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimniimiiiiiimimiitiiiii
Prvo povračilno kolo nogometnega prvenstva
Milan na preizkušnji proti	moštvu
Zanimivi bosta tudi tekmi med Atalanto in Napolijem ter med Juventusom in Laziom
V prvem povračilnem kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo jutri v A ligi srečale naslednje enajsto-rice: Atalanta-Napoli, Bologna-Torino, Fiorentina-Učiinese, Inter-Spal, Juventuc-Lazio, La-nerossi-Palermo, Roma-Genoa Sampdoria-Padova in Triesti-na-Milan.
Čeprav je verjetno, da si bodo moštva po naporih zad-
ca II. (D. Gartmann-Lienhard); ...	,
: 1	.	TT	,,rr	c	t.	nJlh	nedelj	privoščila nekoli-
5. Avstrija II. ((Tonn - S. Is-	__	 j__,_
ser); 6. ZDA I. (Tyler-Butler);
7. Angliji I. (Schellenberg -
Williams); 8. ZDA II. (Severi-no - Camden); 9. Francija (Cartier Grosso); 10. Italija
I. (Dalla Costa - Conti); 11. Avstrija I. (Aste - H. Isser); 12. Belgija II. (Bodart - De-maere); 13. Švica I. (Zoller -Theler); 14. švedska (Ahs Aronsson); 15. Nemčija I. (Roesch - Reimer); 16. Anglija II. (Bcrcley - Tailor); 17. Belgija l. (Leclef - Castellynv); 18. Poljska II. (Steller Zy-mansky); 19. Poljska I. (Cia-pal - Dz'erzbicki); 20. Italjia
II. (Monti - Al v e ra); 21. Nemčija II. (Ostler - Poessinger); 22. Španija II. (Taboada - Sar-torius).
BOKS
V ponedeljek v Parizu Humez - Pat McAteer
PARIZ, 1. — V ponedeljek bo Charles Humez že drugič branil svoj naslov evropskega prvaka srednje kategorije, katerega je osvojil 13. nov. 1954 z zmago nad Mitrijem po prekinitvi dvcboja in ohranil v dvoboju z Festuccijem, ki je moral odstopiti v 12. rundi. Tokrat bo Humezov nasprot-
ko oddiha, se vendarle na marsikaterem igrišču obetajo zanimive borbe. Vsaj za tri srečanja je izid povsem negotov: za srečanje Atalante z Napolijem, Juventusa z Laziom in Triestine z Milanom. Atalanta in Trieetina se bosta na svojih igriščih seveda skušali maščevati za poraza v prvem srečanju, Lazio pa bo isto poskušal na tujem, potem ko je v prvem izgubil na lastnih tleh. Seveda se je dejanska sposobnost enajsto-ric od takrat, ko so bile še v preizkusnem stadiju, do danes znatno spremenila. Nekatere so ubrale pot navzgor, druge navzdol ali pa života
Naša prognoza
Atalanta-Napoli	X 2
Bologna-Torino	1
Fiorentina-Udinese	i
Inter-Spal	1 X
Juventus-Lazio	1 X
Lanerossi-Palermo	1
Roma-Genoa	1
Sampdoria-Padova	1 X
Triestina-Milan	X 1 2
Messina-Venezia	1
Sambenedettese-Bari	1
Cremonese-Prato	X
Mestrina-Salernitana	1X2
Siena-Siracusa	IX
Catama-Marzotto	1
ga prvaka z velikim zaupanjem v svoje moči. Zdi se, da je poraz proti Atalanti ni prav nič pretresel in da je pripravljena že kar na račun Milana nadoknaditi izgubljeni točka v Bergamu. Naloga bo vse prej kot lahka in jo bo mogoče izpolniti le z največjo borbenostjo in požrtvovalnostjo. Vse pa je seveda odvisno od tega, kako bo ža-
rijo že od vsega početka ne- lgral napad' v. katerega se bo kje na sredini. Takratni re- po vsej verjetnosti povrnil zultati so zaradi tega lahko Szoke. Ce bo ta zaigral ta-
V poštev za sestavo moštva prihaja še napadalec Mazze-ro.
V vseh ostalih srečanjih so bolj ali manj favoriti gostitelji, čeprav ni izključen delni ali pa tudi popolni uspeh (ki pa bi že predstavljal presenečenje) Spala, Genoe in Padove.
Zelo negotov je tudi izid ostalih štirih srečanj, vključenih v stavni stolpec. Tako Venezia kot Bari, Prato in Salernitana imajo realne možnosti na vsaj polovični uspeh.
• • •
Po včerajšnjem popoldanskem treningu je Pasinati sklical za jutrišnjo tekmo z Milanom naslednjih 12 igralcev: Bandini, Bellom, Brunazzi. Pe-tagna, Ferrario, Tulissi, Olivie-ri, Mazzero. Brighenti, Cazza-nigha, Petris in Claut. Claut bo verjetno rezerva, možno pa je, da bo igral namesto Mazzera, če mu njegovo moralno stanje (zaradi smrti njegovega očeta) ne bo dopuščalo nastopiti. Szoke bo tako še vedno odsoten, kar daje razumeti, da si se ni od-pomogel od zadnje poškodbe.
no igra, je izjavil, da je njegova želja, da bi igral do svojega 45. leta. «Nikoli se nisem počutil tako dobro kot sedaj,« je dejal Matthevvs.
TENIS
Merlo v polfinalu prvenstva Floride
WEST PALM BEACH, 1. — Italijan Beppe Merlo in Ame-rikanec Eridie Moylan sta se kvalificirala v polfinale 19-teniškega prvenstva Floride. Moylan je premagal Mehikanca Lamosa s 6:4, 6:1, Merlo pa z enakim rezultatom Mehikanca Pancha Contrerasa.
Preiskava o deficitu iger
CANBERRA, 1. — Avstralski ministrski predsednik Robert Menzies je med tiskovno konferenco izjavil, da deficit olimpiade presega 200.000 avstralskih šterlingov. Dejal je, da mu niso znani vzroki za tako velik primanjkljaj in da je bila zaradi tega uvedena preiskava. Menzies je dejal: «Krožijo govorice, po katerih naj bi bili med olimpiado u-vedeni zelo čudni sistemi. Šli bomo do dna, da ugotovimo, če so ti sistemi bili korektni, v nasprotnem primeru pa bodo sprejeti ukrepi. V vsakem primeru; pa — je dejal Menzies — ce bo ugotovljena kakšna Odgovornost, ta ne zadeva «Commonwealtha pač pa državo Victorio, ki je imela v rokah organizacijo olimpiade«.
HOKEJ NA LEDU
MILAN, 1. — Nemška reprezentanca v hokeju na ledu, ki je prejšnji teder, premagala Italijane s 4:1 in 3:2 bo nastopila 8. in 9. t. m. v Milanu v povračilnih dvobojih.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri barvni in muzikalni film:
Ljubezenska
simfonija
KINO PROSEK-KONfOVEL
predvaja danes 2. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
Bohemski sen
le v mali meri orientacija za sedanje prognoze, kljub temu pa velja običajno pravilo, da imajo moštva, ki igrajo na domačih tleh in pred domačo publiko določeno prednost, pa čeprav so njihov« nasprotniki na klasifikacijski lestvici znatno bolje plasirani. Prav zaradi tega pa bodo borbe na vseh treh omenjenih igriščih še posebno privlačne, kajti tako Napoli kot Lazio in še posebno Milan točijo danes v najvišjo elito italijanskega nogometa.
Triestina pričakuje zimsike-
ko kot proti Juventusu, če bo namreč znal izkoristiti vse možnosti za prodore in za realizacijo, potem uopeh ne bi smel izostati, posebno še, ker smemo verjeti, da bo obramba Triestine znala zaustaviti tudi take napadalce, kakršni so Schiaffino, Bean, Liedholm itč. Vprašanje je le, če bo lahko domača o-bramba nastopila kompletno, ker se zdi, da se Belloni še ni povsem pozdravil. V primeru njegove odsotnosti bi ga moral zamenjati Claut, ki pa tudi ni v najboljši formi.
nutpjta Cncinah
predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri RKO barvni film:
«1	V ONI L JE
Igrajo:
JOHN PAYNE, LIZABETTE SCOTT in DAN DURYEA Odmev brona zveni v zrasu, medtem ko pade z zvonika neko telo.
ooooooooogoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooojoooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO
DOBRIČA ČOSIČ
MIK ie MICE
Isto noč je pred zoro prispel z nekim ilegalcem v četo kurir Jovan In se namestil v Nikolovem vodu, iz katerega je bil nekdaj odšel za kurirja; navajen na staro druščino je navadno v tem vodu prebil čas, ko ni imel »naloge«. Zavlekel se je v sobo, odločno odklonil pogovor z razvodnikom, legel k vratom in zaspal.
Djurdje se je prebudil prvi in opazil skrčenega in vsega zvitega Jovana, ki ni imel nič kaj lahkega	spanja.	Ko	so	se
začeli prebujati tudi drugi, ga je stresel za	nogo:
»Oha, zajček! Cernu se delaš neumnega? Zaradi tebe bi sinoči kmalu ves vod odšel pred božji tron v zamrznjeno Moravo. Vuku ne pridi pred oči! Le vedi: ko je visel na vrvi, je zate sestavljal vojno sodišče. No, lepotček, čemu nisi preskrbel čolnov, sram te bodi? A!«
»Pusti me! Tri noči nisem spal!« je Jovan jezno	zagodrnjal.
»Mi smo pa spali, misliš? Ej, fantiček, tu pred forumom in ne samo pred komisarjem boš polagal račun, ker nisi izpolnil vojaške naloge. Ali sploh veš, bratec, kaj si storil z nami? Ali veš: če Vuk ne bi bil kdaj prej ,sokol’, bi nas zaradi tebe vse hudič vzel. Prebral je šolarček nekaj romanov, pa hajdi v partizane! Vojna je to! Cernu te dve noči ni bilo na dogovorjeno mesto? In pred tednom dni si nam na Ja-strebcu enako zagodel!« Djurdje je bil na Jovana ogorčen, čeprav je govoril hudomušno.
Djurdju se jih je pridružilo še nekaj, ki jih je zanimalo, kje je bil Jovan doslej.
Jovan se je spočetka jezil in se ni hotel pogovarjati, pozneje pa, ko mu je spanec že zlezel z oči, je bil prisiljen na široko pripovedovati, kaj se mu Je pripetilo. Mnogih podrobnosti večina ni verjela; pogosto so se tudi smejali; ko je Jovan končal, je Djurdje začel:
»Kaj, zajček moj, ti si dovolil, da ti nedičevci pulijo ušesa! Cernu te niso še huje premlatili, da bi drugič bolj pazil, kako hodiš! Sramota!... Partizanski kurir pa še član povrhu, mar misliš, da si se pravilno vedel pred razrednim sovražnikom, a? Si mar upaš povedati Pavletu vse, kar si pripovedoval o četnikih?«
»Ti kar molči! Prostakom ne polagam računa!«
»Komu pa! Vidim, vidim: maščoba se ti je nabrala pod kožo pa si postal štorkljež. Zahteval bom od štaba, da te bo premestil za Stankovega pomočnika, da boš malo streliva vlekel. Pozabil si, kako živijo frontovci!«
Med njima se je vnel šaljiv prepir.
Kadar se partizan malo naje, prespi, odpočije, pozabi na vse težave in nevarnosti, ki vsak hip zahrbtno prežijo nanj. Ljudje so zrasli z nevarnostmi, privadili so se hudemu življenju, se spoznali z vojaško smrtjo pa uravnavajo svoje življenje tako, da jim ne bi bilo dolgočasno. Ob takšnih priložnostih postajajo veseljaki in šaljivci pogosto ljudje, ki jim v civilnem življenju ta žilica ni bila bogve kako razvita, kakor na primer Djurdje. Novinci se zmerom zbirajo okrog takšnih, ker jih je strah samote. Djurdje je to vedel pa si je prizadeval dobrodušno, vztrajno, včasih celo vsiljivo, ob vsakem času, tudi v najtežjem, s svojimi uspelimi in neuspelimi šalami zabavati ljudi in jih spravljati v smeh.
»Za vse je v odredu lepo poskrbljeno razen — odgovornega za smeh. To je partizanom prav tako potrebno kakor strelivo. Kdo bi vzdržal takšne hude ure, če bi vse tako resno jemal? Zato sem prostovoljno postal dvomi norec v vodu mojeg'4 odsluženca Nikola, dokler ne najdemo boljšega,« je Imel Djurdje navado reči.
Ko se je partizanom pogovor z Jovanom že uprl, so lačni začeli ugibati, ali je tajnik pripravil božičnico. Sima je dejal, da je sinoči opazil pečenega prašička, a mu ni nihče ni verjel, ker kmetje po navadi zgodaj ob zori pečejo božično pečenko.
Od domačih ni bilo nikogar na spregled. Nikola je nagovarjal Bojano, da bi stopila k njim in poprosila kaj zajtrka. Dekle je, pa se jim bo ženska le smilila, ko jo bodo videli.
Djurdje se je odločil, da bo on poprosil za zajtrk; stopil je v prednjo sobo in potrkal na vrata:
»Gospodinja, stopi no ven, da te nekaj vprašam. Božič je, pa ne bi bilo prav, da bi vam hodil v sobo, kjer je badnjak »
Na vratih se je prikazala, vsa zabuhla od nenaspanosti, žena tajnika in izbuljila oči v Djurdja.
»Srečen božič! Kako je z gospodarjem, mu je bolje? Poslal bom potem doktorja, da ga bo pregledala
»Ne potrebuje doktorja! Saj pije nekakšna zdravila...« mu je togotno odgovorila.
»Vidiš, tetka, tudi za nas je božič, pa smo prav sestradani. Nam ne bi hotela prodati deset kil moke in nam skuhati močnika. Postnega, ciganskega, nič te ne bo stal.«
»Saj nimam moke, še sama sem si sposodila. Mlini so zamrznili, zmleli smo še pred svetim Miklavžem, a smo pojedli. Imeli smo delavce...«
V tem se je na vratih prikazalo dekle in z nasmehom pozdravilo Djurdja.
»Kaj, na božič da bi Jedli močnik? Ko imamo mi toliko božičnih jedi! Za božjo voljo, mama, čemu jim ne narežeš pečenke? Sestradani so, bojujejo se, ne pa kakor četniki...«
Mati jo je ostro pogledala in stopila v sobo.
»Nič ne skrbi, tovariš, takoj boste dobili zajtrk,* je dodalo dekle.
Djurdju je bilo prijetno in ljubo ob njenih besedah, še bolj pa morda ob njeni lepi podobi: bila je kostanjastih las, belega obraza in vitka kakor breza. Ruto si je potisnila nazaj, kakor je v navadi pri kmečkih dekletih, in so se ji nad čelom kodrali mehki lasje, po hrbtu pa so se ji spuščale debele kite.
Ko se je Djurdje vrnil v sobo, so se partizani smejali. Slišali so njegov razgovor.
»Povsod je potrebna politika! Brez nje niti zajtrkovati ne moreš,« je Djurdje pojasnjeval partizanom.
Cez nekaj časa sta gospodinja in hčerka prinesli v sobo dva velika pladnja narezane svinjske pečenke in tri nenačete pšenične hlebce.
»Dobro jutro, ker ne verujete v boga! Tu imate zajtrk, potem bom prinesla še vino,» je ob prihodu dejala gospodinj®1*
«Najlepša hvala, za vino pa se ti ni treba truditi!« je od' govoril Nikola.
Djurdje ga je ošinil z očmi zaradi vina in rekel:
«Prosil sem za močnik, vi pa s pečenko. Eh, ne bi bilo treba ..;»
Partizani so se med seboj dregali in se smejali.
»Molči, mizarska klada!« je Jovan sunil Djurdja.
»Kaj ne pijete? Menda vendar niste vsi na žolču bolni?*
«Nismo bolni, zakon je takšen v naši vojski!« je odvrnil Nikola.
»Oh, kakšen zakon pa je to! Kako bi mogel Srb bre* pijače? Bogve kdo...« ni dokončala stavka. Umolknila je in opazovala ekonoma voda, ki je rezal kruh na enake dele in delil pečenko. Dekle je radovedno opazovalo partizane, s® nenehoma nasmihalo vsemu in na vsak pogled, ki ga J® srečala. Videti je bilo, da jo posebno zanima Bojana, ki je s svojo lepoto vedno obračala nase pozornost.
»No, dekle, čemu pa si ti odšla v gozd? Da boš tako mlada in lepa propadla! Ali si imela koga doma? Morda nisi imela od česa živeti?« se Je gospodinja obrnila k Bojani.
«Da se borim za svobodo, tovarišica!«
«Gotovo si študentka?«
»Da, sem!«
»Tako je to, hodite v šolo pa ponorite! Kaj je tu med vami sploh kakšen Srb, ki bi vedel za vero, ki bi bil gospodar in bi imel dom?« je vprašala gospodinja.
Partizani so prasnili v smeh. Dekle je od sramu zardelo in glasno dejalo:
»Kaj si neumna, mama? Saj vendar vidiš, da so Srbi, da niso Turki!»
»Ti se kar nič ne vmešavaj! Kaj jaz vem, kdo so? Vs* mogoče pripovedujejo.«
«Cemu pa te to zanima, gospodinja? Saj vidiš, da govo" rimo srbski?« Je v smehu vprašal Nikola.
»Nekdo mora vendar prit! k nam. Prepovedali ste mi, da bi poklicala polažajnika. Rada bi vsaj, da bi bil krščena duša*
(Nadaljevanje sledi).