Stran 66_________'     ANGELČEK____________Leto 31
Ivan Langerholz
Šola lepega vedenja
4. V  družbi  z   odrastlimi.
Ali ste bili že kdaj skupaj z Janezom Kimavcem ali z Minko Majavčevo? Z nobenim tujim človekom ne marata govoriti. Samo kimata ali pa odmajujeta. Beseda jima je konj, govorjenje nadloga, muka, strah. Če bi bila stara po tri ali po štiri leta, saj bi ju pustili na miru, vsaj v naši šoli; a ker imata že po osem in devet let, pa že morata vedeti, da tako trdovratno molčanje ni ne pravo in ne lepo.
Tonc Trobčev ima pa med otroki vedno prvo be-sedo. Tega mu sicer nihče ni nevoščljiv, a da hoče ; celo med odrastlimi prodajati svojo puhlo modrost, to pa ne more biti prav. Nak, nak, Tone! Kjer od-rastli govore, tam naj mladina molči. Tvoja molčeč-nost bo ljudem všeč, tvoja modrost jim pa ni. Kadar te bo kdo kaj vprašal, takrat govori. Nič hiijšega ni, kakor poslušati take nedorastle učenjake.
Ivanka Šepetavec — kaj bo pa s teboj? Pravilt so, da si vpričo svoje tete, ki je prišla iz mesta, nekaj šepetala s sosedovo Malko in se pri tem polglasno posmehovala. To je pa grdo. Vpričo tujih ljudi skrivnostno šepetati in se posmehovati, je med dostoj-nimi Ijudmi povsod strogo prepovedano. To ni do-stojno. Vsak tujec se čuti užaljenega, če naleti na kaj podobnega.
Jaka Mevželj pa govori tako nerazločno, da ga ni mogoče razumeti. Kadar govoriš sam sebi, takrat govori, kakor hočeš.  Čc pa govoriš z drugimi, takrat
*
Leto 31_____________ANGELČEK___________Stran 67
pa le pazi, kako boš govoril: primerno glasno in raz-ločno.  Vpitje je grdo, mevžanje pa ni lepo.
Če s kom govoriš, stoj pred njim v primerni raz-dalji, ne tik pred njim. Glej mu v obraz, ne pa v tla ali pa kdo ve kam, morebiti celo s hrbtotn proti njemu obrnjen, kakor to dela France Stranšek. Kakšen križ itnamo z njim! Kar dopovedati si ne da, da je to grdo. Ni čudno potenr, če mu kdo pravi, da je štor ali teslo ali še kaj hujšega.
Franca Počkaj pa ne more počakati, da bi kdo povedal, kar misli povedati. Kar v besedo mu pada. Če potem še Marica, njena sestra, začne pritrkavati, nastane cela zmešnjava. Vsaka poje svojo; revež pa je, kdor mora poslušati. Počakaj, otrok, da izgovori, kdor govori, potem pa ti povej, kar veš. Tako ravnajo olikani ljudje. Živali pa pojejo in vpijejo druga čez drugo.
Še dokaj grje pa ravna Tončka Srdinova. Kar kdo pove, vse mu prestriže s prav neprimernimi bese-dami; »Lažeš!« -— »Ni res!« — »Saj ti nič ne veš« in s takim. Počakaj, otrok, da ljudje povedo svoje, po-tem pa ti povej svoje, kakor veš. Začni pa na ta na-čin: »Pri nas pa so takole povedali« ali pa: »Jaz sem pa malo drugače slišala« ali tako podobno. Ni pa lepo, če vpričo drugih svojega bližnjega postavljaš na laž.
Miha Kladnik se je pa navadil, da vedno ponavlja v razgovoru nekatere besede: »Aha, no torej — veš, da —, mhm,« ali pa stoka, da je joj. Lepo to ni, za-nimivo pa še manj.
Petcr Potisek pa često ne razume, kar mu kdo pove. Potem pa prav neotesano vpraša: »Koga? — Koga ste rekli?« 2e marsikdo je rekel, in po pravici: »Iz katerih hribov se je pa ta priklatil?«   Pa se res
•                                                                    ....         ¦         -                                             ' 'A    .       •¦    ¦',
Stran 68___________ANGELČEK____________Leto 31
hribovci dandanes že marsikje dostojneje vprašujejo; tak-le pa, iz Ravnega dola doma, pa hribovcem dobro ime jemlje. Hribčeva Anica prav dobro ve, kako je treba vprašati, če ni kaj razumela. »No, Anica, kako?«
»Prosim, kaj ste rekli?«
Vidite, tako je prav. Tako se razgovarjajo olikani ljudje.
Paziti moramo tudi na to, kako naj odgovorimo imenitnejšim osebam, če nas o čem vprašajo.
Anica! Kako bi ti odgovorila na vprašanje go-spoda učitelja: »Ali so mama še bolni?«
»Hvala za vprašanje, gospod učitelj! Mama so še vedno slabi.«
Dobro. Lahko bi pa tudi rekla: »Zahvalim; danes so že boljši« ali podobno. Ne pa kar tako, kakor go-vorijo v Divjakiji: »Kvaaa?!«
Lep odgovor je zlata vreden.
V družbi se šele človeka spozna. Tega ne po-zabite, otroci! Ljudje opazujejo vaše vedenje bolj, kakor si vi mislite. V pričo drugih vaših nerodnosti sicer ne bodo grajali, ker bi to ne bilo primerno; a žapomnili si bodo vaše vedenje. Z grdim vedenjem si človek nikjer ne koristi.