St. 51. V Ljubljani, 19. decembra 1908. Leto IV. Izhaja vsaka sabata In velja po pošti za čelo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE MA NOTRANJSKEM. se računajo za eel« stran 30 K, za •/« strani 25 K, za ! | s strani 18 K, aa >1, strani S K, za >)m strani 5 K, Mm strani 3 K. Psi večkratni objavi primeren po¬ pust. Vladna akcija zaradi pomanjkanja krme. Že meseca julija je bila vlada na jasnem, da je treba kmetovalcem pomoči, ker je huda suša uničila nade na dobro letino v krmilih. Dovolilo se je najprej 200.000 kron za Kranjsko, ko pa so se uprla županstva soglasno, češ da ob tako malem donesku ne morejo vzeti na rame razdelitveno delo, je država primaknila še 800.000 kron. Niti to ne bi zadostovalo. A bodisi, nekaj bi le izdalo, ko bi se kmetu pomoč res takoj dala. Danes, ko to pišemo je 19. gruden, in o glavni izpeljavi ni ne duha ne sluha. Niti iz prve akcije niso vse občine še dobile krme. Bliža se novo leto. Mesto, da bi bila krma tukaj, je kmetovalec prav tako brez nje, kot da bi vladne akcije ne bilo. Da bi se mu vsaj dala gotovost, kdo in koliko bo dobil. A nobenega od¬ govora ! Če pišemo na „Gospodarsko zvezo" ali na „Zvezo slovenskih zadrug," dobimo pojasnilo, da so akti še pri vladi, ki jih preklada sem in tje. Ta negotovost je že se sedaj vzela akciji skoro ves možni uspeh. Kmet je moral prodati živino, ker je z lastno krmo živiti ni mogel. Ako ne bi bilo z otavo k sreči malo boljše, bi bila danes naša živinoreja in ž njo posebno mlekarstvo uničeno. Škoda pa, ki je vkljub temu nastala, je velikanska, če bi se bilo z vladno podporo naglo postopalo, bi jo bila vsaj malo zma¬ njšala. Slavni svetnik Birokracij pri c. kr. deželni vladi pa je po stari navadi povzročil, da je vladna akcija strel v zrak. Politične vesti. Deželnozborske dopolnilne volitve. Po vsej deželi so brez boja prodrli klerikalci z ozirom na volilni kompromis. Socijaiii demokratje so dobili dokaj močne manjšine, posebno v idrijskem okraju. V po¬ stojnskem okraju je izvoljen nadučitelj Ravnikar s 3489 glasovi. Udeležba je bila od klerikalne strani precej močna. V Postojni n. pr. so si duhovniki precej prizadevali, da spravijo vsaj par mož volit. Ravnikarja seve nobeden krst ne pozna, ker se mu ni zljubilo prirediti dovolj shodov. Zato pa bo glede marsikaterega kraja g. novi poslanec malo težko rekel, da je njegov zaupnik, ker ga ni skoro nihče prišel volit. V Ilirski Bistrici n. pr. sta prišla 2, reci dva moža volit. Volitve v Ljubljani so prinesle ožjo volitev med Josipom Turkom in socijalnim demokratom Etbinom Kristanom. Prvi je dobil 1120 glasov, drugi pa 1071, Karel Mayer 298. Izid ožje volitve ni dvomljiv ter je zmaga Turkova zagotovljena, to pa seve le zato, ker je kandidat narodnonapredne stranke, ki hoče popraviti udarec, ki ga je dobila pri prvi volitvi. Grešilo se je v Ljubljani malo preveč na potrpežljivost volilstva, zato pa je prišlo sploh do cepljenja in do ožjih volitev. Izid deželnozborskih volitev z dne 14. t. m. 1. Ljubljanska okolica: Oddanih veljavnih glasov 3405, od katerih je dobil izvoljeni Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah 2341, soc. demokrat Josip Petrič 812; 242 razbitih, 34 neveljavnih. — Radovljiea-Kranj- skagora-Tržič: Oddanih veljavnih glasov 3972. Izvoljen je Janez Piber, župnik na Boh. Bistrici z 2792, soc. demokrat Frane Bartl 989; 191 razbitih, 53 neveljavnih. — 3. Kranj-Škofja Loka: Oddanih veljavnih glasov 2539; izvoljen je profesor Evgen Jarc z 2371 glasovi, soc. demokrat Josip Petrič 73 glasov; 93 razbitih, 35 neveljavnih. — 4. Kamnik-Brdo: Oddanih veljavnih glasov 2905; izvoljen Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku z 2817 glasovi; soc. demokrat Etbin Kristan 35 glasov, 53 razbitih, 21 neveljavnih. — 5. Vrhnika-Logatee- Idrija-Cirkniea: Oddanih veljavnih glasov 4653; iz¬ voljen Anton Kobi, posestnik na Bregu 3492 ; soc. demokrat Ivan Štraus 1121 , 50 razbitih, 42 neveljavnih. — 6. Postojna-Senožeče-Ilir. Bistrica - Vipava - Lož: Oddanih veljavnih glasov 3614; izvoljen Jernej Rav¬ nihar, nadučitelj v Trnovem, 3489 glasov; soc. dem. Josip Novak 92 , razbitih 33, neveljavnih 76. — Stran 410. NOTRANJEC Letnik IV. 7. Litija-Višnja gora-Radeče: Oddanih veljavnih glasov 3665; izvoljen dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljub¬ ljani, z 2818 glasovi; socijalni demokrat Miha Čobal 788 glasov; razbitih 59, neveljavnih 30. — 8. Krško- Kostanjevica - Mokronog - Trebnje: Oddanih veljavnih glasov 3013; izvoljen je Ivan Hladnik, župnik na Tre¬ belnem z 2847 glasovi; soc. dem. Etbin Kristan 101 glas. razbitih 65, neveljavnih 84. — 9. Koeevje-Vel. Lašee- Ribnica-Žužemperk: Oddanih veljavnih glasov 3241; izvoljen Dr. Vladimir Pegan, odvetnik v Ljubljani, s 3113 glasovi; soc. dem. Frane Bartl 17 glasov; 111 razbitih, 69 neveljavnih. — 10. Novo mesto-Črnomelj- Metlika: Oddanih veljavnih glasov 3816; izvoljen je Martin Matjašič, župan v Rosalnicah, s 3169 glasovi; soc. dem. Franc Schiffrer 18 glasov; samostojni kan¬ didat Peter Raueh 426 glasov; 203 razbitih, 29 ne¬ veljavnih. V avstrijskem parlamentu so sprejeli prora¬ čunski provizorij. Za nujnost istega so glasovali — Jugoslovani in socijalni demokrati. Obe stranki nista s tem glasovanjem prav nič dosegli za svoje volilce, a le na lepo besedo in da nasprotujejo Čehom-radikalcem, so šle ministerstvu dati zaupanje. Kako smešno se čita poročilo o glasovanju, če se primerja z njim neki govor dr. Kreka, ki ga je imel pred par dnevi v Ljubljani, da ne bodo Jugoslovani več pobirali drobtinic in vladi tlako delali. Tri dni pozneje je dr. Krek navdušeno delal tlako za vlado. Sploh se kaže vedno bolj, da je dnevna politika napravila iz nekdaj dosti pridnega pro¬ fesorja Kreka prav navadnega frazarja, ki volilce z lepimi besedami vspava. Ministru zunanjih del Erentalu, kije Avstro- Ogersko približal vojni, se majejo tla. Že je moral za¬ četi z retiriranjem. Vojna nevarnost je manjša, ker Erental že odnehuje. Turški parlament je bil te dni otvorjen. Pri volitvah v delavsko zavarovalnico v Trstu smo Slovenci pridobili 2 odborniška sedeža. V Celju začne izhajati od novega leta »Domovina" kot dnevnik z imenom „Narodni dnevnik". Dopisi. Iz idrijske okolice. Klerikalnemu dopisniku „Domoljuba“ je bilo hudo, da kmetska stranka pri mi- nolih deželno-zborskih volitvah ni stopila v volilni boj, ker mu je stem odpadel tako priljubljen posel, obre¬ kovati in zaničevati nasprotnega kandidata. Ker mu je vsled tega manjkalo snovi za svoje dopise, si je iz¬ mislil, da se poteguje za dež. zborski mandat g. Franc Listek. Arhimandridova oporoka. Roman iz Srbije. Spisal Josip Premk. (Dalje.) Ljubislava se mu je iztrgala in odhitela obupno jokaje v sosedno sobo, odkoder se je čulo, da je padla na svojo postelj. Tiho je bilo za nekaj časa, dokler ni Filotej nasvetoval: »Pojdimo v mojo sobo. Tam je topleje." Ko so sedli krog mize in je Natalija ukazala dekli, naj prinese čaj, je pričel pop: »Čudna se mi zdi ta stvar! Ne pomnim še takega slučaja! Boga mi, da ne! Komaj je prišel sem, ga že premeste in tja v soviljske planine — Bog mu pomagaj)! Nekaj je moralo biti, kar tako brez vzroka se ne zapre starešino v tako ječo. Sicer pošljejo take tja, ki se protivijo vladiki ali cerkveni oblasti. Kaj je storil Se- rafin, mi je pač nejasno! Nekoliko samsvoj je bil, to je res — a zdi se mi, da ga je vladika zelo ljubil in zdaj to iznenadenje! Kaj vendar pravi sam?“ Klotilda se je igrala s koncem miznega prta in ni znala, kaj bi odgovorila. »Z menoj sploh ne govori — ves seje izpremenil!" je odvrnila tiho, nakar je tudi pop nekaj časa ostal brez besede. »To naj razmišlja kdo drugi — jaz ne morem razumeti!“ Ko je prinesla dekla čaj, je zaklical glasno: »Ljubislava, čaj!" A tam v sobi je ostalo tiho in tudi, ko je stopil pop po njo, se je vrnil sam: »Ali ne pride?" je vprašala Natalija začudena. Pop je odkimal. »Boga mi! Med Serafinom in Ljubislavo je bilo nekaj! Joka in vije roke kot blazna! Morda sta se resnično ljubila!" »Bodi pameten!“ ga je zavrnila soproga in se jezno zazrla v sive hlapove, ki so izpuhtevali iz prijetno dišečega čaja. ,,Da tako je, gospod pop! Še velika ljubezen ju je združevala!" je potrdila Klotilda in strogo nagu- bančila čelo. »Vidiš, kaj je mladost!" se je trpko nasmehnil pop. — »Sedaj jo boli ta premestitev! Da bi ga le ne bili poslali tako daleč v tiste brloge! Oblije me zona, ako se spomnim pripovedi rajnega Nikodeja, ki je bil tam gori leto dni in je sedaj preminul, menda od žalosti." »Glejte, kakor nalašč, se je izpraznilo mesto za Serafina", je pripomnila Klotilda, a tako trdo brez so¬ čutja, da sta se pop in Natalija začudeno spogledala, kar jo je spravilo v majhno zadrego. Nato so posegli po čaju. VIII. Štiri dni pozneje je hodil Serafin po sobi iz kota v kot, oblečen za dolgo potovanje. Ogrnil je bil kožuh, mesto kamilavke je imel kučmo in visoke škornje. German je sedel na divanu in ga gledal molče. Tisoč misli se je podilo Serafinu po glavi, a niti ena ni bila tolažilna. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 411. Čadež, občespoštovani posestnik v Kladnika nad Spod. Idrijo. In dasiravno g. Čadežu še nikdar niti v sanjah ni prišlo na um, da bi le mislil na kako kandidaturo in s tem svoje pošteno ime izročil v zasmeh klerikalnim častikradežem, ga je vendar kmetski prijatelj v »Domo¬ ljubu 44 prav nesramno napadel in se celo vtikal v nje¬ gove rodbinske razmere, ki vendar nikogar nič ne brigajo. Nad tem napadom so se zgražali celo odločni klerikalci in sploh vsi, ki poznajo gospoda Čadeža kot moža poštenjaka, ki še nikdar ni nikomur storil nič žalega in je bil vedno mož na svojem mestu, pa naj je bil izvoljen v to ali ono korporacijo. Četudi ga je dopisnik prispodabljal lesenim svetnikom v ledinski cerkvi, vendar nam je znano, da ima Kladničar vzorno obdelovano posestvo in da je za svoje tovariše — so¬ trpine vsaj toliko že storil kot pa „veleučeni“ g. Kobi, ki so ga morali voliti klerikalci. Nočemo nadalje bra¬ niti g. Čadeža, ker vemo, da njegove časti tak kleri¬ kalni dopisun ne more omadeževati, odgovorili smo na surov napad samo radi tega, da pokažemo ljudem, kako poštenih sredstev se poslužujejo klerikalci v boju proti nam. Več kmetov. Iz Orehka. K poročilu v zadnjem „Notranjcu“ dodajem: Za okrasilo šolske sobe se zahvaljujemo gg. Josipu Deklevu, trgovcu in Jožefu Križaju, sinu našega Hladna jesen zunaj, sneg na gozdnih obronkih. Solnce je sicer sijalo, a nikake toplote ni bilo v žarkih. „German!“ je vzdihnil Serafin in se vstavil pred njim, tako zgodaj se morava ločiti, kratko je bilo na¬ jino prijateljstvo!“ Germanovo lice je kazalo globoko resnost. »Pra¬ vijo, da je le dolgotrajno prijateljstvo res dobro, toda jaz menim, da je bilo krasno, ker sem imel prijatelja vsaj nekaj časa. Toda — če sva tudi zdaj na razstanku, vendar upam, saj tako mi govori vest, ki me je red- kokedaj varala — da se zopet snideva. V tem samostanu se ne bova sešla, ker ga vodi tisočkrat prokleti vla¬ dika Plato, kateri bo imenoval Rafaela, ki je na njegovi strani, upraviteljem. Ne bom hinavcem podložen, raje vržem to haljo raz sebe in ju izbičam kakor psa.“ — „Ne vznemirjaj se German! Dolgo ne more biti tako, saj imajo menda drugi tudi oči, da vidijo in potem izrečejo, da so nevoljni. 4 ' „Ne zanašam se na to. Da bi povzdignil kdo glas proti vladiki, je budalost misliti. Saj vidiš, da mu hlapčevsko poljubujejo nogo kakor svetnikom. Jaz menim drugače. Stvar, ki se je naglo spočela, bo tudi naglo skončana. Nekaj goljufij, nakaj žalosti, morebiti par nesrečnih žrtev — zopet bo vladal mir in tihota v samostanu in pozabilo se bo na vse. Nikdar nisem upal ničesar od življenja, pritožil se pa tudi nisem nikdar. Bodi hraber tudi ti Serafin! V samoto si obsojen, padli bodo snegovi — pred pomladjo ne prideš nikdar v dolino. Ne sanjaj Serafin v samoti grozne sanje, ne slikaj si ničesar temneje in grozneje kot je res! Morda se obrne stvar na bolje — uzornega župana, ki sta žrtvovala noči, da je bila slav¬ nost dostojna in vredna, da si jo je ogledalo mnogo ljudi, posebno ob ponovitvi v nedeljo, ko smo videli goste iz Trsta in ljube sosede iz Studenca, Hruševja, Hrenovic, Prestranka itd. Zahvaljujem se tudi g. Jos. Kozneku, ravnatelju parne žage, ki je daroval krasen trak za šolsko zastavo. POsebna zahvala pa gre pred¬ sedniku krajnega šolskega sveta, ki je dovolil svoto za slavnost, ter z osebno požrtvovalnostjo preskrbel, da so dobili otroci velike in dobre štruklje, ki so bili dvakrat toliko vredni kolikor so stali. Stari narodnjak gospod župan naj živi še mnoga leta! Da so bili otroci veseli obilega obdarovanja, se razume. Naj bi ostali darovalcem hvaležni! Ker vem, da je prostor v ljubem nam „Notranjcu“ omejen, končamo za danes. Drugič o napredku vzornega Orehka, kateremu želimo najsreč¬ nejše prihodnosti! Domače vesti. Za »Sokolski dom“ v Postojni so darovali: ga. Ivanka Jurca nabrala v hotelu »Ribnik 44 2 K 20 vin., br. Josip Paternost izročil za razprodani bič 4 K 17 v, br. Baraga Andrej 1 K 40 vin., v »Narodnem hotelu 44 nabrano 74 vin. Vsim srčna hvala! morebiti se ti izpolni celo še najsrčnejša želja — čudna so božja pota. Pričakuj mirno vsako spremembo usode — tudi če bi postal najnižji hlapec — ne smatraj tega za sramoto, mnogokrat je hlapec modrejši od gospodarja. Bogastva in razkošnosti nisi vajen, zato boš tudi v samoti živel s starim služabnikom, ki ti bo v urah dolgočasja ljub prijatelj in ti bo morebiti vedel mnogo povedati, kar te bo zanimalo in poučilo !“ »Kakšen je ta služabnik? 44 je vprašal Serafin, ki se je zanimal za novi dom. »Star je“, je odgovoril German. »Enkrat sem ga samo videl, ker pride le redkokdaj v dolino. Meni je všeč — zanimiv človek je — gotovo ima težko živ¬ ljenje za sabo, da mu je ljuba soviljska samota! Po dolgem molku je izpregovoril Serafin: »Hva¬ ležen ti bom German, če mi včasih sporočiš kaj — o Ljubislavi — zanimalo bi me tudi, kaj bo z mojo materjo! Težko bom pričakoval tvojih poročil!“ ’ Spodaj se je začulo tepetanje konjskih kopit in German je vstal. »Sedem bode že Serafin! Čas je za odhod! Ne¬ prijetno bi bilo, da te zaloti noč v gorah! Pet ur je do Podbrda, pet ur pa v hribe!“ Serafin se je še enkrat ozrl po sobi, nato je stopil za Germanom. Na dvorišču sta stala dva konja in troje oslov. Na oslih je bila naložena prtljaga, a konja sta bila pripravljena eden za Serafina, drugi za kmeta, ki je poznal pot v planine. Nekaj služabnikov je bilo na dvorišču, vseh obrazi so kazali začudenje in sočutje. Mati Klotilda pa je prišla šele, ko je Serafin zasedel konja. Stran 412. NOTRANJEC Letnik IV. Izkaz premoženja za »Sokolski dom“, ki ga je podal blagajnik, je sledeč: Vloga v Notranjski po¬ sojilnici štev. hran. knjižice 322 = K 1374-57 -f- %, K 435 - 84 volilo br. Antona Lavrenčiča, ki je naloženo v občinski hranilnici na knjižice štev. 207, blagajniški preostanek iz 1. 1908 = K 16'48, skupno premoženje za »Sokolski dom“ znaša tedaj koncem 1. 1908 K 1826‘89. Večja darila smo prejeli v pretečenem letu od slav. dramatičnega kluba v Postojni svoto K 22 65, slavnega Košanskega pevskega društva svoto K 50'—, od slavne »Notranjske posojilnice 11 svoto K 50’—, največ pa nam je doposlal doneskov slavni »Pipčarski klub 11 v Po¬ stojni namreč znatno svoto K 247-07. V svojej oporoki se nas je spomnil tudi blagi pokojnik g. Anton Lav¬ renčič iz Postojne jz znatno svoto 500 K. Občni zbor je izrekel vsem korporacijam zahvalo, blagega pokoj¬ nika pa se je spomnil v svojem govoru br. starosta ter so navzoči sokoli mu stoje zaklicali slava. Tudi nas veže prijetna dolžnost, da se vsem cenj. društvom še enkrat iskreno zahvaljujemo, zlasti pa za vzgled po¬ stavljamo brate »Pipčarje 11 proseč jih še v nadalje na¬ klonjenosti. Vsim bratom »Sokolom 11 , cenj. narodnim gospicam in prijateljem našega »Sokola 11 pa kličemo : Živeli tudi v prihodnjem letu! Na zdar! Občni zbor »Sokola 11 , ki se je vršil dne 13. t. m. je izvolil nov društveni odbor, ki se je v odborovi seji »Z Bogom, Serafin ! Nisem ti nikdar želela tega !“ je zašepetala hinavka. Serafin ji je hladno dal desnico, a se obrnil od nje proti Germanu: »Z Bogom German 11 in v očesu mu je zalesketala solza. Takrat pa je pritekel na dvorišče deček in oddal Serafinu listič. German se je nasmehnil, saj je vedel, da je potolaženo Serafinovo težko hrepenenje in izginil v monastir. Serafin je spodbodel konja in kmalu so izginili vsi z dvorišča. Ko pa se je na polju še enkrat ozrl, je videl v prvem nadstropju pri oknu svoje sobe moško postavo, ki mu je z roko zamahovala. »Morda boš še ti German spoznal, da je krutost življenja močnejša kot človeška volja 11 je vzdihnil Se¬ rafin ter tudi zamahnil z roko. Nato je potegnil iz žepa listič in čital tiho: Mili moj Serafin! Danes ne morem — solze mi ne dopuščajo — ne morem se v daljšem pismu posloviti od tebe — a osebno ne dopuščajo starši, ki vedo za najino ljubezen. Ostani srečen Serafin, ne toguj tam v divji samoti in misli včasih name. Upaj, da se bodeva še videla, kakor upam jaz. Ostani srečen, ljubljenec moj in vedi, da plaka po Tebi in Te pričakuje večno Tvoja Ljubislava. Ozrl se je na vas, kjer je bivala ona, z lahno roso se mu je pokrilo oko. Ni mogel razločiti tiste bele popove hiše, ker je bila vasica ovita v lahen pajčolan, jesenska megla je ležala povsod naokoli. tako konstituiral: Starosta Fran Paternost. Podstarosta in blagajnik Fran Kutin. Tajnik Joško Stritar. Načelnik Slavoj Kraiger. Orodjar Svobodin Vilhar. Odborniki: Miško Andrej, Križe Fran, Macner Baltazar, Smrdelj Jaka. Natančno poročilo občnega zbora priobčimo pri¬ hodnjič. Redni občni zbor »Godbenega društva 11 v Postojni se vrši v soboto dne 19. t. m. v protorih ho¬ tela pri »Kroni 11 . Začetek ob 8. uri zvečer. Gosp. Maks Šeber je dobil v Postojni popolno tiskarniško koncesijo. Po Rihard Šebrovi smrti so bili dobili v roke tiskarno v Postojni klerikalci, izgubili pa so koncesijo, ker niso imeli nič dela in zato koncesije niso mogli dejansko izvrševati. Tiskarna Maksa Šeber že danes izvršuje vsa tiskarska dela. Ko pridejo še nekateri večji stroji, se bo bržčas tudi »Notranjec 11 preselil takoj v staro svojo domovino, v Postojno. Iz Ljubljane. Po nekaterih izložbenih oknih vidimo cene, posebno na klobukih in kravatah, svilnih jopicah itd. Ne vstopite v take trgovine — te so nemške! Znotraj je drago, da kar smrdi — zunanji predmeti so le vade za take srake, ki se rade dičijo s tujim perjem. Nepoboljšljivi. Nekateri duhovni zahajajo v nem¬ ške prodajalne s klobasami in salamami, naše »dame 11 (sramota, kdor je izbral za naše ženstvo to francosko besedo,) pa v nemške trgovine z blagom, klobuki in lišpom. Izmed žena naj navedemo nadsvetnikovo soprogo, ki je nekaj časa živela na Notranjskem. Rudninska voda se je dobivala doslej samo pri nemškutarju, bila je občutna vrzel v veletrgovini, da nismo imeli veletrgovine z glavno zalogo rudninske vode. Velepodjetni trgovec g. A. Šarabon v Ljubljani je sedaj naš glavni založnik, do katerega se bodo obračali vsi narodni trgovci. Opozarjamo na današnji inserat. Občni zbor kmet. podružnice v Matenjivasi, se je vršil dne 6. t. m. V odbor so bili voljeni načel¬ nikom: g. A. Durjava; odbornikom: I. Šabec, F. Seme in M. Žnidaršič. Koncem občnega zbora je predaval g. A. Avsec, c. kr. sodni pristav o temi »Ljudstvo čuvaj se nepotrebnih pravd 11 . Preko 50 poslušateljev je z zanimanjem sledilo govornikovim besedam. Po daljšem uvodu, prepletenim z najmnogobrojnejšimi prilikami in slučaji omenjal je g. govornik nesreče, katere se do¬ gajajo a) vsled neprevidnosti, b) vsled malomarnosti in brezbrižnosti in c) vsled hudobije, prešel je na pravde, katere je zopet delil v potrebne in nepotrebne. Povedal je več res zanimivih slučajev iz lastne in tuje sodne prakse, govoril o priposestovanju, užitkih, pismenih pogodbah, tožbah radi žaljenja časti, tepežih itd. Omenil je dalje novi zakon glede tožba radi žaljenja časti, kateri bode v kratkem predložen drž. zboru v potrdilo. Po tem zakonu bode moral užaljeni najprej pri županstvu tožiti. Župan bode skušal obedve stranki poravnati. Ako se to ne posreči, bode imel tožitelj pravico do sodnijskega postopanja, a sodne kazni za žaljenje časti I bodo neprimerno hujše nego sedaj. Konečno je obljubil Letnik IV. NOTRANJEl! buan 413. g. govornik nas o priliki zopet z nadaljevanjem po¬ častiti. Poslušalci so koncem govora burno aplavdirali in se zahvaljevali, kar naj bode g. predavatelju zna¬ menje, da njegov res zanimivi in poljudni govor ni padel na nerodovitna tla. Klub „Odvada“ se je osnoval v Matenjivasi. Dolžnost članov je izogibati se tujih spakedrank v go¬ voru ter sploh delovati na to, da se naš blagoglasni slovenski jezik očisti tujih primesi. Za vsako tujko ali spakedranko, ki jo spregovori član, plača 1 vinar globe v korist družbe sv. Cirila in Metoda. V ta namen se je že nabavila hran. knjižica „Kmečke hranilnice v Matenjivasi“ v kateri je zabeležena vinkulacija, da je samo \odstvo družbe sv. Cirila in Metoda upravičeno denar dvigniti. Prvih 8 K vložilo se je pretekli teden. Klubov pozdrav je: „Živio.“ Bodi za sedaj omenjenih tudi par besed, katere naj se rabijo pri balincanju na¬ mesto italijanskih. Kedor cen. čitateljev ve boljše iz¬ raze, naj izvoli na tem mestu poročati, zelo bi mu bili hvaležni, upamo da nam bode tudi čisl. uredništvo v tem oziru naklonjeno. Toraj: balincanje = krogljanje, balinček = kroglica, vreči na „piombo“ = vreči z viška, vdariti krogljo „buta resta“ = vdariti na izmak, punt == bližaj, partija = igra. Zelo udomačene so be¬ sede : fest, fajn, žiher, glih, magari itd. Živela „Odvada! - ‘ Pevsko društvo „Javornik“ v Matenjivasi, priredi dne 20. t. m. ob pol osmi uri zvečer, v prostorih gostilne „Bog in Narod“ šaljivo igro. Vipavska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda naznanja, da se prodajajo družbene božične razglednice v trafiki g. Rodmana v Vipavi, kjer se dobč tudi narodni kolki. Narodni kolek prodajata tudi trgovca g. A. Skuk in g. Fr. Silvester. Zavedni Vipavci kupujte le družbine razglednice in ne pozabite jih kolkovati z narodnim kolkom! Krajevni napisi krog Logatca so slovenski. Le deska na kolodvor in Rovte še ni čista. Prosimo, da se nadomesti z novo samoslovensko. Umrla je gospa Ivana Marguč, imetnica trgovine tvrdke Jos. Brus. Bila je blaga žena. N. v m. p. Na Vrabčah je bilo v volilni imenik za splošno kurijo dešelnozborskih volitev vpisanih 212 volilcev. Volitev se je udeležilo 33 volilcev, od kojih pa so ne¬ kateri oddali prazne glasovnice. Ostale glasove je dobil klerikalni kandidat. Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda, za božič in novo leto so letos izvanredno lepe. Družba je nabavila samo umetniške razglednice, ki se odlikujejo po svoji dovršenosti, kakor tudi po varijaciji. Narodni trgovci bi lahko letos izključno samo te razglednice prodajali, ker ne morejo tožiti, da niso lepe in da ne odgovarjajo ukusu ljudstva. Celo najbolj razvajeni mora biti z njimi zadovoljen. Priporočamo jih kar najtopleje. Iz Logatca. Domoljub št. 49 se zaganja v knjiž¬ nico, kato nameravamo ustanoviti. Pravi, da bi radi nabirali tudi od njegovih somišljenikov. Saj od nikogar ničesar ne zahtevamo, vsak da le, če hoče. Kdo se bo posluževal knjižnice, to vas naj ne skrbi — toliko bo že vsak izmed nas čital kakor vaših eden. Pa vprašate: Kaj pa bi šele v Žibršah kazalo!? Žibršane klerikalci prezirate, ker ne trobijo v vaš rog. Toliko je gotovo, da bolj „pametnega“ kot je Domoljubov dopisnik, ni nikjer — kaj ne? Mi si želimo izobrazbe, vi ste knjigam nasprotni, ker se jih bojite. Vaše dve izobraževalni društvi sta le trdnjavi, s katerimi branite in čuvate neumnost. Josip Kopač, socijalni demokrat je imel v Lo¬ gatcu shod. Trdil je nekako, da so Slovenci krivi, ker je začel Majer mirne gledalce v Ljubljani streljati in so vojaki tekli do stolnice za njimi. Lažnjivec — tiho, drugič ne bo šlo tako gladko! Nabiranje krajepisnih imen. Zbirke krajepisnih imen so v poslednjem času (od avgusta do decembra) Matici Slovenski poslali: gdč. Albina Runovc, učiteljica, g. Fr. Vrečko nadučitelj, g. Ign. Kaffan učit. vodja, s Štajerskega, g. učitelj Ant. Čoriany, s Koroškega. Po g. prof. dr. Žmavcu so zbirke izročili gg. dijaki I. gim¬ nazije ljubljanske: Anton Anžič, Iv. Filipič, Fr. Hiti, Fr. Jurman, Gabr. Petrič, Maks Stanonik, Josip Stare, Fr. Sušnik, Ign. Žgajnar po prof. Westerju pa gg. di¬ jaki II. gimnazije ljubljanske : Iv. Bole, Fr. Gabrovšek, Fr. Goljar, Al. Grum, Anton Koder, Ivan Matičič, Fr. Maršič, P. Modic, Fr. Wohinz, Dom. Žvokelj in po g. prof. Grafenauerju: Andr. Lah (s kranjske gimnazije.) Bodi vsem od Matice Slovenske izrečena iskrena za¬ hvala za trud, ki so ga žrtvovali za njene znanstvene namene. O tej priliki se obrača odsek za nabiranje krajepisnih imen do vseh onih gospodov, ki so obljubili zbirke, se vljudno prosijo, naj jih izročijo čim prej bo mogoče. _ Kako se naj trosijo umetna gnojila? (Iz Slovenskega kmečkega koledarja). Če se umetna gnojila previdno trosijo, so rast¬ linam to, kar lačnemu želodcu košček kruha. Najbolje storiš, ako umetna gnojila enakomerno raztrosiš, najprej po dolgem in potem počez ob pravem času. Bolje je, da je trosiš dva mesca prezgodaj, kakor en mesec pre¬ pozno. Posebno Tomaževo žlindro, kajnit in kalijevo sol moraš rano potrositi, da se prej razkrojijo v zemlji redilne snovi, katere dostikrat škodujejo zrnju pri ka¬ ljenju. Treba je torej pazljivosti. Čilski soliter sejaj zgodaj na spomlad na ozimno setev, takoj ko se rast gane; čez kake tri tedne posejaj dr igo polovico čil¬ skega solitra. Ne sejaj takrat, ko z ipaziš že klasje, kajti škodovalo bi ti dvakrat več, ko hasnilo. Superfosfati so ali rudninski superfosfati ali super- fosfati iz kostne moke, ki so pa pri učinkovanju fosforove kisline jednaki. Superfosfati zelo hitro učin¬ kujejo, ker je njih kislina lahko raztopljiva. Trosiš jih lahko na spomlad na strme travnike. Žveplenokisli amonijak lahko trosiš že jeseni, ker ne gre v izgubo. Ker se pa amonij ako v dušik le tedaj Stran 414. NOTRANJEC Letnik IV. ves prekraja v dušik, če je v zemlji zadosti apna, rabi ga torej na apneni zemlji. Zapomni si dobro, da jih enakomerno trosiš. Ne tako, kakor sem nekoč opazoval dva pijana delavca, da sta jih kar na kupe metala. Nekatere rastline so imele potemtakem preveč, druge pa čisto nič. Potem je pa še gospodar pravil, da je umetni gnoj za hudiča. Pri raztroševanju umetnih gnojil je torej treba največje pazljivosti! — Ako daš eni rastlini preveč živinskega gnoja, drugi pa čisto nič, tudi ne moreš imeti dobrih uspehov. Ali boš pa tudi rekel, da je živinski gnoj za hudiča ? Po svetu. Novo sredstvo proti pijančevanju je iznašla ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dobe na ulicab, na policijski urad, kjer ga takoj fotografirajo, nato ga vržejo v ječo. Drugo jutro po¬ kažejo treznemu fotografijo, da vidi, kakšen je bil, ko je bil pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako us¬ pešno na človeka, da se v bodoče varuje pijanstva. Smrti si želi na 15 let obsojena žena Fabjan v Devinu na Nemškem. Drugega moža so ji odsodili na smrt, ker je umoril njenega prvega moža Sontaga. Prosila je, naj se jo tudi obsodi na smrt. Feliks For, predsednik francoske republike je 1. 1899 umrl. Takrat se je šepetalo po Parizu, da ga je zadela kap, ko je imel pri sebi dražestno gospo sli¬ karja Štajnhajla. Štajnhajlovo so naskrivaj hitro od¬ peljali domov. Pozneje so iskali pri njej pisma, ker so mislili, da bo v njih kaj podatkov v političnih stvareh. Štajnhajlova pa je le pokazala pisma ljubezenske vse¬ bine; pisma, ki se tičejo političnih oseb, je prodala v Švico. Zdaj je Štajnhajlova umorila mater in moža. Pri tej priliki se je stara govorica obnovila, Francozi pa zopet iščejo pisma politične vsebine. Zvišanje voznine na južni železnici. Kakor znano je južna železnica odpravila povratne vozne listke, da si nekoliko zviša dohodke. Zdaj se poroča, da je železnica sklenila odpraviti tudi ugodnosti za častnike in uradnike, ki so imeli doslej polovično vožnjo, in sicer s 1. januvarjem 1909. Železnica upa na ta način zvišati svoje dohodke za letnih 400.000 K. Za kratek čas. Primera. Janezek jezdi na očetovem kolenu. Oče: „Ali je prijetno Janezek?" Janez: „Ja ata, kakor na pravem oslu!“ Strah in groza. Urša: „V Blasnikovi pratiki stoji, da se prične 1. 1909 s petkom in konča v petek. Oh to bo strašno hudo leto! Hvala Bogu, da se saj ne začne s 13. januarjem. Izdal je očeta. Korlček dekli, ki je prinesla juho: „Jerčka. dajte mi poljubček. 11 Mati: „Ja — kaj pa misliš!“ Korlček: „Slišal sem, da je papa včeraj rekel: Jerčka, vaši poljubi so slajši kot med! 11 Poslano. Ko bi se rešila ta prva najpotrebnejša točka, zamoglo bi se privesti naše tukajšnje manjše trgovce do zveze, katera bi imela centralo in skladišča recimo v St. Petru. Tam bi se vse špecerijsko blago koncentriralo. S slično ustanovitvijo prizadjal bi se močan udarec tvrdkam a la Krisper, Kastner, Rosner in sličnim. Naši' trdo zasluženi denarji bi se potem ne rabili več za orožje proti nam samim. Del lepega dobička ostajal bi trgovcem samim in ne prišel v roke Nemčurjev, katerih želja je, nas uničiti. Da pa ne govorimo abstraktno, naj služimo s primerom: Naš dični kranjski veleobrtnik g. Vinko Majdič v Kranju je sporazumno s pok. g. Slavojem Jenkom trgovcem v Podgradu' napravil skladišča za svoj izdelek, ter podelil g. S. Jenku za¬ stopstvo mlina, ter obenem skupno ž njim otvoril komisijska skladišča v Trnovem in v Podgradu. Ta akcija dogodila se je zadnje dneve pok. g. Jenka. Po njegovi smrti prevzeli so nada¬ ljevanje te kupčije njegovi trije sinovi, kateri vodijo še dalje celo trgovino. Pri otvoritvi zaloge v Trnovem grajalo se je g. Jenka mlaj¬ šega in predbacivalo g. Majdiču češ, kako se podstopi začeti z zalogo moke, ko se mu vendar ne bo izplačalo in slično. Izvir vseh teh govoric pa je bila tuja reška konkurenca. Da ne bi bili gg. Jenko tako odločni vstrajni, bi morali pod¬ leči tem govoricam. Njih vstrajnost jih je privedla do tega, da se danes v trnovsko-bistriškim okraju izrecno povsod zahteva Maj- dičeva moka. Pač se še dobijo hujskači, ki podpirajo nemško- židovske tvrdke, in židovske-ogrske mline. Tako narodnjaštvo pač ni pravilno in ako se bode tako postopalo, se narodna obrt ne- more razvijati. Vprašajmo, zakaj bi se ne mogla Majdičeva moka prodajati na drobno doma? Če jo proda v Trstu in v Dalmaciji izmed vseh drugih največ, kar je dognano, moral bi jo tudi pri.nas. Gladkim,. sladkim besedam židovskih potovalcev podelimo Slovenci vso po¬ zornost in zaupnost, lastnemu prepričanju, lastni izkušnji pa no¬ čemo verjeti, Posledica je, da imamo v rabi vedno slabše blago,, škodujemo narodnemu podjetju in podpiramo tuja. H koncu priporočam, naj se pri nas od vseh trgovcev zahteva, da prodajajo domače izdeike, domačo moko, da povzdignemo Maj- dičeve mlevske izdelke. Od vsakega trgovca naj se zahteva, da. podpira edino narodnjake, bodisi delavce ali 'uradnike. S sličnim delovanjem dosegli bi lep vspeh. Tujcem Židom bi prizadjali močan udarec. Če bi se pa kateri trgovec ne držal teh principov, moralo bi se ga bojkotirati. Na ta način bi se doseglo premnogo, seveda ne v teku par dni, a polagoma bi zginjevali iz naših tal vsi dru- gorodci in na naših tleh bi gospodarili sami z vso že od pradedov podedovano pravico. Loterijske številke. Dunaj, 12. decembra .... 20 71 24 4 66 Brno, 16. decembra . 82 20 67 80 21 7plnrlrnp banliirp P roti napenjanju, pospešujejo slast do uElUubllE HupiJIlE jedi, krepe želodec, olajšujejo že¬ lodčne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. v Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K Zobne kapljice proti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurja očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. Golšne kapljice proti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici v Vipavi. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 415. Lepa bolna in novoletna darilo priporoča v nakup modna in manufahtiirna trgovina =— Posebno fine srajce, ovratnici, zapestnice in kasne zavratnice za gospode. JOS. Kraigher v Postojni. m I 300 tisoč lepih, triletnih, smrekovih sadik ima na prodaj Krajni šolski svet v Postojni. Svoji k svojim! Priporoča se častitemu občinstvu pri nakupovanju jesensbega in zimslmp blagu za ženske in moške obleke ter drugih potrebščin slovenska trgovina pri,Česniku* Ljubljana Stritarjeve ulice ° Lingarjeve ulice B B H Postrežba strogo poštena. Cene najnižje. a b b Zahtevajte pri nakupu belo moko in mlevske izdelke iz mlina Ifinka SHajdiča v Kranju s tem si pridobite okusno in izborno blago, ter ob enem koristite narodni in domači industriji. Slavoj Jenko, zastopnik g. Vinko Majdiča ima v Trnovem in Podgradu zaloge za oddaje na debelo. Trgovci in obrtniki: „Svoji k svojim!« Išče se obrtnih ali penzionist kateri bi prevzel vodstvo trgovine in gostilne (filijalke) na deželi. Gostilna in trgovina imata kar najboljšo pozicijo. — Kapitala ni treba investirati, pač pa se mora kavcijo položiti. — Pogoji po dogovoru. — Trgovsko izobražene osebe imajo prednost. Ponudbe sprejema upravništvo „Notranjca“. Slab želodec ne prebavi ničesar I ter povzročuje, da smo brez pravega teka, da boli želodec, da nam je slabo, da boli glava. Prav gotovo H pomagajo proti temu f*: HaiscrjEUE Metine Karamele. I Zdravniško preizkušene. To sredstvo oživlja, pomaga prebaviti in krepi želodec. Zavitek 20 in 40 h. Dobivajo se v sledečih lekarnah: J. Hus, Vipava; F. Bakarčič, Postojna; A. Bohinc in U. pl. Trnkoczy, Ljubljana; K. Andigajne, Novo- — mesto; D. Pirc, Idrija. = Izvozna pivovarno v Senožečah priporoča sl. občinstvu ter p. n. gg. gostilničarjem svojo izborno a la plzenjsho, marčno ter izvozno pivo po najmzji ceni. Stran 416. NOTRANJEC Letnik IV. mi 0) 0 E o > (0 e > (D suoji k suojim? Popolnoma varno in najbolje naložite denar v Kmečki posojilnici ■ — v LJUBLJANI- (nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti). Kmečka posojilnica v Ljubljani pod¬ pira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4 VI« V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez K 300.000. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. m K .0 0 ) < .0 K 3 9 * bas ImeEka posojilnico sprejema hranilne knjižice drugi!) denarnih zavodov kot gotov denar. Trgovina s špecerijskim blagom. H. SHRHBON Trgovina z moko in deželnimi pridelki. Ljubljana • n* jnnnDvu • Ljubljana priporoča svojo novourejeno glavno zalogo rudninske vode. Točna in solidna postrežba. Veliko pražarna za kavo, mlin za dišave z električnim obratom. Na drobno in debelo! Na drobno in debelo! J Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. IS Cs Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure . dopoludne. ===== |3) |gi Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/ 0 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. -A*. Daje posojila proti vknjižbi po 5V 2 0 /o in amortizaciji najmanj 1 / a °/ 0 » na osobni kredit po 6°/ 0 . © © ® Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. J-ZJ Izdajatelj Maks Šeher. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.