66. številka. Ljubljana, v torek 21. marca. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan zvečer« izimSi nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisk.-i, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu §t. 12. Upravuižtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. S m o I k a. V Ljubljani, 20. marca. Predsednik poslanski zbornici dr. Fran Smolka se je odpovedal mandatu in se s tem umaknil s torišča javnega delovanja v zatišje privatnega življenja. Čas je tirjal svoj tribut! Odstopil je tudi zadnji nositelj tradicij Kromeriškega državnega zbora, predstavitelj demokratizma, kakor se je razvil sredi našega veka, bistorično-zauimljivo lice — Smolka Smolka Be je rodil dne* 5. novembra I. 1310 v Kaluši, v okraju strvjskem, kjer mu je oče služboval kot uradnik. Za časa njegove mladosti uzbujalo se je v Poljakih novo narodno življenje in poljski emigranti delali so velike priprave za obnovljenje poljske države na demokratični podlagi. Smolka se je z vio energijo oklenil tega gibanja in si pridobil v narodni stranki velik ugled, »osebno ko se je I. 1840. nastanil v Lvovu kot odvetnik. V narodnih krogih, hotečih obnoviti poljsko slavo, zastopal je Smolka idejo, da je z vbo silo delati oa to, da se masa naroda pripravi za revolucijo in lotil se je tega nevarnega in težavnega posla s tako uztrajnostjo in odločnostjo, da je v kratkem postal jeden najuplivnejših in najpopularnejših narodnih prvoborilcev. Vlada je skrbno pazila na vse gibanje galiških Poljakov, zasledila spletajočo se narodno organizacijo in zaprla 1. 1841 Smolko in celo vrsto njegovih somišljenikov in sotrudnikov. Štiri leta prebil je Smolka v preiskovalnem zaporu, dokler se ni I. 1845 razglasila sodba. Sodišče obsodilo je Smolko radi veleizdaje na smrt; ta sodba se vsled izdane amnestije ni izvršila, Smolka je bil celo iz zapora izpuščen, a izgubil je doktorsko do-Btojanstvo in pravico, izvrševati advokaturo, ter se je moral za obBtanek težko boriti. Od tega časa, pa do I. 1848. ni stopil v javnost; to leto poslan je bil na slovanski shod v Prago, a ker mu ni pri« jal smer slovanski politiki, določeu na tem shodu, zapustil je Prago iu Be obruil na Dunaj, kjer je dobil vest, da je bil v Lubačovu voljen poslancem za Dunajski državni zbor. V državnem zboru stekel si je za malo doij toliko upliva in toliko simpatij, da je bil voljen v komisijo za ureditev ustave in v nje pododsek. Smolka deloval je v državnem zboru za svobodomiselni, demokratični princip in imponira! ministru Bachu tako, da mu je ta ponudil mesto predsednika apelacijskomu sodišču v Lvovu, a Smolka je ponudbo odklonil. Za časa oktoberskih homatij bil je Smolka večkrat v največji nevarnosti, zlaBti ko je branil ministra Latoura, katerega mu je razjarjeno ljudstvo iztrgalo iz r6r<>0.797 — Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1891 ... „ 20,725.259-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupniu itd. za obstanka društva (1848).................. „ 249,311.449 — V poslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. „ 61,872.000* — novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka drudtva na uloženih ponudbah........... n 1.728,184.555'— Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Klavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Cprlli-tltl X6, dnć 21. marca 1893. kako protizakonito postopa on, ki ima izvršitev zakonov ščititi ia nadzorovati — (totem nastane vprašanje, so li Novomeščani dolžni prenašati mirno iu udauo vse to, kar bo rodi v možganih gosp. viteza Schvvarza ?" Potem dalje: .Veleslavno vlado Kranjsko pa udano in nujno prosimo, da se pobriga za duSevno stania tega okr. glavarja ter ga, če drugače ne gre, vzame k nebi v Ljubljano, raakari za svetovalca, nanio da pridemo do miru in pokoja. Ako bi slavua vlada vedela, kako za malo šteje ljudstvo tega okr. glavarja, kako ga miluje, — ne trenutka več bi ga ne pustila reprezentovati državno upravo". In konečno: .Nihče ni razpoložen za šalo, le naš vitez napravi vsak mesec kak Bspas". Ne jezimo se več — ampak smejmo se, ker druge pomoči menda ni! VeleslavnO vlado na Turjaškem trgu Ljubljanskem bi pa moralo venderle ženirati ravnauje me zastopnika viteza Schvvarza." Dr. Pozni k ae je odpovedal dostojanstvu župana Novemu Mestu zaradi oudotnih ra/.rner. (Telegram v „Slov. Narodu" z due 6. oktobra 1891.) Okrajui glavar Krški vodil je preiskavo radi nekih dogodkov, v katere je bil zapleten okrajni glavar vitez Schvvarz. („SloveuBki Narod" z dn6 8. oktobra 1891 ) Glasom istega .Slovenskega Naroda" (z due 13. oktobra 1891.) obsojen je bil okrajni glavar vitez Schvvarz radi prestopka zoper telesno varnost ua 30 gld. globe; okrožno sodišče je dotično sodb) potrdilo, a obsojeučeva prošnja na generalno proku-ruturo na Duuuji, ua| Be dvigne pritožba pred ka-sacijskim sodiščem, je bila zavrnena. Dne 14 oktobra 1891. bili bo slovenski poslanci SQ kije, K I u n in Povše pri Njega eksce-lenci gospodti grofu TeshVu, da se pritožijo Koper Novomeškega okrajnega glavarja in tirjaio njegovo odstranitev. (Telegram v .Slovenskem Narodu" z dne 14. oktobra 1891.) Potem, ko ju občinska deputacija (podžupan Petka in jeden občinski svetu k) bila dne 15. oktobra 1891. pri deželnem predsedniku in mu pojasnila protizakonito počenjanje okrajnega glavarja SVl.vv irza („Slovenski Narod" z dne 16. oktobra 1891.); potem, ko bo bili tega okr. glavarja ekscesi popisani v nekaterih javnih listih (n. pr. v .Slovenskem Narodu" z dne* 7. novembra 1891 in „Agramer Tagblattu" z dne 17 novembra 1891) m je on začel pri prebivalstvu Novomeškem zbirati podpisa za zaupnico (.Slovenski narod" z dne 19. oktobra 1891.), se je Župan Novomeški, Perko, slovenskim poslancem lelegrafično zahvalil za moško besedo, izrečeno na pravem mestu (.Slovenski Narod" z dne 21. novembra 1891 ) Končuo je bil Novomeški okrajni glavar vitez ScLvvarz vender odpravljen s tega kraja in preme ščen kot okrajni glavar v Pazin v Istro. („Slovenski Narod" z dne 10. decembra 1891 ) Čudno ! Mož, katerega |e bilo v interesu miru in reda dvakrat prestaviti, poslan je bil v deželo, glede* katere Be je zadnji čas toliko govorilo o nemirih in rastoči razburjenosti prebivalstva, in sicer v —- -1 Ali Dvofiik je bil še vedno komsj najožjim rojakom uekoliko po/.nao. Zdaj se dogodi leta 1875. zuameuit preobrat. Ministerstvo za uk in bogočastju mu podeli znatno državno ustanovo na več let m mu omogoči b tem, da se i/.kl;učuo posveti kompoziciji. A ne samo to: prošnji za ustanovo pridejane skiadbe so prišle v roko slavnemu muziku lirahmsu in i menit n nna kritikoma Ehlertu in Hanslicku. Ti so spoznali izredno nadarjenost skladateljevo, opozorili javnost na nadebudni talent, in — Dvoru-u ie bilo pomagano za vselej. Zakaj več pri njem ni trebalo, nego da je muzikalški svet zvedel o nje govi eksistenci: za vse drugo je skrbel njegov veliki genij, je skrbela pomladnočila tvornobt njegova. / ■ leta 1877. ga pozove Simrcck, naj spiše za njegovo založuištvo ciklus „slovaoskih plesov". DvcfuV* ve selo vzprejme ponudbo, in tako je nastal leta 1878. umotvor, ki je po bliskovo nesel mojstrovo ime po vsem muzikališkera svetu. Zdaj je bilo možno objavljati tudi atirejše skladbe. K' sen materijaluib Bkrbij posveti se Dvofiik popolnoma kompoziciji, in ker ga je poveličevala zavest, da ue piše sedaj več za svojo mizmeo, ampak za milijone glasboljubn b ljudij, izsipal je njegov v delu ujaČeoi genij s čudovito plodnostjo veduo novih in novih zakladov pred strmeči svet: hkrati se je zaznalo po vBem svitu, da je v Dveniku skladatelj prav po božji milosti. O nadaljnjem življenji jo le malo povedati. Da v okraj, kjer je že nekaj let vladal mir in red — kakor da pristojnim krogom ta mir in red ni bil po volji! Potem, ko jo vitez Schvvarz nekaj mesecev v Pazinu posloval, ni bilo tam ne miru ne reda več. Zoan še izza mladostnih let s privrženci italijanske stranke, ni Be mogel obraniti niihovega upliva; smotri in delovanje te stranke zoper hrvatske prebivalce Istro je pač že zadostno znano. Spri se je s hrvatskimi župani, s hrvatskimi duhovniki in z drugimi Hrvati, celo z uradniki, ako mu ti niso hoteli sekundirati pri ujegovem počeiua-nju. Zoper njegovo poalovauje uloženih je btio že več pntožeb in rekurzov pri namestuišrvu in pri nekaterih ministerstvih; storili so to župniki, soBebuo pa obč nski načelniki. Doslej so bili ti za svoie požrtvovalno, zakonito in redno delovanje samo pohva-Ijeui; tudi sedaj še delujeio požrtvovalno, zakonito in redno zs blagor dotičnega prebivalutva, a dosežejo le malo ali celo nič, ker )ih oblastva samo dakreditirajo in motijo v delovanju. Javno muenje 0 okrajnem glavaiju te tako, kakor je bilo o svojem času v Novem Mestu; položaj je še hujši, ker misli mož, da bo sine zuuušati ua visoko protekci|o. I/ patrijotičnega bralnega društva „Auatria" v Puzmu, kjer Be že deset let zbirajo večinoma sumo uradniki (zaduji predsednik je bil grof W 1-kensteiu, političen uradnik), je izstopil in pristopil italijauski „Kazim", kjer c. kr. uradniki po pravilih nimajo pasivnega volilskega prava ali gu vsuj pred kratkim še niso imeli. Nekateri uradniki so se že ravnali po tem vzgledu, tistim pa, ki tega neČe|o storiti, ui okrajni glavar naklonjen. Hotel je ua vsak način pogubiti „Austrio" in je ta smoter rudi že dosegel; vzl.c temu jo bil toti drzen, da je očital /op mi in deželnega glavarja uamestniku, advokatu dr. Duk eu, nelojalnost. Postopanje okrajnega glavarja viteza Schvvarza proti učiteljem, šolam in šolam za silo je znano že iz govora podpisanega poslanca Spinčica z dne 4. t >-bruvarju t. I. in postopanje o demonstracijah dne 28. avgusta 1392. iz interpelacije istega poslancu z dne* 3 b-bruvarja 1893. — Omenjeno še bodi, da se je vršila dotična todua obravnava due 2. iu 3 marca t. I., da so »e pri tej obravnavi čitala povsem neresnična, povsem strankurska od okrajnega glavarstva Paziuskega izdaua poročila, po katerih ne gre nikake vere povsem poštenim, neomadeževanim Hrvatom, poklicanim za pričo, Italijani pa, ki so se udeležili demonstracij id bili pri tej obravnavi obao-jeui, so se popisali kot uzorni možie. O priliki dotične, koncem oktobra I. 1392. pred c. kr. okr. glavarstvom vršivše se policijske obravnave |e c. kr. okr. glavar izrecno izjavil, da se vrši ta obravnava le vsled županove pritožbe na višjo oblastvo. Kazni italijanski listi, mej njimi od deželnega odbora subvencionirana L1 Utrla, so že takrat župaua in namestnika deželnega glavarja dra. Du-kića grdili iu mu pretili, da ga bodo toliko časa šikauiruli, dokler ue zapusti občiue. Sedaj, po končani sodui obravnavi se nadaljujejo te šikani in grožnje. je potdul pruf 'gor ua Praškem konservatoriji, da ga )•• mudroslovoa fakulteta imenovala častuim doktorjem, da biva zda| za nokaj let v Novem Varku kot ravnatelj tamošnjega kouservatorija, to je vse dovolj znano. Le nekaj naj so še izrecno povdarja, da je namreč prvo obče in neomejeno svetovno prizuanjo dosegel v Angležih, in sicer baš s bvojo „Stabut Mater", ko se je leta 1883. v Londonu prvič proizvajala. Dvofiikova plodovitoat. je tolika, da nosi n e-govo najnovejšo tiskano tlelo ž* številko 92. Zna-menitejša dela so po skupinah razdeljena ta. 1 Orkestralna dela: a) šest simfonij, 13, E*, D op. 60, Din op. 70, F op. 76, G op. 88; b) over-ture: nK Tylu" pp, 02, „Husitsku" op. 67, „Poletna noč", „Tragiška" iu „Koncertna overtura"; c) druge orkestralne skladbe: „Suita" (D) op. 89, .Slovanske rapsodije" op. 45, „Slovanski plesi" op. 46 in 72, „Legende" op. 59, „Simfomške varijacije" op. 78. — II. Komorne skladbo: KI -virski trio op. 21, 2G, 65, serenada za godala op. 22, sereuadu za pihala op. 44; kvarteti op. 23, 34, 51, 61, 80, 81. 87; notturno op. 40; sekstet op 48; kvintet op. 77. — III. K lavi rake skladbe so mnogoštevilne, mej njimi najbolj znane: „Dumke" op. 12 in 35, .Klavirski koncert" op. 33, „I« Šu-mnve" op 68; valčki in mazurke. — IV. Opere: „Kf&l a uhl f", „Š^lma aedlak", „Dimitrij", „Jake- je tudi marsikaj govorilo, a dotiČai računi niso bili pravilni. Valuta je postala samostaluejša, ker so že odpravljeni nekateri aleatoričoi momenti. Vrednost našega denarja je odvisna od trgovinske bilance, ta pa lani oi bila dobra, kakor se je videlo pri kursib. Veseli am ino biti, da naša valut« ui vet} odvisna od vedno premenjjajoče ms cene h rebra, sicer pa je treb« počakati, kako se bodo razmere razvile, kajti preračunati se to ne da Posl. Te|iizeweki povdarja, da so se od I. 1868. letni troški pomnoiili za 11 milijonov goldinarjev, dohodki pa za 13 milijonov. Davčna moč prebivalava se ni večjim plačilom primerno pomnožila, nižji hIuji celo izdatno obožali, ker imajo večja bremena nositi, kakor v drugih, kulturelno in gospodarsko naprednejših državah. Gališka je jako težko obremenjena; ako so v tej deželi davčni za* stauki veliki, je tega krivo siromaštvo prebivalcev, ki davkov ne morejo plačevati. V narodnostnem oziru se je od 1. 1890 marsikaj storilo za Maloruse, a storiti je še mnogo, predno preneha dolgoletna borba. Posl. dr. Začek sodi, da je po zadnjih zmernih govorih dra. Plenerja in dra. Russa zavladala splošna negotovost na polju „narodnega porazum-Ijenja" in te ni odpravil niti včerajšnji govor Schar8chmidov. Scbarschmid je rekel, da je izključena vsaka diBku-iija o češkem državnem pravu. Ako je to zanj načelo, potem je to nepremostljiva ovira vsakemu porazumljeuju. Chi niso nikdar zahtevali samostalne slovauske države sredi Evrope, jedino, kar tirjajo, je primerna samouprava, to pa je mdii doseči, ne da bi se oškodila državna celokupnost in jedinoBt. Prej ali slej se bodo tudi nemški liberalci ogreli za to misel. Cehi, Poljaki in Malorusi se bore za svojo eksistenco in zato je obžalovati, da je vlfda jela Nemcem v korist popuščati od svoje naloge, porazumeti in spraviti posamne narode. Za državo bi bila velika nesreča, da čakamo z uredbo notranjih razmer do kritičnega trenotka. Posl. Zallinger zavrača trditev, da je bila inkvizicija cerkvena institucija in da je cerkev odgovorna za grozovitosti, katere je zakrivila inkvizicija. Klerikalui poslanci se drže neomabljivo svojega krščansko-konservativnega programa in ne bodo preminili Bvoiega Btališča, ker prisega, storjena pred krstnim kamnom gre nad vse druge prisege. Posl. dr. Lueger konstatira, da finančnega ministra ni več v zbornici, čeprav debata še ni končana. Najbrž je pogledal v zapisnik govornikov in videvši da so upisani Začek, Zillinger in dr. Lueger si je mislil: Začek bo govoril o Čehih, Zallinger o verski šoli, Lueger pa o Židih. Totem je izginil iz zbornice. Češko vprašauje je že dolgočasno. Govornik izjavlja, da njegova stranka zato več ne vleče na površje židovskega vprašanja, da bi vzela izgovor liberalcem, trdečim, da radi tega ni mdči uspešno delovati v parlamentu. Sedaj pa liberalci ne dajo Židom miru in sicer iz ljubezni do velekapitala in z ozirom na bližajoče se občinske volitve na Du-naji. Govornik se izreka za ueodvisuost katoliške cerkve, graja Schmerlingov volilski red in razmere Drugo kupco zlato Lom kupila, Te pri kralju bol.-m '/govorila. Id', kraljica doji, rud,ga sina, Da te ffitne tvoja bolečina!" Iles kraljica kup'co je kupila, Kim pri kraju jo je zgovoria; Vsak dan vunder je pri oknu stala, Se po sinku, oču, mož' j6kala. „Stabat Mater." Prihodnji veliki koncert „GlaBbene Matice" dne 24. in dne 27. tmšca bode imeniten dogodek ne le za glasbeni nsš zavod, ampak za Slovenstvo sploh. UjdoČi pisatelj kulturne zgodovine slovenskega naroda bode, pišoč o glasbenem razvoji slovenskem, izvestno na odličnem mesti zabeležil Čin, ki že b tem, da se je sploh omogočil, svedoči o velikanskem napredku našem v pevskem pogledu. 1) v o rakovu „Stabat Mater4*, delo svetovne slave, umotvor, ki je v prvi vrsti inorodcem dokazal, da i Slovani uspešno tekmujejo ž njimi na glasbenem polji, ta skladba se bode imenovaua dneva izvajala v nas maloštevilnih Slovencih! Sto in trideset pevk in pevcev bode pelo, spremljanih od popolne vojaške godbe, in nad dve uri bode vsakikrat trpelo! — Da bode pa i širše glaBboljubuo občinBtvo dostojno pripravljeno na ta — lahko rečem — svečanostoa praz- na Ogerskem. Velika večina Židov neče delati, ampak samo tožiti in krošnjariti, s tistimi pa, ki se npirajo tej korupciji, ravnajo tako, kakor so nizozemski aidje ravnali s ipiaoj t Mi hočemo tiskovno svobodo, društveno in /borovalno prostost in — vsaj jaf —-splošno volilsko pravo. L'beralci sečejo tega nič, ampak zlorabljajo svojo moč bolj brezoiirno, kakor nekdaj inkvizicija. Ta je svoje sovražnike požigsla; to je bilo vsaj hitro končano, liberalci pa uničujejo svojim nasprotnikom eksistenco- Govornik očita levici, koliko škode je prouzročila državi is da je sedaj po 12ietni opoziciji šla v Tasti -ov tabor, ter izreka željo, da bi B>g rešil avstrijske narode Roth-schildovih krempljev. Posl. tir. Menger očita Luegetju, da ima dolg jezik, a malo v glavi; levičarji spoštujejo vsako versko prepričanje, sicer pa je 'protisemitsko gibanje dobro, kajti Židom tako nič ne škoduje, le kristijanom in to gospodarski. Porazumljenje mej Čehi in Nemci je sicer želeti, a Čehi se v tej debati vedejo tako, da skoro nikakega upanja ni, zato se pa morajo nemške frakcije zjediniti , da varujejo narodno eksistenco. Debata se na to zaključi. Generalnima govornikoma se volita poslanca dr. P 1 e n e r in dr. M a-8 a r I k. Prihodnja seja jutri. Na Onnaji, 20. marca. Le roi est most, vive le roi — tako bo klicali v današnji seji pristaši kartelnih atrank in zgolj iz neumljive kulantnosti volili na najvažnejšo parlamentarno mesto "barona Chluraeckega, čistokrvnega levičarja. Konservativci se hvalijo, da branijo levici pot do veljave, dejanski pa ji le pomagajo, da pride na krmilo. Prvim podpredsednikom voljen je bil nemški konservativec dr. Kathreiu, drugim pa poljski liberalec dr. Madevaki, največji prijatelj levičarjev in nasprotnik Čehov in Slovencev. Slovani nimajo torej niti jednega zastopnika v načelstvu, ker Madt yski je samo Poljak, ne Slovan, Nemce pa zastopata dva moža. — Avstrijskih Slovanov to ne bo Žalilo, čudno bi se jim zdelo, ko bi bilo drugače ; od Dunajskega parlamenta ne pričakujejo nič dobrega in gledajo nanj in ua njega neplodno delovanje le z ironičnim usmevom. Začetkom seje predloži pravosodni minister zakonski načrt o pristojnosti rednih sodišč v civilnih pravdnih zadevah , civilnopravdni red in zakon o eksekucijskem postopanju, potem se vrši volitev novega predsednika. Podpredsednik dr. Kathrein naznani, da je voljen predsednikom baron Cblumeckv in sicer da je od 249 oddanih glasovnic dobil 224 glasov. Predsednik Chlumeckv se zahvali za volitev, povdarjajoč, da se ne zmatra kandidatom jedne stranke in obeča, da bo vestno izpolnjeval svojo nalogo, težavno toliko bolj, ker nima trdne parlamentarne večine za zaslombo, da bo postopal strogo objektivno in nepristransko, točno po opravilniku in skušal varovati ugled parlamenta. Noblesse oblige naj se prenese tudi ua parlamentarno polje; zlasti nika slovenske muze, smatram si za tajniško dolžnost svojo, podati tu nekaj zgodovinskih črtic, tikajočib bo skladatelja in skladbe.1) Anton Dvorak je jedna onih redkih in ve ličastuih prikazuij, ko se umetnik, od prirode razkošno nadarjen, toda nepoznan in od materijelne bede tlačen, po silnem naporu in železnj vztrajnosti z lastno močjo brez vsake druge podpore vzpne iz popolne nepoznanosti do svetovne slave. Porodil so je 8. septembra leta 1841. v Nela-hozevsi pri Kralupu ua Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja. Za časa ljudske šole se je učil pri domačem učitelju Josipu Spitz-u petja in vijoline in se kmalu toliko isvežbal, da je o raznih svečanostih, plesih in tudi v cerkvi pomagal peti in gosti. Leta 1853. ga pošlje uče k stricu v vasico Zlouic, da bi dovršil tretji razred ljudske šole. Tam ae deček uči ob jednem pri organistu A. Liebmannu tudi klavirja, orgel in nekaj teorije. Ko je leta 1855. v Češkem Kamuicu (okraj Tetschenski) pri organistu Ilancke-ju nadaljeval svojo glasbeno izobrazbo in se zajedno priučil nemščini, pozove ga oče čez leto duij domov *) Obširni, osem strauij obaezajoći programi z latinskimi in slovenskimi besedami, z m uzikal ni m i motivi na notab (!) in obSirnimi zgodovinskimi podatki o skladatelju in o skladbi, so dobivajo a 10 kr. Naj bi nihče no zamudil omisliti si tak, v Ljubljani do sedaj ae nepoznan program, ki ni da bi ga zavrgel po koncertu, ampak hrani trajno vrednost in ostaja lep ipominek. pa naj se ravna po tem reku, kdor uživa imuniteto' Govornik pravi, da z ozirom na politične in parlamentarne razmere ne misli razvijati svojih političnih nasorov, obete pa, da bo ko j odstopil, ako bi ti nazori kdaj priih v kolizijo z njega dolinoatoai kot predsednik. Konečao poaivljn govorsik zastopnike narodov, naj se zdrujije rea vkupao pntrijotično delovanje na podlag) ustave. — larekla SO fe želja, naj ae volitev prvega j>odpred* dmka vrši takoj. Posl. dr. iSteiovvender ogovarja »oper takojšnjo volitev in istu take dr- Kaizl, ki povdarj ■ da je tako postopanje brezobzirno. O tenj, ds bodi tudi manjšina zastopana v predsedstvu, nt pri nas niti govora. Za savoir vivre se oe menijo niti levičarji i iti Poljaki, kaj čuda, da se Mladočehi čutijo kot tujci v parlamentu. PobI. dr. Lueger pritrja predgovornikoma, ker predsednik ne sme stavljati predlogov. Predsednik Cblumeckv pravi, da mu pri-stoja pravica, stavljati predloge in pozove zbornico, naj glasuje o tem, ali naj se koj vrši volitev podpredsednika. Zbornica določi, da se vrši volitev takoj in voli posl, dr. Kathreiua podpredsednikom. Podpredsednik dr. Kathrein se zahvali s primernimi besedami za izvolitev. Predsednik Chlumeckv nasvetu je, naj se tudi drugi podpredsednik voli takoj. Po rezki debati, katere se udeležita poslanca dr. Steinwender in dr. Lueger, odloči zbornica, da se volitev vrši takoj, in voli drugim podpredsednikom dr. Madey-skega, za katerega pa mnogi poljski in konservativni poslanci niso glasovali. Podpredsednik dr. M a de ys k i se zahvali s politično brezpomembnimi besedami za izvolitev, potem prestopi zbornica na dnevni red in nadaljuje debato o finančnem zakonu. Generalni govornik contra posl. dr. M a-Hury k pravi, da ie češko vprašanje rešiti, naj je tudi dolgočasno. Trdilo Be je sicer že večkrat, da je sedanja ustava češki narod kulturno ojačils, a to je že ovrgel sam Plener, priznavši, da se je zoper češki narod tirala nasilna politika. Zatiranje more časih kakemu narodu koristiti in koristilo je tudi Č-hom, hvaležni pa zanje vender uiso. Državno pravo ni to, kar je formuliral posl. Začek; Mladočehi tirjajo politično neodvisnost. Sedanja ustava ni kon8titucijonalua, ker odgovornost administracije pred legislativo ni zadostno zavarovana. Centralizem je rodil politično nesvobodo; levičarji niso bili nikdar za svobodo; to se je videlo zadnjič, ko so glasovali zoper nasvet Pacakov, naj se stavijo na dnevni red predlogi o reformi tiskovnega zakona. Levici je samo za to, da bo vladi no zameri. Ako je za politično svobodo, naj podpira predlogo o splošni volilski pravici. Mladočehom se očita, da so okuženi od socijalno--demokratičnih idej, a oni so samo ljudska stranka, ki zagovarja tudi delavske pravice. Govornik se bavi s punktacijami in pravi, da je levica nasičena, da torej lahko popušča, Čehi pa ne mo- BPnsT" Dalje v prilogi. "•^0 v Zlonic, kamor se je rodbina preselil«, in odloči sina, da se izuči mesarstva. Ali 15 letnem u Dvcraku se je bila godba že preveč priljubila, nego da bi bil mogel zadovoljen biti s takim poklicem. Goreče je želel priti v zlato Prago in se tam vsaj toliko izobraziti, da bi mogel kje postati organist. Po dolgem obotavljanji privoli oče v to in oktobra meseca leta 1867. se poda 16letni Dvorak v staroslavno Prago, gnan od neukročenega koprnenja po višji glasbeni izobrazbi. V Pragi vstopi najprej v takrat slavno Pitzsch-evo privatno orglarsko šolo in se skozi tri leta kar najmarljivejše uči. Ker pa mali denarni prispevki, katere mu je oče s početka mesečno pošiljal, kmalu usahnejo, skrbeti je moral DvufaV< sam za vsakdanji živež in — trpel je mnogo bede in pomanjkanja. Pri neki zasebni godbi je igral na vijolo po raznih praških gostilnah. Ko se je leta 1862. otvorilo češko začasno gledališče, oskrbovala je ta kapela gledališko godbo. Ko je pa mlademu gledališču možno bilo ustanoviti si lasten orkester, postal ju Dve hit z najboljšimi svojimi tovariši član tega orkestra in vztrajal je na tem mestu do leta 1873. Takrat je namreč prevzel posel organ ista v Alber-tinski cerkvi v Pragi. Ali dohodki niso bili prej ne slej veliki in služiti si je moral kruh s privatnim poučevanjem, sosebno ker si je prav takrat bil izbral srčno ljubljeno zakonsko družico. Pri vsem napornem delu pa je vender od orglarske šole sem Li zakaj taka obrekovanja, take šikane, take grožnje zoper župana dra. Dukiča, ki je občinske posle za rusa prednikov okrajnega glavarja viteia Schvvdr/a tako uspešno vodil in je vodi tudi sedaj še pošteno in zakonito — žal, da brez uspeha, ker ga v tem ovira politično oblastvo? Pred nekaterimi uglednimi osebami rekel |e okrajni glavar vitez S c h \\ ar/, da občini Pazinski ne bo nikdar več Hrvat županoval, da občinski zastop ne ho nikdar več hrvatski in to v občini, kjer je nad 13.200 Hrvatov in kakih 1400 Italijanov! Ali je to v zvezi z obiskom c. kr. namestnika v Pazinu, dogodivšem se dne 30. junija 1892 in s člaukom „La visita del Luogotenente a Pismo" v tedniku „L' Istria* z dne 2. julija 1.1.? Mej drugim je tu čitati, da se je namestnik gotovo osobno prepričal, „da se je mestu Pazinu z zdražljivim postopanjem okrajnogtavarstvenib oblastev za nesrečne dobe Manzana in Simziga storila največja knvica, ker je bilo globoko žaljeno v svojem samoljubju in na svojih narodnih čutilib itd. — Manzsno in Simzig sta bila okraina glavarja v Pazinu. Bda sta pravična tudi Hrvatom. Za časa njiju službovanja pri-bor'li no si Hrvatje, katerih je 13 200, občinsko upravo od Italijanov, katerih je 1200. To je največja VHeh krivic, katera se je zgodila 1400 Italijanom. Kakor kaže del ivanje okrajnega glavarja viteza Schvvarza in njegovih predpostavljencev in kakor svedočijo izrečene intencije, godi s^ vse to v namen, da bi se ta krivica odpravila in prebivalstvo še bolj vznemirilo ? Na podlagi teh navedeb vprašajo podpisanci ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih reči j: 1 Kako to, da se okrajni glavar, katerega je bilo odpraviti iz dveh okrajev na Kranjskem, kjer je bil sodno obsojen, premesti na Primorsko in se mu izroči vodstvo interskega okraja, katera dežela je najbolj potrebna nepristranskih, sposobnih in za duševno in materijelno blagostanje prebivalstva unetih javnih funkcijonarjev V 2. AH misli N] ekscelenca vodstvo okrajnega glavarstva Pazinskega Čim prej izročiti nepristranskemu, sposobnemu, za red in mir ter za blagor prebivalstva unetemu možu? Na Dunaj i, 16. marca 1893. Spinčič, dr. Laginja, dr. Dyk, Peric", W>hanka, Tekly, dr. Brzoiad, Špindler, dr. Slauk, dr. Masaryk, dr. Pariik, Kaftan, A I f r e d C o r o n i u i, dr. Blašek, dr. Tuček, dr. Engel, dr. Vašaty\ Ddežil, Dapar, dr. Dv< rak, M xa, Hi a ukini. Političtii razgled. lolrau (k 4lezeIV. V L j u b l j a u i, 18. marca. Poljaht in Iln/ieii irartovcl. Najintimnejši pri|atel;i v našem parlumentu, Poljaki in 11 o h e u w a r i o v c i, so se nekoliko sprli in h cer zaradi volitve drugega pod predsednika Poljski klub m bil glede svoji ga kandidata jediti; konservativni plemiči in liberalci so se BJjeđin li za dr. Mahu". — V. Veliki pevski zbori: „Himnuu* op 30, „Stabat Mater" op. 58, „Svatebi:y kosile" op. 6'.), „Sv. Ludmila" (oratorij) op. 71, „Paalru 149 " op. 7!), r.\Iin'.. solennis" op. 80, „R qnem" op. 89, in najnovejši, v Ameriki zložen in tam pruizvajan „T«» Deum". — VI. Manjšo skladbe za petje: Osem dvospevov j>o moravskih narodnih jiesmih op. 20 in 38; „Moravski glasi" (13 duetov za so-praO m alt) oj>. 32; „Ave inans stella", nO sanc-11 i m,h in mnogo mcšaih zborov in pesni j. „Stabat Mater", skladatelju samemu najljubša skladba, je bila zložena leta 187(1 , insti umeutovana pa meseca septembra in oktobra leta 1877. Izvajala jo je najprej v Praški Sofiji nI dvorani „jed-nota hudebnich Ume tii", kateremu društvu je kompozicija tudi posvečeua. Svetovno slavo pa si je pridobila v Londonu I. 1883 Od tedaj Be izvaja skoro po V8eb vel:kib mestih. Skladba je po obliki nekako podobna oratoriju, kar pa ni, ker nima dra-matiškega razvoja. Obdeluje v desetih samostojnih številkah — partitura obBeza 201 str. — staro, 20 kit»c obsezajočo, v latinskih tercinah zloženo cerkveno pesem „Mater Dei dolorosa", katera se pa navadno imenuje po začetnih besedah „Stabat Mater". Pesem bo pripisuje laškemu pesniku J a c o p o n e da To d i iz rodu plemenitih Benedettijev, rojenemu sredi 18, stoletja v Todi, umršemu leta 130G. Prvotno je bil pesnik imovit in čislan odvetnik v Umu, t da nagla smrt njegove žene ga- deyskepa, gorečega zagovornika poljsko-levičarske zveze, centrum pa je. ksudidhenw^rtov sluh sklenil, da bode pri volitvi podpredsednika oddal prazne glasovnice. To io zopet Poljake užalilo in izrekli so Hohenwartoveinu klubu obžalovauje, da tako malo upošteva sklepa poliskega kluba Pri glasovanju dobil |e Madey*ki samo 184 glasov, ker so Be mnogi konservativci in tudi nekateri Poljaki absestirali. V u žen predlog. V poiočilu iz državnega zbura smo naznanili, da so v zadnji seji poslanske zbornicu mladočeški jioslanci predložili načrt novemu volilskemu redu na podlagi splošne volilske pravice. Po tem načrtu, ki gotovo ne bo obveljal, ker je jedino pravičen, bilo bi v zbornici 400 poslancev in s'cer bi imeli poslancev: Češka. 98 (62 Cehov in 36 Nemcev), Mo rava 38 (27 Cehov tu 11 Nemcev), Sleško 10 (2 Nem-h, 5 Členov in 3 Poljaki), Gahška 110 (3 Nemce, 60 Poljakov in 47 Malorusov), Bukovina 11 (2 Nemca, 5 Malorusov in 4 Rumuoe), Dalmacija 9 (Hrvatov), Primorsko 12 (3 Hrvate, 4 Slovence in 5 Italijanov), Kraniska 8 (Slovencev), Sta lerska 21 (14 Nemcev, 7 Slovencev) Koroška 6 (4 Nemce, 2 Slovenca), Tirolska in Predarlsko 16 (10 Nemcev, 6 Italijanov), Solnograd 3 (Nemce), Dolenje Avstrijsko 4f> (44 Nemcev, l Čeha) in Gorenje Avstrijsko 13 (Nemcev) Po uarodoosti bi torej bilo 92 Cehov, 145 Nemcev, 63 Poljakov, 52 MaloruBov, 4 Rumuni, 12 Hrvatov, 21 Slovencev m 11 Italijanov. — Volilsko pravo bi imeli vsi samosvoji državljani, stari 24 let Volitev bi biU tajna Diločitev volilskih okrajev bi b la stvar deželnih odborov, kateri bi imeli rešiti vse reklamacije itd. — L^vičarn so hudo potrti, ker s tem predlogom, za kateri nečejo glasovati, je znova dokazano, kako piškavo je njihovo svobodoljubje. Da konservativci tudi n so uueti za ta predlog, je po sebi umevno znanje tlrZMTe. Bolgarske homatije. „Novoje Vremja" priobčuje zanimljiv dopis iz Bolgarske, iz katerega je videti, da nameravata Ko buržan in Stambulov energično postopati zoper metropolita Klementa. Stambulov je baje rekel, da ne odneha, če bi Kuska tudi začela vojno zoper Bolgarsko, ki ima neovržne dokaze za to, da je bil in 1 tropolit Klement vedno ruski agent in je vedno zastopal ruske interese. V Trnovo je že prišla preiskovalna komisija, kateri pr^ds duje Lukanov, ki je tudi Pati e j in druge rodoljube na smrt obsodil. Lukanov je Stambulovu udana kreatura. Metropolit Klement je sedaj zaprt v Petropavlovskem samostanu, kjer ga straži 30 orožnikov, ki pa so vsi Nebolgari. Pravda se bo v kratkem začela; sedaj preiskuiejo biriči metropolitove spise, da bi je izko ristili zoper Rusijo. lllmski anarfiititl. Korupcija sedaj vladajoče stranke je izdatno pomnožila vrste anarhistov in le-te navdala z novim pogumom za pogubonosno svoje delovanje Zidnji eus bo anarhisti poskusili več dinamitnih atentatov. Policija je zasledila 26 anarhistov in sodišče je te brezvestne krajstoletnike obsodilo na daljni zapor Atentati pa vzlic temu niso prenehali! prav te dni bilo je sopet pet atentatov. Policija upa, da bo di- nila ga je tako, da je vstopil v red sv. Fraučiška in postal franč škan. Pesem je poleg „Diea irae" Tomaža Celanskega (Celano) iz istega stoletja naj-ganljivejša in najbolj znana latinska pesem srednjega veka in se poje ali moli v cerkvi kot tako zvana „s. kvenca" (atquentia) zlasti na praznik žalostne Matere Božje dne* 24 suŠca, torej baš na dan prvega našega koncerta. Predočuje pa se nam v pesni bolest Matere Božje ob smrti Odrešenikovi. — Mnogi skladatelji ho se že lotili te pesmi; najznamenitejši so mej starejšimi: Pale B tri na, PerRolese in Astorga, irifej novejšimi pa Haydn, W in ter, H osa i u i in D v o f a k. NB Za predstole-če podatke so mi rabili ti-le viri: 1) „Anton l)/< fii-c. Ene biographische Skizze vou Dr. Još« f Zubaty* v „Mumkalischer Weih-naclits - Almaimcli. Leipzig. GebiUder Ilug 1885 — 1886*; — 2) „E n Vierteljahrhuudert Bbhmischer Miiaik. "Von Emsnuel Chvala. Prag. Urbiioek, 1887; — 3) „I)v< rakova „Stabat Mater". Rozbor proslulčho dila s kia^^m žvotopisem skladatelovym uapsal V. J. Novotuy V Praze. Urtauek, 1884"; — 4.) Mnyer jav vseučni slovnik. — 5 ) Ustmeni podatki gosp pevovodje II ubada o razvrstitvi Dvohikovih tlel. — Slovenski prevod pesni je vzet iz .Cecilije I." št. 149. in 150 Anton Štritof, tC. tajnik pevskorou zbo.u „GlaslH'iie Matico*. namitarde zasledila, ker ni dvoma, da imajo hudo. deici pobtične namene. Prebivalstvo je v velikem strabu, kar je naravno, saj ni, da bi se vae bombe morale pravočasno najti. J it fes Ferry. Tri tedne je tega, kar je bil Jutes Ferry, pQ osemletni politični smrti, rehabilitiran, sedal pa ž*, luie Francija za jednim najboljših svoj h sinov. p0 svojih talentih in antecendencijah kakor po svojem nesebičnem značaiu je bil Jutes Ferry poklican, zavzeti v moderni Franciji odlično mesto in nihče ni dvomil, da ie z njegovo izvolitvijo za predsednika senatu napovedana tudi njegova kandidatura za predsedstvo republike. Jutes Feny se je rod I I. 1832 in se posvetil advokaturi. L 1867 je postal poslancem. Od početka svojega političnega delo van bil je odločen uasjirotuik klerikalnih aspiracij. Leta 1879. je v VVaddingtonovem mintaterBtvu prevzel naučni portfelj in kot tak je odpravil vae jezuvitsi in rodovniške učilnice, katere n so bile državno potrjene. Bil je potem Še pozneje večkrat minister in miuisterski predsednik, isposlovat zakon, s katerim bo bili vsi v vojski službujoči princi odpuščeni iz službe in se kot minister vuani'h rečij približeval Nemčiii, zinatrajnč AUaeijo in Litaringijo za i>guo-I n« n'. Osvojil je tuli Tonki n in s tem ugonobil samega sebe. Francoska vojska je bda v Tonkinu večkrat poražena in v znameniti seji doe 31. marca dokazal je Clemenceau, da je Ferry zamolčal nekatere ne ugodne brzojavke, da bi dobil nov kredit za Ton-kinško ekspedici|o. Ferry ie moral tedaj iz zbornice bežati in s tem je bila tuli uničena njegova kandidatura za jiredsedatvo republike, on pa pahnen pozabi v grob, iz katerega bo je rešd le za nekaj dnij Domače stvari. — (Konfiskacija.) Smočno številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi notice „Celjski Nemci", v kateri smo ožigosali po-8topau|e Celjskega mestnega zastopa, ki je odklonil prošujo za prepustitev mestnega gledališča v svrho, da bi se priredili v njem dve slovenski pred .-davi na konat St. Rupertskim pogorelcem. Zoper to konfiskacijo uložili bomo ugovor. — (St ros s mayerjev banket v Zagrebu.) Da je sjedinjenje hrvatske opoz cije osne-vauo na zdravi podlagi, pokazal je zoprn banket v proslavo imendana velikega meceua hrvatskega io dobrotnika vaega jugoslovauskega naroda. Udelež Io se ga je kakih 100 osob, katere je pozdravil g. me-, tu i župnik dr. Boroša, poudarjajoč velike zaaiuge Strossmayerjeve za uapredek hrvatskega naroda. Burni klici „Ž naudušeno vzprejeti. I/.mej mnogih nap tmc omenimo le poglavitne: G. Folnegovič napi je še S t r o b a m a y e r j u rekoč, da ga bodemo najlepše slavili, ako se bodemo učili razumeti ga. G. Gjuro Crnadak nazdravil je velikemu svečeniku StroBsmayerju, kateremu ima narod zahvaliti dva hrama umetnosti. V krasnem govoru razvijal je g. Folnegovič idejo StroHsmayer-j e v o in St a r če v i če v o, ki je sicer ož|a, a obe imata jed n smoter: Doseči slogo naroda, ki je jeden in govori jeden jezik. Največje Strossmayer-jevo delo je akademija. Naj ji ustane ime jugoslovanska, a ne pozabi naj, da je akademija hrvatskega naroda. Nazdravlja torej predsedniku akademije kanoniku dr. Račk emu. V lepem govoru zahvalil se je dr Rački, rekoč, da hrvatski narod je bil visoko naobražeu že v 16. stoletji, potem pa je moral prijeti za meč, zaostal je, dokler ni dobil novih voditeljev. Mej prve spada Strossmayer, katerega vzvišena ideja mora zmagati, ker ima zdravo podlago. Imena akademije ne smemo nikdar opustiti, jugoslovansko ime ne nasprotuje hrvatski ideji. Bratje, ki govore jeden jezik, ki imajo jednake interese in jednako bodočnost, morajo se zjedmiti V hrvatski preatolici akademija ue more delati drugače, uego v proslavo Hrvatske. Nazdravlja uterae-l|itel|u in pokrovitelju akademije. V imenu Slovencev, ki kot najbližji bratje Hrvatov posebno časte Stro8Binayerja, nazdravljal ie slavljencu g. Etbin Kristan. Hrvatski mladini nazdravil je g. Folnegovič, vseučiliški profesor g. Smičikl as pozdravil je tudi mladino, poudarjajoč naj vedno ostane značajna iu zvesta idejalom. Bilo je še mnogo na-udušenih zdravic, katerih vrsto je zaključil g. Folnegovič b klicem : Živela Hrvatska! Živio Strossmayer ! Odposlalo se je več brzojavk slavljencu v imenu meščanstva in vseučiliščnikov. Sklenilo se je osno* vati odsek za nabiranje doneskov za .Starčevičev dom" in da se vsako leto slovesno praznuje Stross* msydrjev god. — -(K Strossmaver je vemo banketu) odposlala sta se iz Ljubljaše sledeča brzojavna pozdrava: V znamenji bratske sloge zbrane častilce oajuzornejSega zastopnika neskaljene vere Kristove, najpleraenltejšega rodoljuba in prvoboritelja za svetinje domovinske, najodličnejšega prijatelja brvatako-alovenskega pobratimstva iskreno pozdravljamo. Večna *lava Josipu Juraju Strossmaverju! Prosvjetom k slobodi! Uredništvo .Slovenskega Naroda". — V globoki udanosti in iskreni ljubezni se klanja diČnemu sinu bratskega naroda hrvatskega, apostolu narodne sloge in jedinstva jugoslovanskega, velikemu, plemenitemu Josipu Juraju Strossmaverju „Slovensko društvo" v Ljubljani. — Tudi „Ljubljansiti Sokol" je telegrafijo čestital dičnemu vladiki. — („Liberalna taktika") Kdor se hoče osvedočiti, kako daleč zamore dovesti človeka in naj je tudi av. pisma doktor, slepa strast in brezmejna gospodstvaželjnost, temu priporočamo, da pazljivo prečita v sobotnem „Sloveucu" članek „Liberalna taktika", katerega je pregrešil Liga + l. Bog ga razsvetli — druzega mu nimamo odgovarjati. — (Kanonik Klun) je sedaj jako priljubljen pri Dunajskih framazonskih novinarjih in v ži dovakih ložah, naj so .košer" ali ne, imenuje se njegovo ime s takim spoštovanjem, kakor da je postal „aner von Uosere Lajtu honoris causa. Di bi Bleharni prijatelj južne železnice in nasprotnik krščauBko-socijalue stranske spoznal kanonika Kluna tudi po lici, prinašajo Dunajski „Ilumoriatisehe Blafter" na odličnem mestu njegovo podobo. 2e-libog ne moremo reči, da je podoba dobra, kajti kanonik Klun naslikan je kakor kak preprost cerkovnik, dcčim je faktično pravi tip francoskega abbe-ja, ki ve jednako ceniti katoliške shode in druge dobrote tega pregrešnega sveta. Vender pa priporočamo tistim njegovim „volileem", kateri so se v soboto anonimno oglasili v „Slovencu", da naj si naroče to značilno podobo ter jo utaknejo „iu perpetuarn rei memoriam" za zrcalo. — (Lepa Vida.) Ker se bode jutri v sredo predstavljala v našem gledališču dra. VoŠnjaka nova igra »Lepa Vida", ponatisnili smo iz Ko-ritkove zbirke slovenskih pesmij, natisneoe 1840. leta, narodno pesem, katero je, kakor se trdi, bil za tisek priredil Prešeren. Priprosti narodni napev te pesmi je slišal na Krasu g. prof. dr. Jauku Pa j k, ko je bil v Gorici, in naznanil g. dru. Vošnjaku, da ga prijavi dr. B. Ipavcu, ki je potem napev uredil za čveterospev. Naš glasbeni umetuik g. K. Hoffmeister je motiv napeva vpletel v o uverturo , zloženo v velikem stilu , kur pomotoma ni omenjeuo na gledališkem listu. Odlomki pesmi se bodo peli v igri v 3 4. in 5. dejanji. Glavni ulogi imata gospa Bo r š t n i k o v a in g. Borštnik. Beianje se vrši v sedanji dobi v primorskem mesteci ob Ja Iranskem morji, — („Stabat Mater" koncert.) Včeraj je bila prva skupna skušnja ■ orkestrom. Veščaki, katerih je nekaj bdo prisotnih, so bili polni navdušene hvale za veličastni Dvof&kov umotvor in zatr,evali Bo, da bodeta ta dva koncerta istinito jireimeniteu in pomemben dogodek za Ljubljano. Zadnja skupna skušnja z orkestrom bode v četrtek ob 8 uri zvečer v redutni dvorani. Sedeži in vstopnice bo tudi za drugi koncert že marljivo kupujejo. Kdor hoče deležen biti do Bedaj v Slovencih še nejioznanega glasbinega užitka, naj se požuri, ker sedeži utegnejo kmalu paizprodani biti. Nihče naj se ne spodtika ob malo nenavadne ceue; ne samo, da treba za izredne reči vedno izreduih žrtev, troški bo tako ogromni, da „Glasbena Matica" tudi pri teh ceuah le tedaj ne bode trpela škode, ako bodeta oba koncerta po poluoma razprodana. Samo not" stanejo 153 gld., vojaška godba pa nad 200 gld.! Z ozirom na ugled, katerega si krasno uapredujoči naš glasbeni zavod pridobi s tema koucertoma, ko je nudejati, da bode udeležba obakrat sijajna. Tudi glasboljubni sosedje v bližini Ljubljanski naj bi ne zamudili lepe prilike. — (Slovensko gledališče.) Pri nedeljski reprizi prekrasne Mascagnijeve opere „Ca valleria rusticana" priredilo je občinstvo odličnemu gostu gospodični Mafenki Vol nar je vi navdušeno a povsem zasluženo ovacijo, kakoršue v novem gledališču so 11 i111 < • doživeli. Jedva je stopila dična umetnica na oder, jeli so se vsipati nanjo iz lož brezštevilni duhteči šopki, jiO hiši pa se je razlegal uprav frenetičen aplavz. A to bil je 1« pričetek. Drug za drugim stopali so sedaj izza kulis pred vidno globoko ganjeno gospodično prinašalci in pri- našalke krasnih v- ncev in šopkov z elegantnimi trakovi in primernimi napisi in navdušeno občinstvo je vsak znak občudovanja in priznanja posebej pozdravljalo zopet in zopet z gromovitimi „Živela"-klici. Izmej vencev in šopkov omenimo naj le one „Dramatičnoga društva", nekaterih odbornikov istega društva, zbora „Glasbene Matice", dveh šopkov narodnih samcev itd. — Gčna. Volnarjeva je bila sinoči, ako mogoče še izborneja Santuzza, njen zvonki glas zvenel ju sedaj mogočno po gledališču in sedaj donel zopet nežuo-rahlo, a vsikdar čisto, njena igra bila j« umetniško dovršena in popolnoma umevno je, da si je ta dična češka umetnica bliskoma pridobila simpatije našega občinstva. Gena Daneševa bila jej je vredna družica ter jo kakor vselej izborno pela in igrala io istotako je jako pohvalno izvršila svojo ulogo gčna Nigrinova. Tudi gg-P a v š e k in Fedyczkowski i mela sta prav srečen večer in zlasti glede zadnjega moramo za Binočno predstavo preklicati vse opazko v oceni Zadnje predstave z dne 16. t. m. in lovor venec, kateri ho mu je izročil, bil je le zaslužen znak priznanja njegove marljivosti. — Ker sta se tudi zbor in Uprizoritev sinoči odlikovala zopet s posebno točnostjo, bila je predstava zares izvrstni, kakor v posameznostih, tako tudi v celoti. Končani predstave je občinstvo zopet z gromovitim aplavzom pozdravljalo gospodično Vol narjevo. Zastor moral se je šestkrat dvigniti in Ae vedno ni b Io ploskanja konec, dokler umetnica ni odzdravila s pomembnim vzklikom: „Na svidenje!"4 — O l srca želimo« da bi se ta obljuba skoro obistinila ; to bodi skrb odbora ^Dramatičnega društva", kateremu smo pa že Sedaj hvaležni, da nam je podal s pridobitvijo tu ko izbornoga gosta zares izreden umetniški užitek. Prvi gost na slovenskem odru je sijajno Ctapsl — vivat serjuens. — Po operi predstavljala se je Že znana veseloigra* „Star i nari ca", v kateri se jo odlikovala s posebno ljubko igro v prvi vrsti gčna Slavce v a; ta naša naivna ljubimka kože res prelep napredek ter se sme prištevati že naj-boljšim nafti m igralnim močem. Da j« g. Borštnik igral stojo sicer malo ulogo dovršeno, tega pač* ni treba povdarjati, b tudi gospa Danilova in gOSp. Trnovski bila sta prav srečna, g. Podgrajski pa kakor navadno ni vedel, kaj predstavlja. — Kakor ob sebi u mevno, bilo je gledališče popolnoma razprodano. — (Osobne vesti.) Minulo soboto bil je promoviran doktorjem medicine na Dunajskem vseučilišči g. Fran Kogoj. Redek slučaj nanesel je torej, da so v lednem dnevu bili promovirani na Dunaji trije Slovenci, namreč poleg tega gospods, kakor smo že poročali, š" gg. pravnika I. košar in 1. It u |> ni k. — Liubljanske tabačue tovarne pristav g. Adalbert Strnad je imenovan kontrolorjem. — Okrajni sodnik v Voitsbergu g. Viktor Rochel imenovan je deželnega sodišča svetnikom v Olovci. — (Zaroka.) Pred včeraj zaročil se je g. Anton Trstenjak, koutrolor mestne hranilnice Ljubljau-ske, zasiužui tajnik .Dramatičnega društva" in pisatelj slovenski, z gospico Lujizo D r. n e Š e v o, izborno pevko nnše slovenske ujiere. Naša najsrčnejša čestitanja ! — (Podpore stradajočim la Kranjskem.) MmiBterBtvo notranjih zadev dovolilo ju za olajšanje bede, ki je nastala v nekaterih krajih na Kranjskem, vsoto 15 000 gld., katero bodo razdelila dotičua politična oblastva. Ta podpora je nameujeua za nakujiovani • semena in živil ter je ni vrniti. — (Prvi slovenski romarski vlak v Rim.) Naprošeni smo prijaviti, da so vse prijirave za ta vlak dovršene. Kdor želi vspored ali listek, naj se obrne na potovalno pisarno g. Pavlina v Ljubljani, ali na katoliško družbo. Posamične točke VBporeda so se poslednji čas mnogo zboljšale in ue je skrbelo, da bodo potnikom na razpolaganje vse mogoče udobnosti. Naj torej nihče ne zamudi te ugodne prilike. — (Važni razglasili.) Na prošnjo c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic z dne 20. decembra 1892. leta, Št 164030, je v ta namen, da se razširi postaja oziroma državni kolodvor v Ljubljani, določen politični obhod in v zvezi ž njim izvršitev razlastitvenih obravnav na 6. dan aprila 1893 leta ob 9. uri na imenovanem dižavuem kolodvoru. Dotični podrobni črteži in zemljifiko-odkupni načrti so pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Spodnji Šiški v dobi, katero razglasita oba imenovana urada, vsakemu na upogled razgrueui. Udeležencem je na prosto voljo dano, pri tej komisiji vlagati morebitne ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opazke zoper stavbenski črtež. Z ozirom na to razglasilo naznanja mestni magistrat, da je podrobni črtež in zemljiško odkupni načrt glede* nameravanega razširjenja postaje oziroma državnega kolodvora v Ljubljani (katast. občina Kapucinsko predmestje od 18 marca do 5 aprila letos ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnen v mestnem stavbin-skem uradu, kjer je udeležencem za omenjene dobe vlagati ustno ali pismeno tudi morebitne ugovore zoj)er zahtevane razlastitve, ali opazke zoper stavbintki črtež. — (Spomlad.) Včeraj zjutraj ob 10. uri pričela se je po aBtronomičnem koledarji spomlad. A spomladnib sapic že nekaj dni ni več čutiti in se je temperatura prav izdatno znižala vsled burje poslednjih duij. V raznih krajih pa je snežilo, tako v Zagrebu, kjer je padlo mej gromom io bliskom precej obilo snega v noči minule sobote. — (Iz Metlike) se nam piše, da je vse obzorje Belokranjsko belo in da brije burja. Temperatura se je vsled tega znižala prav izdatno in je toplomer kazal — 1° R. — (Požar v Mengišu.) V nedeljo se je raznesla proti večeru po Ljubliani vest, da jo v Meu-g šu nastal velik požar. Odpeljal se je res ua brzojavno prošnjo oddelek Ljubljanskega ognjegasnega društva. A kmalu je došla vest, da so poročila bila pretirana. Zgorelo je vsega skup pet poslopij. Kako je nastal ogenj ni znano. — (Umrl je) v Idriji v soboto dne 18. t. m. trgovec g. Mijo Thaler za bripo. Bil je star še le 25 let. N. v m. p.! — (iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Tukaišnji letošnji prvi semenj dne 17. t. m. je bil prav dobro obiskan. Prignalo se je do 400 glav prav lepe govede. Ž vinBka kupčija je bila prav živahna. Prodalo se je veliko lepih krav in volov. Da imajo Pivčanje tako lepo govejo žvino, k temu zadosti pripomorejo Kalistrove ustanove. — (Trgovinska zbornica v Gorici.) Goriški „Primorec" sprožil je zopet velevažno uprašauje, kako naj bi se organizovaii goriški Slovenci, da se z uspehom udeleže volitev za trgovinsko zbornico. Ta stvar je jako važna, ker ravno trgovinska zbornica odločuje večino v deželnem zboru goriškem. L 1869. in 1872. so Slovenci sicer propadli, a takrat je bila narodna zaveduost Še mnogo manj razširjena. Pozneje pa so Slovenci pustili mirno Lahom goriško trgovinsko in obrtnijsko zbornico. Dobro bi bilo, če se goriški Slovenci popri me j O tega velevažnega uprašanja z vso odločnostjo. — (Lahonska p e r f i d n o s t.) G iriški židovski list „Corriere" zagauja Be vedno v Slovence, a kaj tacega, kakor je prinesel te dni, pa presega že vse meje. Nesramno napada bo venske profesorje ter je prijavil nastopno peililno vjjra-šauje: „Ali ni dosti to, da dijaki, ako nočejo propasti pri izjntih vsled nekaterih fanatičnih jirofe-sorjev, morajo v očigled svoji moralni škodi obiskovati Oitaimce (ognjišča rusotiletva), katere ziutraj v družbi dotičnih maločastuih profesorjev za|»uščajo vsi pijani in z rusko trobojnico? ???" Da posebno podkrepi svoje obrekljivo vprašanje, pristavil je Židovski organ 4 vprašaje ua konci notice. Za trdno se nadejamo, da dotičmki ne bodo molče prenašali teh jiodlostil in energično postopali nasproti toliki nesramnosti. Čas bi bil, da se ustavi tako časnikarsko rokovu|aštvo. — (Spodnja Tržaška okolica) je v naj večji nevarnosti, da se potujči, ako se ne ganejo tamošnji zavedni domačini. V Tržaškem mestu samem se sicer krepi in znatno muoži slovenski živel j, ker ho t um staka čedalje več slovenske inteligence. V okolici pa giuevajo nekateri okraji, kjer ni narodne probu-jenosti po društvih ali velmožih. Zdaj je začela zloglasna aLega" razpošiljati mej slovenske okoličana italijanske molitvenike, da s tem slepi nezavedut že. Zuani Mavroner pa zbira slovenske podpise za laško šolo pri sv. Alojziju in v Kadinn. Slovenski rodoljubi naj pazi|o, da preprečijo take zlobue nakane protivnikov. — (Na pota umrl.) Lorenc Zima iz Gurij na Kranjskem pripeljal se je minuli petek zjutraj iz Vrbovca v Zagreb, da ee gre zdravit v bolnico milosrdnih bratov. Na kolodvoru državne železnice ju» se mu je zdravje tako shujšalo, da so ga redarji morali prenesti v bolnico, kjer je kmalu potem umrl, Pčele j biezprimerno! Ilustrovana svetovna zooflovina za ljudstvo z osobitim ozirom na kulturni razvoj od J. O. Vogt a. (Illustrirto VVeltgeBchichte filr d»a Volk mit besonderer Beriieksichtigung der Kultu entwickelung. Dargestellt von J. G. Vogt.) 140 tedenskih sešitkov po O krujcnrjov« Dalje: (298—1) raulra Sfc sin.: Im Relclie dos Gcistcs. llnstrovana zgodovina znanostij v .10 sešitkih po 30 kr. •J. aiOKTIETI trgovina 8 knjigami in papirjem v Ljubljani. Pet malih polic. Primer št. 65 (nobene tnntine I»po- 1'rirftatnk Pol. it. stavljeno Zncnek na Uiridendi 1.981 lH4f> Dol. K 00 Dol. 1306 11.553 1858 „ 1000 „ 888 13.345 1854 „ 1000 . 1128 14.561 1H55 , 1000 „ 928 20.H48 lt-58 _ 1000 „ 992 Izplačano lata l ■■■'J Dol. 2.306 1.888 2.128 1.928 1.992 DuLftOuo Dol 5242 Dol. 10.242 Četudi se je razmi tega porabil nadomestek (ekvivalent) dol. 1600 prirastka na dividendi za plaćanje premij, izplačal je .Mutual ■' zavarovancem več ko dvojni znesek zavarovalne SVOte. (267) 95 THE MUTUAL Poroštveni zakladi 907 milijonov frankov. Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, I., Lahko \vM/plal/ 1. Glavno zastopništvo za Kranjsko: primož hud0vernig v LJubljani, Kolodvorske ulice St. 18. nraTHsmifti iwm^hmmmwmBWBmm Kuharica za župnika se IŠSe, jako dobra, lahka in trajna služba; dva hlapca ll liOIlfeill za tukaj. — Več v posredovalnici O. Flux na Bregu št. 6. (296) Jedino pristni angleški cuflotvorni balzam. Proizvaja se jedino v lekarni angeljn varuhu" lekarja Adolfu Tlklerrjr-fn v i* r^nuii na Hrvatskem tor ga Je moči samo ta dobiti. V ms k u h: ek leuica mora tiiti previđena z rudeČIm napisnim listkom iva z varstveno znamko, kakor j« t|i zraven natiskana, mora hiti zavita v navodilo o uporahi z ravno tiato varstveno znamko in mora hiti zatvorjena s srebrno kovno kapico, v katero ja ntiekana tvrdka: „Adolf Thierrv, lekarna „k angeljn varuhu" v Pregradi". V h .k drug kakorkoli adju-r ^ stovan balzam, ki nima vseh teh BSEIkI*^ znakov pristnosti, troha je zavra-vSiJgss-..<| i-ati, ker sod rž njej o ta ponareja- Najatai'fjs«« najiE-kušenejše, nujrerl-nejse, poleg tega najcenejše univerzalno, ljudsko, do-mar«' in zdravilno sredstvo proti malone vavDi notranjim in n nanj i ni boleznim. mja samo prepovedane, drastično delujoče, torej Ikodljive tvarine, k;ik<»r n. pr. lopatiko itd. Kjer ni založišča mojega jedino pristnega balzama, narodi naj se direktno in naj ae adr^stra tako-lo: ,,Lekarna ,k angeljn varuhu' A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini". Pošilja se le proti povzetju ali će Be pošlje znesek po nakaznici. — Cena je s poštnino, zabojem, nakladanjem in voznim listom: 12 malim ali b volikim steklenicam 1 gld. 86 kr. 60 , „ 30 p 6,0«, v Bohuo in Hercegovino 2 gld. 30 kr., oztr. 7 gld. Ponarejaloi in posnoinaloi se temeljem zakona o za-Ščiti znamk strogo zasledujejo, isto tako prekuno-valci falBifikatov ali slabih ponarejanj. Zvedenška svedoćha viBoke kralj, deželne oblasti pravi glasom analitiškega izvida (št 5782 — B. 6108), da moj preparat ue sodrzuje nikacih prepovedanih ali zdravju Škodljivih tvari n. One tn- in inozemske lekarne, kjer se nahajajo založišeii, objavljalo se hodo vsako poluletje. -A-d-olf Tto.lerrtsr lekar ,,U tftugel|u varuhu" v Pregnitli pri ltoU»loii-.SI»»tiiii. (1372 — 4) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda ■velJetTT-n.egra. od 1. clctoTora. 1692. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjoevropskom "ft«u. Odhod iz Ljubljane (jul. kol.). Ob 6. «rl 38 min. zjutraj osebni vlak na Trhii, Pon- tahel, Beljak, Celovec, rVanzensfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpoludne oaebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran^eusfeste. Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popohidne ottebni vlak na Trbiž. Beljak, Celovec, Solnograd, 1 unosr. Pariz, Line, Ischl, Badejevice, Plzenj, Munjino vare, Eger, Fram-ovo vare, Prago, Karlove varo, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol). Ob 7. ari IO min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Dmždanj, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Hudejevic, Solnograda, Linca, Is hlja, Ljubna, Celovcu, Franzens-feste, Trbi>s. Ob 4. uri 55 min. popoluduo osebni vlak z Dunaja, Ljubim, Beljaka, Celovca, Franzeunfosto, Pontablja, Ti bi za. Ob 8. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubim, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljano (drž. kol). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 10 ,, popoludne v Kamnik. M 7. „ 00 „ zvečer v Kamnik. Prihod V Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. „ 08 ,, dnp-oludue iz Kama ka. „ 8. n 20 || zvečer iz Kamnika. Sreduje-uvropski ča» je kraj nem u času v Ljubljani za I minuto naprej. (12—HO) Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. Sestavil in izdal ANTON' LEVEČ c. kr. okr. midnik v Ložu. Cena 1 p;tU. lo kr., po pošti 1 gl«l. 50 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. Licitacijski razglas. Obiteljska gOMpoftćlua Čabar na II rvat Mit eni, sedaj lastnina pl. Ohyczy-|evili, proda prostovoljno potem kralj, kotarskoga (okrajnega) ModiMĆa v 4 uUru k njej pripadajoče nepremičnine zemljeknjižnib uložkov St. 320 občine l*rezi«!, obstoječe iz: Čedne jednonadstropne, jako solidno iz kamenja in opeke zidane in z opeko krite hiše z velikimi kletnimi prostori; v pritličji ro prostrani prostori za prodajaluico in gostilno; v nadstropji z balkonom je 5 lepih sob, kuhinja, ledilna shramba; podstrešje ima dve sobi. — Z hišo je v zvezi veliko dvorišče s prostornim, jako solidnim, iz kamena zgrajenim hlevom in praktičnim magacitiom za seno. Ves prodajni objekt, nekoč svojina Mate Muh vi ća in pred 13 leti novo zgrajen s troškom od več nego 20 000 goldinarjev — leži v mestu 1'rezidu neposredno na okrajni cesti, ter je oddaljen od poštne in brzojavne postaje Stari trg na Kranjskem jedno uro in od železniške poataje Rakek tri vožnje ure. V Prezidu samem je županijski, župnijski in poštni urad in dve veliki parni žagi. Popisane nepremičnine se bodo pri javni dražbi, ki se ho vršila dne 15. aprila 1. ob 3. url popoludne prodale no izpod SOOO goldinarjev. Natančneji dražbeni pogoj« in izvleček iz zemljiške knjige sta ua vpogled pri kralj, okrajnem sodišču v Ćabru ter je istotam moči dobiti eventuvelno prepis istih. V Čabru, dnć 14 marca 1893. Ivan Frlob (284—2) dohodarnik pl- Ghyczy-jev. Štev. 1286 IV. G-63. Opozarja se na razglas v štev. 58 „Slo venskega Naroda" z dne* 11. marca 1893 zaradi zagotovljenja zakupne oddajatve, oziroma dobave drv v postajah Celovec s St. Petrom za Čas od 1. septembra 1893 do konca avgusta 1894. Natančneji pogoji se lahko pregledajo pri e. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinn v Celovci do dne 23. marca t. 1. mej 10. in 12. uro dopoludne. 1270-2 Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 17. marca 1893, št. 1286, prodalo se bode v zapuščino dne 9. januvarija 1893. v Trebnjem umrlega trgovca gospoda Vinko Verhovšek-a spadajoče mešano, sodno na 4506 gld. 54 kr. cenjeno blago, skupaj. Kupovalcu prepustila se bode tudi v zakup prodajalnica z ma-gacinom vred za drobnost in blago, kakor tudi potrebno stanovanje, obstoječe iz sobe zdolaj, kuhinje, sobe za hrano, potem šupe za shranjen je drv in prazne posode in tretji del vrta za letni zakup 400 gld., ki se ima za pol leta zmirom naprej plačevati in sicer za 6 let zaporedoma. Ponudbe z ]0°/0 varščino se imajo do dne 6 aprila 1893, kateri dan se lahko vse pregleda, na c. kr. okrajno sodišče v Trebnjem, sil pa podpisanemu sodnemu komisarju doposlati. Ako ne bode nobene ponudbe, hode se prodaja mešanega blaga na drobno diie I o. aprila I «**>:*. <»<1 S. ure dopoldne naprej in, ako hode treba, prihodnje dni po javni dražbi proti gotovemu plačilu vršila. Civilni zapisnik in družbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju. Trebnje, dnJ 18. marca 1893. (295 — 1) Matthaus Bežan, m t i -ki »uliKtitut kot sodni komisar. 5J THE Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Jasefsplatz St. 1, v hiši društva. št. 5 in G, v hiši društva. Društvena aktiva dnti 30. junija 1891...........frank. 117,550.797 — Letui dohodki na promijah in obrcHtih dno 'M. junija 1S91 . . . Izplačitvu zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obatanka društva (1848).................. V poslodnjej dvanaJBtmcsefiuej poslovalnoj perijodi uložilo bb je pri društvu za.................. novih ponudb, vsled ćuaar znitša akupui znesek za obntanka društva na uloženih pouudhah........... 20,726.259— 249,311.449-— 61,372.000 — 1.728,184.555-— Proapekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno ti lavna agentura v Ljuldjaiii, na Tržaskej centi št. 3, II. nadstropje pri <* lli 88 4964 Razne vesti. * (Umrl je) v Levovu znani narodnogospodarski pisatelj Jo«ip Stupinski, član akademije znanosti v Krakovu. Pokojnik dosegel je visoko starost 90 let. * (Papež proti igri.) Kakor poročajo nekateri listi, namerava papež v sled mnogih peticij iz Avstrije, Nemčije in Švice sklicati raejnarodno kon ferenco, ki bi pretresavala, kako bi se dala odpraviti igralnica v Morite Carlu v Monacu. * (Uro pogoltnil.) V neki francoski zdra vilnici za umobolne bil je 37letai bolnik, katerega je smela obiskati soproga. Necega dne hotela je oditi, ko je minul za obisk določen čas. Umobolnega pa je to silno razburilo, ker je mislil, da mu je nezvesta in ga hoče zapustiti prej nego je minul določeni čas. Da ga preveri o istim, pokaže mu soproga svojo uro. Umobolni pa zgrabi uro, jo odtrga z verižice ter jo pogolto*. Zdravniki so takoj odredili vsa potrebno, da preprečijo zle posledice tega blaznega čina. Še le čez IG dnij prišla je ura zopet na dan B la je srebrna in merila 6 cm. v premeru, ter skoro 1 cm. deb«la. * (Umorjen župnik.) V vasi Ibi pri Alcnyu na Španskem umorila je neka žensku tamošnjega župnika v soboto na ulici Župnik se je zgovar)al z nekim vaftčanom, ko se mu približa morilka od zadat in ga nune dvakrat z dolgim nožem, da se je takoj mrtev zgrudil Zločinku ho takoi zaprli. * (M i 1 i j o n a r petkratni morilec.) V Ca-rgradu umoril je armenski trgovec in milijonar Had|i Hussein iz ljubosumnosti svnjo ženo, prebo d t Vil io štirikrat z nožem Umoril je dal)e še štiri osobe, ki so prihitele na pomoč, namreč sestro njeno in nje moža, jednegu slugo in pozvanega redarja. * (Številka 13.) V mestnem zastonu v Frankfurtu ob M. upraSal je neki mestni svetnik, kako je to, da v mnogih ulicah v Frankfurtu ni št. 13. oziroma da je ta številka zginila, ko so se nove številke uapisavale. O Igovorilo se mu je, da se je to zgodilo vsied prošme mnozih h lit Dih gospodarjev, ki so trdili, da bi vsied te številke, ki velia kot nesrečna, njih hiše zsubile na vrednosti. To je zbudilo veliko veselost, še boli pa to, da je magistrat ilgafal takim prošnjam. Jednak običaj nahaja se baje tudi v Parizu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Krk 19. marca. Skof Feretić danes umrl. Praga 20. marca. Zidarski pomočniki začeli danes splošen štrajk. R in 19. marca. Državni svet zavrgel vladno prošnjo, da hodi dovoljeno disciplinarno postopanje zoper državnega svetnika Bonghija radi nekaterih objavljenih člankov. Pariz 19. marca. Zbornica dovolila z veliko večino 20.000 frankov za pogreb Julesa Ferrvja, Bruselj 20 marca. Osrednji odbor belgijskih delavcev sklenil v včerajšnji seji, da je takoj začeti splošen štrajk, ako bi ne obveljalo splošno volilsko pravo. Berolm 20. marca. „Bundu" se brzo-javlja iz Kima, da je ondotlfa policija dobila obvestilo, da nameravajo nemški anarhisti iz koristiti potovanje cesarja Viljema v Rim za atentat. Nekateri nemški anarhisti so še prišli v Rim in se dogovarjajo z italijanskimi somišljeniki. Nemški poslanik v Rimu grof Solms zahteval od nemške vlade, naj pride v R m načelnik politične policije B.rolinske Mande rude. Dunaj 21. marca. Grof Hohenvvart opravičeval proti Ja\vor.skemu postopanje konservativnega kluba pri volitvi drugega podpredsednika ; razpor poravnan. Pariz 21. marca. Razne republikanske skupine sklenile predlagati v zbornici, naj se parlament razpusti. Avstrijska speoijalltota, Na lelodou bolehafofitm ljudem priporočati Ja porabo briatnogii ,,Mollovega Seidlitz-praska", ki le preskuseno uoiuaoo zdravilo in upliva na Želodce krepilno ter posuellluo na prebavijenje in sicer i rastoeiiu USpebom. Skatljiea 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vttak ilmi lekarnar A. MObb, c. iu kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnehlaaben 9. v lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno zoaujko iu a podpisom. Manj nego ftkatljiei B) ne razpošilja. 5 (18—4) Razpošilja se vsak dan sveže napolnjena ADOSKA (Psrosijpelcti se dobivajo na vseh prodajuib mestih in pri (297—1) oskrbniku vrelca v iopelji Raflinci (Radeln) na Štajerskem. Zadnja predfitava v letošnji sezoni! štev. 4ii. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.62« V sredo, dne 22. marca 1893. BSF~ Prvikrat! "»»J a Vida. Drama v petih dejanjih. Spisal dr. J. V o A o j a k. 0 u ve rt uro zložil gospod K aro I Hoffmelster. Lep< Začetek točno ob 1 ,,n. uri, koneo ob 10. uri zvečer. Dramatično druatro, Pri predstavi svira godba slavnega domačega pefipolka baron Kohn It. 17. XJstopan.ixa.a: Parterni sedeži I. do III. vrate 80 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 60 kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste 50 kr. Balkonski sedeži I. vrtite HO kr. Balkonski sedeli II. vrste 50 kr. Balkonski sedeži III. vrste 40 kr. Galerijski sedeži 30 kr. Ustopnin* v lože 50 kr. Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stoj fiča 20 kr. Sedeli se dobivajo v čitalnični trafiki, Selerjburgo* e ulice, in pri blagajni. Blagajnica se odpre ob 7. uri sveder. Zalivala. ,Podporneuni društvu za slo venske v i s o -koSolce na Dunaji so došli ti-le darovi: Gospod Jož. K rži sni k, stud. lil., nabral v Poljanski dolini 9 t;lv v pokoji v Novem Mestu, fi gld.; Mil. g. dr. Mihael Napolni k, kuezo&kof v Mariboru, 10 gld.; g. Dragutin Lapajne, trgovec v Idriji, f> piil, ; g. Andr. Elul)Hcher,v Laškem tr^n, 2 gld.; g. Jurij B e z o n 6 o k , župnik v Oadramu, 2 gld.; g. Franc« S t orle. načelnik postaju v Zigofju, 2 gld.; goapa N. N. v Škofji Loki 5 gld.; gi Miloš S mi d. župnik Solčavski, a K'ld.; „Kmetska ponojiluica LjubljuiiHke okolice1* 10 gld.; skupaj 80 gld — Vnem blagim dobrotnikom izreka najtoplejšo zalivalo! O*il>oi* Ijotfrlju«* mrevke 18. marca V Linci: 34, 60, 48, 18, 67. v Trstu: 62, 24, 41, 90, 27 Tujci: 20. marca. Pri Mnličli Blnder. GUbel, D*u*9ingor, Makeš, Klani, Ilorn, Kuss, Hirsch, Uobtsehek s Dunaj*. — R»ssi iz Trsta. — Kohbn, Poaedič iz Gradca. - Luy iz Maribora. — Golob iz Zagorjs. Pri Slonu: VVeimau, Milko, Alvian, N .\v.ik, Jakov-Ijevič z Dunaja. — Adler iz Plena. — 1'etrovič iz Gradea. — Beninger i« Kamnika. — Goiler iz Idrije. — Brickita iz Ljubljane. Umrli so v Ljubljani: 18. marcu: Nt-žn Miilhur, snsbbnlos, 79 let, Klidezno ulice št. 4, apoplexia cerebri. 1— Franc Hribar, čikostav-čev sin, 2 m seca, Konjušne uli.-e It. 2, infltieoza. — Ivana Deftnan, gostilniftarjevs vdova, 8*5 let, Gradišće št. 11, m»-rasmus. — Kajmtind Duh, črovljaijev sin, 20 mest cev, Stari trg št 11, jetika. 10 marca: Sofija grofinja Auersperg. deželnega predsednika vdova, 57 let in 8 mesecev, Pred Škofijo it. 7, oslabljenje. V deželni h o'l dl 0 i S 17. mare« : Itozalija Feigel. delavka, 39 let, srčna hiba. — Južt t Štefe, kajžar, 42 let, jetika. Meteorologično poročilo. "i ! 3 ° Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina t mm. iS E m B oc 7. zjutraj 2. po po I. 9.zvečer 730 0 mm. 7 HO H ■■. 7312 as, 2i' C 6 2* C 16» C si. vzh. ohl. m. vzhj d. jas. si. vzh. d. jas. 0-00». •e o u o) B 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-4 mm. 734'5 mm. 7384 mn. 0«0° C 5 6° C 0r>° C s), vzh. m. sev. si. sev. jasno d. jas. jasno 000... Srednja temperatura 3 3 in 2*1% za 0'3" in 1 59 pod normaloui. 10-u.aaaosl5:sL "borza* dno 21 marca t. I. Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Lordon ..... Srebro..... Napol...... C. kr. cekini . . . Ncm&ke marke . . včeraj gld. 9890 , 9870 » 11710 „ 96*95 3,>0\r>0 . 121-6 " 9-6* b9-30 danes gld. S8-7B , 98-7U 9690 : 987 -„ 34 ^ T)i i l 961'/, 573 59-3:^ Zahvala. Iskrena zahvala bodi vsem, ki so n.-nn k a-korkoli izrazili sočutje o bridki izgubi nepozabnega in iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta gospoda Franca Toni P. d. Srakar, istotnko udeležiteljcui pogreba, dariteljem krasnih vencev, osobito še si. zadrugi kovinskih obrtov za korporativno udeležbo in si. pevskemu društvu ,,Ljubljana" za ginljivo petje prisrčna, topla zahvala. V Ljubljani, dnč 21. marca 1893. Žalujoča rodbina Toni. TJetanovljeno leta 1858. __________ I Anton Maček § tovarna slamnikov Domžalah pri Ljubljani K priporoča vsHkovrstne (252—10) J l< p*9glicansi 21 Ur., 1 zvitek n ii »hiti« Ijieitmi 1 »i kr., fce ao ppsljti uefrankovano proti povzet u pa 1 IO kr. Č3^ ae poprej vpoSIt« denarni zneRek, potom atane poštnine prosta poš Ijatev: 1 zvitek kroglic 1 Rld. 25 kr, 2 zvitka 2 «ld. HO kr., 3 zvitki 3 fild. 35 kr , 4 zvitki 4 k'«1- 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jed<*n zvitek bo ne more posiliuti ) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in na to itaziti, da ima napia na pokrovu vhhUo škntlj c^ na navodilu o uporabi Rtnieci diofl J. 1'sei Jiefer m h cr 't, rude imi Črkami. Nerlin tcr-1 n. loneek 40 kr., s Balzam zoper ozeblino t Ion poštnine prosto poftiljatvijo (io kr. Sok od ozkega trpotca / Američansko mazilo zoper protin, 8pitsW6ffeH chsaft), stekl. 50 kr. I lonce.k l gld. 20 kr. Prašek zoper potne aoge, Sonk*,,r,2' nlne prosto poliljatvllo '-r> kr. Življenjska esenca (Praške kapljice), l stekle lieica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, 35 puBtnins prosto posiljatvijo to kr. Tannochinin - pomada ^||Š'ILmS^ rast lasi j, 1 pus ca 2 gld. Univerzalni obliž |f«K Jjgg pofiiljatvijO 75 kr. Univerzalna čistilna sol nTj maco sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanib preparatov so v zalogi še vsu v avstrijskih ćuanikih oglašene tu- in inozemske farm a cev tiske specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — Pošiljali ve p«* pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti poptirtju zneska. i'«- Ne prejo vpošlje denar (iiujl»oEj<- n poštuo nakaznico), poleni |e poštnina uinogo eenefšii, nego pri pošilfatvali proll po%rzetju. (96—7) Balzam zoper golšo, JSK^BE Angleški balzam, 1 ste.klenica go kr.