DANES NA 5 STRANI MILAN GOVEKAR: 50.000 STANOVANJ Čaka Sobota, 5< avgusta 1961 štev. 31, leto XIX V OKVIRU ^ tem ko se na&e gospodar- so delili in tako ta stvar ne dej° vključuje v mednarodno bode toliko v oči. V tovarni , Utev dela, se bolj kot kdaj- se nihče posebej ne ukvarja z n}\ doslej postavlja vpraša- organizacijo proizvodnje, če-j/?; Bodo naši proizvodi do- prav bi samo z boljšo organi-^ 1 ceneni in kvalitetni, da zacijo lahko prihranili na de-i j vzdržali tekmo z izdelki setine milijonov dinarjev, ^■ustrijsko bolj razvitih dr-^V- Prav gotovo imajo te dr- st^e J?re<^ nami nekaj prednb- stroje, a sem videl, da sta dva boUi- se izraža deloma v s(ala. Pripovedujejo, da bi boan! ?xpremi> predvsem pa v morai vsak stroj ustvariti na stvu iem proizvodnem izku' dan blizu tri četrt milijona di- Poznam tovarno, ki je uvozila tri dragocene avtomatske i»fa Precejšen del slovenske ndtist je zrasla in se razvila iz Ustrije je namreč značilno, narjev vrednosti. Zakaj sta stala? Priprave so zastale. Nihče v tovarni se študijsko ne ukvarja s pripravo dela, jortn^ delavnic. Ne samo, da čeprav je spričo hitre menja-tehnično slabše opremlje- ve in raznolikosti proizvodnje • njena posebna značilnost nujna. Obrtniška miselnost čatv tem, da nosi s sabo pešci Obrtniško proizvajalne mi-n°sfi. v ^em se izraža ta sočnost in kje nam je po-Sebno škodljiva? „ ^jena slabost je predvsem Oh ortlanizaciji proizvodnje, rtna ali bolje manufaktur- Lahko bi še naštel več primerov, tod,a naj bo za ilustracijo dovolj. Na vprašanje zakaj tako, dobimo skoraj vedno enak odgovor: Tako je v tej industriji po vsem svetu. To je pri nas že navada in nihče ne bo tega odpravil. V bistvu Tin L UULJV ULU lLUiJ ur^uu.1 - ^^ w ~~• * ------■ ^ oblika proizvodnje zajema gre za mentaliteto vdanosti, ht.sv°j^ začetkih manj za-ViiVne izdelke in manjše šte-j. 0 delavcev. Uspeh dela je Vsem h odvisen pred- __________ sti . delavčeve sposobno- zej0 ma;0 strokovnih kadrov . m Prizadevnosti. To so n za pomanjkanje volje, da slabo spremenili v boljše. Za večino takih podjetij je značilno, da imajo sorazmerno stvari. Toda s srednjo ali višjo izobrazbo. Zdi se mi, da je to prav tako khulŽ* znane In . O c. Iivpf J O firilALS Vzrotn^171^’ . 50 znane’ V°~ posledica obrtniške miselnosti^ u rn?Lt -niJ0 P.r®m.a?flT!e’ da mora vsakdo fizično de- Vefc, industriji težave. od tehnikov in inženir- «*hvnJelaVCeV, Se syo}^} jev pa, tako pravijo, ni poseb-»kii ■ trudi, - - - - Dri(Jfc uspeh pa ni tak, kot ga ne koristi. Morda je med njimi res kdo, ki ne izpolnjuje pričakovanj. Toda brez teh ^znam tovarno, kjer imajo kadrov, brez sodobnejšega po-velik izpad proizvodnje gleda na proizvodnjo, brez vztrajnega iskanja prav teh irTff* neurejenega transporta stot6 zaradi tega precejšeti od- rezerv bodo marsikje delavci - ‘ek vmirtirtricc. nnkiinri za svoje delo toliko časa prejemali manj, dokler ne bodo Prede Proizvodov pokvari, \r V*'11 je odpremljen na trg. nek°Varn* individualni uči-|e . sPričo dolgoletnih izku-bosj in se zato ta sla- vo.j0 skriva. Delavci dobi-svoje plače, tudi dobiček z bolj zavzetim gospodarjenjem pomagali premagovati zaostalih proizvodnih pojmo-DCLTIJ* VINKO TRINKAUS V RAZPRAVI JE OSNUTEK ZAKONA O SREDSTVIH ZA DELO DRŽAVNIH ORGANOV IN O NJIHOVI DELITVI NE PLAČE - OSEBNI DOHODKI Organi zvezne državne uprave so te dni pri- | 1 pravili osnutek zakona o sredstvih za delo držav- gj | nih organov in o njihovi delitvi. Zaradi nujnosti i | problemov, ki naj bi jih uredil zakon, so predlog | | za nova določila tudi takoj dali v javno razpravo. | | Temeljne postavke tega zakonskega osnutka za- | | gotavljajo uvedbo specifične oblike sistema do- [ 1 hodka tudi v organih uprave, v predstavniških | | telesih, izvršnih svetih in v pravosodnih ustano- J 1 vah. Z vrsto določil omogoča osnutek zakona | | izenačevanje materialnega in družbenega položaja | | uslužbencev državnih organov s položajem delav- | 1 " cev in nameščencev, zaposlenih v gospodarstvu I I nje produktivnosti v komuni in da bodo skrbeli za to, da bodo svojo organizacijo in poslovanje prilagodili potrebam državljanov in proizvajalcev. Tako je v novih razmerah mogoče pričakovati, da se bo delovni čas mnogih služb prilagajal potrebam delovnih ljudi, ki ne bodo več po nepotrebnem izgubljali časa, če bodo potrebovali določeno potrdilo ali listino, torej bodo hitreje uveljavljali svoje osebne pravice ali urejali svoje zadeve pri ljudskih odborih in drugih službah. Prav tako gre novi zakon za tem, da bi zagotovil, da mora vsako razširitev zadev kot posledico novih zakonskih predpisov hkrati spremljati tudi dotok dodatnih sredstev, da bi zaradi razširitve obsega poslovanja ne nastale motnje v delu državnih organov. Kakor je predvideno, bi se iz dohodka državnih organov formiralo več skladov: poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Poslovni sklad bi sestavljala sredstva za izplačilo akontacij. na osebne dohodke uslužbencev, za tehnično opremo in inventar, za nakup in vzdrževanje osnovnih Glede na dosedanje stanje prinašajo najpomembnejše spremembe tista določila, ki urejajo ugotavljanje in delitev dohodkov državnih organov, družbeno kontrolo nad delom in politiko delitve v državnih ustanovah ipd. Namesto togih oblik proračunskega finansiranja državnih organov, oblik, ki niso stopnjevale interes kolektivov za bolj ekonomično poslovanje in za uspešnejše izpolnjevanje nalog (ker so uslužbencem omogočale, da so prejemali vsakega prvega v mesecu vnaprej določene plače ne glede na delovne rezultate), izhaja osnutek zakona iz predpostavke, da je treba organom državne uprave na temelju programa dela, vrste, zapletenosti in obsega zadev določiti dohodke v odstotku od skupnih dohodkov vsake ppli-tično-teritorialne enote. Pri tem bi upoštevali oz. pazili na to, da se lahko sredstva državnih organov povečajo le v sorazmerju z naraščanjem produktivnosti oziroma z naraščaniem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Sodijo, da bodo organi uprave in druge službe potem bolj zainteresirani za poveča- POGOVORI O DECENTRALIZACIJI SAMOUPRAVLJANJA V MARIBORSKEM PODJETJU »PRIMAT« dvanajst podjetij IN VENDAR ENO SAMO i il ''"'''''Milillllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllljllilllilllilllllllllllillllllllllllilllillllllilllillllllllllllllllllllllllllllilllllllliillllllllllillilillllliliillllllllllllllllililllllll^ , Pri njih sem prišel do dragocenega spoznanja, | ^ksna je za zdaj resnica o decentralizaciji delav- j . samoupravljanja. Predvsem, zelo preprosta | tisti, ki proizvaja, naj tudi upravlja. Vse drugo | sledi iz tega: | ® spreminjajo se stari ekonomski, družbeni, | etični odnosi | ® sproščena pobuda neposrednih proizvajal- | cev utrjuje ekonomsko bazo gospodarske | organizacije | © interesi posameznika postajajo interesi ko- | lektiva in prizadevanja kolektiva so nkrati | prizadevanja posameznika. šilili!. Ne l|l|ll|llillllll!|||||||||||||||||||||||[|||||||||ji|||||||||||||||||]||||||||||||||!|||||||||||||||!||||t||||||!|||[|||||||||||i|||||||||i!|]|ll!|llllll!lllllllllllllllllllllillllll!ll!ll!llll!lll!lllll i5?1 si k* povedati, zakaj j^o, vPravzaprav izbral mon-tak°, brez pravega ^cloVpr|ina tako rekoč iz gole sem poiskal nje-^n’. Priznam, na ePet. en način začel z njim £ sejjS^e Uravnavali na zad-Potep veta vaše ekonomske smo načeli ka-£ Poved‘iClplipska vprašanja, 7iCl’ da Pa ne bi mogel wsti ob U.^jboljši delavci. nnjl 111 zetTi pa ie Ali ^mogoče delati z r0lo> ali b^°i 'zP°inili svojo 0 ekonomska enota dosegla svoj mesečni proizvodni program — to njih bolj malo skrbi. Neupravičenih izostankov in zamud je prav v teh poletnih 1 mesecih največ. No, samo v minulem mesecu je bilo v naši ekonomski enoti za 300 ur izpada proizvodnje. Res, bilo je tudi nekaj bolezenskih dopustov, toda številka vendarle ne bi smela biti tolikšna. In ste rešili zadevo? — Prerešetali smo sedem največjih nerednežev. Svet je vse kaznoval z opominom in jih opozoril, da bo prihodnjič, če se razmere ne popravijo, vse skupaj predložil zboru ekonomske enote. Taka grožnja pa pri nas več zaleže kot kakršna koli kazen. Dva med njimi sta zapustila podjetje, drugi pa zdaj redno hodijo v službo. In o čem ste še govorili na tej seji? — Pretehtali smo možnosti, da bi iz rezervnega sklada ekonomske enote dvignili nekaj sredstev in za ta denar nakupili nekaj orodja, predvsem ročne vrtalne stroje. Se kaj pomembnega na tej seji? , _ V naši ekonomski enoti smo opazili, da starejši delavci ne morejo dosegali norm. Razumljivo'. saj njihova moč že peša. Tako so zaradi tega prikrajšani pri zaslužku. Zato smo na seji sklenili predlagati delavskemu svetu podjetja, naj s posebnim pravilnikom zagotovi tem delavcem dodatek na osebne dohodke in tako izravna sedanje razlike. A če delavski svet ne sprejme tega vašega predloga? — Sklenili smo, da bi v takem primeru sami izplačali razliko iz rezervnega sklada naše ekonomske enote. Vendar mislimo, da imajo tudi delavci drugih ekonomskih enot vso pravico do te razlike in da bi bilo zaradi tega najbolj pravilno, ko bi delavski svet uredil to stvar za podjetje kot ce-loto. Priznani, bilo je v tem. kar je pripovedoval vodja ekonomske enote montaža, zame veliko veliko novega, nekaj, česar doslej še nisem zasledil še v nobeni gospodarski organizaciji v tako popolni podobi. Ne vem sicer, kako naj tisto »nekaj* bolje opredmetim, vendar se mi vse bolj dozdeva, da se bom sredstev ter za potrošni material. Sredstva rezervnega sklada bi prav tako uporabljali za izplačevanj oe snbediheniatumlh plačevanje osebnih dohodkov in za prenos v druge sklade organa. S sredstvi sklada skupne porabe bi finansirali izdatke za kulturne potrebe, za strokovno izobraževanje, za graditev stanovanj, za otroške ustanove ipd. Za to, da bi laže zadovoljevali te potrebe, je predvideno tudi združevanje sredstev raznih organov in organizacij. Med najpomembnejša načela tega zakonskega osnutka sodi afirmacija načela delitve po delu tudi v državnih organih. Višina osebnih dohodkov uslužbencev v državnih organih bi tako postala odvisna od prispevka vsakega posameznika k izpolnjevanju nalog in opravljanju zadev z delovnega območja organa ali ustanove. Poglavitno merilo za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke, bi bili delovno mesto, ki ga zavzema določen uslužbenec in delovni rezultati, ki jih dosega pri izpolnjevanju svojih nalog. Vrednost posameznih delovnih mest bi določali po zapletenosti dela (strokovni izpiti, specializacija, znanje tujih jezikov. delovne izkušnje ipd.), seveda pa tudi po odgovornosti, po delovnih pogojih in po drugih činiteljih, ki vplivajo na ocenjevanje delovnih mest. Vrednost delovnih mest bi bila izražena v točkah. Skupno s točkami, ki bi jih dobil za osebne delovne kvalitete na nodlagi delovnih rezultatov, bi bil uslužbenec deležen pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Osebne dohodke bi v novem sistemu delitve izplačevali mesečno vnaprej kot akontacijo, dokončno pa bi obračunali po odobritvi zaključnega računa. Vsak uslužbenec bi dobil odločbo o številu točk, s katerimi bi sodeloval pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Za zagotovitev večje stimulacije uslužbencev je predvideno povečanje osebnih dohodkov v primeru zmanjšanja števila delovnih mest ali odsotnosti uslužbencev zaradi bolezni, odstavitve, odhoda na orožne vaje ipd., kolikor bi bile v tem času vse naloge uspešno opravljene. To je mogoče tudi v primeru prihrankov po zaslugi kolektiva. Tz rezervnega sklada bi mogli izplačevati posebne nagrade za izredne uspehe, ki so pripomogli k izboljšanju poslovanja. - Vsak organ bi sprejel svoj pravilnik, v katerem bi bile natančneje obdelane določbe o najbolj približal resnici, če rečem: neposredni proizvajalec v polni meri in zavestno sprejema nase pravice in dolžnosti upravljanja — to pa pomeni popolno in zavestno osveščanje delavca. In da se v tem ne mo-(Nadaljevanje na 3. strani) osnovah in merilih za delitev sredstev na osebne dohodke, kakor tudi o notranji organizaciji, o delovnih odnosih, delovni disciplini in o drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za učinkovito poslovanje državnih organov. Novost na področju notranjih odnosov v državnih organih je krepitev vloge kolektiva in natančnejša določitev pravic in dolžnosti predstojnika organa. Sodijo, da ni mogoče zagotoviti doslednega izvajanja novega sistema, če se ne spremenijo tudi položaj uslužbencev, administrativno-hierarhični odnosi ter metode vodstva in upravljanja v ustanovah in organih državne uprave in drugih služb. Uslužbenca namreč ni mogoče nagrajevati po njegovih delovnih dosežkih, če mu ni zagotovljen vpliv na to, kaj in kako bo delal, se pravi, če delovni kolektiv ne more izdatneje vplivati na dejavnost ustanove ali organa. Zato je predvideno, da svet delovnega kolektiva kot samoupravni organ odloča sporazumno s predstojnikom organa o vseh vprašanjih v zvezi z delovnimi odnosi, pri določanju organizacije in pri sistematizaciji delovnih mest, delovnih norm in učinka ter pri sprejemanju letnega finančnega plana in zaključnega računa. Svet bi samostojno odločal o sredstvih sklada za skupno porabo, hkrati pa bi smel dajati pred-loee in mnenja o vseh vprašanjih z delovnega področja organa ali ustanove. Predstojnik organa hi moral pred sprejemom letnega delovnega programa povprašati za mnenje svet delovnega kolektiva in predložiti poročilo o izpolnitvi delovnega programa svetu kolektiva v razpravo. Pomembne so tudi pravice predstavniških teles do nadzorstva nad delom in politiko delitve dohodka v državnih organih. V ta namen bi imeli ti organi pravico klicati funkcionarje in uslužbence vseh državnih organov ter zahtevati od njih potrebna pojasnila in razne podatke, v orimeru nepravilnosti pa predlagati postopek za 'poravnavo škode ter kazenski ali disciplinski postopek proti odgovornemu funkcionarju ali uslužbencu. Ne glede na to. kako bodo končno urejeni mnogi izmed teh problemov, so osnovne postavke tega zakonskega osnutka prav gotovo pomemben korak k uveljavljanju načela delitve po delu na novem, širokem področiu družbenega življenja. MILAN JOVANOVIČ e ■ ■ ■ ■ ■ g i s * 5 ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ H n s p H m — Mejduš, da »e nismo že poprej spomnili, da žaga prinaša največ dobička...' Karikatura: MILAN MAVER n s H B B e 6 a e e i s a e H 0 n m e « n ■ 0 ■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■aMBBa00aa0aa00SSBas0B00a00000sa Ne zaradi tega, ker bi hoteli govoriti prav o občini Mari-bor-center, tudi ne zato, ker bi bil tak primer samo v tej občini — nasprotno, primerov bi bržčas lahko našli tudi kjer koli drugod — temveč samo zato, da pojav opredmetimo: lavski svet in slednjič še osrednji, čeprav bi lahko samostojno odločal in ukrepal že svet ekonomske enote. In menda ni potrebno še posebej zatrjevati, da vse to zelo pogosto zvodenjuje dejavnost samoupravnih organov. V občini Maribor-center je izmed dvanajstih večjih podjetij decentraliziralo delavsko samoupravljanje doslej že devet gospodarskih organizacij. Izvolili so obratne delavske svete, upravne odbore, prenesli pravice in dolžnosti na neposredne proizvajalce v ekonomskih enotah. Od takrat pa do danes je minilo že precej časa. In ponekod se lahko pohvalijo z boljšimi drugod spet s slabšimi uspehi — odvisno pač od tega, kako so kje razumeli decentralizacijo samoupravljanja — ponekod lahko postrežejo s konkretnimi številkami, Bistvo decentralizacije delavskega samoupravljanja Je v tem, da vsak proizvajalec aktivno sodeluje pri gospodarjenju enote, v kateri je zaposlen, in s tem neposredno tudi pri gospodarjenju celotne gospodarske organizacije. Ali je to moč v primeru, če člani ekonomske enote sploh ne vedo, kakšne so njihove pravice in kakšne dolžnosti, če danes lahko o nečem sklepajo, jutri pa tega spet ne morejo? Z drugimi besedami povedano, neposredno upravljanje proizvajalcev v ekonomskih enotah lahko v polni meri za- MIZAKONJENO SAMOEPRAVIJANJE ki jih je ustvarilo gospodarjenje proizvajalcev v ekonomskih enotah, lahko govore o spremenjenih ekonomskih, družbenih in etičnih odnosih ... Toda kljub vsemu so doslej samo v treh gospodarskih organizacijah v tej občini s podrobnimi pravilniki in poslovniki razmejili pravice in dolžnosti predstavniških organov delavskega samoupravljanja, določili pravice in dolžnosti gospodarjenja proizvajalcev v ekonomskih enotah. Povsod drugod pa so se zadovoljili s pravilniki in poslovniki osrednjih organov samoupravljanja, medtem ko gospodarijo proizvajalci v obratih ali ekonomskih enotah skoraj v celoti samo na osnovi nekaterih ekonomskih izračunov in pokazateljev in z več ali manj imaginarnimi pravicami in dolžnostmi, ki- so jim jih prepustili osrednji organi upravljanja. Zato so pogosti primeri, da proizvajalci v ekonomskih enotah sploh 'ne vedo, o čem lahko odločajo, da prepuščajo sklepanje osrednjim organom, da razpravljajo o posameznih problemih najprej svet ekonomske enote, nato obratni de- živi šele tedaj, kadar so točno določene pravice in dolžnosti zbora proizvajalcev, sveta ekonomske enote, obratnih in osrednjih samoupravnih organov, kadar interna zakonodaja podjetja ureja ekonomske, družbene in etične odnose znotraj podjetja, znotraj obratov, znotraj ekonomskih enot, kadar je tako vsak z vsakim v ekonomsko enakopravnem položaju. Težko je reči, kaj je pravzaprav krivo, da so pravice in dolžnosti samoupravnih organov še vedno v tako redkih primerih razmejeni. Morda se skriva za tem ljubosumje osrednjih organov, morda samo malomarnost, morda omalovaževanje predpisov ... Morda. Toda dejstvo je, da ima decentralizacij a samoupravi j a-nja v takih primerih prizvok nečesa, čemur je še najbližja besedica formalno. In to velja tako za nekatera mariborska kot za vsa druga podjetja, kjer sicer pravijo, da so uvedli neposredno samoupravljanje proizvajalcev v ekonomskih enotah, sklepe pa potrjujejo osrednji samoupravni organi. B. S. PRVE IZKUŠNJE IN USPEHI ORGANIZIRANEGA IZEETNIŠTVA TISOČI »IZLETMIKOV« IZLEl TESNO Z RAZVOJEM DOMAČEGA TURIZMj !!llll!!lllll!!!l!l!!lll!llll!llll! llll!l!lllll!!lll!l!!!!lllll!ll!!!!|]!l!llllil!llllll!llllllil!lll!lll!lllllll!!!II!l!lllll!lll!ll!l!!l Številka je okrogla in velja pravzaprav le za letošnje mesece; natančnejša statistika pa nam pove, da je priredila Turistična agencija »Izletnik« od lanskega junija, ko je bila ustanavljena, in do današnjega dne natanko 1320 izletov in blizu 1200 prevozov. V tem času je nudila svoje usluge malone 200.000 članom sindikalnih podružnic iz raznih krajev Slovenije. »iiin Jubilejni letošnji tisoči izlet »v neznano« — čeprav vemo, da bo vodil udeležence v VIL stoletje — pa je namenjen sodelavcev v anketi »Ljubljanskega dnevnika«. Vsekakor ne vsem, le izžrebancem. Izlet bo brezplačen. Tako bo agencija na svojstven način proslavila omembe vredno delovno zmago, ki je znala prisluhniti potrebam domačega turizma in v dobršni meri ugodno vpliva na njegov razvoj. Podjetje »Izletnik« je izrazito decentralističnega značaja. Posluje s pomočjo svojih poslovalnic, ki so raztresene po vseh večjih industrijskih središčih Slovenije; obenem pa združuje vse razpoložljive kapacitete 361 avtobusov, ki so sicer last raznih transportnih podjetij (Celje, Gorica, Kranj, Jesenice, Transturist, Ljublja-na-transport). Avtobusi vozijo na rednih progah. Agencija jih izkorišča le tedaj, kadar avtobusi niso razporejeni v rednem prometu. S tem. da so avtobusi v neposredni bližini tega ali onega delovnega kolektiva, ki avtobus naroča, zmanjšuje Agencija v korist udeleženca izleta prevozne stroške za dobrih 15 odstotkov v primerjavi z agencijami, ki so centralizirane in imajo svoj vozni park le v določenem kraju. Poudarek dejavnosti »Izletnika« je v organiziranju tako imenovanega delavskega turizma, ki bi ga lahko upravičeno imenovali — domači turizem. V manjši meri so ga doslej spe-šile katerekoli druge organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s turizmom. Zato je danes še precej medel odnos mnogih domačih gostinskih podjetij do domačih turističnih gostov. Koliko je primerov nesolidne postrežbe, neurejenosti v rezervacijah, slabe prehrane in še marsikaj, kar se navadno ne dogaja, če ima to ali ono gostišče opravka s tujim gostom. Toda v »Šmarjeških toplicah« pa v »Kumrovcu«, v »Mostarju« in še marsikje, kdo bi našteval vse po vrsti, je mnenje . gostinskih delavcev, češ »sindikalisti« prihajajo, še zelo zelo neodgovorno in ga bodo morali slej ali prej predrugačiti. Predvsem v svojo korist! Druga plat zvona, ki je omembe vredna, pa je odnos . posameznikov v Agenciji, ki ob delavcu kaj radi sežejo po površnosti in malomarnosti. Pri-voril tja vendan, kot temu pravimo, s predpostavko, saj ga merilo se je, da je vodič govoril tjavdan, kot temu pravimo, misleč, da ga najbrž tako nihče ne razume. No, izletniki so ga še predobro razumeli. Vprašanje, ali zaslužijo manj pozornosti kot tisti, ki so prišli k nam izza Karavank, nam dovolj pove. Enaka dobronamerna pripomba velja nekaterim šoferjem, ki večkrat pozabijo, da vozijo ljudi, ki sicer po naše govore, a jim drugače ni vseeno, kako »reže« njihov avtobus zavoje. Ob teh pomanjkljivostih, ki jih bo morala dobra volja odpraviti, pa je ob razveseljivem dejstvu — izlet št. 1000 — že izražena navezanost mnogih naših delovnih kolektivov na svojo Agencijo. Tako so sindikalne podružnice »Tesar«, »Ljudska kuhinja«, »Gradbeno podjetje« iz Ljubljane že kar. po štirikrat izkoristile njene usluge. Njim se pridružujejo: dru- ZAKAJ GRADBENA PODJETJA NA KOPRSKEM NE MOREJO NA ZELENO VEJO? BREZ ENOTNEGA NASTOPA NE BO SLO Okrajni sindikalni svet v Kopru jc na priporočilo zadnjega plenuma uvedel hvalevredno obliko pomoči sindikata kolektivom, ne le pri uvajanju novega gospodarskega sistema, temveč tudi pri odpravljanju raznih težav ekonomskega in organizacijskega značaja. Tako so imeli doslej posvetovanje treh dejavnosti — prometa, industrije in gradbeništva. Na zadnjem posvetovanju gradbincev, ki se ga je udeležilo 80 zastopnikov vseh sedmih gradbenih podjetij, so razpravljali predvsem o problemih te panoge. Značilno je, da se mehanizacija v gradbeništvu ni izpopolnjevala skladno z razvojem proizvajalnih sredstev v drugih gospodarskih panogah. To je delno pripisati prejšnjemu sistemu delitve dohodka, ob katerem gradbena podjetja niso odvajala dovolj sredstev v sklade, amortizacija je bila strogo namenska, investicijski krediti pa strogo odmerjeni, medtem ko so bili pogoji za vračanje kreditov dokaj neugodni. DELAVSKA ENOTNOST ustanovljena 20. novembra 1942. Lista izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni In odgovorni urednik: VINKO TRINKAUS Urejuje uredniški odbor: Peter lan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-363 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 dtn — List tiska CZP -Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Položaj gradbenih podjetij otežkočajo tudi nerazčiščene urbanistične zasnove, zlasti pri določanju stanovanjskih gradbenih okolišev, posameznih lokacij itd. Ce k temu dodamo še razdrobljenost delovišč kot posledico sedanjega sistema licitacij in nepovezanosti gradbenih podjetij in to da nobeno gradbeno podjetje ni specializirano, da so gradbene usluge izrazito obrtniškega značaja, kjer prevladuje ročno delo, vse to opozarja, da sedanja organizacija gradbenih podjetij ne more več zadovoljevati naraščajočih potreb. Vzemimo, za primer samo največje koprsko gradbeno podjetje »Gradbenik« v Izoli. V tem podjetju, kjer naj bi po planskih predvidevanjih v naslednjih petih letih ustvarili 5 milijard dinarjev,- so žele po realnih zaključkih minulega leta ugotovili, da bodo z lastnimi obratnimi sredstvi lahko izpolnili v tem letu komaj polovico predvidenega plana proizvodnje. Ob tem še ugotovitev, da plačuje podjetje že dve leti svoje obveznosti z velikimi zamudami. Te je sicer pripisati tudi čedalje večji postavki neizterjanih sredstev investitorjev, vendar je podjetje zašlo zaradi visokih tožbenih stroškov in dolgoveznih tožbenih postopkov v še večje težave. Da bi omilili sedanjo stisko in posledice omejitvenih ukrepov kreditiranja^ se je kolektiv odločil, da bo odprodal del osnovnih sredstev,, hkrati pa se je odpovedal vsake investicijske naložbe. Tudi z boljšo organizacijo dela in smotrnejšim zaposlovanjem delavcev nameravajo omiliti sedanjo krizo. Če upoštevamo, da je izolski »Gradbenik« največje gradbeno podjetje na Koprskem in bi tako moral biti pobudnik za uvajanje sodobne mehanizacije in industrijske gradnje, pač ni težko spoznati položaj ostalih šestih, znatno manjših sorodnih podjetij. Zastopniki vseh sedmih gradbenih podjetij: 1. maj, Gradbenik in Obnova iz Izole, Gradis, Gradnje, Kraški zidar in Gorica, so zato na zadnjem posvetovanju iskali izhod iz sedanjega položaja. Jasno je, da bo lahko le štvo »France Marolt«, »Jugo-tekstil«, »Svet svobod«, ki ob potrebi prevoza vselej potrkajo na vrata »Izletnika«. pravico do uporabe poči®1 uslug v njihovem domu. Led je bil torej na te® P Razen z organizacijo izletov ter skupinskih prevozov pa se je »Izletnik« ukvarjal od letošnje pomladi sem s posredniško službo, ki naj bi omogočala delavcem izbiro cenenega letnega dopusta. Osnova za . to dejavnost ji je bilo 45 odgovorov na 176 pisem, ki jih je Agencija razposlala delovnim kolektivom. V pismih je vpraševala za morebitnimi prostimi kapacitetami. No, le 16 delovnih kolektivov je ponudilo nekaj ležišč, nekateri so se izgovarjali z ugotovitvijo, da so svoje domove že razporedili, mnogi pa sploh niso odgovorili. S tistim malo, s čimer je Agencija razpolagala, je posredovala stotim delavcem kraj letnega odmora, evidenčno neugotovljenemu številu prijavljencev pa je svetovala naslov delovnega kolektiva, ki jim je morebiti odstopil ročju prebit! Rezultat, še tako skromen, napol6 .. v prihodnjem letu zna®® , vabnejšo izmenjavo le®5 ^ domovih oddiha; obenem PP.|i tako organizirana posre<®jt(. služba močno vplivala i® P1' ditev regresov za dopust samezmh podjetjih. K01®* „} podjetjih. , ki so letos zakasnili, bo®®^ razporejanju kapacitet jih domovih oddiha za Pj1 nje leto že v večji meri števali želje prav gotovo delavcev, Aj radi letoval1 tudi kje drugod in ne st«1!! na istem kraju. To do®«^ potrjujejo letošnje izkušoJ .j tem področju, uveljavlja PH, tudi program dela Stalne ference za oddih in rek®* " Irti' Tako nas je tisoči »Jz^c; kov« izlet popeljal sk9zl,.fjji razmišljanje o uveljavljal uveljav našega domačega turizma ^ izletništva, od katerega 51 'kra11 IZKUŠNJE IZ BRATSKEGA KOLEKTIVA NOVA SOU UPRAVLJAVCE^ Podjetje lesne industrije »Zvezda« v Veliki P I3f iruujeije lesne niuusirije »^vcauči« v ven»* * v* po pravici imenujejo pionirja v uvajanju stimu'a j nejših oblik delitve dohodka. Tudi v decentraliza „, delavskega upravljanja je to podjetje daleč pred po< ginti. Zbori ekonomskih enot so v pravem P'"’.:,) besede majhni delavski parlamenti. Člani kolek1,,! F se vedno bolj afirmirajo kot proizvajalci io upravljavci. . M Izpolnjevanje proizvodnega plana, organi*3 dela, rekonstrukcija starih in izgradnja novih kap3: tet, delovna disciplina — vse to so teme, o kate^ redno razpravljajo na zborih ekonomskih enot. I11 samo na zborih, temveč tudi na sestankih družb6 političnih organizacij. iir Čeprav pravilnik o razdelitvi čistega dohodka in osebnega dohodka še ni sestavljen, je stari tarifni pravilnik izgubil sleherni pomen. Delavčev osebni dohodek je odvisen od uspeha celotne ekonomske enote. kaže samo v raznih upra pravicah, ki so jih dobil6 ji SimJJ del< nomske enote, marveč specializacija vplivala na pocenitev gradbenih uslug in hkrati omogočila industrijsko gradnjo. Zato so bili soglasni, da je edini izhod iz tega, združevanje podjetij, oziroma tesno sodelovanje vse gradbene operative na Koprskem, tako da bi v bodoče skupno urejali finančna vprašanja, investicijske kredite, vplivali na hitrejše razčiščevanje urbanističnih načrtov in končno — odpiranje širših gradbenih kompleksov, predvsem v stanovanjski gradnji. Ne gre pa podcenjevati nekaterih prigovorov gradbincev, češ da bi ta sicer dobra zamisel lahko ustvarila . monopolizem. Zato so predlagali, da bi o vseh teh problemih še enkrat podrobneje govorili na posebnem posvetovanju in se tedaj tudi dokončno odločili. B. Č. Podjetje je razdeljeno na devet ekonomskih enot. Vsaka ima svoje proizvodne naloge. Notranja razdelitev se uravnava po odstotkih. Najprej so ocenili vsa delovna mesta. Ob tej priložnosti so upoštevali kvalifikacijo delavcev, njihovo strokovnost, prizadevanje in delovno disciplino. Na zborih ekonomskih enot so razpravljali o slehernem delavcu. Vsakomur so . odkrito povedali, koliko velja za podjetje. V nekaterih primerih so se ekonomske enote odrekle svojih članov, ki niso bili dovolj prizadevni. Sistem obračuna po odstotkih je zelo preprost in vsak delavec ve, koliko bo zaslužil. Ekonomske enote imajo cenike del. Tako na primer v ekonomski enoti tapetništvo plačuje podjetje za izdelavo bobna 714 dinarjev, če v mesecu dni izdelajo 700 bobnov in delavec sodeluje pri razdelitvi s 40/o,-znaša njegov osebni dohodek 19.992 dinarjev. Decentralizacija delavskega upravljanja v »Zvezdi« se ne tudi eksperimentalni a6**" ^ svet, ki predstavlja novost lavskem upravljanju. V tem delavskem sve jet? vsaka ekonomska enota z ^ pana z določenim število® s; nov, odvisno od njene vel® v-i Za vsako sejo bodo izvolil o(H člane. Kdo pojde na sejo, visno od vprašanja, o k®6eif bodo razpravljali. Pote®*3^ bo trajal mandat članstva 'Lgjj eksperimentalnem delays svetu od ene do druge sej6- jt Po računih tega kolekt1'^; v tem novem organu dela^js-upravljanja v letu dni vc®^, nih 70 odstotkov vseh de®' (i-Z drugimi besedami: tri ne delavcev bo odločalo važnejših vprašanjih P°' To bo v nekem smislu J# tečaj o delu organov nja za večino kolektiva. Prl|/ Ijene izkušnje pa bodo (jf lahko dobro izkoristili v z ekonomskih enot. V »Zvezdi« dela sedai^f-delavcev in uslužbencev. ^ jetje je opremljeno z mod® stroji. Pred desetimi leti 3® to majhna delavnica s 30 ci, ki je proizvajala kuk1?^!' pohištvo. Z razvojem P° jpl se je izpopolnil tudi teh® j ?' proces proizvodnje, usvoj1 «1 KOPALIŠKA ANARHIJA V SLOVENSKEM OBMORSKEM SREDIŠČU nove izdelke. 1959. leta so izdelovati embalažo za ■ Tega leta so namesto P®3 l" Bo Koper ostal brez kopališča? milijonov ustvari1'./ bru® i dinarjev 2e pred nekaj leti, ko je imel Koper vsaj polovico manj prebivalcev, kot jih ima danes, je bilo slišati prigovore na račun neurejenega kopališča, .vendar še vse do danes ni nihče poskrbel, da bi to iz leta v leto večje mesto dobilo ustrezen kopališki prostor. Z gradnjo novega tovornega pristanišča je namreč že tako majhno kopališče postalo ne le pretesno za mesto z dvanajst tisoč prebivalci, ampak lahko računamo tudi na skorajšnjo ukinitev še tega kopališkega prostora, kajti graditelji novega pristanišča bodo kmalu prenesli semkaj svoje delovišče. Razen tega se v Kopru ustavljajo tudi številni tujci, ki ga navadno prav zaradi neurejenega kopališča zapuščajo predčasno, kar pomeni seveda znatno Tri- vse škodo za tukajšnja hotela 1 glav« in »Galeb« kot za ostale gostinske lokale. Resnična kopališka anarhija pa se je začela pravzaprav šele letos. Skrajno zanemarjeno kopališče, posejano z odpadki in neurejenimi kopališkimi napravami, očitno vzbuja občutek, da je kopališče brez gospodarja. Vendar ni tako, kajti vstopnina zaradi tega ni nič manjša in komunalna uprava tudi ni postavila postavke o dohodkih iz nabrane vstopnine na zadnje mesto. Zatorej ni čudno, da si Koprčani in gostje naše okrajne metropole iščejo kotičke ob obali vzdolž glavne ceste Koper — Izola. Vendar je tudi ta rešitev le izhod za silo, kajti razen oddaljenosti in neurejene obale s številnimi odtočnimi kanali fe- kalij grozi kopalcem na tej divji obali stalna nevarnost s ceste. Niso redki primeri, da pride do večjih ali manjših nezgod, kajti cesta je čestokrat dobesedno zatrpana z motornimi vozili. Tudi vozniki sami trdijo, da je ta odsek ceste najbolj nevaren za vožnjo, kajti razposajena otročad se največkrat ne zmeni za pretečo nevarnost na cesti ter jo nepremišljeno prečka. Menim, da bi morali odgovorni organi o tem več razmišljati, kajti sicer bo Koper kljub idealni legi, ki jo ima kot prva turistična točka ob tej magistrali, kmalu postal najbolj neurejeno obalno mesto. Kopališče je namreč za tujce največkrat odločilno merilo za ocenjevanje privlačnosti in urejenosti naših obalnih mest. BORUT eVENSKV, nih 57 milijonov dukta. Razen tega se je uvrstila med znane raznovrstnega pohištva. * /j je daje za posamezne vrsUJiJr garancijo. Zadnja leta so 3 j/’ obrat za proizvodnjo --- r f plošč in žimnic na proži® , sa. Do konca letošnjega bodo uredili še novo dele^t* v kateri bodo izdeloval1 $1. lažo za kable. Zaradi se bo njihov bruto P® F povečal od lanskih 370 milijonov dinarjev. Nagli vzpon podjetja^ K«, zultat prizadevnosti lektiva. Delavci so se AoKJ odrekli delu osebnih f® v v korist skladov podjetja-,/J, se da doseči samo V P° .v#. f. se da doseči samo v P^tjl1' kjer so demokratične Jii1 upravljanja že prišle d° U/1 ga izraza in kjer je dece^j-j zacija zajela celotno gosP nje in upravljanje. B. NIK-^ ?IK IIVEIDAR EIO SAMO tim (Nadaljevanje s 1. strani) niiL mi Pravzaprav potrjuje Srn!°V ^emeUni akt o prenosu Ba ,C,m dolžnosti upravljanja Bii,SIeaernega proizvajalca — nov pravilnik o poslovanju tai “°®ski]> enot _ potrjuje vsaK od pogovorov z njimi. Kar je treba najprej VEDETI j^ripovedovali so, da so eko-nni ?• enote ustanovili že na 'fue minulega leta. Takrat res bile še bolj obračun-ifio gospodarsko sa- (j i?toJne enote, saj pravice in znosti še niso bile v celoti fazraejene. B Z letošnjim letom, tako spovedujejo v podjetju Pri-P t Pa so ekonomske enote m,w ■ pri gospodarjenju sa-VnP*° ne en°te. Zato smo tudi dvam v svete enot posvetili jL®v toliko pozornosti kot vo-eV aDl v delavski svet. V vsaki „ jamski enoti so delavci do j,0jroonosti pretehtali, koga mr0 volili v svoj predstavni-1 organ upravljanja, dn, i.s’ 0 ^em> kar so pripove- Pričtl1-’ Se, moč na.fbolje pre-taVCa/ °b dogodku, ki se je r^fal Pripetil v oddelku trans-nl-”' Kandidatno listo je imela' onomska enota že sestavlje-ea; Pretresti pa so jo hoteli še v.T"al na skupnem sestanku ku p!81,0v kolektiva v oddel-da’ • ^ ^em Pa se ie razkrilo, m j® pred časom eden izmed . ndidatov dajal malce čudne , jave. Ime kandidata je sicer };e,?aPrej ostalo na kandidatni el«1’ vendar ob volitvah ni zanj ®0val noben član kolektiva. ak° so takrat izvolili dva-s.jLSt upravnih svetov dvanaj-r&v ekor>omskih enot. Zakaj ]ai n° dvanajst enot, zagovar-rja . V podjetju Primat s tem, .1° zahteval njihov pro-iznkiM Proces. Le-ta pa je tudi p Olikoval tudi strukturo enot: iaY1Zv°dne enote, nato pred-sl-^nske ekonomske enote ter Phh P°možne. Pri tem dop°Vei? Prenašanju pravic in srPjIlostl upravljanja na nepo-"irn'116 Proizvajalce pa je za-j)0 ,lv°> da pravic niso prenašali ®^K?Porna in da so se takoj Zar.- .b za popolno decentrali-sf,!1}0- Tako v podjetju Primat niso osnovali obratnih v podjetju Primat, da zdaj sodeluje v predstavniških organih pri upravljanju veliko večje število članov našega kolektiva kot kdaj koli poprej, saj smo vanje izvolili kar 164 delavcev. To število pa se bo v prihodnje še povečalo, saj smo soglasno sklenili, da nihče ne more dvakrat zapored kandidirati v predstavniški organ. Tako se bodo sveti tudi hkrati pomlajevali in ne bo bojažni* da bi pobude članov sčasoma zbledele, kot se je to včasih primerilo. Popolna samostojnost ekonomskih enot in prenos vseh pravic in dolžnosti upravljanja na zbore proizvajalcev, pa nam zagotavlja, da je zdaj res sleherni proizvajalec tudi upravljavec in v polni meri soodgovoren za gospodarjenje znotraj ekonomske enote in s tem posredno tudi vsega > podjetja. ZNOTRAJ PODTETIA VELJAJO EKONOMSKI ODNOSI Vsaka ekonomska enota v mariborskem pod jetju Primat posluje po letnem in mesečnih programih proizvodnje, piila- ||!!!!!l!ll!ll1[!l!l!l!ll!llll!ll!l!!lllllll!!l!l!lll|||{IIIII|!|ll|||||l|||||||||||IUII|||!|||||||!||]|[i|||||[ znižanje lastnih proizvodnih stroškov in s tem povečanje sredstev v sklad za osebne dohodke. MEDSEBOJNI ODNOSI DOBIVAJO DRUGAČNO PODOBO Še vedno je prekratko časovno obdobje, da bi lahko v celoti analizirali nove odnose, ki jih je porodila decentralizacija samoupravljanja v tem podjetju, pa naj že gre za odnose med proizvajalci ali za odnose med posameznimi proizvajalci in kolektivom kot celoto ali za odnose kolektiv do kolektiva. Ni še moč analizirati niti vseh novih ekonomskih niti vseh spremenjenih družbenih, etičnih odnosov. Vendar pa že posamezni pojavi sami po sebi dovolj očitno kažejo, v katčro smer se razvijajo iti odnosi in kakšna bo njihova vsebina v prihodnjem obdobju. Pa da ne bo po nepotrebnem zgubljanja besed: —- Naši električarji so mislili, pripoveduje vodja ekonomske enote montaža, da nam’ bodo zaračunavali ure, kot se jim bo zljubilo. Tako so nem lllllllf ....... __ tafariOV upravljanja, temveč io 0^j?\Pnomske enote. To svo-Varjaj itev pa takole zago- tatbi 90sP°darsko politiko pod-ia j , celote vodi in usmer-r}j0j lavski svet. Ekonomske teeaePa smo ustanovili zaradi d0jj’ “a bi prevzeli pravice in Ptoi*vaiiamfrravliania ?rav- 7- v “Jajci. In ce proizvajalci enoti tudi res sa-bržpn Jno. gospodarijo, potem ne]- A a' potrebno snovati še Sov , nib posredniških orga-Pfiin„ raATiania> kar bi v tem $vetjera bili obratni delavski hi 7’aj v našem podjetju 10 to nesmiselno. Za trdno so se odločiji, da bodo imeli v petih letih novo tovarno. Nov PRIMAT — tovarno kor vinske opreme, naprav notranjega transporta in naprav za avtomatizacijo v industriji, tovarno sušilnih in likalnih naprav, osebnih in transportnih dvigal, avtomatskih gasilnih naprav, klimatskih in hladilnih naprav. To je bil sklep vseh zborov proizvajalcev v vseh ekonomskih enotah, pa čeprav so vedeli, da bodo gradili največ z lastnimi sredstvi in da se bo treba marsičemu odpovedati,.. Zbori proizvajalcev so v ekonomskih enotah pripravili referendum. In v vseh dvanajstih ekonomskih enotah je bil na referendum izglasovan sklep, da bodo za gradnjo prispevali sredstva iz skladov za osebne dohodke v znesku dveh mesečnih plač. Bržčas to ne bo edina žrtev. Toda nihče ne godrnja. — Saj smo se sami odločili, pravijo. Kar dajemo zdaj, bomo z leti lahko jemali nazaj. In šo več bomo takrat imeli. pOSLEj JE VSAKDO s gospodar hitg511118. organizacijska struk- kpji. ..Ostema. neposrednega ko^i^ia, ki so si ga izobli- frijj,., v.mariborskem podjetju t>raY ’ ",e enostavna. To pa je Prav tudi glavni pogoj, Opravljanje sploh lahko se y to preprečuje, da bi bir0]. stem Prikradle nekatere težpje aisko administrativne da ln zagotavlja vsakomur, ^adaj. .Javlja svoje mnenje, ,1° v skladu s pri-Tak- • krTektiva kot celote. Opravilitorei njihov sistem T ekopolf1, .organ upravljanja >zvatal enoti je zbor pro- jk' svP+ev ~~ nekakšen delav-oolzpo-i-J10 svojih pravicah in ^dpo “O •- čigar člani so vsi ^Clva aP°sleni delavci. Nje-anst jg avna pravica in dolž-jOntrg; Samostojno upravljanje OoločgA enote in samostojno , Utikpr, njene ekonomske J3 tudi Ua pa lahko zbor vse ,t*llui oresniči, voli svoj iz-,Vet ekr.«rgari upravljanja • — A j e st .omske enote, imenuje si)a. stalne in obeasne komi_ a?4 pri°^e.l?PVali pa so mi, da A°ta j .j.rb vsaka ekonomska p? je ordl sV0iega vodjo, ki f«j1Zvodnfaillzalor neposredne Sdi lega n V enoti m ?a za- p. ,razres V° razpisu nastavlja P djetja J® upravno vodstvo 6 oizva;.i privolitvijo zbora ia SiVoiem 6V 'določene enote, p-^OnomaU0^0^!11 Pa je vod-frenXnke ^°te tudi polno-iail6 Poslnv n!eriega sveta, za imi6 kot rpa1nJe ^lede na pod-Pmi^berrm 1°^? ie odgovoren zhn 0^aiiTa pl 0 doča mati jim za vse to ni mor* ležna. Boli jo, da si je izboriti svoje pravice s Pornjja tujca, ki ga je prvič vld in da bi ji to ne uspelo, č® bi bil ta tujec dovolj vplive11- Celo tega ne vso zmedo povzročil trinajsti. Pa ji tega ne za”lLiik te. Mogoče ima za to opravi® ve razloge. M- verjame, & h nesr5' DELAVSKA ENOTNOST štev. 31 — 5. avgusta 1961 iiiiii. v zadnji Številki našega lista smo poskusili odgovoriti na nekatera IZMED VPRAŠANJ, KJE, OB KAKŠNIH" ČEREH IN ZAKAJ SE ZATIKA naša stanovanjska gradnja, pisali smo predvsem o problemih, ki se kažejo v zvezi s tipizacijo in industrializacijo stanovanjske graditve. tokrat pa bomo spregovorili o stanovanjih kot tržnem blagu in pa O TEM, KAR JE NAJBOLJ ZANIMIVO IN NAJVAŽNEJŠE: KAKŠNE SO PERSPEKTIVE ZA REALIZACIJO PERSPEKTIVNEGA PROGRAMA STANOVANJSKE graditve. Stanovanja kot tržno blago sfo^fdbena podjetja si že vr-Postai nazai Prizadevajo, da bi 2a t • pr°izvaialci stanovanj, nih ^ Potrebovala več obrat-Pori- ®re^stev- Sele potem bi Pja t a zidala stanova- la na zaI°§0, za neznane-v *uPca- Ta stanovanja bi se-l;j j® Prodajali po tržnih cenah, t]0v 1 se ob času dograditve sta-anJa izoblikovale na trgu. Vj-V^dbena podjetja bi,' tako prgl ^trjujejo, lahko sama pri-tgp'- a-Vso Potrebno dokumen-br'JQ in bi sklepala pogodbe Vi* vsakega posredovanja ser-thp la ustanov, kakršne na pristan Predstavljajo zavodi za h °Vanjsko ali zavodi za za- Uzno gradnjo. ijgb težnjo gradbenih podjetij, bl tudi stanovanja postala m p. blago, Pa se ne strinjajo (D ^l1 stanovanjski investitorji ^iud t-Sem stanovanjski. skladi), ne skl odbori ter razne servis-grariu?lanove za stanovanjsko da ”''0" ^si ^ sicer priznavajo, akuJ,6 gradbeništvo res nizko čin “'P^tivno in da na vsak na-V6Mniora priti na zeleno vejo. cijn aar, poudarjajo, ne na ra-če stanoyanjske gradnje. Nih-tovitiam/e« ne bi mogel zagori^:,.’ ua gradbinci ne bi izko-da i1 sedanje konjunkture in iajj a stanovanja ne bi proda-bj jb® oderuških cenah, čeprav So . lahko takoj izgovorili, da eiji de Peč ponudbe na licita-om6 ?uhanj visoke. Po mnenju stiW'enih stanovanjskih inve-Pfav bilo mnogo bolj da+n’ re bi se morebitna do-diCg . akumulacija, kot posle-novan- ega načina gradnje sta-sklad ^ slekala v stanovanjske Vpij "ba priliv pa bi lahko stan,., .na razširitev obsega bilo f aniske graditve. Zato bi Vsern 6 daj bolj prav, če bi predvajali s!:anovanjski skladi pro-,'0vrstr,Stanovania- Poleg tega pa ležpg a gradnja ne bi bila de-badzp,. zadostnega strokovnega ga 7a+a’ h' je seveda nujen in ° ni moč opustiti. cRes samo čenčanje? "Cep^bjPci odgovarjajo nazaj: Vi kontni'- Tisto ° pomanjklji-lekt p_ro^ sploh ne drži. Pro-^orebif naiPrei skozi revizijo. ®radni n? Pomanjkljivosti med bena • *?hko ugotavlja grad-sprejv,,- 'Pšpekcija, ki mora bo v yab Potek gradnje in ki ? Urban-2”!1 bodočnosti, skupaj Veči-1Sllbno inšpekcijo imela ?er>j. r-1 vPhv na potek gra-, dpec onec koncev pa si vsak iUPil yTnaPrej ogleda, kaj bo •Vi t0 uP°®tevati pa je treba 1° Pe k ”a slanovanj za proda-aeno n°^rad'10 samo eno grad-Pr°izvai ampak bo takih bodo palS,ev več. Skratka — če' ohr +bena Podjetja imela ahko Knvnih sredstev, bodo sPešiia bi6 organizirala in po-?rav Sr,tStanovanjsko gradnjo, , lastn pa tudi »preskoči-Ivanjo r zrnogljivosti. To pohode “ rriogliivosti pa bo. ne v"'sko Veliko stanovanjsko i6,nčni , Vzročilo večji konku-abko med podjetji. Tako n°Vani 01 °d Proizvodnje sta-če np / , tržišče pričakujemo ^bektivj tak°i- Pa v bližnji per-nooenjtp,' Vsai ustalitev, če ne , Gb Vsprv,Cen stanovanj. abju (v v tem nanoinom nrič-2n° Pa je, da doslej še nikjer v Sloveniji niso poskusili, kako bi se obnesla taka gradnja!) pa se zdi, da je tudi v sedanjih pogojih možna še tretja, za obe strani sprejemljiva rešitev: investitorji naj bi sklenili s proizvajalci dolgoročne pogodbe, priporočili naj bi jim določene idejne, oziroma tipske projekte. Ceno teh stanovanj bi določili po okvirnem ceniku del, pri čemer bi upoštevali ob času podpisa pogodbe veljavne cene in normative porabe gradbenih materialov. Samo po sebi je razumljivo, da bi naknadno upoštevali morebitne podražitve, ki bi nastale izven gradbene operative (podražitev materialov in podobno.) Gradbena operativa bi priporočene. objekte izpilila in prilagodila svojim proizvodnim možnostim. Prihranki' na račun racionalizacij, ki bi pri tem nastale, pa bi odprli pot do večje akumulacije gradbenih podjetij. Na kratko rečeno: takšen postopek in takšna praksa bi v proces racionalizacije stanovanjske graditve vključila tudi gradbeno operativo. Formalnih zadržkov za ijradnio stanovom’ za prodalo ne bo več! Mnoga gradbena podjetja precej na skrivaj vsemu in vsem navkljub tako ali drugače že pripravljajo proizvodnjo stanovanj za tržišče. Ljubljansko podjetje »Tehnograd« na primer poskuša skoncentrirati gradnjo na večjih gradbiščih, da bi na ta način racionalneje poslovalo. S pogodbo, ki jo sklene z investitorjem, »Tehnograd« prevzame nase celotno zbiranje dokumentacije, izdelavo projektov in seveda operativne posle. Investitor je na ta način razbremenjen mnogih opravil, gradbeno podjetje pa laže ustreže njegovim željam in zahtevam. Tako si to podjetje z organizacijo večjih gradbišč, s pravočasno pripravo dokumentacije pripravlja pogoje, da bo lahko, ko bo imelo dovolj sredstev, zmoglo čim hitrejšo gradnjo ne le stanovanj, ki jih zida za. znane naročnike, ampak tudi gradnjo stanovanj za prodajo na trgu. V podjetju »Gradis« pa napovedujejo, da bodo najeli kratkoročni kredit, pa čeprav pod neugodnimi pogoji. Led je treba prebiti, pa — amen, poreko. Ce bo denar, bodo začeli zidati že jeseni, kajti lokacijo so si že preskrbeli Prihodnjo pomlad naj bi bil prvi njihov montažni blok, namenjen izključno za prodajo zdaj že neznanim interesentom, nared za vselitev. Prvič po vojni bodo v Sloveniji stanovanja na prodaj... Velja omeniti, da so omenjene težnje za zdaj razvijajo, s pravnega gledišča vzeto, v najstrožji ilegali. Z zakonitimi predpisi gradnja za neznanega naročnika, torej na zalogo, ni dovoljena. Vendar pa pričakujejo, da bo Zvezna ljudska skupščina na jesenskem zasedanju sprejela tudi zakon o izgradnji investicijskih objektov. S tem zakonom pa bodo odpadli tudi pravno formalni zadržki za prodajo stanovanj na tržišču. Gradbenim podjetjem bo pomre* dovolieno, da lahko zidajo tudi za neznane kupce, oziroma naročnike, podobno kot je na primer tudi ostala industrija doslej lahko proizvajala, ne da bi vedela, komu in kdaj bo prodala svoje izdelke. Organizacija stanovanjske gradnje šepa V zvezi s proizvodnjo stanovanj za tržišče bi bile potrebne določene spremembe v seda- Zdaj že imajo stanovanje, dolgo so čakali nanj. Skoraj četrt milijona Slovencev čaka na preselitev v 50.000 novih stanovanj, ki naj bi jih zgradili v tem petletnem razdobju. Stanovanjske zadrege s tem še ne bo konec. Rešili jo bomo. tako računajo, v desetih ali petnajstih letih... njem sistemu organizacije stanovanjske gradnje. Tako naj bi stanovanjski skladi poslej obdržali le še kreditiranje stanovanjske gradnje. Ostale posle bi prevzela gradbena operativa. Pri takšnem sistemu pa bi se razne servisne ustanove (zavodi za stanovanjsko gradnjo) lahko spremenile v nekakšne intelektualne gospodarske organizacije, ki bi študijsko obravnavale problematiko stanovanjske gradnje. Tega pri nas nihče sistematično ne obdeluje. Skrb za posamezna področja je razdeljena na vrsto organov in organizacij. Zgolj kot zanimivost naj navedemo, da se s tem ukvarjajo zavodi za plan, sekretariati za urbanizem, komunalne zadeve in stanovanjsko gradnjo, sekretariati za industrijo, industrijske in gradbena zbornica, biroji za gradbeništvo, zavodi za stanovanjsko gradnjo, ljudski odbori, stanovanjski skladi in gradbena operativa. Taka organizacija spremljanja stanovanjske gradnje ps seveda otežkoča tekoče zbiranje podatkov o obsegu, značaju in Kdaj bodo stanovanja naprodaj kot ostalo tržno blago? Menda že na pomlad, toda... trenutno aktualni problematiki ■ stanovanjske graditve. V svetu, na primer v nordijskih državah, se zgolj s ^stano-vanjsko gradnjo ukvarjajo posebne direkcije v rangu ministrstva. Podobna koordinacija nemara ne bi bila odveč tudi v naših razmerah? Prve svetle točke Ob pravcati poplavi problemov v zvezi z našo stanovanjsko gradnjo, omenili smo le nekatere, pa se vendarle že začenjajo svetlikati izhodi iz zagate. Kakršnih koli otipljivih koristi ali rezultatov od vsega tega sicer še ni, kljub temu pa je razveseljivo, da se je organizacijsko kolesje naše stanovanjske gradnje, čeprav zavoljo neurejenosti žal prehudo škriplje, vendarle zganilo. Investitorji stanovanjske gradnje v Sloveniji so se letos na primer dogovorili za sklenitev poslovno tehničnega sodelovanja. V delovnem programu, ki so si ga zastavili, je rečeno, da je treba najti pota in načine, da bi čim bolj pospešili industrializacijo stanovanjske graditve, kar bi vplivalo na stabilizacijo in tudi na . pocenitev cen v stanovanjski gradnji. Med prvimi nalogami, ki sb jih ' že začeli urejati, je priprava tipskih projektov (prvi naj bi bili gotovi v začetku prihodnjega leta), kompleksna obdelava zazidalnih površin in temeljita analiza razpoložljivih finančnih sredstev, kreditne politike skladov ter zmogljivosti gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Biro gradbeništva Slovenije, Zbornica za industrijo, rudarstvo in promet ter republiški odbor sindikata gradbenih delavcev so skupno pripravili anketo, v. kateri naj bi projektanti, investitorji, izvajalci ter razne študijske organizacije (Zavod za urbanizem. Ekonomski inštitut itd.) obrazložili svoja mnenja glede poti in načinov, kako bi se najbolje pripravili na industrializacijo stanovanjske graditve. Teh podatkov sicer še ni ha razpolago, moč pa je napovedati, da bo anketa nedvomno dala obilico koristnega gradiva, katerega bo treba s pridom uporabiti in upoštevati pri uresničevanju predvidenih nalog. Zvezna gradbena zbornica je začela analizirati stanovanjsko graditev v naši deželi. Analiza naj bi dala predvsem odgovor na vprašanje, kako draga je naša stanovanjska gradnja v primerjavi s tovrstno gradnjo v razvitejših državah; kateri vzroki in v kolikšni meri predvsem podražujejo stanovanjsko gradnjo. V času, ko se tudi naša država vse bolj vključuje v mednarodno delitev dela, nam bo taka analiza nedvomno lah-kb samo koristila, saj bo opozorila na vrsto notranjih rezerv v gradbeništvu, na gibanje produktivnosti itd. Struktura priliva sredstev v stanovanjske sklade . v prvem četrtletju letos daje slutiti, da bodo stanovanjski skladi kmalu spet lahko začeli v večjem obsegu kreditirati stanovanjsko gradnjo. V skupnem prilivu sredstev namreč rahlo, vendar v Primerjavi s preteklimi leti dokaj opazno narašča delež anuitet, obresti od posojil in stanarin od novozgrajenih stanovanj. Kako jRtos gradimo? Glede na veliko število stanovanj v gradnji pričakujejo, da bomo letos dogradili 8 do IP 0P0 sta n e vanj. Ta rezultat naj bi dosegli navzlic podražitvam v gradbeništvu in navzlic 10-od-stotni blokadi sredstev skladov. Razpoložljiva sredstva stanovanjskih skladov navzlic blokadi po prvih ocenah ne bodo manjša, kot je bilo predvideno, ker se povečuje tudi priliv na račun višjih osebnih dohodkov. Za prispevke ostalih investitorjev pa računajo, da bedo manjši, kot je bilo predvideno, vendar glede na amačaj gradenj (zaključna dela) vendarle zadostni za letošnji obseg gradnje. Podatki za prve tri mesece letošnjega leta dajo slutiti, da se za letos predvideni obseg stanovanjske gradnje res odvija v najlepšem redu. Ker gradbena podjetja zaključujejo pred leti pričete gradnje, novih gradbišč pa praktično ne odpirajo, so v prvem četrtletju letos že dokončala 1169 stanovanj. Ta številka predstavlja, po oceni Zavoda za statistiko LR Slovenije, 80 do 90 »/o dejansko dokončanih stanovanj, ki so bila grajena z družbenimi sredstvi. Glede na doslej običajno dinamiko gradnje v naši državi: v prvem trimesečju dokončano le 9%, v II. 17 °/o, v III. 26 »/o in v zadnjem trimesečju 49 °/o v enem letu zgrajenih stanovanj, letošnji obeti glede stanovanjske gradnje še kar zadovoljujejo. Perspektive Zelo zaskrbljujoče pa so perspektive za naprej. Sedem mesecev letošnjega leta je že za nami, pa so gradbena podjetja sklenila pogodbe komaj za dve tretjini svojih zmogljivosti. Predvideno letno realizacijo (okoli 60 milijard dinarjev) bo slovensko gradbeništvo verjetno kljub temu doseglo, ker bodo na jesen in zimo investitorji pohiteli s sklepanjem pogodb, da jim ne bi zapadli že odobreni krediti itd. Gradbena podjetja vedo. da jih bode razni investitorji na jesen zasuli z delom. Toda. pogodbe, ki so jih sklenili, jim ne pomenijo dovolj dela. Zato pospešijo že začeto gradnjo, tako tudi za prihodnja leta pogojena in predvidena dela, kajti sicer bi jim še bolj manjkalo ne le naročil, pač pa tudi dela. Ob vsem tem pa investitorji odlašajo s sklepanjem pogodb. Mnogi med njimi imajo težave s sredstvi, vsi pa pričakujejo, da bo gradbeništvo, ker ne bo imelo dela, krepko znižalo cene. V ospredju je torej vprašanje — kdo bo koga! Vendar to računarstvo, čeprav pogostokrat utemeljeno, tudi investitorjem ne bo dostikrat pomagalo. Kajti točno je, da so naši investitorji sklepali pogodbe z gradbenimi podjetji, čeprav niso imeli zagotovljenih sredstev. Tako so gradbena podjetja pri takih gradnjah vezala pretežni del obratnih sredstev. Konec lanskega leta je imelo slovensko gradbeništvo skoraj za 4 milijarde dolžnikov! Ob zadregi s sredstvi in ra-čunarstvu investitorjev pa gradbena operativa ne more realizirati skozi celo leto kontinuirane gradnje, kar bi tudi vplivalo na pocenitev stanovanj. Kaj torej pomaga gradbenim podjetjem, če na vse kriplje pospešujejo dela na tistih gradbiščih, kjer so najbliže zaključku? Trenutno si s tem pomagajo, perspektivno si delajo škodo, gradnja pa je in bo spet kampanjska. Kajti, tako kot zdaj podjetja zaključuiejo dela in zapirajo gradbi«ča, jih bodo čez nekaj mesecev, oziroma, kadar bodo sredstva, vsa po vrsti spet začela odpirati. Zato ni odveč, če še enkrat opozorimo, da ob takih pogojih gradbeništvo ne more načrtovati svojega razvoja. S tem pa tudi ne more vplivati na obseg in ceno stanovanjske gradnje. 50.000 stanovanj pa čaka . .. Sedanji položaj torej narekuje predvsem tem^luto analizo realno razno) oži ii vi h sredstev. Upamo., da Nimo kaj več o tem lahko pisali v eni prihodnjih številk »»šega lista. M. GOVEKAR »Poševno« stolpnico v Ljubljani gradijo že tri IG-še aekaj časa, da bo dograjena JpMIIIIIUIIiHlllllliHINlilM !lllll!llllllll!l!lll!lllllllllllll!l!ll OSMI FILMSKI FESTIVAT »■Letošnji filmski seminar je dobro uspel.« To enotno mnenje vseh udeležencev, ki so ga izrazili v zaključni anketi, je lahko kljub nekaterim dodatnim kritičnim pripombam zanesljivo merilo za ocenjevanje seminarja. Slišala so se celo mnenja, da je bil to sploh eden najuspešnejših letošnjih seminarjev Zveze Svobod v Kopru. Vseh 80 udeležencev, na začetnem in nadaljevalnem seminarju, je 14 dni ali en teden disciplinirano in prizadevno sledilo predavanjem, diskusijam, debatam. Razvrščeni po grupah — tu je bilo največ pripomb, češ da so grupfe odločno prevelike so se lahko na osnovi predavanj sproščeno in temeljito pomenili o organizaciji, vsebini, metodah dela, se spoznavali s temami, ki jih bodo potem prenašali na druge, izmenjavali izkušnje. Udeleženci seminarja so bili zadovoljni s predavatelji in vodstvom in obratno, predavatelji in vodstvo z udeleženci. Skratka, zelo pristno, prisrčno, a tudi zelo delovno vzdušje. Tako na seminarju, ki je bolj kot kdajkoli doslej pokazal, da je filmska vzgoja nujna, potrebna in tudi že v današnjih pogojih mogoča. Vsi ti, povečini mladi ljudje, so si pridobili toliko osnovnega znanja s področja filmske umetnosti in organizacije klubov, da imajo solidne temelje za delo v praksi, za katero so se vsi ti navdušili. Kar pa vrsti so v anketi, ki jo je pripravilo vodstvo seminarja, na vprašanje »ali nameravate jeseni začeti z delom« odgovorili s pogumnim »da«. Moram reči, da je ta »da« res pogumen, ker skoraj vsak je pod njim še skrival rahlo skrb in nezaupanje, če bo to delo res tudi uspelo. Ne morda, zaradi njihove lastne nezainteresiranosti — letos je bilo očitno, z razliko od prejšnjih let, da so občinski sveti Svobod in posamezna društva precej bolj skrbno izbirali kandidate in je bilo le malo takih, od katerih se ne bi dalo ob nadaljnji pomoči in razumevanju pričakovati vsaj nekih začetnih pozitivnih rezultatov — ampak zaradi še vedno malomarnega odnosa do filmske vzgoje, ki si ponekod nikakor ne more priboriti svojega prostora pod soncem. Ko zlasti letos ugotavljamo izreden vzpon vse amaterske dejavnosti, kar je nedvomno rezultat večletnih naporov in sistematičnega dela ter velik obet za prihodnost, pa se še vedno nekako obotavljamo vsej tej dejavnosti z odločno in široko akcijo priključiti klubsko življenje in v tem okviru tudi filmsko vzgojo. Prav letos, "^OSLOVANSKEGA FILMA V PULJU >✓ OB ZAKLJUČKU SEMINARJA ZVEZE SVOBOD ZA VODJE FILMSKIH KLUBOV PULJ, MESTECE NA SKRAJNEM KONCU ISTRE, JE ŽE OSMIČ DOŽIVEL SVEČANOST, S. KATERO SE VSAKO LETO PRIČENJA FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA. OBALA IN KRIŽARKE, POČIVAJOČE V DOMAČI LUKI, SO BILE V LUČEH, V MESTU SO SE PRAV V POSLEDNJEM TRENUTKU DVIGNILI OGROMNI IZVESKI S PODOBAMI FILMSKIH IGRALCEV IN Z DRUGIMI SLIKAMI, V HOTEL RIVIERA IN V PRIVATNA STANOVANJA OKROG ARENE PA SE JE NA- TRPALO KAR 110 JUGOSLOVANSKIH NOVINARJEV IZ SEDEMDESETIH ČASOPISNIH, RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKI^ REDAKCIJ, MNOGOŠTEVILNI TUJI GOSTJE, FILMSKI D®' LAVCI IN IGRALCI, KI SE VENOMER PRIHAJAJO. PRAV PA ZAŽIVI MESTECE SELE OB VEČERIH, KO SE STEKA PROTI BELEMU, ŠIROKEMU PLATNU V STARI ARENI PISANA MNOŽICA LJUDI, KJER IZSTOPAJO MORNARJI V BELIH OBLEKAH IN Z MORNARSKIMI ČEPICAMI. na podlagi rezultatov filmskega seminarja, je morda najugodnejši čas, da ne zamudimo priložnosti in omogočimo vsem tem mladim »filmarjem« kljub denarnim težavam aktivno vključitev v amatersko življenje, pa čeprav bodo začetki morda tudi zelo skromni in omahujoči. Kolikor sploh lahko govorimo o zaključkih takega študijskega tečaja, so se ti le nekako strnili v nekaj osnovnih mnenj in predlogov, in sicer: • filmsko vzgojo je treba predvsem nasloniti na šole; ® odpreti filmski vzgoji na široko vrata v vsa društva, v vse organizacije, podjetja, predvsem pa v Svobode; • še več pozornosti posvetiti vzgoji kadrov, zlasti med prosvetnimi delavci in • nujno ' je potreben centralni filmski časopis ali revija kot stalen in vedno aktualen pripomoček pri delu filmskih krožkov in klubov. Nedvomno je lahko velika spodbuda organizatorjem filmskega vzgojnega dela stališče republiškega Sveta za šolstvo, ki se v celoti strinja z mnenjem filmskega sosveta pri Zvezi Svobod, da je filmska vzgoja na šolah neupravičeno zapostavljena in jč s svoje strani pripravljen nuditi vso pomoč. Novi učni načrt za gimnazije že upošteva v okviru pouka slovenščine tudi filmsko vzgojo, seveda pa se ta lahko odraža tudi pri drugih predmetih, zlasti tujih jezikih in v svobodnih aktivnostih. Najprej pa bo treba spremeniti odnos prosvetnih delavcev do filmske vzgoje in to s sistematično vzgojo njih samih. S pomočjo sosveta in Zavoda za napredek šolstva, ki že ima tudi izdelano strukturo organizacije filmskega dela po šolah in okvirni program za različne stopnje starosti, bi lahko vzgojo prosvetnih delavcev prevzele na novo ustanovljene medobčinske prosvetno-pedagoške službe, morda v obliki informativnih tečajev. V enaki meri pa naj bi se tudi občinski sveti za prosveto in občinski sveti Svobod bolj zavzeli za uveljavitev filmske vzgoje ter sodelovali med seboj. Da to ob dobri volji in razumevanju le ni tak nerešljiv problem, je dokaz n. pr. Zagorje, kjer je občinski svet Svobod predlagal svetu za prosveto uvedbo obvezne filmske vzgoje na šole. Sicer dokončne rešitve še ni, vendar upajo, da bodo na podlagi zakona, ki dovoljuje vnesti v predmetnik dve uri za specifične dodatne predmete, ki jih predlaga občinski svet, na podlagi potreb in možnosti, uvedli eno uro filmske vzgoje na teden za vse razrede. Podobne možnosti' so tudi povsod drugod, treba je biti samo pogumen in se spoprijeti z večkrat precej hudim odporom. Osnovni problem pa je, da zdaj vsi ti novi kadri, ki so že sposobni za filmsko vzgojno delo, ne ostanejo sami, brez podpore, tako moralne kot materialne. Na seminarjih so se udeleženci, kot smo že omenili, seznanjali s teoretičnimi vprašanji filmske umetnosti — vsi so pogrešali več praktičnih prikazov dela v klubu in organizacijo dela. Program in vsebina dela klubov pa bosta potem odvisna od sposobnosti in iznajdljivosti posameznikov, od pogojev za delo, od sodelovanja z drugimi klubi. Filmske literature je zdaj že toliko, da jo je za začetek dovolj, prav posebno dobrodošla pa bo vsakomur zbirka Sedma umetnost, 'ki jo bo izdajal Sosvet za filmsko vzgojo pri Zvezi Svobod in katere prva ciklostirana izdaja je že izšla (Vitko Musek. Organizacija, vsebina, oblike in metode dela pri filmski vzgoji). Praktične izkušnje pa bodo najzanesljivejši vodnik pri iskanju novih in popolnejših oblik dela. In ob vsem tem lahko rečemo, da je tudi pri filmski vzgoji končno led le prebit in velika škoda bi bila, če teh prvih skromnih začetkov zaradi nerazumevanja in omahovanja — kajti ni vedno ovira samo denar — ne bi znali izkoristiti za nadaljnji razvoj. To pa je stvar in skrb zelo širokega kroga ljudi in družbenih organov. V. S. Kot že prejšnja leta se udeleženci festivala vprašujejo, kako je mogoče, da se Pulj po osmih letih ni navadil na goste, ki jim predvsem čakanje v lokalih in podobni stiki z mestnimi ustanovami jemljejo zadnje moči in energijo. Novinarji, ki si ogledajo po štiri dolgometražne filme na dan, prisostvujejo najbolj različnim konferencam in razgovorom, morajo potrošiti tretjino svojega časa, če žele dostojno delati z dostojno polnimi želodci. Samo en sam večer sem razumela, zakaj ni zamenjal Pulja kot festivalskega mesta že kak drugi kraj. Bilo je to v hipu, ko so se na starih, rimskih zidovih, ki so objemali nekaj tisočglavo množico valujočih gledalcev, prižgale bakle, ko je padel z višine razpršujoč slap ognjemeta, ko so zadonele fanfare in sem pogledala skozi polkrožne, prazne oboke v jasno, mlečno nebo. Res, z Areno se ne more primerjati nobena kino dvorana in morda je bilo prav, da so jo 1954. ob prvem jugoslovanskem filmskem festivalu, ki je imel vse do letos nalogo prikazati filmsko produkcijo enega celega leta, izbrali za kraj dogodka. 6d letos naprej pa, ko je jugoslovanska filmska produkcija tolikanj narasla, da si za časa festivala ni moč ogledati vseh filmov, temveč pridejo na redni program le oni, ki jih je izbrala selekcijska komisija in jih ocenila za najbolj kvalitetne, je nujno bolj kot kdajkoli prej, da se dokončno reši vprašanje organizacije festivala, gostinstva stiti, da bi se začetne navade in napake okrog festivala nadaljevale tudi v prihodnosti. 9 Pogumno, a nedognano Letošnji filmski festival se vrši, kot druga leta, pod pokroviteljstvom maršala Tita, otvoril pa ga je v navzočnosti Mome Markoviča in podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča predsednik Sveta za kulturo in prosveto LR Hrvatske Veljko Drakulič. Kot prva sta se odvrtela dva kratko-metražna filma Poruke in Na vez, tema pa je sledil umetniški film lanskega dobitnika »Arene« za režijo Veljka Bulajiča Vzkipelo mesto (Uzavreli grad). Vzkipelo mesto je tipičen Bu-lajičev film, kakršna sta bila tudi Vlak brez voznega reda in Vojna, je delo s široko, epsko pripovedjo. Govori o gradnji visoke peči v Zenici in o ljudeh, ki so prišli v mesto iz bližnjih in daljnih krajev na delo. kjer jih skupne težave ter problemi oblikujejo v novi razred, v delavski razred. Glavni junak, bivši partizanski komandant Šiba. odloča c vsem, tako o medsebojnih odnosih kot o delu, denarju, morali. izobraževanju. Tako marsikdaj poseže tudi tja, kjer se ga nič ne tiče in požene po vodi dragocene denarce. Toda Šiba je predvsem močno človeški in topel, dobrota, nesebičnost in naravni instinkt mu pomagajo, da se dokoplje do človeških src, do posameznika in kolektiva. Okrog Šibe se plete vrsta zgodb in se odvija mnogo usod, v katere junak aktivno poseže ali pa je le kot delovodja povezan z njimi. Tu je kmet Košunlja, ki je prišel v Zenico, da bi s prisluženim denarjem nadaljeval doma na svoji kmetiji, tu je prostitutka z Reke. Riba, ki jo igra neverjetno prepričljivo in toplo Olivera Markovič, tu je njena starejša kolegica, ki končno najde ljubezen in toplino, tu je inženir Plavšič, ki se od časa do časa napije in govori o svoji družinski tragiki: prvo ženo mu je-vze-lo delo na Jablanici, drugo Vino-dol, tretjo bo izgubil zdaj. Ni stanovanja, ni... Šibine napake pa vendarle odločijo tudi o njegovi usodi. Ko je plavž zgrajen, ga delavski svet prestavi na novo službeno mesto in Šiba odpotuje. V Zenici pusti svoja leta, svojo ljubezen do dela, svoje moči in uspehe. Film je odkrita, drzna podoba povojnih razmer. V tolikanj in ^samo v tolikanj je film uspel, je svež in pozitiven. Res, da se režiser Bulajič sproščeno poigrava z množičnimi scenami, toda to ne opravičuje nedognanosti teh scen, ki marsikdaj učinkujejo prav banalno in nelogično. V soboto smo si ogledali dva celovečerna umetniška filma, in sicer v Sloveniji že poznan Štirinajsti dan v produkciji Lovčen filma in Carjevo novo obleko, ki ga je naredil Zora film v režiji Ante Babaja. Kot osnova za scenarij mu je služila istoimenska Andersenova pripovedka, ki je v filmski realizaciji kljub pristnemu prizadevanju zbledela, rešila je ni niti pri nas nova barvna tehnika s popolnoma belirfli praznim ozadjem. Priznanje in žvižgi »Slovenska kolonija« v Pulj11' ki je letos zelo mnogoštevilni je nestrpno pričakovala prikazovanja slovenskih filmov. Doživeli smo takšen sprejem, kot srno ga lahko predvideli. Kot prva 1* prišla na program Štigličeva Ba' lada o trobenti in oblaku. RseU" stični prizori v filmu, ki jil\ -1® publika takoj dojela, so požs*1 aplavz kar med predstavo vsa tragična globina tipičneg® slovenskega človeka med vojno in njegove vizije pa so odšle mirno gledalcev, kar nam je nai' lepše pokazalo glasno žvižganj*' Festivalski razpored film®^ nazorno kaže, kako je festivalsk vodstvo skrbelo, da bi Arena n ostala nikoli prazna. Tako sleo^ vsak večer slovenskim film0^. lahkotni proizvodi zagrebških beograjskih podjetij, ki pa vselej doživijo burno priznanje 1 jim je že vnaprej zagotovil®, finančni uspeh. Tako smo vi“ea oni dan Martina v oblakih, V Žike Mitroviča, režiserja Ešal®' na dr. M in Kapetana Lešil"' Signale nad mestom. Reči moram da poslednji Mitrovičev film opravičuje imena, ki si ga je r® žiser že pridobil med domačo Pu. bilko. Toda kljub vsemu temu je včeraj Duška Počkajeva m0 da le pridobila nagrado za g‘a. no žensko vlogo, ki jo je v Hladnikovem filmu Ples v de ju. Počkajeva je za festival d živetje, odkritje, dogodek, nega še menda ni bilo v vse osmih letih v Pulju. Filmi, ki jih je selekcijska misija izločila in tako ne prid® cd' jo v poštev za nagrado, se PfL vajajo vsako dopoldne v zaPU kino dvorani Beograd. O nji*1 bilo treba pisati posebej, saj 7‘ stavljajo toliko vprašanj in Pr.; blemov. Med njimi smo tudi Nebeški odred, film, ki 0 je zastopal na filmskem festlV0v lu v Moskvi in prinesel dofl® norazne kritike. Res. kakšna ra t lika, če ga n. pr. primeriam0 koprodukcijskim filmom OgC® ki obravnava isti problem 71 lienia ujetnikov po koncem cijskih taboriščih med vojno. Slovenski film režiserja Franceta Štiglica »Balada o trobenti in oblaku« je tudi eden favoritov za nagrade na letošnjem filmskem festivalu v Pulju vi, domač film, je medla s*1^; drugi močno, nepozabno do' vetje. Filmski festival se nadali'^, Pričeli so se tudi razgovori "L okroglo mizo« in od debat, 5 bodo še sledile, si vsi mP obetamo. Upamo pa. da bodo (erati tudi bistveno nosegli v ,^r-šo filmsko politiko in sospo stvo.- ki ju je nujno treba SP meniti. ^ ALA PE^ v festivalskih dneh kot tudi kino dvorane same. Res je posedanje pod milim nebom poseben in svojevrsten užitek, toda včasih celo v Pulju dežuje, včasih so celo tu ne hladni, temveč mrzli večeri, mokri sedeži in tu je tudi — publika. Publika je danes problem zase. Pulj resnično filmsko izobražene publike nima in je ne more imeti, saj se ne da govoriti o neki stalni publiki. Skoraj polovica vsakoletnih gledalcev je gostov in mornarjev. Ali ni krivično, da ta publika sprejema in odbija filme, ki jih ne more razumeti in ki umetniške kvalitete nedvomno imajo, ploska pa onim manj vrednim, ki se jih je pri nas nabralo v zadnjih letih mnogo in preveč. To so lahkotnejši filmi zabavne vsebine, za katere po mnenju mnogih naših producentskih hiš sploh ni važna kvaliteta, ampak to, da so stroški zanje čim manjši. Imenujemo jih komercialne in so lahko kot taki brez vsakršne sledi o umetnosti, so le neki produkt, neko sredstvo. Žal pri nas še niso prišli do tega, da so tudi zabavni filmi svojevrstna umetniška zvrst, in da lahko človek, če zna, dostojno služi -tudi tej zvrsti z istimi denarci, kot pa jih je zahteval kak »Martin v oblakih«.' Danes, ko v Pulju ne gre več za propagiranje domače proizvodnje, ko puljska nagrada »Arena« ni več spodbuda za nadaljnje ustvarjanje, ko se bližamo nivoju festivalov v svetu, ne smemo in ne moremo pu- V sponah slučajni Dosedanje izkušnje v strokovnem in družbeno-političnem izobraževanju proizvajalcev v delovnih kolektivih postojnske občine kažejo, da imajo nekatere sindikalne podružnice in organi samoupravljanja do izobraževanja marsikdaj brezbrižen odnos. Gre za to, da v nekaterih kolektivih k izobraževanju sploh ne pristopijo, da ponekod uvajajo tečaje šele po večkratnih intervencijah od zunaj in da izobraževanje drugod pojmujejo vse preveč le kot sredstvo za dosego višjih osebnih dohodkov in ne kot proces, ki naj proizvajalca vzporedno s strokovnim usposabljanjem tudi umsko razvija in mu pomaga k lažjemu ter pravilnejšemu tolmačenju določenih druž-beno-ekonomskih in prirodnih zakonitosti, skratka za proces, ki naj proizvajalca vsestransko usposobi tudi za dobrega upravljavca v podjetju in komuni. Ne gre prezreti tudi dejstva, da slonita skrb in ukrepanje o vprašanjih izobraževanja v mnogih delovnih kolektivih te občine izključno na ramenih posameznikov, ki pa stvari največkrat rešujejo prakticistično in s pozicij trenutnih potreb. Širših akcij, ki naj bi našle pobudo, oporo in odločno zagovarjanje potreb siste- matičnosti v izobraževanju predvsem v vrstah sindikatov ter v organih samoupravljanja, je bilo doslej v postojnski občini malo. V gostinskem podjetju v Pivki so dolgoletno pomanjkanje kvalificiranih gostinskih delavcev zadovoljivo rešili s sistematičnim priučevanjem zaposlenih na delovnih mestih. Sindikalna podružnica je šla tu še dlje in si postavila v program družbeno-politič-no vzgojo članstva. Podružnica gostinskih delavcev v Postojni je lani organizirala prepotreben tečaj za tuje jezike, ki pa zaradi nezainteresiranosti dobrega dela gostincev ni dosegel zaželenega uspeha. Medtem ko so tečaji za strokovno usposabljanje delavcev pokazali vidne sadove v gradbenem podjetju »Gradnje« v Postojni, je pobuda o prireditvi dveh širše zasnovanih izobraževalnih seminarjev v Kovinskem obrtnem podjetju LIV in Žagarskem podjetju propadla zaradi mlačnega odnosa sindikalnih podružnic, uprav in organov samoupravljanja v obeh podjetjih. Uspešno pa se je končal tečaj za vodilni kader iz obrtništva, ki ga je organizirala Obrtna zbornica v Postojni. V pivškem »Javorju«, ki ima najštevilnejši delovni kolekL postojnski občini, so se let0ja5t' pripravljali na ustanovitev 1 nega izobraževalnega ceJl0lY Takšno zavlačevanje je p< ovzrt lo v kolektivu negodovanje, ®j)i prišlo do izraza tudi na_°® p« zborih sindikalnih podružm ^ obratih. Na zborih so jasno ^ vedali, da ima »Javor« vse P , S je, da pristopi z lastnimi rj sistematičnemu izobraževanj , H delovnih mestih in še pose1® ^ organizaciji seminarjev za lavsko samoupravljanje. Ob pregledu dosedanjega,,)!] ' Isti** obraževalnega dela v kolek ^ na Postojnskem se vsiljuje^ misel, da poteka izobraže $ skoraj povsod tam, kjer so S pi-uvedli, še vse preveč karoP 9ti sko, kar utegne kmalu Po^.0fi negativne posledice. Kolekt j v bi moral pri tem delu o.uo^pi- bodoče večjo strokovno in or^1 zacijsko pomoč tudi Zavod 7gjph i*' obraževanje odraslih v ki se v svoji aktivnosti pfi' preveč omejuje na prirejanjema' ložnostnih predavanj ter P- janje ozkotračnih filmov 9°^ seh. Razumljivo je. da bi ^ ri® dati Zavodu v tem primer { drugačno materialno osno delo, kot jo ima danes._ . A. MIKLAVc V štirih jezikih prosi neugledna lesena tabla, naj Vsi imajo v svoji domovini pa tu-obiskovalci ne motijo umetnikov pri delu. Toda nihče di izven ze ve9i ali man“ši se ne ozira na to. In morda tega nikomur m mogoče je niihova ^gretcst za delo, saj zameriti, kajti tisto, kar ta tabla v malem naravnem delajo v glavnem ves dan, s kratkimi odmori. In že ta zavzetost dokazuje, da hočejo in bodo nekaj ustvarili, pa čeprav bodo potem ocene različne. 'V d,elu izražajo sebe, iščejo sebe in smisel svojega dela, v njihovo iskrenost ne moreš dvomiti in njihovo delo bo TDStalo kot večen dokument njih samih ter časa in okolja, v katerem je nastalo. parku na polotoku Seč pri Portorožu prepoveduje, je preveč vabljivo in nenavadno za radovedne oči. .Slabo slutnjo, da se sredi pe-CeSa popoldneva, ko vsak po-r eri 'Jržavijan ob morju ne mo-^ P°četi res nič bolj koristnega, ^ da si privošči vsa ugodja sla-Vode, zaman Odpravljam na p *°‘°ček Seč, da bi se srečal in 2, v°ril z ljudmi, ki so se tam *ali s treh kontinentov, je že od ^ prelnal 'nen, • no tlesk železa ob kaki je vsiljivo razbijal tiši- ijajo in kaj hočejo umetniki z njimi povedati, ne moreš takoj ustvariti. Zato sem tudi sam porisjl svojo radovednost mimo zlovešče table z napisi o prepovedi vstopa, ki se je nihče ne boji (pozneje mi je kiparka Ana Bešiič iz Beograda povedala, da so jo postavili zato, ker se ob mnogih obiskovalcih, ki jim vheto gle- Da ,°k1<;.rozai0 majhen naraven Ijijfk, kjer te zaslepi belina veii-tudi po več metrov visokih ln tanjših kamnov nedoloče-f,,. '°blik. Nemi stoje tam, okrog k V1 Pa se ljudje s kladivi v ro-ki,. trudijo, da bi iz njih izva- Bili so to kratki intervjuji, mimogrede. S Poljakom Oigier-dom Truszynskim, ki nima prav na sebi in bi bil v zoološkem vrtu. »A kaj, ko jo v okras vsaki promenadi. Navdu-vsak samo pogleda, zamišljeno . šen je nad morjem in Slovenijo prikima, in že se znajde ob meni, sploh. Tudi za motiv svoje skulp- kli|5kirne Pokrajine. Torej delajo, aaj0 pod roke, počutijo kot zveri nič umetniškega kei soncu in morju, sem si re- v ZOološkfem vrtu. »A ir, v okras vsaki m jj®14 tn kmalu sem stal. sredi ne- - Vadnega prizora. Visoke cipre- m _____ me gleda*' mafe'z" glavo, "fotogra-' 'ture si je izbral morje in edini fira in spet gleda,« je imsignirano med vsemi oblikuje ležeč kamen, zaključila svojo pritožbo na ra- ^1° pomislite, viael sem prvič čun obiskovalcev). Obstal sem prave lige na drevesu in to se-pred večjim, še precej nedodela- veda takoj sporočil domačim v nim kamnom. Ko sem opazoval, pismu.« . , kako počasi odletavajo drobci Skupaj sva sla dalje. Razlagal kamna izpod kiparjevega kladi- mi je o Poljski, govorila sva o va, se mi je zdelo, da se kamen Jugoslaviji pa spet o simpoziju, trdovratno upira temu nasilju in o pripravah na to delo, o idejah se nerad uklanja človekovemu za posamezne skulpture. Pridru-hotenju. Kaj bo nastalo iz tega? žil se je Italijan Carlo Ramous Kneul- jn ~ n°ve oblike po svojih željah jinrtvo gmoto spremenili v kip. Vafi ^U’ sredi dreves in polj? Na-st smo, da jih gledamo po-p.^ijene na določenih mestih, tu Presenečen znajdeš v neobi-riii galeriji na prostem, gale-nA’ kjer dela in oblikuje kam-® kolose enajst kiparjev iz držav. B ^30 ustvarjanja na prostem *ta Prinesla *}sk°letnem . vetu ni čisto nova. K nam pa udeleženca na srečanju kiparjev itri?ros}em na simpoziju v Av-sj 3*. kiparja Savinšek in Lenas-ob podpori iz republiškega (je‘.‘aa za pospeševanje kulturne '•J vnosti in okraiev Koper in Prijazni Holandec Carel man se ni bal vprašanj. »Niti sam ne vem, kaj bom še naredil,« je dobrodušno pojasnjeval. V tem umetniškem kolektivu je zaradi svoje. mirne preprostosti, človečnosti in humorja eden najbolj priljubljenih. Eni menijo, da je podoben Jamesu Ste-wartu, drugi, da je zaradi svojega obnašanja bliže filmskemu režiserju Tatiju, vsi Da, nekateri smo imeli pripravljene idejne skice, večina pa je prišla brez njih, se prepustila okolju, svojemu razpoloženju, trenutnim domislicam.« Pokazal je na svoj kip, še nedokončan in nenavadnih oblik. »Ne izhajam iz ideje, ki je produkt, možganov« je Ramous z živahnimi kretnjami utemeljeval svoje mnenje, »ampak produkt notranjih občutkov, čustev, °st 0 1nesto se je ta zamisel letos ljeriar.^a tudi pri nas. Ustanov-sf,; ,3e bil poseben samostojen Vsak’ Forma viva, ki bo odslej leto prirejal dva simpozija obup ev’ sicer v Portorožu za nan°V^e v kamnu in t> Ko-za oblikovanje v lesu. ter pj.bttdo tu svobodno delali ---------- ^iU za svoja dela pavšalno klarpo za ta proizvod. igralcu in režiserju Tatiju, vsi pa želja in potreb Ta ideja pa se imajo do njega nedelj 1 ne more izrazjti v čisti, dovršeno tl;ie'Tr ^ 1 r kamni realnl obliki. V simetrične obli- . "Kadarkoli ko sploh ne verjamem.« nikoli ne vem vnaprej, kaj bo ^ tako jc nastala njegova nastalo. Idejo mi da sa - . skulptura kot improvizacija vseh Se mi pa nikoli ne Pa se teh idej. Težko je dati njegovemu da hiteti ob taaen k^p_ vscm drugim kipom neko toč- abstraktno ali ne, temveč če je nekaj umetnost ali ni. »Jaz in moje mnenje nista važna,« je nekako zaključil to debato Holandec Kneulman. »Važno je moje delo. Delam pa zdaj tako, jutri drugače, odvisno od materiala in mojega hotenja. Živim prekratko, da bi delal vedno po istem kopitu. Doma so me sicer proglasili za surrealista, a temu se čudim, saj včasih naredim tudi kaj čisto realnega.« * Ce so stališča o umetniških nazorih tako različna, pa so si vsi udeleženci simpozija enotni v enem: da je največja vrednost simpozija medsebojno spoznavanje. To in veselje do dela na prostem — človek je v ateljeju preveč sam s seboj in je prav, da pride med druge ljudi — sta glavna vzroka, ki sta privedla kiparje v Portorož in tudi v Kostanjevico. Razen tega je tu še potovanje v Jugoslavijo — večina je prvič pri nas — važen moment, posebno ker jih ima precej s seboj svoje družine. Nedeljena so priznanja organizaciji in dobremu počutju, tisti, ki pa so malo dalje pogledali po Jugoslaviji, so nekoliko razočarani nad draginjo in nesolidnostjo našega turizma. Se smo se pogovarjali o tem in onem. Se sem spoznal jugoslovanskega kiparja Ivana Sabo-liča, Američanko Pat, Diska ter oba Japonca Mizui Jasuo in To-gaski Hajime. Se sem hodil med skulpturami in tako kot vsi drugi obiskovalci gledal, fotografiral. Vse dokler ni mrak zakril te edinstvene galerije v Jugoslaviji, galerije, ki pomeni nekaj novega, privlačnega, pomembnega. In v tem je tudi upravičen smisel letošnjega in bodočih simpozijev. Tega v Portorožu in onega v Kostanjevici. V. SAMIDE »Srečanja z Julijem Betettom« Malo je med umetniki osebnosti, ki bi tako trdno stale v zgodovini, pa vendar oberoč delale in ustvarjale dandartašnji dan, kot profesor Julij Betetto. Saj skoraj ni pomembnejšega pevca pri nas, ki ne bi bil tako ali drugače njegov učenec! Kadar taki ljudje odprejo zakladnico svojih spominov, zažive v njih cela obdobja s čisto posebnim bleskom individualnih reminiscenc in dojemanja ter ustvarijo iz sicer pustih zgodovinskih dejstev živ organizem Precej tega najdemo tudi v knjigi Vilka Ukmarja »Srečanja z Julijem Betettom«, ki jo je pravkar izdala Državna založba Slovenije v svoji zbirki »Obrazi«. Avtor je združil v njej spomine na nekaj srečanj z našim mojstrom-pevcem ter z njih pomočjo skušal predstaviti njegovo bogato življenje, delo in nazore. Priznati moramo, da je to opravil z odličnim občutkom za stil. Včasih mu z nekaj potezami uspe začrtati vso enkratnost trenutnega doživetja in vse nianse sobesednikovega pripovedovanja. Zal je bil Ukmar ponekod premalo »radoveden« in ne izvemo vselej vsega, kar pričakujemo. Tudi je ponekod jezikovno brez potrebe okoren ali dolgovezen, kar vodeni sicer tako tenko klesani stil. Vse to verjetno zategadelj, ker je v knjigi vse preveč njegovih razmišljanj, naj so že v bližnji ali daljni zvezi z Betettovim pripovedovanjem. Kljub temu pa so Ukmarjeva »Srečanja« vesel dogodek na našem knjižnem trgu in v slovenski glasbeni literaturi še celo. Želeli bi jim le okusnejši ščitni ovitek. -i Ko je kraljevala komedija Se pred začetkom našega stoletja se je rodila tista zvrst filmske umetnosti, ki jo danes tako pogosto — včasih upravičeno, včasih' neupravičeno — kritiziramo: filmska komedija. Brata Lu-miere sta s kratko, zabavno epizodico o politem vrtnarju postavila temelje tej novi vrsti zabave in njima so naglo sledili drugi ustvarjalci filmov. V času nemega filma, vse tja do leta 1930, se je potem na platmi zvrstila dolga vrsta filmskih umetnikov, ki so se s svojo sproščeno, živahno in karikirano igrp norčevali iz človeških slabosti in ji, obenem že tudi dodajali kritične bodice, zlasti na račun varuhov javnega reda. Mlajšim obiskovalcem kino dvoran so te drobne, nepretenciozne komedije neznane, vendar pa so vsaj po pripovedovanju in iz publikacij prav gotovo slišali o Buster Keatonu, popularni dvojici Stanlio inOlio (Lau-rel in Hardy) in seveda o največjemu umetniku Charlieju Chaplinu. Vse te in še vrsto drugih lahko gledamo zdaj na naših platnih v filmu Ko je kraljevala komedija, v katerem so avtorji zbrali najboljše odlomke iz ameriških nemih filmskih komedij, jih opremili s primernim besedilom in se tako dostojno oddolžili spominu tistih, ki so znali tako prisrčno zabavati naše starše. Toda ne samo oddolžili, kajti ti odlomki tudi danes, po tolikih letih, še niso izgubili svoje vrednosti in se lahko tudi danes sproščeno nasmejemo vsem tem nenavadnim zapletom, tej poudarjeni situacijski komiki, obenem pa lahko občudujemo interpretacijo umetnikov, ki so tudi v komedijo znali in uspeli vložiti resnično umetniško prizadevnost, katero danes tolikokrat pogrešamo. Prav zato pa si film vsekakor velja ogledati in ne bo vam žal. -s li!l!!lllll!!ll!llllll!i!lll!llll!i!ll lllllll1 tudi ne su. 2e doslej sem shujšal za kot 5 kg. Prav všeč pa so mi vaši sadni sokovi, ki me vedno zelo poživijo,« je še nehote naredil re- MasZrlno ier plačano bivanje, naš pa stanejo za stalno pri irnp 'TaJco bo sčasoma nastal nohten muzej moderne umet-to n ’>a Prostem, obenem pa bo na e“u°mno tudi nova turistič-VrgJ^lačnost. Drugi namen to-■ iirnPozijev pa je zbliže-Uggp in spoznavanje umetnikov Žittp s,veta ob skupnem delu in haror?1^’ kur je za tesnejše med-he Ur^e stike na področju Ukov-Pq v Vnosti izredno pomembno, tri m simpoziju, ki traja do sija f^ce, bo mednarodna komi- časfn°CeT!'jeuGia dela °nčn0 Priznanja. in podelila Ni pa’ še da- do odločeno, kje in kako bo-ture j^oreiene posamezne skulp-stifi na ertem ali na več me-Pozijj Vsekakor pa bodo ti sim-tivlL^K0 obogatili naše likovno hašifr ^ *n ojačali sodelovanje kop ' ln tujih likovnih umetni- Qbeutfe0 lk0 neSotovi in nejasni Prvetv,1 Prevzemajo človeka ob ^loder pogledu na te stvaritve ker Sonf. u.metnosti. Morda zato, Uh oblit1*!? različni po svo- koilČanih • ker ve®ina ni do' Skupaj si ogledujeva nedokončano plastiko. Kačaste, med seboj prepletajoče se spirale naj bi simbolično predstavljale tok življenja, ženo, moža, rojstvo, otroka, sonce, radost. Simpatični Holandec pa ni edini, ki se mu je delo ujelo med spirale. Tik ob njegovem kipu se trije, mladi fantiči, domačini iz Lucije, vneto ubadajo vsak s svojim kamnom. Navdušil jih je za delo, jim pomaga in svetuje ter si je tako ustvaril pravcato šolo. Samo razumejo ga malce po svoje, otroško. »Kaj delate,« se mi je mudilo z vprašanjem. Prvi hudomušno pomežikne: »To, kar on — makarone.« Drugi pa resno: »Kačo«. Tl ne poznajo filozofije in simbolike. Pri delu se trdno držijo tal. Klesanje pa jim je v veliko veselje, tožijo le, da za to v šoli nimajo možnosti. Skoda. Počasi smo se spoznavali. Umetniki so predstavljali sebe m svoje delo, v kolikor se to v bežnih besedah sploh da. Različni so no določeno ime in oznako, niti kinarji sami niso za to navdušeni’ Obiskovalec si mora sam poiskati tisto, kar ga privlači ali odbija. Lahko pa najdemo na tem malem prostoru zbrano skupaj vse, kar danes razumemo pod pojmom moderna umetnost, pa najsi bo surrealizem, abstraktna umetnost in še kaj. Prav ob tem, kaj je abstraktno in kaj ne, pa je nastala prava mala tribuna mnenj skoraj vseh navzočih kiparjev. »Vse skulpture so abstraktne,« je zati’jeval Francoz Eugene Do-deigne, čigar kip (torzo) velja za enega najboljših na simpoziju. »Tudi čisto realne skulpture, n. pr. žene na Parthenonu, so abstrakcija, ker v resnici takih žena takoj. n-.koli "nisem videl.« »Nič ni abstraktnega,' varjala sodbe, kaj predstav- kot ljudje, različni kot umetniki. . je ugo-jugoslovanska kiparka Ana Belič. »Človek je zato umetnik, da ustvari novo realnost.« »Termin abstraktnost je termin za filozofijo, ne pa za umetnost,« s6 ie Pridružil resni avstrijski kipar Josef Pillhofer, ki kleše človeško figuro, »Tu je kamen, tu je vdolbina, tu rob in to ne more biti abstraktno.« Mnenja, o katerih bi se dalo razpravljali v nedogled. Bolje, da prepustimo ocenjevalcem in obi-skovah-em, da sami nadaljujmo za ali proti, ne toliko, kaj je Tako k&t so se v Portorožu zbrali kiparji ob kamnih, so se v Kostanjevici ob hrastovem lesu. Osem kiparjev iz sedmih držav je v začetku julija pričelo z oblikovanjem lesenih debel ter so dela nekaterih že dobila določene oblike. Zanimiva je že skoraj dokončana skulptura kanadskega kiparja Roberta Roussila (na sliki), ki spominja pc. obliki na kipe starih Aztekov. Tudi udeleženci tega seminarja so zadovoljni s svojim bivanjem in delom pri nas, Kostanjevica pa bo s pomočjo njihovih stvaritev postala pomemben umetniški center Dolenjske V nedeljo je bila v Kranju posebna slovesnost. Na novoimenovanem »Trgu revolucije« je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 50.000 Gorenjcev. Odkrili so Spomenik revolucije Na slavnosti je govoril zvezni ljudski poslanec in eden izmed organizatorjev vstaje na Gorenjskem Vinko Hafner V Bovcu gradijo nov hotel s 120 ležišči. Po dograditvi si obetajo močan porast turizma V tem tednu se je v Kranju vsak dan zgodilo nekaj novega. Medtem ko sc pred dnevi odprii tradicionalni Gorenjski sejem, so v veliko zadovoljstvo kranjčanov in okoličanov t. avgusta odprii tudi prostore nove pekarne Inženirske enote JLA tudi letos delajo na gradbišču Zasavske ceste. Že od polovice maja sem si utirajo pot skozi teren v kanjonu Save od Zagorja proti ftenkam. Ta teren je posebno težaven, ker je povsod sama skala. Zato morajo vojaki z rokami in z ročnim orodjem gristi v steno. Skalo napadajo z vrha, kopljejo pa tudi v »čelo«, kot sami pravijo. Se malo, pa bo prostora tudi za mehanizacijo. Tedaj bo delo laže in hitreje napredovalo Mladinsko klimatsko okrevališče Rdečega križa na Debelem rtiču pri Ankaranu imenujejo kar tabor »Ljubo zdravje«. Tudi letos se bo pod velikimi šotori zvrstilo v petih izmenah kar 1000 mladih okrevancev iz vse Slovenije. Klima na Debelem rtiču, ki ga Miljski hribi varujejo pred hladnimi severnimi vetrovi, je namreč za male okrevance nadvse ugodna. Tu imajo tudi stalnega zdravnika, psihologa, dve medicinski sestri ter več socialnih delavcev Potovalna agencija »Jadran-turist« Ljubljana je preteklo nedeljo organizirala izlet članov Zveze borcev iz Ljubljane, Kopra, Novega mesta, Kočevja, Zagorja, Trbovelj in Maribora k obnovljeni partizanski bolnišnici »Jesen« nad Šmartnim na Pohorju. Med potjo so na Frankolovem položili tudi venec pred spomenik padlim talcem miimi! H & RADOVLJICA: Gradbeni delavci še ne odločajo V vseh treh gradbenih podjetjih radovljiške občine je zapo-= slenih več kot 200 sezonskih delavcev. Po zadnjem pregledu =E gradbišč so ugotovili, da so življenjski pogoji teh delavcev sicer == boljši, vendar še daleč ne dobrj. Napredek je predvsem v tem, = da imajo skoro povsod obrate družbene prehrane. =E Komunalna uprava v Radovljici zaposluje na primer pri- == bližno 40 sezonskih delavcev. Del teh živi v prostorih bivše == vrtnarije v centru Radovljice. Življenjski pogoji teh delavcev = pa so vse prej kot dobri. Sobe so nepobeljene, vsepovsod je = polno smeti, sanitarnih naprav skoraj ni. Stara vrtnarija je = pravzaprav v najlepšem predelu Radovljice, ob preurejenem = parku, vendar, kot kaže, o tem bivališču sezonskih delavcev == nihče ne vodi računa. Nedvomno bi lahko Komunalna uprava in = tudi delavci sami z dobro voljo marsikaj uredili. Precej lepše je delavcem Komunalne uprave na Bledu. Ima-= jo lepo urejena in čista stanovanja, urejeno prehrano, podjetje E= je celo zgradilo bazen za kopanje, tako da se lahko po delu = prav dobro spočijejo. g Prav gotovo bi bilo radovljiškim, kakor tudi drugim grad- ^ benim delavcem v tej občini precej bolje, če bi se za njihove =§ življenjske pogoje zanimali tudi organi delavskega samouprav- =E Ijanja. Toda samoupravni organi o vseh problemih razpravljajo == še vedno le formalno. Tudi o decentralizaciji samoupravljanja = skoro ne moremo govoriti. Imajo sicer obračunske enote, ven- ES dar delavci v okviru teh enot niti ne razpravljajo, kaj šele, da = bi odločali o posameznih zadevah. Tudi politične organizacije = v teh podjetjih ne govorijo o svojih problemih. Njihove razpra- == ve se sučejo predvsem okrog strokovnega izobraževanja, izbolj- = šanja proizvodnje, kar je nedvomno potrebno, vendar bi kdaj == pa kdaj le kazalo spregovoriti tudi o življenjskih pogojih de- == lavcev, sistemu samoupravljanja in podobnem. N. B. ^IIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII!!IIIIIIIIIIII!II!IIII>I!IIIII!IIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIII!I1II>IIIIIIIII!IIIIIIIII!IIII!II!II!I!IIIIIIIII!IIIIII!IIIIH^ 3 GORIŠKA: Me najdejo skupnega jezika Na Goriškem v zadnjeni ..... mnogo razpravljajo o novih zakonih s področja zdravstva. Pobudniki razprav so okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki mora sklepati pogodbe za plačevanje storitev z zdravstvenimi domovi, in družbene organizacije, ki pojasnjujejo smotre novih zakonov. Žal pa je med zdravstvenimi delavci, ki bi morali biti najbolj zainteresirani za novosti v organizaciji zdravstvo službe ter zdravstvenega varstva, še vedno premalo zanimanja za to, kaj jim prinašajo in kaj zahtevajo od njih novi zdravstveni predpisi. Problematika zdravstva je v vseh goriških občinah dokaj pereča. Glavna problema, s katerima se povsod srečujejo, sta pomanjkanje kadra ter ustreznih prostorov. Kolikor toliko zadovoljive prostore in zdravniški kader imajo le v Ajdovščini, kjer pa jim primanjkuje srednji medicinski kader. V vseh ostalih občinah je pomanjkanje prostorov in tudi kadra bolj pereče. Najhuje je menda v kanalski občini, kjer je en zdravnik na okoli 7000 ljudi. V Novi Gorici pa bi na primer potrebovali vsaj še štiri zdravnike in 10 medicinskih sester. Problem prostorov bodo v kratkem uredili le v Novi Gorici, kjer gradijo s podporo gospodarskih organizacij sodoben zdravstveni dom. Načrt za razširitev in modernizacijo je pripravila tudi goriška bolnišnica. Drugod pa za sedaj slabo kaže. Tudi z zdravniškim kadrom ni dosti bolje. Računajo lahko le na večji dotok srednjega medicinskega kadra z nedavno ustanovljene šole v Šempetru. Ob vseh teh problemih pa zdravstveni delavci v mnogih primerih omejujejo razprave na vprašanje osebnih dohodkov. Zdravstvene ustanove si prizadevajo s pogodbami čimveč iztisniti iz okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ne da bi natančno analizirale potrebe. Nekatere zdravstvene ustanove v okraju postavljajo kar za 120 odstotkov večje denarne zahteve kot lani, ne da bi povečale število zaposlenih ali pa razširile svojo dejavnost. O iskanju notranjih rezerv ter prizadevanjih za zmanjšanje stroškov sedaj ni govora. Nasprotno. Opazili so, da v goriški bolnišnici včasih zadržujejo paciente na zdravljenju dalj kot bi bilo potrebno. Rezerve v tej ustanovi pa so že v tem, da opravljata kar dva človeka upravniške posle. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je doslej podpisal pavšalne pogodbe za zdravstvene storitve z domovi v Tolminu, Ajdovščini, Idriji, Šempetru in Kanalu, medtem ko drugod še niso našli skupnega jezika zaradi pretiranih zahtev. Z dosedanjimi pogodbami je naraslo zdravstveno zavarovanje s po-liklinično službo_ na vsakega zavarovanca od lanskih 3850 dinarjev na 6100 dinarjev. V pogodbah pa še nista všeti zobozdravstvena služba in zdravljenje v bolnišnicah. Tu in tam ugotavljajo, da je vzrok za nekatere težave, ki so se zlasti v zadnjem času pokazale, tudi v tem, da še marsikje niso izvolili svetov zdravstvenih ustanov. V marsičem še vedno posredujejo upravni organi, ki obravnavajo posamezne probleme brez zadostnega poznavanja razmer. L. Kante 19 LIP »SAVINJA«: Za zdai samo obratni delavski sveti V lesnem industrijskem podjetju Savinja se pripravljajo na volitve obratnih delavskih svetov in že sestavljajo osnutek pravilnika, ki bo določal njihove kompetence. O ekonomskih čnotah se še ne pogovarjajo, vendar pa ne bo dolgo do ustanovitve le-teh, ker delavci silijo, da bi jih čimprej ustanovili. Podatke o gospodarjenju v posameznih obratih že redno spremljajo, odkar so lani uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda. Od takrat se je proizvodnost povečala za 20 do 25%. razumljivo, da so se povečali tudi osebni dohodki, zlasti delavcem. -la • KGP KOČEVJE: Večja storilnost Decentralizacija delavskega upravljanja in uvajanje ekonomskih enot pri Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje sta se pokazala kot uspešna oblika načrtnega in dobrega gospodar- jenja. Po zaslugi in tesnem sodelovanju upravljavcev so povečali storilnost na vseh obratih. Največje uspehe so dosegli pri proizvodnji mleka. Tega plačujejo po njegovi vrednosti in čistoči. Nekatere ekonomske enote so v začetku dobivale zanj manj kot ostale enote prav zaradi tega, ker niso posvečale dovolj skrbi mlečni proizvodnji. Sedaj vse ekonomske enote prejemajo za liter proizvedenega mleka blizu 40 dinarjev. • KOČEVJE: Sedaj še novi pravilniki Nedavno posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic in organov delavskega upravljanja kočevske občine, kjer so razpravljali o uveljavljanju novega gospodarskega sistema in decentralizaciji delavskega upravljanja je pokazalo, da so delovni kolektivi zavzeli pravilno smer in da so se pravočasno lotili decentralizacije delavskega upravljanja in uvajanja ekonomskih enot. Tako so vidne uspehe dosegli pri Splošno gradbenem podjetju »Zidar«, Tovarni sukna »Tekstilana«, »Ključavničarstvu«, Gostinskem podjetju »Pugled« in še nekaterih drugih delovnih kolektivih. Še vedno pa je v občini nekaj podjetij, ki se niso resno zavzela za uresničevanje teh načel. Ta pa so na tem posvetovanju opozorili, naj prično naloge v zvezi s tem čimprej uresničevati. Na posvetovanju so še sklenili, da se bodo resneje zavzeli za izdelovanje novih pravilnikov o delitvi dohodka in delitvi osebnega dohodka, kajti nedavna anketa gospodarskih organizacij občine Kočevje je pokazala, da v nekaterih podjetjih veljajo še pravilniki iz nekaj let nazaj. V. D. Tudi z otvoritvijo nove šole na Planini v Kranju so Kranjčani počastili svoj občinski praznik. • KANIŽARICA: 5000 ton več Rudarji rudnika rjavega premoga Kanižarica so v letošnjem prvem polletju nakopali preko 34 tisoč ton premoga ali pet tisoč več kot lani v istem obdobju. Da so pri enakem številu zaposlenih dosegli ta proizvodni uspeh, je nedvomno posledica široko čelnega odkopavanja, večjega prizadevanja rudarjev in povečanja storilnosti. Prav zaradi tega se je dnevna proizvodnja povečala za 17 odstotkov. V. D. • TRBOVLJE: 382 tožb dolžnikom V primerjavi s prvimi petimi meseci lanskega leta so v trboveljski občini povečali proizvodnjo za 10 %. Razveseljivo je, da je opaziti v gospodarskih organizacijah precejšnje znižanje materialnih stroškov, hkrati s tem pa povečanje storilnosti. Osebni dohodki so se povečali za 7 odstotkov. Novi gospodarski predpisi so ugodno vplivali na gospodarjenje, čeprav so nekatere gospodarske organizacije še zdaj bore s težavami. Omeniti pa velja, da so povečali zaloge končnih izdelkov v primerjavi z obdobjem prvih petih mesecev lani za 85 odstotkov. Težave imajo tudi z obratnimi sredstvi. Zaradi neplačanih računov so gospodarske organizacije z območja trboveljske občine vložile v prvih petih mesecih letos kar 237 tožb, proti trboveljskim gospodarskim organizacijam pa je bilo v istem obdobju vloženih 145 tožb zaradi neplačanih računov. (k) • LIP AJDOVŠČINA: Sedem ekonomskih eno! V lesno industrijskim podjetju v Ajdovščini bo že v tem mesecu začelo živeti sedem ekonomskih enot s povprečno 70 zaposlenimi. 5 enot bo v treh obratih matičnega podjetja, dve pa bosta v obratu na Colu Predloge o enotah je po daljši razpravi sprejel celoten kolektiv. Istočasno z ustanovitvijo enot bodo osnovali tudi delavske svete; le v enotah na Colu bodo imeli svete proizvajalcev. Za delo svetov pravkar pripravljajo poslovnik. L. K. ® KRONA« ŠKOFJA LOKA: Na anuitete so pozabili Gostinsko podjetje »Krona« v Škofji Loki je v letošnjem prvem polletju doseglo v svojih štirih gostiščih znatno boljši uspeh kot lani, saj so . dohodek povečali za 67 %. Ker so letos rekonstruirali gostišče pri kolodvoru, jim je ObLO, kot pavša-listu, črtal pavšal, da bi lahko odplačali anuitete. Vendar je kolektiv na to »pozabil«. Ves čisti dohoek, ki je za 64 % večji od lanskega so izplačali za osebne dohodke. Anuitete naj pa, kot kaže, plačuje občina. Vendar so ti računi kaj napačni. Občinski ljudski odbor bo na svoji prihodnji seji tako gospodarjenje pav gotovo obravnaval in jim, če bo potrebno, ponovno predpisal pavšal. O. M. 9 GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA: V prvem polletju 68 milijonov veš Polletni obračun v Gorenjski predilnici, ki ga je obravnaval upravni odbor podjetja, je pokazal, da se je prizadevanje za višjo produktivnost izplačalo. Kolektiv, kjer je 42 delavcev manj kot v lanskem prvem polletju, je povečal celotni dohodek za več kot 100 milijonov dinarjev. Predvsem pa je bistveno porastel čisti dohodek, ki kljub 25 "/d izrednemu prispevku znaša 228 milijonov dinarjev, medtem ko je bil lanski 160 milijonov dinarjev. Nagrajevanje v kolektivu je vezano na zviševanje produktivnosti, zato so osebni dohodki porasli od povprečno 22.000 lani , na 24.839 dinarjev v letošnjem prvem polletju. Kljub izrednemu uspehu pa ima podjetje težave v poslovanju predvsem zaradi obratnih sredstev. Vse do letos jim je kot vsem predilnicam kreditiralo zaloge bombaža uvozno podjetje. Zato tudi niso iskali obratnih sredstev. Letos pa se je položaj spremenil. Podjetje, ne le, da mora zaloge bombaža kreditirati samo, temveč mora bombaž celo plačevati vnaprej. To pa veže vsaj 300 milijonov dinarjev več obratnih sredstev, ki pa jih podjetje nima in jih letos, kolikor se stvari ne bodo uredile drugače, tudi ne bo moglo pridobiti. Zaradi nižjih zalog surovin ne morejo delati ustreznih mešanic, zato se močno boje, da bo vkljub prizadevanju proizvodnja pa tudi produktivnost padla. O. M. • AJDOVŠČINA: Tudi tekstilna tovarna plan do konca leta Industrijska podjetja ajdovske občine dokaj marljivo izpolnjujejo planske naloge. Podatki, ki jih je zbral občinski ljudski odbor, kažejo, da je na primer Tovarna poljedelskega orodja v Batujah izpolnila v prvem polletju že 73,3 odstotka letnega načrta, podjetje Mlinotest 52 odstotkov, LIP 49,2 odstotka, medtem ko je Tekstilna tovarna do konca junija izpolnila le 31,5 odstotka letnega načrta. Vendar računajo, da bodo do;koncaleta le izpolnili plan, ker bo začela delati nova predilnica. Planske naloge ajdovskih podjetij so za kakih 10 odstotkov višje od lanskih. L. K. • »RATITOVEC« ŽELEZNIKI: Zaslužki v skladu s produktivnostjo V Čevljarni »Ratitovec« so s polletnim gospodarjenjem zadovoljni. Čevljarna »Ratitovec« na Češnjici pri Železnikih je v nekaj letih pre- rasla v moderno manjše podjetji j Iz lastnih sredstev so si z§ra ki jih je na Vršiču zmagovalec Franc ‘ erlj niso veljale orga- nizatorjem ... Krav res da ne! »VZGOJNE« METODE sj® sklonjeno glavo je fant dres z državnim gr-0a je imel prvikrat . sebi in se na samem star-j Preoblekel. Zamenjati ga moral z republiškim, ^j.jvbljanski kolesar Tone (j0,”l.ar je bil namreč sprva Prp°Cen v druQ0 državno re-p ?enict1Jco za dirko »Po Ju-Pa v zadnjem hipu ren -1® vodstvo slovenskega VaiUj^kega moštva zahte-tiin°- Ukmarja zase — in ga ai dobilo. min'^ zadnjo minuto spre-renJa£* postavo republiške QrpJ!Zentance? Končno, če se s te ° ^kalpatriote, bi bili saj 171 luhko celo zadovoljni, cf, s® je slovenska vrsta kači*1111'0' 'Koda mar so dir-stnnua,oli blago, ki ga predaš zdaj sem, zdaj tja? Ali jp j.. miadp Kdo sploh pomislil na oblei.91a fanta: prvikrat je Preup,6-, modro majico, ni že ir, . v njej niti metra in le moral sleči. rhisnL nekateri strokovnjaki he ’ da so takšne nenad- 6ev°konst?be v tekmoval' ^ajbrž, da niso! 9rej0°^?v1}jaki — če se že rali t0 70xOVniake ~ bi m0-detii 9ac sami najbolje ve- jllllllllllllllllllll!l!lll!lll!!llllllllll!|l"i||||||l!l!ll!ll||!!lll!l||||||||||!l!l|||||||||||||l!l!|||||||||||||||!l||||||||||||||||||!l|||||||!|||l||[|||||||||||||; NAS ŠPORTNI KOMENTAR SKUPINA UDELEŽENCEV DIRKE »PO JUGOSLAVIJI«. PRVI NA SLIKI NOSILEC LEVAČIČ »RUMENE MAJICE« IVAN CESTA JE NJEGOV PRIJATELJ IHIIIIIIii!llllll!l!llllllll!!llllllllllllllll||||||||||!lll|||||||||||!!||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||!|||!|||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||{{|| NI SE DOLGO TEGA, KAR SMO VSAK DAN Z NESTRP- § 3 NOSTJO POSLUŠALI POROČILA Z NAJVECJE AMATERSKE g H KOLESARSKE DIRKE V EVROPI — Z AMATERSKEGA TOUR = g DE FRANCE. JUGOSLOVANSKI KOLESAR IVAN LEVAČIČ SI S = JE KAJ, KMALU UTRL POT V OSPREDJE IN POSTAL NEVA- § H REN NASPROTNIK VSEM EVROPSKIM KOLESARSKIM »ASOM«. g g CEZ NOC SE JE POJAVILO NJEGOVO IME NA STRANEH g g SVETOVNIH IN SEVEDA PREDVSEM FRANCOSKIH LISTOV. g g SODBA JE BILA POVSOD ENAKA — IVAN LEVAČIČ JE KO- g g LESAR VELIKIH ZMOGLJIVOSTI! g lflllllllllllllllllllllllIllllllllllllll!lll!lll!||||||l!|||||||||||!lll!||||||||||||||||||||!||||||||||||!||||!||||ltl!l!||||!|||||||||!l!|||||||||||||||!|||!!||!|||||||l|jFl O Levačiču nismo vedeli kaj posebnega. Že nekaj let je sicer med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji, je tudi stalen član jugoslovanske kolesarske reprezentance, vendar njegovi uspehi niso bili taki, da bi dvignili • mnogo prahu. Nekateri danes trdijo, da je Levačič vedno živel v senci drugih. Morda je res. morda tudi ne, vsekakor pa drži, da je sedaj Levačič iz Karlovca jugoslovanski kolesar številka 1! Kljub zadnjim uspehom je Levačič zelo skromen športnik: »Če bo naš pogovor kaj koristil mladim, potem sem takoj za to,« je dejal že v začetku. Bilo je v Kranjski gori — po naporni in utrudljivi vožnji čez Vršič. Nasmehnil se je sam sebi. »Danes je bilo skoraj tako, kot v Franciji. Vršič je seveda mnogo nižji kot so bili vrhovi na amaterskem touru, vendar je vseeno dovolj utrudljiv. Veste, razlika je, če je cesta asfaltirana ali pa če moraš požirati prah. No, razlika je tudi v tem, da smo morali v Franciji voziti s čim večjo hitrostjo tudi navzdol. Bilo je menda v osmi etapi, spuščal sem se v dolino z visokega prelaza, ko sem nenadoma ugotovil, da so mi odpo- vedale zavore. Ni bilo časa za razmišljanje. Bil sem v generalnem plasmaju na četrtem mestu — vedel sem, da bi bilo to mesto na koncu zame življenjski uspeh. Divjal sem okoli ovinkov menda bolj po zraku kot po cesti. Moji nasprotniki so najbrž mislili, da sem pravi specialist za vožnjo navzdol, vendar so kaj kmalu spoznali, da temu ni tako. Po nekaj sto metrih sem se že znašel v obrobnem jarku. Padel sem, vendar nisem mislil na padec, marveč sem hitro skočil na svojega konjička in nadaljeval vožnjo navzdol. Spet sem prehiteval nasprotnike drugega za drugim — toda kaj, ko me je kmalu spet zaneslo in ležal sem v jarku. Nekaj me je bolelo, nisem vedel kaj. Oziral sem se, kje je kakšen izmed mojih prijateljev, vendar zastonj. Nobenega ni bilo. Medtem pa so vozili tekmeci mimo mene, kot bi jih nesel veter. Zdelo se mi je, da je že vse izgubljeno. Skušal sem rešiti, kar se je rešiti dalo. Bil sem jezen — divji... Menda sem po ravnini vrtel pedale, kot še nikoli v življenju. Na cilju sem izvedel, da sem si sicer poslabšal plasma, padel sem s četrtega na osmo mesto, vendar sem se počutil kot zmagovalec. Razgovor z najboljšim jugoslovanskim kolesarjem I. Levačičem: Vedel sem, da bom lahko še marsikaj nadoknadil in da je tudi osmo mesto zame velik uspeh.« »To pa še ni bilo vse. Gotovo ste že slišali, da se mi je v zadnji etapi pokvarilo kolo. Takrat sem mislil, da mi bodo povsem popustili živci. Tik pred ciljem — pa vse izgubljeno! Toliko truda za prazen nič? Imel sem srečo, Šebenik mi je odstopil svoje kolo in z njim sem nadaljeval vožnjo. Lahko si predstavljate kako je na tujem kolesu. Končno sem le zagledal naše z mojim kolesom. Vendar, tudi tokrat nisem imel sreče. Komaj sem poskusil voziti, sem že ugotovil, da veriga ne leži dobro na kolesu. Vožnja je bila enostavno nemogoča. Stopil sem Dvojna zmaga v Celju || Minulo nedeljo je bila vr-s sta kvalitetnih športnih pri-H reditev. Težko se je pravza-g prav odločiti, kjer je bilo iep-s še — ali na državnem prven-g stvu v veslanju, ali na dr-g žavnem prvenstvu v padal-j| stvu, ali na katerikoli pri-g jateljski nogometni tekmi, f§ ali morda na zelo zanimi-g vem atletskem troboju atlet-g skih reprezentanc Slovenije, g Srbije in Hrvatske. Odločili g smo se prav za atletsko pri-g reditev. g Troboj Slovenija, Srbija, g Hrvatska je bil generalka, M kakršne še nismo videli. Ge-g neralka za vse tiste, ki se g bodo potegovali za čimlepša g mesta na državnem prven-g stvu in seveda tudi za tiste, H ki kanijo obleči majico z dr-g žavnim grbom prihodnje le-g to, ko bo na stadionu JLA v g Beogradu največja atletska H prireditev, kar smo jih kdaj-H koli videli v Jugoslaviji — g evropsko prvenstvo. g Prav zato lahko z zado-H voljstvom zapišemo, da so g slovenski atleti na vse te tež-^ ke nastope, ki so pred dur-g mi, dobro pripravljeni. g Če prelistamo seznam reli zultatov, se lahko najprej g ustavimo pri Lorgerju. Ta H »stari« slovenski atlet tudi = tokrat ni odpovedal. Potrdil g je, da ima še »"^no najhi-H trejše noge v Jugoslaviji. g Zmagal je v teku na 100 m H in tudi v svoji disciplini — g na progi 110 z ovirami. s Nikakor ne moremo tudi g mimo razpoloženega Hafnerja ja, ki je na 3000 m zmagal in g dosegel tak rezultat, ki ga g uvršča že v mednarodno eli-g to. Ime Hafnerja se bo kma-g lu pojavilo v evropskih ja-§§ kostnih lestvicah. Brez dvo- s kolesa — jokal — klel — si pulil lase. Sedaj je res vse končano. Ves trud zaman. Nobene rešitve ni več. Kolona je dirjala mimo mene ... Konec koncev so mi le popravili kolo. Zdirjal sem naprej. Prišel sem na cilj — peti v skupni uvrstitvi! Tak je torej Ivan Levačič. Kolesar — borec. Živi v Kar- ma velja Hafnerja pohvaliti g za njegov vztrajen trening in g dobre rezultate, ki jih izbolj- g suje. iz meseca v mesec. No- g benega dvoma ni, da je Haf- g ner kandidat za boljša me- g sta tudi na evropskem pr- g venstvu. Se obisk pri atletinji iz g »stare garde«. Prav tako kot g Lorger, si tudi Sikovčeva ne g pusti vzeti naslova najhitrej- g še Jugoslovanke. Nasprotno! g Marljivo trenira in njen cilj g je — dober rezultat na ev- g ropskem prvenstvu! »Rada bi g čimbolj razveselila jugoslo- g vanske prijatelje atletike,« g je že večkrat dejala. No, pr- g uo veselje jim je pripravila g že v nedeljo, kajti njen re- g zultat v teku na 100 m po- g meni skok v vrh evropske g atletike. , g Vredno je omeniti tudi, da g je Kolnik v troskoku porušil g 15 let stari rekord Zagorca, g Skočil je H,50 m, kar sicer g ni nekaj izrednega, vendar g že dejstvo, da je Zagorčev g rekord veljal polnih 15 let, g in da ga je sedaj spravil v g svoj žep Kolnik, tudi nekaj g pomeni. Ni tgrej nobenega dvoma g več — slovenska atletika je g na dobri poti. Rezultati so g solidni, vztrajnost atletov ve- g lika, že bližnje državno pr- g venstvo v Ljubljani pa bo g pokazalo, če je kje še kaj g prostora za nove državne re- g korde. Potem pa je pred na- g širni atleti zares velika nalo- g ga, morda' najvažnejša v nji- g hovi športni karieri. Evrop- g sko prvenstvo na domačih g tleh, to je priložnost, ki pri- g de samo vsakih nekaj deset- g letij. Velja jo izkoristiti! g V. Z. m lili lovcu in njegov trener ve povedati, da je izredno discipliniran učenec. Nikdar niti ne poskusi alkohola ali nikotina, celo poletnemu kopanju se odreče. V poznih večernih urah ga nikdar ni mogoče najti na cesti. Tam je samo podnevi — cesta je njegov prijatelj in zvesti tovariš. V B OR BI Z fl T OČKE mM. Ob proslavi občinskega praznika v Radovljici V okviru proslav občinskega praznika v Radovljici so bila organizirana razna športna tekmovanja. V nogometu sta se srečali sindikalni moštvi podružnice »Veriga« Lesce in »Elan« Begunje. Zmagalo je moštvo »Verige« z visokim rezultatom 7:1. Ob zaključku praznika so priredili nogometni turnir, na katerem so sodelovala 4 moštva in sicer: »Phdnix« iz Stuttgarta, ki se nahaja na letovanju na Bledu, »Mladost« iz Smedereva, ki je na taborjenju pri Sobcu, »Naklo« iz Naklega pri Kranju in domači »Prešeren«. V izločilnem srečanju je »Prešeren« premagal moštvo »Phd-nix« iz Stuttgarta z 3:1, »Mladost« iz Smedereva pa »Naklo« z 4:1. V borbi za prvo mesto sta se srečala »Prešeren« In »Mladost«. Mladost je zmagala z rezultatom 3:2 in osvojila pokal ObLO Radovljica. Drugo mesto je pripadlo »Prešernu«, tretje moštvu »Phonix«« in četrto nogometašem iz Naklega. Vaterpolo turnirja na kopališču v Radovljici so se udeležili »Triglav« Kranj, »Ilirija« Ljubljana in domači »Prešeren«. V pni tekmi je »Ilirija« premagala »Prešerna« z tesnim rezultatom 6:5, v drugi pa »Triglav« »Prešerna« z visokim rezultatom 12:1. Tako je »Triglav« osvojil prvo, »Ilirija« drugo in »Prcšenren« tretje mesto. Poleg teh prireditev je bil prirejen poizkuni lahko atletski miting na nogometnem igrišču »Prešerna« v Lescah in spretnostna vožnja z avtomobili, motorji in mopedi v Radovljici. B. N. KJE SO MEJE ZMOGLJIVOSTI ČLOVEŠKEGA TELESA? Na zadnjih olimpijskih igrah so postavljali rekorde kar na tekočem traku — in nihče ne dvomi, da bodo v športu tudi v bodoče vedno znova postavljali nove in nove svetovne rekorde. Kako si razložiti to nenehno izboljševanje rekordov? Zvijače in pripomočki igrajo pomembno vlogo, če gre za desetinko sekunde manj ali za centimeter več. Plavalci si na primer pobrijejo s telesa vso dlako — in boljši časi so tu. Visoki, postavni metalci kladiva, si obuvajo po meri izgotovljene baletne čevlje. V njih se hitreje zasučejo in tako dosežejo s svojim orodjem tudi večjo daljino. Orodni telovadci so svoj čas pritegnili pri saltu kolena čisto k bradi; zdaj polena nekoliko razširijo in vtaknejo glavo mednje. S tem dosežejo močnejši upogib, hitrejše vrtenje in s tem več obratov pri vsakem skoku. Strelci negujejo syoje orožje z najfinejšim oljem, da je spro-žilno pero brez trenja, sam pritisk izredno občutljiv, puška leži ob tem mirneje in zadetki v tarči so boljši. Petdeset let.se je pri veslaških čolnih komaj kaj spremenilo. Potem je pričelo nekaj reprezentanc eksperimentirati z novimi čolni in novimi vesli. Zmagali so in poleti leta 19(30 na olimpijskih igrah v Rimu je skoro vsaka reprezentanca nastopila z izpopolnjenimi čolni in vesli. Pred vojno je ugotovil Cor-nelius Warnerdam, da pri skoku s palico z nekoliko daljšim zaletom preskoči 4,58 m. Prireditelj je takoj pripravil zanj daljši zalet. Drugi tekmovalci so ga posnemali in rezultat izboljšali. Namesto Warnerdamove debelo ovite bambusove palice so uporabljali tanko palico iz najboljšega švedskega jekla. Ta palica je bila lažja, bolj elastična in je omogočila tudi boljši odriv. Danes uporabljajo atleti samo še takšne palice. Med plavalci je Johnny Wfeissmuller držal svetovni rekord na 100 yardov sedemnajst let. Danes je najbrž sto ali več gimnazijcev, ki bi ga premagali. Zakaj? Delno tudi zato, ker so dandanes plavalni bazeni hitrejši. Prevesni žlebičMn plavajoče, za roko debele mejne letve med progami obdržijo vodno površino tudi tedaj mirno, kadar udarja po njej osem plavačev hkrati. In sodobni plavalci delajo salto obrat, na katerega Weissmuller najbrž ne bi nikoli prišel! Tudi atletske proge so postale hitrejše. Ko je Skandinavec Gunder Hagg postavil nov svetovni rekord na 1 sno m, je to dosegel na progi, ki je bila zgrajena iz plasti proda, iz plasti ilovice in iz plasti lesa. S tem so graditelji dosegli prožnejšo površino, ki tekača pri teku manj utruja. Časi preprostih atletskih prog so dokončno za nami! Na olimpiadi v Rimu so v teku na 100 m odmerili Arminu Haryju čas 10,2 sek. Nov olimpijski rekord! Jesse Owens je potreboval za enako pot leta 1936 10,3 sekunde. Hary je starta! v Rimu s startnih blokov, ki so nudili njegovim nogam čvrsto oporo. Owens si je moral pred desetletji napraviti preprosto startno jamico s svojimi sprintericami. Owens je videl Ha_ryjevo zmago in dejal zamišljeno; »Tile startni bloki so prav gotovo vredni vsaj desetinko sekunde.« Toda, najsi bodo zvijače in novi pripomočki še tako številni, vzrok, da imamo danes toliko športnikov, ki bi jih pred desetimi leti šteli za fenomene, tiči gotovo v osnovnem načelu vsakega športnika, trenirati, trenirati, trenirati. Gus Stager je leta 1948 treniral enkrat na dan. »Nekaj milj plavanja za vzdržljivost, potem morda tisoč metrov ostrejšega tempa in končno nekaj sto metrov sprinta«. Mož je zdaj trener na svoji stari šoli in vsi njegovi gojenci ostro trenirajo dvakrat na dan preko celega, leta. Poskušal je celo s tremi treningi dnevno, z enim za vzdržljivost, z enim za hitrost, s tretjim pa za stil plavanja. »Nekoč,« pravi Stager, »smo trenirali za šalo. Zdaj je to sveto resna stvar.« Vedno znova se postavlja vprašanje, kje leži v športu meja človekove zmogljivosti? Oglejmo si samo metodo treniranja znamenitega avstralskega tekača Eliotta. Ko se je Eliott pričel pripravljati za naskok na dotedanje svetovne rekorde, je štirikrat v tednu tekel po delu 16 kilometrov po melbournskih parkih. Sobote in nedelje pa je prebil v taborišču svojega trenerja Ceruttyja. Tam je vstajal ob petih zjutraj, tekel 1000 metrov do obale, kjer je trideset minut tekal po mivki, nato je skočil v vodo, da se je osvežil, in se v ostrem tempu nato odpravil na zajtrk. Toliko za uvod. Po zajtrku je šele začel resnično trenirati in pri tem preteke! čez 50 km. Potem je do kosila dvigal uteži. Po kosilu in po kratkem počitku se je vrnil na obalo k sipini, visoki kakor osemnadstropna hiša, z naklonom 60 stopinj in poraščeni s čvrsto travo. Po tej strmini je tekel navzgor, na drugi strani navzdol, pa spet okrog sipine in znova navzgor, toliko časa, da se je onemogel zgrudil. Neki ča- sopisni reporter ga je nekoč videi 45-krat teči po sipini navzgor. »Nihče ne more. reči, kaj Elliottovo telo v resnici zmore,« pravi trener Cerutty. Lahko pa bi dodal še: »... ali telo kateregakoli atleta.« V vsaki športni disciplini trenirajo športniki dandanes mnogo bolj resno in bolj trdo kakor poprej. Da niso mogli Gunder Hagg, Glenn Cunmng-ham in drugi veliki tekači doseči za miljo čiste štiri minute, je manj pomembno kakor dejstvo, da so bili temu rezultatu tako blizu s tako malo treninga! Poleg zvijač, pripomočkov in novih metod treniranja, ki lahko marsikak rekord pojasnijo, pa ob tem ne smemo prezreti še enega faktorja, to je višine človeškega telesa. Človekova prehrana je dandanes boljša in bolezen med športniki redkejša. Človeško telo pa postaja vedno višje. Čim višji pa je atlet, toliko više bo najbrž tudi skočil in toliko hitreje bo bržkone tudi tekel. Dokler človek še ne trenira ves dan, dokler se njegovo telo ne preneha razvijati in rasti in dokler ne prenehajo ljudje odkrivati vedno novih zvijač in pripomočkov — toliko časa tudi ne bo rekorda, ki ga ne bi slej ko prej zopet izbolj* šali. O, kako dolgo že nisem pel! Pred zoro spet: Naprej! Poiskal sem zdravnika. To je bila neka tovarišica. Ime sem pozabil. Zahteval sem odpustnico. Mislil sem, da sem zdrav. Zdravnica me ni hotela poslušati. Šel sem za njo in jo prosil. Zaman. — Bolan si, je rekla in jaz sem »moral" biti bolan, nisem smel biti borec, nisem smel med vojake. 4 Lovro Reič: Ešalon smrti Zapel sem 4, . Privlekli smo se do neke vasi. Čakalo nas je veliko presenečenje: dali so nam toplo hrano; riž z mesom. To je bil poslednji obrok, ki so nam ga kuharji pripravili na vsej tej dolgi poti v tej koloni. Ne vem: ali od toplega obroka, od kratkega odmora, ali od te vasi, mogoče po tistem strašnem bombardiranju, sem začel okrevati. Občutil sem to najprej tako od daleč, nedoločeno: čutil sem kri v žilah, telo se mi je ogrelo in nisem več blodil. Noč v vasi sem prespal, kot bi se na novo rodil. Jutro se mi je zdelo lepo. Že dolgo ne tako. Ko smo zjutraj krenili, sem zapel: Eh, ne bomo tako! Sklep naše zdravnice mi ni bil všeč. Tudi sam vem, kako pridem do svoje čete. Komisarju in komandantu bom pa že nekaj natvezil. O kako dolgo že nisem pel! Kako dolgo mi že ni bil korak tako lahak in gotov. Tako je bilo, kot bi se jutro samo zaradi mene rodilo. Nisem dolgo pel. bolje kot tisti, s katerim naj bi delil vse, pa tudi zdravje. Hotel bi se na kak način opravičiti. Zato teka od enega do drugega, pomaga borcu iz Bosne, pa spet Ličanu, tolaži Dalmatinca. Vseeno, kako mu je, kako mu je ime, od kje je in kakšen je. V takšnih trenutkih postanejo drugi tvoja dolžnost. V lastnih očeh si vreden samo toliko, kolikor in kako drugi živijo. To ni samo zavestna odločitev, to je preprosto nagon. Nagon, močan kot so lakota, žeja, žalost ali ljubezen. Na tem pohodu proti Pivi, na pohodu mojega okrevanja, tako se mi je vsaj zdelo, so okoli mene ves čas umirali. Žalostno jih je bilo gledati. Upirali so se s poslednjimi močmi in tako, pravzaprav brez življenja, kazali nekaj nečloveškega, nekaj kar si ni moč zamisliti, in hodili dalje. Stopal sem poleg tovariša in spominjam se: še preden smo prišli v Rudino, čeprav popolno- Medtem ko je kolona bolnikov izginjala v gozdu, sem zaostal, potem pa kar se da hitro krenil proti Sušičkemu jezeru. Ko sem prispel, sem obstal kot ukopan. Nikomur nisem mogel lagati. Tu ni bilo tovarišev, da bi jih pozdravil in se jim javil: prispel sem, našel pa nisem nikogar. Mrtva tišina zapuščenega kraja me je zazebla do srca: pomislil . sem, da me bo od žalosti konec. Spet, kdo ve ka-terič, sem ostal sam. To me je bolj grizlo kot bolezen. Spet sem zbolel. Nemoč tifusarja me je objela z vso silo. Legel sem Bledel sem. Odkrila so nas letala Naslednji dan sem odšel. S tifusarji. Prišla je nova skupina. Utrujeni so hodili drug za drugim. Kot da bi iz zemlje rasli, sami okostnjaki brez življenja. Pridružil sem se jim. Brez besed. Nihče ni ničesar rekel. Bili smo enaki. Bil sem eden med njimi, enakovpraven v svoji nemoči, enak med enakimi. ‘ Zgodaj popoldne, na neki poseki, so nas odkrila nemška letala. Pikirala so in nas obsula z bombami. Ko so vse zmetali, so nas začeli strahovito mitra-Ijirati. Rafal za rafalom je sekal po poseki med izčrpanimi tifusarji, ki niso imeli moči, da bi stekli in se skrili. Padali so. Kjer so padli, tam so tudi ostali. Zmračilo se je že, ko smo zapuščali to morišče. Čeprav smo bili na smrt utrujeni in na robu malodušnosti, smo morali nositi še ranjence. Polmrtvi so reševali svoje tovariše. Tako smo se počasi premikali, tako so nam bile noge težke, da so mnogi med nami mislili, da sploh ne hodimo. V resnici: bolj smo se plazili, kot hodili. Kolona, bitja okoli mene niso živela. To so bila živa trupla. — Tovariš, je nekdo ječal za menoj. Prosil me je, naj ga postavim na noge. Pomagal sem mu in že sem slišal tistega pred seboj: — Umiram, pomagaj! Dopoldne tega dne smo hodili skozi vas Rudine. Nekaj ur pred našim prihodom so vas popolnoma razdejali. Sem pa tja .je bilo videti dim,.nekje je cvilil ranjen pes.. Neki človek je klical na pomoč. Ne vem, kako se je tp zgodilo, vendar, ko smo šli mimo tega ranjenega človeka, sem utrujen na smrt, nehote zapel: Tovariš pojdi z nami, tvoja vas gori... Vendar nobene pesmi ni bilo več, nobene molitve, ki bi tega človeka lahko oživila. Ne vem, kaj se je zgodilo z njim. Kolona tifusarjev ni imela časa, da bi se ustavljala. Po strmi rebri smo se spuščali proti kanjonu Pive, ki je šumela tam zdolaj in lizala stoletne skale. So trenutki, ko človek smatra svoje zdravje za svojo krivico. Težko mu je, ker se počuti ma izčrpan, je vendar še vedno prisebno, glasno, sam s seboj, govoril: — Daj, Mile, samo še malo, Mile... — Na bregovih Pive, v tistih skalnatih kotanjah, je popolnoma onemogel. Tod nekje je našel debelo palico. Opiral se je nanjo. Ko pa mu ni bila več v pomoč, jo je poskušal uporabljati kot orožje. Z njo si je hotel vzeti življenje. Legel je pod staro bukev in se začel udarjati: tolkel se je po glavi, po nogah, po trebuhu. -Z vso. močjo se je udarjal. Pri tem ni niti pismi. Tolkel je po sebi. Ubiti pa se ni mogel. Ta nekdaj visoki, močni fant, je izhlapel od bolezni in ni imel toliko moči, da bi se ubil. Zagrabil sem palico in si ga naložil na hrbet. Tako, kot je moj prijatelj Jožo storil z menoj. Mile je molčal. Mislim, da ni bil pri zavesti. Ni bil težak. Prve ure sem ga lahko nosil. Ko se je zmračilo, prav tedaj, ko smo se vzpenjali po strmini blizu Vučeva, se je začel Mile tresti in kričati: — Koljači, ne mučite me. Koljači... Le s pomočjo tovarišice bolničarke, ki mi je priskočila na pomoč, sem uspel, da sem ga pomiril. Vedno teže je bilo. V mraku smo večkrat zašli med grmovje in med skale. Zadevali smo se drug v drugega, padali in spet vstajali... Mile je bil spet nekaj časa tiho. Preden pa se je zdanilo, ko smo šli iz Vučeva, mi je zašepetal: — Tovariš, ubij me. Ne morem več, ubij me, reši me! Mile ni bil edini. Med nami je bilo samo nekaj zdravih, to se pravi ozdravljenih, ostali, večji del ešalona, so se komaj premikali. Med nami so bili tudi Italijani. Ujetniki. Eden med njimi mi je pomagal nositi Mileta. Tedaj sem tudi ostalim Italijanom ukazal, naj pomagajo najbolj izčrpanim partizanom. Molčali so in gledali v tla. Nihče se ni zmenil za ukaz. Skrbeli so zase. Ce bi imel kakršnokoli orožje, bi verjetno koga med njimi ustrelil. Ker ga nisem imel, sem se sklonil, pobral gorjačo ob poti in najbližjega udaril. — Slišite, pomagajte! Sele tedaj, ko so zaslutili nevarnost, so pomagali izmučenim tifusar-jem po strminah Vučeva. Ešalon bolnikov je bil vedno bolj lačen. Tifusarji so padali in bledli. Jemali so porcije, hiteli k drevesom, nekaj časa čakali ob deblih, potem pa prežvekovali — nič. Mislili so, da jedo, da so dobili obrok. Italijani pa so se znašli. Od poginulih konj, ki smo jih že prej pojedli, so si natovorili v nahrbtnike čreva. Vsi so od teh črev smrdeli. Nekateri med nami so jih kleli. Vendar na pohodu nad Vuče-vom, ko smo se ob Pivi jeli vzpenjati, in ko nismo imeli ničesar več, so nam ostala samo še konjska čreva. Italijani so jih začeli prvi prežvekovati. — Razdeli čreva vsem borcem! sem ukazal in večji kos odnesel Miletu. Mile pa ni mogel več jesti. Bil je brez zavesti. Ni se več prebudil. V nekaj urah je umrl. Da bi ga tedaj, mrtvega, videli najbližji sorodniki, najboljši znanci, ga ne bi spoznali. Tu, kjer je umrl, smo ga pokopali. V bukev nad grobom sem z nožem urezal: »Tu leži borec Mile z Bani j e.« Vzpenjali smo se. Neprehodne vzpetine so nas ustavljale. Vsak trenutek. Deset kilometrov takšne poti smo uspeli prehoditi v eni noči in dopoldnevu. Ko smo hodili čez most, ki je bil pravzaprav bolj majava brv, smo se srečali z borci V. črnogorske brigade. Zasijale so nam oči. Vsi smo si želeli, da se vrnemo med žive, med zdrave, med. borce. Pozdravili smo Črnogorce. Zavidali smo jim, vendar brez zlobe. Vsakdo od nas, kot da bi jim s pogledom šepetal: Vi greste, mi ostanemo in zdi se, da bomo za vedno ostali. Slutil sem, da je pred borci življenje polno nevarnosti, da je vsak njihov boj veličastveno tveganje, izreden pohod. Tovari-žem iz moje kolone je bilo skrajšano to življenjsko tveganje, omejena možnost, da bi vrgli kocko. Za njih je bila kocka že vržena. Oni ostanejo. Ostanejo dan za dnem na stezah. Našo sled ni bilo težko odkriti: odkrivala so jo trupla. DEVET MINUS EDEN Tovornjak s krstami ^ CIGARA NA GOLEM TELESU §i§ Zgrabile so ga štiri močne roke. Počutil se je kot v ki®* Hf| ščah. Niti premakniti se ni mogel. Schultz je stopil pol®*1 * §1| mu strgal srajco na prsih, potem močneje povlekel ciS3X°’ == otresel pepel in žarečo cigaro pritisnil na golo kožo sv kot proti odlični šali. Priznati moram, da nas 1 iznenadilo njeno zvočno obeležje. Zategadelj slPe jo zasovražili. Ko sem poslušal tiste skrivno5 ' udarce, posebno ponoči, so mi šli mravljin®1 ” plečih.« a Kampanja črke »V« je osvojila tudi Winsi;O0jj Churchilla. Vse govore je začel tako, da je dvi^ kazalec in sredinec, ki sta sestavljala črko ^ ^ Tako je nastala in se razvijala ena najusP^j nejših akcij psihološke vojne v drugi sveto vojni. Nemci so bili prisiljeni, da so črko »V« glasili tudi za svoj simbol, vendar vse to je brez učinka, črka »V« je ostala simbol 2111 zaveznikov. im lažjega, precej takih ljudi je pristal komandant, j potem so se trije Nemci in d četnika odpravili v gozd pod Ne-fi3enc»m. Hiteli so, da bi bili čimprej -.'esti nad Mateševim proti Andrije-poj1'.Vedeli so, da tam ni partizanskih in 0zaiev’ zanašali pa so se na kurirje stvmKreb.itne Patrulie- Tudi prebival-moglo postreči z dragoce-"V Podatki, so rekli. ter>>brgas'te luč, zdaj smo na nevarnem b.enu’« je rekel četnik in se obrnil k tSeringu. Dor-*?3^0 pa ^omo hodili?« je vprašal . °cnik, ko mu je Bering prevedel čet-^ove besede. drii bo tre^a P° stopinjah, takole KmSi Za ‘jfosim, Pa bo vse v redu tlilt U ^ vz®el mesec,« je razložil čet- jKoso zavili na pobočje od Nesirena jfa ^ Mateševu, so kar dobro videli, kg ^zhodu so se razgrnili oblaki, po-se^ je zadnji krajec. So r so se P° travniku, koder ssle v grmovju leske, glog in robide, ■‘-drznili so se ob rezkem klicu: »Stoj!« njpg ^ niso govorili, je zadrdrala stroj-Vpip Pokanjem pušk je nekdo za- Vdajte se! Odložite orožje!« °r°čnik Tippelskirch je potegnil ie izt res za^e^ streljati, potem pa senftrga^ ^zza Pasu ročno granato z le-VrBiV držajem in jo v velikem loku Hi* Proti kraju, kjer je drdrala stroj-stsi,l, ^enutek zatem se je sklonil in zastokal, po- Puščaj me tu, Todor, prosim te!« posega četnika ni bilo več. grfri meni Heise je ležal za leskovim ttigi®111 in praznil šaržerje svojega avto-t6ma' Vrgel je bombo in odskočil, po-step ?a ie naglo in • lahkotno kot lisica 2ani * koder je bil pravkar prišel. Po * se ie v robidnice in se zvalil iz .^niini. Nad njim so siknile krogle Pad Zo,st:re-*ke. Zdelo se mu je, da vidi Zato ■ °i človeka, ki kleči in strelja, tsrtii 'le ®muknil v potok in se začel v se .Pmikati na slepo srečo. Potem pa Začeil več znašel. Onstran potoka se je Sipa °ukov gozd, ki mu je zastiral pre-nad okolico. Ždej es odrevenel je Johann Bering tiho ker •®-0^ glogovim, grmom. Ni streljal, $v0.i',e s°dil, da bo najbolje, če ne izda žvi«„ f skrivališča. Takrat pa so za-je krogle v njegovi bližini. Stekel strmini je glasno sopel, dušilo med grmičevje. tepT3611 ,^zmed četnikov je ga je od napora, zato je zavil na desno in se kar na lepem znašel na stezici. S pripravljeno puško je stekel po njej. Malo je manjkalo, pa bi se bil zaletel v nekoga, ki mu je prečkal pot. Iz bližine je ustrelil po neznani senci. Pri medli mesečini je opazil, kako se je človek zgrabil za prsi in omahnil. Bering je smuknil za skalo, ki jo je zakrivala bodičasta veja. Pogledal je proti človeku, ki je obležal na stezi. Bil je Todor, eden izmed tistih dveh četnikov, ki sta šla z njimi. Ranjenec je pritajeno hropel. Zadelo ga je v prsi. Bering je stopil k njemu. »Kaj je s teboj?« ga je vprašal. Četnik je segel po pištolo. Hotel jo je naravnati proti Nemcu. »Ti... Ti si me ...« S težavo je govoril. Bering ga je s puškinim kopitom po glavi, potem pa je ustrelil vanj iz neposredne bližine. Ne da bi se ozrl, je stekel proti gozdu. Ko je bil že daleč, je poklical najprej tiho, potem pa glasneje: »Herr Tippelskirch! Herr Leutnant! Halo!« Odziva ni bilo, zato pa je Bering slišal strele za seboj. Zdrvel je skozi gozd, se opotekal in padal, vendar je naglo napredoval tja, od koder je bil prišel. Spodaj na pobočju se je skupina partizanov zbrala ob ranjenem četniku. Zasliševali so ga, "vendar si ni upal ničesar povedati o tistih treh Nemcih. »Pet nas je bilo v patrulji... Komandant nas je poslal... Hotel je vedeti, ali pripravljate napad,« je povedal med stokanjem. »Pripravite nosila! Odnesite ga dol,« je naročil partizan, ki ga je zasliševal. Kmalu potem je bilo spet vse tiho. Partizanska zaseda je ponovno zavzela pgložaje in se pritajila. Poročnik Tippelskirch je lezel po pobočju in prišel do planote, od koder se je mogel razgledati po okoliških hribih. Na splošno se je orientiral, vendar ni vedel, kam naj jo ubere, ker se po ničemer ni mogel spomniti poti, ki sc jo bili prehodili v temi. Čeprav je mesec že davno vzšel, je bilo v gozdu tema. Tippelskirch je padal in se spotikal ob drevesne korenine. Le počasi je mogel naprej, vmes pa se je čudil, od kod nenadoma toliko globeli, strmih bregov ob potokih in vzpetin, ko pa se je prej zdelo, da je vse le lahno položno, skoraj ravno. Ni vedel, da v teh gozdovih ne smeš nikoli hoditi naravnost, temveč moraš poiskati komaj vidne steze, ki se počasi vzpenjajo ali se spuščajo v križajočih se ovinkih. Tako se izogneš padcu v potok, hkrati pa ti ni treba lesti po težko prehodnem, strmem pobočju naravnost navzgor. Čeprav je bil ves prepoten in je uniforma visela z njega, je vendarle počasi napredoval in se bližal Pajkovemu viru. Jezil se je zaradi neuspeha, hkrati pa razmišljal, kaj naj reče, ko se bo vrnil v enoto. »Mar je to vojskovanje?« je razglabljal med sopihanjem. »Mar se mora nemški vojak potikati po planinah kot kak divjak? Preostane mi le še to, da spet izkoristim četniške podatke... Zavlačeval bom kar se le da dolgo ... Mogoče pa se še kaj zgodi... Le kaj je z Beringom in Heisejem?. Brez Beringa se s temi divjaki še sporazumeti ne morem...« Hermann Heiše se je spuščal po strmini k nekakšnemu potoku, ki je žuborel med bukvami, vmes pa je prisluškoval na vse strani. Nehote se je domislil Berlina, velikega evropskega mesta, kjer se je rodil. Kako srečne dni je imel! Oče, ki je bil živilski trgovec v predmestju Wilmersdorf, je toliko zaslužil, da so udobno živeli. Hermann je hodil na vse športne prireditve, hkrati pa je korakal z odredi Hitlerjugenda, se sprehajal po tiergartenskih drevoredih, se vozil z motornim kolesom do Potsdama in okoli jezera ... Zdaj pa se potika v tem mračnem gozdu on, mladi Nemec, osvajalec, nadčlovek ... Srdito je pljunil in skočil po dva metra visokem bregu k potočni strugi. Nagnil se je nad vodo, prižgal žepno baterijo in pogledal, ali je voda čista. Pod pramenom luči se je zalesketala hladna, čista kot solza ... Heise se je sklonil in si umil roke, potem pa je snel čutaro in jo napolnil z bistro vodo, ki je prijetno klokotala v aluminijasti posodi. Johannu Beringu je od napora pohajala sapa. Pred seboj je zagledal strmino, na desni pa skale, ki jih je od daleč ocenil, da jim ne bo kos. Vsak trenutek so mu odpovedovale samo banatske ravnine vajene noge. Počutil se je, ko da je ves pretepen. Spotoma se je spomnil mirne vasi Šupljaje, udobnega ležišča s pernico in vsega lepega, kar je bil doživel v preteklosti. Zgodaj je vstajal, s konji in plugom je bilo treba na njivo ... Kolesa so mehko mlela debelo plast prahu na poljski stezi, ko se je orač peljal na delo ... Konja sta prhala ... Potem je valovila zlata pšenica ... Zrele, sočne lubenice so vabile žejna usta... Pod večer so v staji krulili debeli pujsi, ki jim je Lujza nasula zrnja... Lujzini močni boki so se pozibavali pod širokim krilom... Potem je prišla nemška vojska, urejena kot na paradi... Nekega dne so Johanna vpoklicali. »Močnemu rajhu je treba pomagati,« so rekli... Težko se je Johann ločil od svoje Lujze in od hiše, od rejenih konj, Od čistih in bogatih staj... Odpravil se je, da bi pomagal utrjevati »novi red«... To ga je pripeljalo v te preklete globeli. Niti sanjalo se mu ni, da so na svetu tako strme in tako visoke planine. Potem so se njegove misli vrnile k dogodku izpred pol ure. Zobe je stisnil, ko se je spomnil, da je ubil človeka. Začutil je, da ga nenadoma obliva mrzel pot. Vstal je, kakor da hoče ubežati tem mislim. Pohitel je proti reki, ki je Šumela v bližini. Bil je potok, na oni strani pa se je raztegnil ozek, dolg travnik. Johann Bering se je pripravljal, da bi prebredel potok, pa mu je noga zastala ob klicu: »Halt!« Spoznal je poročnikov glas in se odzval. Sele ko sta se sešla, je začutil, da mu odpovedujejo moči in da ne more dalje. Opotekel se je, kakor da se bo zdaj, zdaj zavalil v travo. Potem je šel za vodo, čez čas pa se je začel vzpenjati po gozdnatem, vendar zelo strmem pobočju. Spodrsovalo mu je, čeprav je imel v podplatih težkih čevljev ostre, velike žeblje. Utrujenost ga je zmagovala, da je zapiral oči. Cez čas je obstal, da bi se oddahnil. Otipal je podrto deblo, okoli katerega se je bilo nabralo listje. Stisnil se je pod drevo in utonil v sicer nemirnem, vendar trdnem spanju. »Greva! Na pot!« je ukazal poročnik. »Jaz... Ne morem vstati...« Tiho je govoril Bering, ki je medtem še sedel. »Ukazujem!« se je zadrl Tippelskirch. Vojak je počasi vstal in se opotekel za svojim oficirjem. Bližala sta se čet-niški fronti. Nekdo ju je ustavil. Bering se je odzval klicu, kmalu potem so ju obkolili bradati možje. Cetniški komandant je mrko ^edal, ko je izvedel, kaj se je zgodilo z njegovima vojakoma. Tippelskirch je molčal, govoril je le Bering, potem pa sta odhitela k oklepnemu vozilu. »Vidva se bosta menjavala na straži,« je poročnik Tippelskirch ukazal Lambrechtu in Minzerju. Nekaj trenutkov kasneje sta poročnik in Bering že spala stisnjena na klopeh oklepnega avtomobila. Smrad po bencinu in olju jima je bil mnogo prijetnejši kot vonj po jedi in po gorskem zraku v teh prekletih planinah. 5 V štabu Četrte proletarske brigade je bilo vse tiho, le v komandantovi sobi je brlela luč. Komandant In trije tovariši so se sklanjali nad specialko, ki je bila vsa popisana z rdečimi in modrimi črtami in puščicami. »Prihodnjo noč moramo na vsak način napasti. Mateševo je treba zaščititi, dokler ne bodo mimo tovornjaki iz An-drijevice in Beran,« je govoril komandant. »Z enim bataljonom je treba napasti prek Kotiča, z dvema pa po dolini Tare. Potem se lahko umaknemo in spotoma oviramo sovražnika, vse dokler ne bo prebivalstvo izseljeno. Vsekakor pa moramo vedeti, ali je sovražna divizija na poti,« je dodal načelnik štaba. Nekdo je potrkal. Vstopil je kurir. »Tovariš komandant, ujeli in pripeljali so četnika,« je sporočil. Komandant je poklical obveščevalnega oficirja. »Poizvedi, kaj je bilo s tistim streljanjem, ko bi bili morali naši izvidniki tam mimo!« Potem se je komandant obrnil k načelniku štaba: »Naroči, naj ti jutri pošljejo deset tovornjakov za prevoz borcev. Bataljonu, ki je blizu Jabuke, pošlji povelje, naj z nekaj skupinami vznemirja čet-niško fronto v nočnih urah... Zbuditi je treba videz, kakor da se odpravljamo v napad. To bo našim ljudem v njihovem zaledju olajšalo gibanje.« Potem so se oficirji razšli, komandant pa se je zleknil po kmečki postelji. Zaspal je že, ko je kurir stopil k njemu, da bi mu pazljivo odpel usnjene gležnike in sezul čevlje. »Kolikokrat ti bom še moral rečlj da ne delaj tega!« se je komandant zbudil. »Sezujem se lahko sam.« »Spi, tovariš komandant,« se je nasmehnil kurir in ga pokril s plaščem. Komandantovi brki so se zganili, vendar tako, da kurir ni vedel, ali se smehlja ali jezi. V jarkih in bunkerjih okoli Matejeva so spali utrujeni proletarci. Kurirji so tiho hodili od brigadnega štaba do štabov bataljonov, potem pa dalje v čete. Skupine borcev so se premikale le po dolini pb Tari in po okoliških hribih. Kmalu potem so na vsej fronti od Kotiča do Markovičevega laza zagrmele bombe. Za njimi so zapokale puške, za-drdrale strojnice in votlo zabobneli mi-nometalci. Ob svitu je prišel kurir. H komandantu brigade mora, je rekel. »Pojdi k načelniku štaba, komandant ni že tri noči zatisnil očesa,« je rekel komandantov kurir, ki je stal pred vrati. Z vseh strani so prihajali kurirji, vmes je zvonil telefon, ki je prenašal sporočila o bojih proti Durmitoru in Sandžaku, od divizijskega štaba pa povelja mnogim enotam. Spored RTV Ljubljana za teden od 7. do 13. avgusta 1961 PONEDELJEK 5-00-8 rm7^aVSUSta Dobro jutro 1 (pisan kaj ni spored) 5.25—5.45 Ne-^ame aČih ~ 6.30-6.40 Re-tOVsjj ~~ 8'05 Renesančne z'oo-Sko n skladbe' — 8.30 Počitni-stranj Botovanje od strani do ~~ 9 ^ 8,45 Ruske popevke Oij v svetu opei o U.3o p10'13 Zvočna mavrica — ske s,01 ure za mlade sloven- t>etrov6>aatel:ie ~ 12-00 Tone r0Qne Poje slovenske na- 1| i2~.12,15 KnoetiJski nasve- ~~ Ig, '25 Melodije za opoldne ®lasba °'>vestila in zabavna tri Rjuhv' 13,30 Trl0 Bardorfer 13.55 V ]i.anSkl vokalni oktet — haietna k° Ukrnar: Lepa Vida, Ve dnev§laSba ~ 14'30 Prlredit-0Ja ~~ 14-35 °d Triglava 1’aklarne1 3 ~ ls'l5 Obvestila,-15,48 Iz fln zabavna glasba — vij ___ turno v in glasbenih re-‘Ujein ^00 Naši popotniki na ter instri 16,20 Mojstri petja ^okairu ,rnentalne igre — 17.00 ^ 6Vnlk ~ 17-15 Soier- 12 0»ere?t! 18,00 Odlomki ^ihszijg alka Stanislava Mo-^Sa I9 18-40 s knjižnega 11 2abavv, ° 0kvestila, reklame ^skl a glasba — 19.30 Ra-^iltova mk ~ 20-00 p™e-^aloflij ___Pan°rama zabavnih nie®a te«! 21‘°5 22.50 Z letoš-r: 22.50 ‘Ivala v Dubrovniku 5-'03 Ples*3™ nokturno -o^nja ®sna giasha - 24.00 daje in zaključek TOREK 8. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Predigre in medigre iz oper — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja — 10.15 45 minut pri jugoslovanskih skladateljih — 11.00 Pevca Jasna Benedek in Krsta Petrovič — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Violina in harfa — 12.00 Veseli planšarji so v gosteh — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Slavne sopranske arije iz Verdijevih oper — 14.00 Naši pevci zabavne glasbe in orkester George Melachrino — 14.30 Prireditve dneva — .14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Slike iz mladosti — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 S sprejemnikom na dopust — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje zbor Branko Krsmanovič iz Beograda — 20.30 Radijska igra — 21.22 Anton Pogačar: Canzonetta — 21.28 Zvočni kaleidoskop — — 22.15 Hrvatske skladbe iz dveh. stoletij — 23.05 Posnetki n. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 9. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu — 8,45 Ritmični intermezzo — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — Pester glasbeni spored — 9.35 Igrajo slavni pianisti preteklosti — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Georges Bizet: Arležanka, suita — 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12-25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalni orkester JLA — 13.55 Amerika — južna in severna — 14.40 Ferdo Juvanec: Pet miniatur za klavirski trio — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Klavir v ritmu — 14.43 Slovenske zborovske pesmi poje Mariborski komorni zbor — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Benjamin Ipavec — Bogo Leskovic: Sere-nada za godalni orkester 16.00 Radijska univerza — 18.15 Koncert po željah POslušal^a^ — 17.00 Lokalni dnevnik —17,15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18-00 Petnajst minut s plesnim orkestrom 18.15 Pevka Lola Novakovič — 18.30 Skladbice Boruta Lesjaka pojeta Božo in Miško 18.4o Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami m zabavnimi zvoki - 21.00 Giacomo Puccini: Sestra Angelika, opera v enem dejanju — 22.15 Zaplešite z nami! - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 10. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir — 8.30 Oddaja za cicibane .— 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Od arije do arije — '1-00 Pevski zbor SKUD Ivan Rob — a.15 Branje za vroče dni — n.35 Poljska in češka zabavna glasba — 12.00 Priredbe za glas in klavir Josipa Pavčiča — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Orkestralne miniature — 14.05 Radi jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — ig.15 obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz bogate belokranjske folklorne zakladnice — 16.00 Trije veliki zabavni orkestri — 16.20 Odlomki iz ruskih oper — 17,00 Lokalni dnevnik — 17.15 Holandska pihalna godba — 17,30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.19 Glasbene miniature — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Hammond orgle — 20.50 Literarni večer — 21.30 Vladimir Lovec: Klasična simfonija 22.15 Nočni akordi — 22.44 Vla-stimir Peričič: Fantasia quasi una sonata — 23.05 Posnetki H. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 11. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Bla-goje Bersa: Sončne poljane, simfonična pesnitev — 9.00 Dopoldanski koncert opernih melodij — 10.15 Z zabavnimi melodijami po svetu — 11.00 Po ena balada, poloneza, sonata Fridericha Chopina — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Trio Slavka Avsenika — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet pevcev — pet popevk — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna . glasba — 13.30 Kmečka godba menjaje z Vaškim kvintetom — 13.55 Operni baleti — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Popevke se vrstijo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Slovenski oktet nastopa — 16.00 Športni tednik — 16.20 Od tu in ondod — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Hitri prsti — 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavna zbora Sergije Rajnis in Norman Luboff — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 21.15 Odaja o morju tn pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Od Soče do Vardarja — 23.55 Pesem za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila In zaključek od" daje SOBOTA 12. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem .letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Orgle in. orglice — 9.00 Glasba včeraj In danes — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Koroški akademski oktet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester LM igra finale iz opere Poliuto — 12.45 Havajski zvoki — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Od polke do kalipsa — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Dve koncertni uverturi — 16.00 Humoreska tega’ tedna — 16.20 Dunajski valčki — 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevec Paul Anka — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 I. slika iz opere Faust — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Narodne in domače viže —20.20 Radijska komedija — Vagabund — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje . <<£> NEDELJA 13. avgusta 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30—6.40 Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Ansambel In solisti — 7.30 Radijski koledar in prieditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroke — 8.52 V tričetrtinskem taktu — 9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Tri pesmi Matije Bravničarja — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Za urne pete in veselo srce ... — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Rapa šuklje:. Pulj zunaj arene — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 15.15 Reklame — 13.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenja velikih romantikov — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Cl. Debussy: Prizor iz HI. dejanja opere Peleas in Melisanda — R. Liebermann: I. dejanje opere Sola za žene — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje. — S tem ste zavarovani zoper vso škodo — razen zoper servisne preglede — Cigareto proč! Lahko se mu vname kri... — Člani komisije so še vedno v nezavesti — pa ne vem, ali sem naredil izpit ali ne ... — Divjak! Kako brezah- p zimo drvi... g lllllll!l>lll!llll!llll!ll!llllll!!!!lll!ll!l!lll!lll!>llll!!!lll!lllllli ZlKA ŽIVULOVIČ-SERAFIM: lov tip uslužnosti Zvečer, nekaj pred pol osmo, sem sedel na terasi hotela Jadran in zahteval steklenico piva. — Prosim, takoj, še trenutek — je ljubeznivo zaklical natakar, ki je stal tri mize od mene, zelo prefinjeno se je smehljal, a se ni premaknil s svojega prostora. Minilo je 5 minut, pogledal sem na uro in postal nervozen. On je prav tako nervozno pogledoval na uro. — Halo, natakar! — sem zvišal glas. — Letim — je odgovoril in takoj startal. Minilo je 10 minut, a njega od nikoder. Začel sem se vrteti na stolu. Prišel je drugi natakar. — Steklenico piva — jezno izrazim svojo žejno željo. — Takoj, prosim! — mi je popolnoma pripravljen obljubil in pred mojimi očmi pohitel z vso silo. Minilo je novih 10 minut, a zgubljeni natakar se ni pojavil. Končno, prišel je tretji. — Kaj naj to pomeni? — sem mu jezno razložil slučaj in se ponorčeval do skrajnosti. — Oprostite — me je zaprosil z najbolj skesanim nasmehom, kar sem jih videl v tej stabilni veji gospodarstva. — Zmotila sta se fanta. Jaz sem zadolžen za ta del terase. Kaj želite, prosim? — me je mirno vprašal in pogledal na uro. Tudi jaz sem pogledal na uro. — Ah, tako — je zablestel natakar in takoj odvihral. Minilo je še 5 minut. Občutil sem, kako se mi dviga temperatura stopinja za stopinjo. V tem prične igrati orkester. Ni še bobnar udaril trikrat, so se že pojavili pred menoj vsi trije natakarji in v muzikalnem pianis-simu sladko zažvrgoleli: — Kaj želi spoštovani gost? Bil sem ves zmeden. — Steklenico piva. — Se kaj? — Črno kavo. — Še kaj? — Aspirin. — Se kaj? Dve toni dinamit” — jekt. Sam bom prižgal zažigal-no vrvico. Na sodi#-*, ■-priznal nobenega sodelovanja. * Ustregli so mi v četrtinki sekunde. Prinesli so mi vse, razen dinamita, za katerega so rekli, da ni uporaben, ker je vlažen. Izmučeno sem pogledal na uro. — Dobro, bratje, zakaj ste me pustili tako brez moči čakati štirideset minut? — Tudi mi smo čakali prav toliko — so mi enoglasno pojasnili. — Na naročilo? — Na glasbo. Nisem popolnoma razumel. — Plačajte in vse vam bo jasno — so mi navdušeno svetovali. Plačal sem. Račun mi je zaplesal pred očmi. — Pa? — sem vprašal, ker nisem dobro razumel. — Torej, ko se začne glasba, se cene na tej terasi podvojijo. — Torej zato je prišlo do te igre zadrževanja? — Tako je. To v vaše in naše dobro. Od dvajsete ure dalje postane brzina postrežbe dvakrat večja, s tem tudi cena v sodelovanju s prijetnimi melodijami, dvakrat višja. — Lepo, zelo lepo — sem rekel prizadeto in odšel naravnost v morje, da se ohladim. Ta večer sem se dolgo kopal. 1 2 3 4 5 6 !i 7 8 9 10 12 m 14 15 m ->6 17 18 K 19 20 m 21 m 22 23 m 24 25 m 26 m 27 m 28 m m 29 30 m 31 32 m 33 31* m -55 36 m ■5? 38 39 40 m 41 42 m 43 4W I 45 * — Petindvajset minut čakam — sem drhteče protestiral. — Strašno — mu je zatrepetal glas poln sožalja. — Steklenico piva — sem rekel. — Črnega ali belega? — Belega. — Hlajenega ali nehlaje-nega? — Hlajenega. — Torej, belega in hlajenega? — Da.. — Ne črnega in ne nehlaje-nega? — Ne. — Razumem — je raportiral in oddirjal z zelo dobro brzino. Minilo je 5 minut. Prišel je. — Izvolite — je rekel in ves sijal od zadovoljstva. — Kaj je to? — sem skočil pokoncu. — Današnji časnik, kaj ga niste naročili? Zlezel sem nazaj brez odpora. — Pi... vo ... — sem zajecljal v vročici. Križanka VODORAVNO: 1. debela vrsta papirja, 7. mazilo za kožo, 13. poldrag kamen, 14. mohamedanska vera, 15. upanje, 17. nasprotje od zmage, 19. model, 21. vrsta, 22. odposlanec, 24. tenka ploščica, 27. prebivalec velikega evropskega polotoka, 28. izraz pri tehtanju, 29. športni vaditelj, 31. zbadljivo literarno delo, 34. presečišče dveh ploskev, 35. votla mera, 37. speleolog, 39. anglosaška ploskovna mera, 41. del volovske vprego, 43. glasbena znamenja, 44. del muslimanske molilnice, 45. vrsta posode. NAVPIČNO: 1. živalska ustnica, 2. odmev, 3. vodni hlapi, 4. vrsta blaga, 5. oziralni zaimek, 6. vojak rednega kadra v nekdanji turški vojski, 7. pojav na vodni gladini, 8. obesek, kakršnega nosijo vraževerni ljudje, 9. števnik, 10. prečni drogovi v kozolcu, 11. slika iz mirnega, preprostega življenja, 12. nastrešje nad odprtim ognjiščem, 15. zavetnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 18. otroška postelja, 20. del starorimske hiše, 23. vrste, nizi, 25. staroslovanska boginja smrti, 26. skica, 28. diktat, 29. obtesan hlod, 30. tropsko drevo z zelo trdim in skoraj črnim lesom, 31. jastreb, 32. rimski bog ljubezni, 33. poganski svečenik, 36. kradljivec, 38. starogrška boginja zapeljivosti, 49. egipčansko božanstvo, 42; kemični simbol za molibden. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1., 52. In 105. Naročnikom in bralcem našega lista čestitamo ob prazniku, 11. amater, 12. oboi, 13. tenor, 14. Atene, 15. arak, 16.Ub, 17. Rog, IS.Kir, 19. atol, 20. mi, 22. ak, 23. orator, t, 25. rante, 27. epiki, 29. obet, 32. spor, 35. okop, 37. atom, 38. kes, 39. Apis, 40. pp, 42. apel, 44. ime, 45. or, 46. klor, 47. šari, 49. Asir, 51. an, k, 58. ion, 59. potoki, 60. Eva, k, 62. ravnilo, 66. ječa, 67. nakapka, 70. aloa, 71. Ivo, 73. re, 74. nem, 75. Lear, 76. kal, . 77. adend, 79. Karon, 81. rja, o, 82. ozon, 83. umor, 86. oral, k, 88. Vlahi, 91. pre-kap, 93. Kloto, 96. jed. 97. azil, 100. Sn, 101. Etna, 104. bar, 110. kandidati, 111. pentagram. NAVPIČNO: 106. S(alaj) D(juro), 108. B(laise) P(ascal), 109. N(ova) G(orlca). KESITEV KRIŽANKE IZ 39. ŠTEVILKE Vodoravno: 1. trapez, 6. Ulcinj, 11. ro, 12. prekajen, 15. Ra, 16. ost, 13. obarek, 19. pat, 20. pare, 22. Unec, 23. Sava, 24. pok,. 25. to, 26. bor, 27. etil, 29. lipa, 31. skok, 34. Nin, 35. banana, 37. ara, 38. at, 39. pomagati, 41. Al, 42. kolika, 43. merino. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST V prejšnji številki smo pisali o sindikalni podružnici podjetja SLATINA RADENCI, kjer so v kratkem času pri' dobili 50 novih naročnikov in želeli še dva bloka za pridobivanje novih naročnikov. V tem tednu pa smo dobili od tovariša Franca Kranjca iz istega podjetja že seznam za 50 novih naročnikov. To kaže, da je prizadevnim sindikalnim delavcem v kolektivu podjetja SLATINA RADENCI, ki ni preveč številen, uspelo v kaj kratkem času pridobiti kar 100 novih naročnikov. Obrat LPI PODPEČ v Velikih Laščah je nastal šele pred enim letom. Kolektiv tega obrata, ki šteje 35 delavcev, pa se zelo zanima za naše sindikalno glasilo DELAVSKO ENOTNOST, Pred kratkim so izvolili svoj sindikalni pododbor W že na prvi seji začeli akcijo za pridobivanje novih naročnikov na naš list. Te dni smo dobili ed njih seznam 15 novih naročnikov, kar kaže, da prizadevanja tovarišev iz kolektiva obrata LPI PODPEČ niso bila brez uspeha. Predsednik sindikalnega pododbora Miha Gale obeta, da nam bo v kratkem pc.slal spet imena novih naročnikov. GEEEii ZNIŽANJE CEN IZKORISTITE UGODNO PRILIKO STEDITE DENAR •KRANJ ŽREBALI SMO V torek smo . _____ ____ . našem uredništvu izžrebali izmed številnih pri' spelih rešitev šest nagrajencev, ki so pravilno izpolnili nagradno križanko. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada 5000 din — JANEZ DOLENC, Železniki 171; 2. nagrada 3000 din — JANDA PETERNELJ, Rudnik Kanižarica, p. Črnomelj; 3. nagrada 2000 din — IRENA SUSA, Dol 120 pri Hrastniku. Tri nagrade po 1000 din prejmejo: JULIJ SMODIČ, Hrastnik IGOMIR PUST, Jesenice na Gor., Tavčarjeva 3 in ERNEST HREN, BOGOMIR PUST, Jesenice na Gor., Tavčarjeva Maribor, Vetrinjska 17. Nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti. 81. Upal sem, da me bc. planet spomnil na pokrajine moje mladosti. Toda videl sem le siv, spepeljen prostor in oblake prahu, ki so se valili za nami. Neki goseničar se je nepričakovano pogreznil v prazen prostor, ki je bil skrit pod površino tal in zagledali smo nekakšen začetek podzemeljskega bednika, ki je držal strmo navzdol in se po nekaj deset korakih končeval z udorom. 78. Kmalu se je pokazalo, da je Gortrijanova domneva pravilna. Bližali smo se ozvezdju rdečega pritlikavca, znanstveniki so bili čedalje bolj vznemirjeni. Opazovali so planete in neprestano nekaj računali. Slutil sem, da bomo v prihodnjih dneh doživeli vznemirljive stvari.. Poiskal sem Gortrijana in ga prosil, naj mi vendar pove, kaj pomenijo vse te mrzlične priprave. 82. Ali je ta hodnik naravnega izvora? — je bilo naše prvo vprašanje. Nihče ni znal nanj odgovoriti, vznemirilo pa nas je dejstvo, da smo kmalu nato našli v njem ostanke snovi organskega izvc.ra. Onemeli smo pred drugim nenadnim odkritjem biologov. Našli so ostanke živih bitij! Ker planet ni nikoli ustvaril lastnih oblik življenja, so morali biti ostanki izvenplanetnega izvora. 79. Učeno mi je razložil planetne sisteme in osončja ter pripovedoval o množici neraziskanih planetov, ki se gibljejo in vrtijo, v skladu z računi astronomskih činiteljev. Eden od teh planetov pa se suče drugače, po drugačni volji. Uravnavajo ga živa bitja, ki so nam po razumnosti najmanj enaka, nemara nas celo prekašajo, kajti mi doslej še nismo vplivali na vrtenje zemlje. 83. Oči vseh navzočih so se uprle v temno kepo, ki so nam jo pokazali biologi. Nekaj pretresljivega je bilo v tem trenutku. Preleteli smo bilijone kilometrov, sedaj je ta drobec, ki smo ga bili po naključju odkrili pospešil utripanje naših src. Kot morda še nikoli sem čutil tisto mogočno vez, ki spaja vse, kar je živega, hrepenenje po bitjih, ki se borijo z brezmejnostjo 80. Cez nekaj ur je že vsa Geina posadka zS^ dela za nove. odkritje in brez odlašanja smo čeli raziskovati bližnje planete. Z Geinih vzlet-so zletele tovorne rakete, vozeč s seboj kopa* stroje, drobilce in nakladače. Pridružil sevo _ posadki rakete, ki je vozila goseničarje in oro«! j Izkrcali smo opremo ria planetu, ki je bil nas c in stopili na zvrtinčeni pesek. 84. Raziskovanja naslednjega dne so bila Yrgg uspeha. Signali z Gee so nas priganjali, naJ vrnemo. Neradi so raziskovalci zapustili rn.e* 19 kjer so izkopavali, toda našli smo sled živU6** „ in morali smo drugam, v pričakovanju, da *5C‘*..3 odkrili še kaj več. Še isto noč je Gea zapi>s* območje rdečega pritlikavca in zdrvela proti likim soncem v ozvezdju Centavra