NO. 223 Ameriška Domovina . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY /irn/l' Eill€/lf IU—^HOiWlE SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1952 LETO Lm —VOL. Lm k. Novi grobovi Frank Klass Danes zjutraj ob 1:30 je umrl Frank Klass, star 61 let, po rodu Madžar in stanujoč na 1504 Addison Rd. Zapušča tri hčere in dva sinova, ki vsi žive v Pittsburghu, v Akronu pa sestro. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na E. 62. cesti. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. Lucia Leskovec V sredo popoldne je preminula dobra poznana Lucia Leskovec, poprej Bricelj, stanujoča na 20112 Lindbergh Ave., Euclid, Ohio. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko leta 1901. Pred leti je s svojim prvim možem Antonom Koss vodila vinsko obrt do leta 1914. Potem sta začela Dry Goods trgovino v bližini 200 St. do leta 1928. Pozneje je vodila restavrant in beer parlor do leta 1938. Zapušča žalujočega soproga Jerry Leskovec, v starem kraju pa sestro Albino Caser-man. Bila je članica dr. Zavedni sosedje, štev. 158 SNPJ, Progresivne Slovenke in delničarka Slovenskega Doma na Rfecher Ave. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 2 uri iz pogrebnega ziavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152nd St., ter na Highland Park krematorij. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717 OTROCI Slovenske sobotne šole imajo jutri po 3. uri skupno vajo na odru SND. Zberejo se v naši pisarni. Vadili bodo igrico in petje za prireditev v nedeljo. Vaja bo končana ob 4:30. PROSVETNI POPOLDAN v nedeljo (SND na St. Clairju) po-setijo tudi škof dr. Gr. Rožman, dr. Miha Krek, Msgr. J. Oman. SEJA. Vljudno vabim vse odbornike eksekutivnega odbora Lige k seji v SND. Pričetek seje pol ure po prireditvi. Kraj: soba na zapadni strani glavnega odra. — Joe Nemanich, predsednik. NARODNE NOŠE imajo prost vstop k nedeljski prireditvi in mesto v prvi ni drugi vrsti spredaj. VSTOPNICE za nedeljsko prireditev (50c) se dobe v naši pisarni in v slaščičarni Oražem. GLAVNI ODBOR Lige je objavil v časopisju vabilo na nedeljski “Prosvetni popoldan.” V razglasu je pomotoma izpadlo ime gl. podpredsednika Jožefa Zalarja. Naj bo s tem popravljeno. ------o------ Ojačenje južnokorejske vojske TOKIO. — General Van Fleet je naznanil, da je ojačil južno-korej sko armado s štirimi svežimi divizijami. TRYGVE LSE NAJ OSTANE TAJNIK_ Z. N. Minister Eden je apeliral na Višinskega, naj pristane na rešitev korejskega vprašanja. ZDR. NARODI, N. Y. — Britanski zunanji minister Anthony Eden je pričel v torek z gibanjem, da se obdrži Trygve Lie-a še nadaje kot generalnega tajnika ‘organizacije Združenih narodov. Kot znano, je Trygve Lie dan prej podal svojo ostavko. Eden je izrazil željo, da bi sedanji tajnik še ostal, v svojem govoru pred celokupnim zborom, kjer je predložil Sovjetom tudi načrt za odstranitev mrtvila, ki je nastalo glede vprašanja izmenjave ujetnikov. Eden je apeliral na sovjetskega zunanjega ministra Višinskega, naj stori potreben korak za poravnavo tega vprašanja in naj zato sprejme angleški predlog. Višinski je molče in mrko sedel, ko je Eden govoril in med delegati je malo upanja, da bodo Sovjeti storili ta potrebni korak. Kremeljski radio je v torek zvečer trgal in cefral gen. tajnika, katerega je označil kot politično “popolnoma bankrotnega”. Ožigosal ga je zaradi njegove aktivnosti pri Zdruenih narodih z ozirom na korejsko vojno ter ga označil kot “agenta agresivnih krogov” Združenih držav”. še vedno zadržujejo vojne ujetnike Knjige in članki o titoizmu in njegovi vlogi v širokem svetu Publikacije in članki obveščajo javnost o pravem stanju Titove stvari. WASHINGTON. — V reviji “Freedom and Union”, ki izhaja v Washingtonu, je objavil dr. Bogumil Vošnjalk svojo razpravo “The Logic of Balkan Federation”. Daje zgodovinski pregled vseh poskusov federacije balkanskih narodov in utemeljitev take federacije. V Madridu je izšla v španščini pisana knjiga: Tito preganjalec. Knjiga vsebuje dokumentaričen pregled preganjanja vere in cerkve pod komunističnim režimom v Jugoslaviji. — Pisana je pod psevdonimom Georgius Libur-nicus. Konstantin Fotič je v “Washington Post” dne 17. septembra priobčil članek “Titoisem Examined.” Zavrača misel publicista Walter Lippmanna, da bi bilo koristno podpirati širjenje titoizma po vseh državah vzhodne Evrope, ki so sedaj v območju Sovjetije. V poletnem kurzu, ki sta ga skupno priredila Študijski Center za Srednjo Evropo in New York univerza, so predavali tudi: dr. Milan Gavrilovič o politični zgodovini Balkana, Bogdan Radiča o titoizmu in njegovem pomenu za srednjo Evropo, dr. Branko Pešelj o demokratičnih kmetskih gibanjih med narodi srednje in vzhodne Evrope in dr, Miha Krek o komun, izvedbi federacije v Jugoslaviji z ozirom na narodnostne vidike. 70 grškili strok se NEW YORK. — The New | ^ gfOlUOVlUO York Herald poroča iz Modene VI^1yi:vi , |York Times objavlja poročilo,' Yelike laži z Veliko resnico. Neki človek, ki pravi o sebi, se(jaj jugoslovanska vlada! ______0______ TRUMAN ŽELI IND0RSI-RANJE STALIŠČA 0 UJETNIKIH Predsednik bo vprašal Eisen-howerja za indorsiranje stališča o repatriaciji, da si Sovjetija ne bo delala utvar. WASHINGTON. — Predsednik Truman bo najbrž vprašal novoizvoljenega predsednika. Eisenhower j a, da bi indorsiral stališče zaveznikov z ozirom na repatriacijo vojnih ujetnikov v Koreji, da si ne bo delala Sovjetija nobenih utvar, češ, da bo pod novim predsednikom lahko prodrla s svojo zahtevo. Sicer pa nihče v Washingtonu ne misli, da bi Eisenhower spremenil temeljno pozicijo Združenih narodov v tem vprašanju, ki je glavna ovira premirja. Indorsiranje svobod, radijskih oddaj v Evropo in Azijo Te oddaje sta indorsirala oba: gen. Eisenhower in njegov poraženi protikandidat A. Stevenson. NEW YORK. — Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je v ponedeljek dejal, da radijske oddaje Svobodna Evropa in Svobodna Azija “bolijo komuniste ter dajejo upanje in pogum podjarmljenim ljudstvom.” Oba, Eisenhower in Stevenson, sta imela na radiu rekordi-rane govore, s katerimi sta indorsirala “križarsko vojno za svobodo”, ki sponzorira obe radijski omrežji — Svobodno Evropo in Svobodno Azijo. Eisenhower je dejal, da je glavna naloga teh oddaj borba NEW YORK. — “The New. proti komunizmu in pobijanje da je bil narednik v nemški ar- vrmia 79 otrok, ki so bili nasilno madi, je v zadnjem času pobeg- odpeljani v Jugoslavijo med gr- nil iz jugoslovanske ječe oz. taborišča, v katerem je še vedno kakih tisoč nemških in 180 italijanskih vojnih ujetnikov. Piše se George Novak, star je 33 let, rojen v Prusiji. Trdil je, da se to taboršče vodi kot taborišče 14-03 m da se nahaja blizu Reke ob jadranski obali. Ujetniki so pod strogo stražo in ne smejo i-meti nikakih zvez z zunanjim svetom, tudi ne s svojimi družinami.” Poro- Ki Mirovna pogajanja so ško državljansko vojno, čilo dostavlja: “Ko bo vrnjenih teh 79 otrok, bo število vseh vrnjenih doseglo 575. Po poročilih grškega Rdečega križa je bilo odvedenih 27 tisoč otrok. Ti so razdeljeni po raznih komunističnih .državah. Kakih 13,000 jih je pri svojih starših, ki so bili istotako nasilno odvedeni ali pa so šli tudi prostovoljno. Grški Rdeči križ Pazniki so s strojnicami ubili 2 ugotavlja, da je Jugoslavija pri-! jetnika, ki sta hotela pobegniti znala, da ima 9,100 teh otrok.” iiz tukajšnje jetnišnice. Jugoslavija dobi oddajnik iz Amerike NEW YORK. —- Jugoslavija je naročila pri Westinghouse E-ectric Co. v Baltimore stokilo-vatno radijsko oddajno postajo, ki jo bo navedena družba dobavila prihodnji mesec. •----o--1— Dva pobegla jetnika ubita v Mehiki TUXLA GUTIEREZ, Mehika. zaman TOKIO. — Vrhovni zavezniški poveljnik na Daljnem vzhodu bo povedal gen. Eisenhower-ju, ko bo slednji prispel v Korejo, da edino upanje za premirje je zmaga na bojnem polju. Edini jezik, ki ga komuni-, sti poznajo, je jezik sile in orožja. pran: Danes jasno in bolj toplo. Deloma oblačno in toplo ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Amerika bo oskrbela Japonsko z ladjami TOKIO. — Združene države in Japonska sta podpisali pogodbo, na katerre podlagi bodo dale Zdr. države Japonski 16 stražnih fregat in 50 drugih ladij. Ladje bodo dane pod lend-lease pogodbo. Dne 13. nov. 1927 je bil ot-vorjen Holland tunel pod. Hudson veletokom. Povratek veteranov iz Koreje SAN FRANCISCO. — Dne 9. nov. je pristal tukaj vojaški J transportni parnik Gen. Black, ki je pripeljal 1,513 veteranov iz Koreje. ETBIN KRISTAN - KLOŠTRSKI PRIDIGAR V “SLOV. POROČEVALCU” beremo, da je “Pokrajinski odbor Ciril-Metodovega društva za Dolenjsko” nedavno proslavil v kartuzijanskem samostanu v Pleterjah 100-letnico Mohorjeve družbe. Proslava se je vršila po končani maši v okrašeni samostanski dvorani. Po pozdravnih govorih, ki so jih govorili razni duhovniki, ki so proslavljali delo Mohorjeve družbe, ki je razposlala med slovensko ljudstvo nad. dvajset milijonov knjig, je govoril tudi pisatelj — ETBIN KRISTAN. — Nikar si ne mencajte oči, ker ste prav videli in brali: ETBIN KRISTAN, delavski borec iz Amerike in znan “farje-žrec”! Isti Kristan, ki je poleg drugih funkcij vršil tu v Ameriki tudi funkcijo kraljevskega komisarja Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra in ki zdaj zažiga kadilo komunistu in diktatorju Titu, ki je kralja — bivšega Kristanovega delodajalca — vrgel med staro šaro! Mislili smo, da smo dokaj dobro pogruntali, kakšnega kova in značaja je ta možic, toda priznavamo, da nas je s svojimi političnimi skoki vendarle nad mero presenetil. Da bo kdaj po darovanih mašah nastopal po kloštrskih dvoranah ter v družbi menihov proslavljal kulturno delo katoliške Mohorjeve družbe, tega pa res nismo pričakovali in smo si tudi mencali oči, ko smo brali o tem najnovejšem poslanstvu tega starega “delavskega” misijonarja. Tito po salonih gnile zapadnjaške imperialistično-kapita-listične nesnage, delavski borec in svobodomislec Kristan pa po dolenjskih kloštrih! . . “Progresivci”, kako boste spravili v sklad in soglasje te čudovite paradokse? GOV. STEVENSON POSTAJA VZOR VSEM AMERIKANCEM Amerikanci iz vseh delov dežele mu zagotavljajo svoje visoko spoštovanje ter ga smatrajo za živo inspiracijo ameriškega naroda. “THE NEW YORK TIMES”, ki je podpiral kandidaturo gen. Eisenhowerja, je objavil po volitvah sledeči uredniški članek: “Ko so_ bile dimenzije Eisenhower j eve zmage končno ugotovljene, se misli mnogih ameriških volilcev obračajo k možu iz Springfielda, ki je bil v teh volitvah poražen. Nikogar ni presenetilo, tudi onih ne, ki so volili za republikansko stvar, ko se je izkazalo, da je Adlai Stevenson tudi kot premaganec velik mož. Njegova izjava, s katero je priznal poraz, je bila vse več kot dobro rutinsko športniš-tvo. Iz nje je zvenela iskrenost dobrega Amerikanca in človeka, ki mu je zavist tuja lastnost. “Adlai Stevenson je prinesel v politiko nekaj novega, svežega, nekaj privlačujočega. Njegov izreden dar za pravo misel in pravo besedo ob pravem času, njegov pogum, njegova skromnost v pogledu svojih lastnih sposobnosti, integriteta njegove kampanje, ki se je tako visoko dvignila nad raven nekaterih, ki so mu skusili pomagati, njegov umerjen, duhovit humor, od katerega prehaja s presenetljivo naglico na resno diskuzijo vsenarodnih problemov — vse to je naredilo iz njega kandidata, ki se ga mora spoštovati in vzljubiti, če se ga zaradi obstoječih o-koliščin ne more voliti. “Kot kandidat je prišel — lahko rečemo — od nikoder, če pomislimo, kako malo je bil znan med ljudstvom v primeri s svojim nasprotnikom. Mi nismo podpirali njegove predsedniške kandidature. Toda v zadoščenje nam je, da mu moremo pokloniti svoj tribut kot možu, ki je izšel iz te kampanje in poraza spoštovan in čislan od svojih sodržavljanov Amerikancev. In to ni majhna stvar pri kampanjah, kakršne so naše. Njegova bodočnost, pa naj bo v položaju javnega uradnika ali zasebnika, mu je zagotovljena po izbornih kvalitetah njegovega karakterja, ki so očividne. Toliko je že no spremembo. Neka žena iz Sufolka, Va., to je iz države, ki jo je zavojeval Eisenhower, mu je pisala: “želim, da zveste, da nismo osebno odkonili Vas, temveč demokratsko stranko.” Drugi volilec iz Virginije je sporočil: “Mi vsi gojimo do Vas naj višje spoštovanje in smo u-verjeni, da bi bili Vi odličen predsednik. Toda priklenjeni ste bili na oktopusu podobno stvar, ki se ji pravi demokratska stranka.” __ Iz San Antonio, Tex., kjer je tudi Eisenhower zmagal: “Najvišje občudovanje pogumnemu možu! Toda kako naj glasujem za katerega koli moža, ki je priklenjen na Trumana? Vedite pa, da ste Vi Ameriki v čast. — Sprejmite mojo skromno pohvalo.” Neki državljan iz Auburna, N. Y., ki pravi, da je glasoval za Eisenhowerja, sporoča: “Storili ste, kar ste mogli z nemogočo glasovnico. Po štirih letih republikanske vlade, upam, da se boste vrnili in zmagali.” Volilec iz Minneapolisa, Minnesota: “Glasoval sem za Eisen-howeria, toda leta 1956 boste Vi na vrhu.” Mnogo piscev sporoča, da so jokali, ko je governer priznal Eisenhower ju zmago. Neka mati iz St. Louisa je sporočila: “Jaz sem spravila nekatere Vaše govore, da jih bodo brali moji sinovi, ko dorasejo, in da bodo vedeli, kako velik mož ste.” — Neki volilec iz Falls Church, Va.: “V svojem porazu ste dali ameriškemu ljudstvu veliko inspiracijo, — inspiracijo, ki jo moramo ohraniti živo”. Iz Terra Haute, Ind.: “Vi niste bili poraženi! še nihče v zgodovini ni dobil v tako kratkem času toliko prijateljev kakor Vi, torej to ne more biti poraz.” Brzojavka “Mladih republikancev” iz Lafayette, Cal.: — “Mi občudujemo Vašo ljubezen do domovine nad stranko.” Itd., itd. Vidimo torej, da ni danes gotovo, da bo ta mož iz" nikomer obžalovati, kdor je dal vajal velik vpliv v svoji stranki svoj glas temu Veiikemu možu, in med vsem ameriškim narodom v letih, ki so še pred nami”. * * * Governer Stevenson je prejel izza volitev nad 35,000 pisem in brzojavk od ameriških državljanov, ki mu zagotavljajo svoje visoko spoštovanje. Zanimivo je, da je večina teh od republikancev. Naj navedemo nekaj tozadevnih odlomkov: Neka republikanka iz Detroita, ki je volila za Eisenhowerja, je sporočila Stevensonu: “Pre- ki prejema zdaj izraze ljudskega spoštovanja, kakor jih ni pred njim še noben drug poraženi kandidat! Alger Hiss utegne priti na svobodo LEWISBURG, Pa. — Alger Hiss, znani izdajalec in krivo-prisežnik, ki odsedeva tukaj svojo petletno kazen, utegne biti osvobojen iz ječe pod tako zva-pričana sem, da bi Vi zmagali, no parolo, to je pod policijskim Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Žalostna novica— Mrs. Dragica Koritnik z 7220 Hecker Ave., je dobila žalostno sporočilo, da ji je 1. nov. umrla mati v starosti 49 let v Podbrez-ju pri Kranju. Poroka— Marie Gerl, hčerka Mr. in Mrs. Max Gerl z 923 E. 222 St. lastnikov “Maxies Beverage Store”, se bo poročila v soboto ob devetih v cerkvi sv. Kristine s Stanley Kebe, sinom Mr. in Mrs. Anton Kebe z 937 E. 222 St. lastnikov “Welcome Tavern”. — Bilo srečno! Molitvena ura— Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo 16. novembra ob dveh popoldne molitveno uro, nato pa sejo. Četrta obletnica— V ponedeljek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Slapnik v spomin 4. obletnice njene smrti. Zbiranje kovin— Deški škavti, Troop 250, bodo prihodnjo soboto, 15. nov. zbirali staro železo in druge kovine po st. Clairski naselbini od E. 55th do E. 79th St. Ako imate kaj za darovati pokličite tisto soboto ali pa še prej kakega skavta. Pokličite UTah 1-6587 ali HEnder-son 1-1572. Dečki vam bodo zelo hvaležni, ker gre ves preostanek v njih sklad za taborišča. Srebrna poroka— Včeraj 12. t. m. sta obhajala Louis in Frances Zigmond z 1041 E. 74 St., 25-letnico sklenitve svojega zakona. Sorodniki in prijatelji so jima v soboto priredili lep večer in jima izrekli čestitke. Naj bi dočakala zdrava tudi zlato poroko! “Kraljice footballa”— Med “kraljicami” na Charity Football tekmi bo tudi Patricia Barstow, kraljica Footballa na East High School. Patricia je 11 A dijakinja, ki jo imajo radi u-čitelji kot tudi njeni součenci; je hčerka Elmer in Stelle Barstow z 1041 E. 69 St. in vnukinja Mrs. Mary Jereb. K molitvi— Članice društva Sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo danes zvečer ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za članico Ano Hace, jutri pa naj se po možnosti udeleže njenega pogreba. Zadnje slovo— Članice društva Jutranja zvezda 137 ABZ naj pridejo danes zvečer ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k slovesu od umrle sestre Ane Zupančič, v petek zjutraj naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Iz bolnišnice— Iz St. Alexis bolnišnice je bil danes zjutraj prepeljan na svoj dom na 924 Alhambra Rd. poznani rojak Jos. Zimmerman. če bi ne bili identificirani z re- nadzorstvom. Toda to bo izve- putacijo demokratske stranke in1 del čez tri tedne, ko se sestane če bi ne bilo pomoči, ki Vam jo tozadevni odbor, ki preiskuje ta-je dal mali Harry (predsednik ke slučaje. Do parole bo upra-Truman)”. jvičen dne 21 novembra, ko bo Iz New Yorka mu je sporočil odsedel tretjino svoje kazni, neki republikanec: “Vi ste poka- zali sposobnosti in lastnosti, ki so tako velike in očividne, da čutim, da bo napočil dan, ko boste zasedli naj višji urad v deželi.” Iz Fresh Meadows, L. L: “Ko je šel moj mož na volišče, mi je!letno hčerko v razbeljeno peč. rekel: ‘Raje bi volil za Steven-j Otroka je k sreči takoj potegnil sona kot sem živ’. Toda kakor iz ognja njegov oče. Žena, kate-milijone drugih Amerikancev je re imena poročilo ne omenja, Mati potisnila otroka v gorečo peč WISCONSIN RAPIDS, Wis. —Neka bivša vojaška bolniška strežnica je potisnila svojo tri- volil za Eisenhowerja in potreb- je nenadoma duševno zbolela. IMUNOVEJtt VESTI WASHINGTON. — Iz Bele hiše se naznanja, da se bosta v torek ob dveh popoldne sestala predsednik Truman in novoizvoljeni predsednik Eisenhower, ki se bosta posvetovala o načrtih, da se čim bolj gladko zamenja administracija. SHELTON, Wash. — Neko mornariško letalo, na katerem je bilo enajst oseb, je včeraj tukaj treščilo v plamenih na zemljo. Težko, da je kdo, ki so bili na letalu, preživel to nesrečo. Ameriška Domovina "s.” «117 St. Clair Atc. rr.Vi« a »11 i. n« »'šatk HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; sa četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 foy 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_____________________ No. 223 Thurs., Nov. 13, 1952 Škof dr. Gregorij Rožman k nedeljski Ligini prireditvi (J- G.) V nedeljo dne 16. novembra 1952 se vrši v SND na St. Clair Ave. “posebna” Ligina prireditev, ki nosi naslov “Prosvetni popoldan.” Prvi del sliči nekaki kulturni akademiji (nastop pevskega zbora “Lira,” govor g. Ivana Avseneka iz New Yorka. otroški oderski prizor, pevski nastop Slovenske sobotne šole), drugi del pa izpolnijo filmske slike g. Antona Grdina z njegovega potovanja v domovino. Cela prireditev je posvečena 60-letnici prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani (1892). Pregledno poročilo o vsebini prvega slovenskega katoliškega shoda in njega pomenu je že lepo podal dr. Miha Krek v uvodniku Ameriške Domovine v preteklem tednu. Obrnili smo se pa tudi na škofa dr. Gregorija Rožmana s prošnjo, da bi povedal svoje misli k tej 60-letnici. Vseh pet slovenskih katoliških shodov sta sklicala ljubljanska škofa. Vsi ti shodi so se vršili pod škofovskim predsedstvom v Ljubljani. Ljubljanski škof dr. Gr. Rožman je med nami, pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. On je pokrovitelj Lige slovenskih katoliških Amerikancev, ki prireja nedeljsko proslavo. Napotil sem se torej k Sv. Lovrencu. Škof stanuje v prvem nadstropju šentlovrenškega župnišča. Tam je že od leta 1948 gost svojega velikega prijatelja župnika msgrja Omana. Pred kratkim se je vrnil z misijonskega potovanja. Obiskal je že menda vse slovenske župnije v Ameriki. Prejšnji mesec je imel že drugič misijon v slovenski fari v La Salle, 111. Ko sem vstopil, je bil pri pisalni mizi med kupom pisem, na katera je odgovarjal. Velik del te pošte je v zvezi s slovenskim semeniščem v Argentini. Vem, da je pol njegovega srca v tej njegovi najvažnejši duhovni ustanovi ljubljanske škofije. Do podrobnosti pozna vse male in velike probleme zavoda. Povedal sem mu, da je letošnji občni zbor katoliške Lige izzvenel v sklep, da naj se da v našem javnem življenju prvo mesto skrbi za slovensko semenišče. Opazil sem mu na obrazu, kako ga je to razvedrilo. ‘To me. res veseli. To sem že razbral iz razgovora z msgrjem Omanom, ki je predsednik Lige. Vidim,, da bi rad s pomočjo Lige še kaj več storil za naše semenišče. Tako zanimanje opažam tudi pri ostalih odbornikih Lige.” “Toda jaz sem danes prišel z neko drugo zadevo. Kakor veste, 16. nov. obhajamo pod sponzorstvom Lige 60-let-nico prvega slovenskega katoliškega shoda. Ali bi mi hoteli odgovoriti na nekatera vprašanja v zvezi s to proslavo in sicer tako, da bi smeli Vaše odgovore objaviti,” sem ga vprašal. “Ne vem, kakšna vprašanja mi boste stavili. Morda ne bom znal nanje odgovoriti, če pa lahko kaj pripomorem, pa rad storim.” — “Tri vprašanje Vam nameravam staviti.” — “Kar, prosim!” I. Ali ima kak pomen, da v teh letih podčrtavamo važnost prvega slovenskega katoliškega shoda? “Odgovarjam s protivprašanjem: Ali ni današnja doba podobna dobi pred šestdesetimi leti? Tedaj je liberalizem prehajal v svobodomiselne, brezverske in zlasti protikato-liške smeri in to pod plaščem narodne zavednosti in naprednosti. Katoličani niso takoj vsi spregledali, kam gre razvoj — in če bi ne bilo pravočasno katoliškega shoda, bi bili katoliški Slovenci v nevarnosti, da se izneverijo — polagoma — svoji veri. In današnja doba: komunizem je pod zapeljivim plaščem osvobodilne fronte prihajal do oblasti. Mnogi verni Slovenci so se dali preslepiti od blestečega gesla o osvoboditvi, katero smo vsi želeli. Treba je bilo jasno pokazati, kam vodi brezbožni komunizem. Jasnost glede ciljev in načel je v takih motnih časih nujno potrebna. Da jo narodu dajo, so dolžni tisti, ki imajo učiteljsko službo v narodu pa tudi odgovornost ne samo pred narodom, temveč tudi pred Bogom. Podobna nevarnost prihaja od vsakega materializma, iz praktičnega življenjskega materializma, ki morda zaenkrat vsaj teoretično ni ravno brezbožen, a vodi z logično nujnostjo v brezboštvo. Zato je jasnost glede ciljev in načel tudi nam danes potrebna, posebno še nam novim emigrantom, raz-stresenim po vsem svetu, ki v novih razmerah in v okolju, ki je praktično čisto materialistično, kaj lahko pozabljamo, kaj smo si hoteli rešiti, ko smo zapuščali domovino, ki je zapadla oblasti brezbožnega komunizma.” Obraz Prevzvišenega se je med tem odgovarjanjem nekam zresnil. Besede, da so jasnost načel in ciljev dolžni dati narodu tisti, ki imajo učiteljsko službo in odgovornost ne samo pred narodom, ampak tudi pred Bogom, so padale kot težko kladivo. V trenutku so mi šla v spominu mimo imena Mahnič, Jeglič in sem se ustavil pri imenu Rožman v letih 1942, 43, 44 itd prav do danes. Prvima dvema je zgodovina že davno dala prav, škofu Rožmanu pa daje najnovejša doba. (Konec jutri) Šli smo na kopanja (Kak se je John Jagerič vtapljao.) Golinarova botra so pripravili za nas goste, ka smo tak nekak “na kopanj o” prišli po njihovom gostovanji ob 40 listnici poroke, velkoga purana. Ve v Ameriki purane zadnji četrtek v novembri dajo nasto. Da so pa in da tudi dobri. “Na kopanji” že celo. Za pijačo je bilo i vina i pive več kak zado-sta. Prle kak je John Jagerič prvo kupico pio, jo je zdigno proti svetlobi, malo gledao, te pa pitao Mr. Golinara, odked je vino, eli z Goričkega isli z Len-darskij bregov. “ Strigo vsko.” “Ej, znate, drugo leto jaz tudi idem v stari kraj,” je začno John. “Samo jaz ne bom šo sama na vuro gledat domov. Jaz bom samo v goricaj telko dni, kak so Mr. Brežnjek vsega bili v starom kraji. Ej, znate, nin-dri na sveti je ne tak lepo kak v goricaj. Stokrat raj bom spao tam na šeni, kak tu na kakštsč dragij modrocaj. Jah, tisto Sisno, kak vam tisto seno diši. Ešče dnes den ga čutim, če se spomnim nanj ega.” “Najbole mi je po goricaj hide, kda se spomnim na stari kraj. Pa če pomislim, ka bi se skoro vtopo v morji, kda smo se pelali v Ameriko . . .” “Za Božjo Voljo, ka ste se vtapljali?” “Tak sam molo za zadnjo vuro kak ešče nikdar.” “Ka Sie je pa te zgodilo? Eli je bio tak velki viher na morji, eli ste kama. vdarili?” “Viher, pa kakši viher. Naed-nok je samo rabuka nastala, spadno. Razmo sam nikaj ne, ka je pravo. Šo sam samo za tistimi, ka so imeli ravno tak kak jaz pas okolik šinjeka. Mi-slo sam si, ka de meni malo te pas pomagao. V morji so takše ribe, ka ms s pasom vred požrejo. Čim bliže smo bili krova ladje, tem vekša zmešnjevica je bila. Potepkao sam se po žepaj i sam potegno molitveno knjigo ven: ka bar požaluvanje zmolim prle kak se vtopim. Na krovi ladje so bili samo potniki z gumijastimi poj asi. Voda jie čapukala po blanjaj pa med nami. Tisti, ka nas je komanderao, nas je v nekši red postavo, ka je v to formo bilo, kak če bi se na komando mogli vtopiti. Jaz sam to skrb imeo, kak bi celo požaluvanje zmolo prle kak mo šli na dno morja. Kre pasa sam stegno roko, v šteroj sam imeo molitveno knjigo, i s palcom držao odprto na tisti strani, kde so je molilo požaluvanje. Nato pa stopi pred nas nekši človek, potegne na-razno fotografsko kamero. Eden, •dva, tri, hvala lepa . . Te sam pa vido, da so se drugi smejali i si počasi pase dol jemali. Samo vajo so imeli z nami . . .” Kda je John v Cleveland pri-š.20, bilo je leta. 1928, se je nastane tam nendri na Hamiltoni. Pravi ka je bio jako truden, de pa zato ne mogeo spati. “Celo noč je krava mukala, kak še bi joj tele odstavili. Čemeren sam že bio, zakaj ji ne dajo nekaj v jasli, ka bi bar malo henjala. Zajtra so mi pa povedali, ka je to ne krava, liki varnostni signal za ladje na jezeri . . .” ^ CLEVELAND Obisk smo imeli iz Čikage. Vstopnino je Liga nastavila tako nizko, da se zaradi tega ne more nihče izgovarjati, da je ne zmore. Vemo, da mnogi na mesec ne zmorejo več kot eno prireditev. In ker je ta mesec že bila ena (Miklova Zala), omogočimo tudi takim, ki imajo pičle dohodke, da se udeleže naše skupne proslave 60. obletnice prvega katoliškega shoda. Vstopnina je samo 50c. Torej na veselo svidenje v nedeljo v SND na St. Clair Ave. Začetek točno ob 3. J G. fiulturna ftronika zvunci so na vse kraje zvonili. Bili so tu za nekaj dni Mrs. Ke-Jaz stopim na hodnik. Te mi rec. Bili so gost pri Markolije-eden samo vrže okolik šinjeka vih na Schaefer Ave. Eden den tisti gumijasti pas. Včasi sam so bili tudi v Mentor, Ohio, pri znao, kaj je: vtapljamo se. De Kotnjekovih, sam pa nanč ne imeo dosta časa V bolnici so Mrs. Mary Hozi-za premišljevanje. Eden tistij, jan. Bili so operirani na nogi. ka so imeli službo, me je samo Želemo jim zdravja i povratek porino naprej telko ka sam ne na dom. ------------o------------- Prosvetni popoldan Nedeljska Ligina prireditev za 60-letnico prvega slovenskega katoliškega shoda v SND na St. Clair Ave. Cleveland, O. — V nedeljo dne de iz New Yorka. V četrturnem 16. noiv. prireja katoliška Liga govoru nam bo z jedrnatimi be-svojevrstno prireditev v SND na sedami orisal pomen prvega slo-St. Clair Ave Posvečena je 60. venskega katoliškega shoda, obletnici prvega slovenskega ka- j Za njim nastopijo otroci Slo-toliškega shoda v Ljubljani. O ; venske sobotne šole. Najprej bo-pomenu te obletnice sta poveda- i do nastopili kot igralci v prizor-la svoje misli škof Gregorij Rož-*čku “Na poti v šolo,” ki ga je man in dr. Miha Krek. Potreb- posebej za to priliko napisal no je, da še o programu nekaj rečemo. Program je sledeči: 1) Tri pesmi pevskega zbora* “Lira.” 2) Kratek govor g. Ivana Avseneka (iz New Yorka). 3) Oderski prizorček (igrica). Igrajo otroci. 4) Pet pesmi otrok Slovenske sobotne šole. Odmor. 5) Najnovejše slike, ki jih je posnel g. Anton Grdina na svojem obisku v domovini. Pevski zbor Lira, ki je obenem cerkveni pevski zbor fare Sv. Vida, vedno radevolje pomaga, kadar gre za katoliške kulturne Karel Mauser. Avtor je sestavil “igrico” za kakih 8 otrok. Toda, ko so se delile vloge, je ostalo še toliko prosečih očk, ki bi se rade pokazale na odru, da je režiser na svojo' roko razširil igrico in poslal čez oder še celo vrsto drobnih statistov. Drugi otroški nastop je pevska točka cele Slovenske sobotne šole, kakih 60 otrok. Niso vsi prvovrstpi pevci, toda boste videli, kako nas bodo razveselili s petimin pesmimi ti naši 5 do 14 let stari škrjančki. Že sedaj slišimo: “Grem, ker bi rad slišal in videl ta naš drobiž. Saj je vseeno, tudi če kaj “pofuša-jo.” Otrokom se tudi to poda.” članicam podr. št. 41SŽZ Cleveland, O. — Prav prijazno vabim vse članice na plesno veselico* v Kunčičevo dvorano na Waterloo Rd. zvečer 15. novembra. To bo domača slovenska zabava z dobro večerjo in plesom. Vstopnina je prav majhna v primeri s tem, kar boste za njo dobili. Nikomur ne bo žal, če se bo veselice udeležil. Igral bo Grabnarjev orkester. Na razpolago bo tudi eno darilo. Pridite in pripeljite s sabo tudi svoje prijateljice in prijatelje. Ob tej priložnosti vabim vse članice, da se udeleže december-ske seje. Na svidenje v soboto* 15. novembra! Frances Jamnik, predsednica. namene. S hvaležnostjo omenja-'Pa upamo, da ne bo šlo nič nav- mo, da ni nikoli odpovedal sodelovanja, kadar je bil za tako sodelovanje naprašen. Lira nam bo s tremi pesmimi pod vodstvom g. Martina Košnika otvo-rila “Prosvetni popoldan.” G. Ivan Avsenek, ki je v stari domovini pri večih katoliških shodih osebno sodeloval, je gotovo eden najprimernejših govornikov za tako priliko. On pri- zkriž, saj so se hudo vadili. Posebna atrakcija pri tej pri-', reditvi so slike (filmske), ki jih bo kazal g. Anton Grdina. On, je bil takorekoč zadnji, ki je bil| v starem kraju. Mnogo je obho-j dli, mnogo videl in vse je sli-; kal. Prepričani smo, da bi mnogi prišli, če ne bi imeli nič dru-j zega na programu kot nove sli-, ke g. Grdine. 0 postanku in razvoju willardske župnije Willard, Wis. — Willard je naj večja slovenska farmarska. naselbina. Leži nekako v sredini države Wisconsin, meri blizu 1300 kv. milj površine. Ozemlje se razprostira v nižini ob reki Mississippi. V tem kraju se nahaja nekaj nad 200 slovenskih farm. Preje so tu živeli indijanski rodovi Chippeva, Menominee in Dakota. Ko so prekupčevalci in raziskovalci oznanili svetu, kakšne koristi in lepote se skrivajo na tem prostoru, so začeli naseljenci polagoma prihajati v večjem številu. Prvi so bili prekupčevalci s kožuhovino, tem so sledili drugi. Slovenska naselbina Willard je med Fairchildom na severozahodu in med Greenwoodom na vzhodu. Prvi, ki je začel pisati o tem kraju, je bil Ignacij Česnik. V letih 1909 — 1913 so se Slovenci začeli v večjem številu seliti na willardske farme ali bolje povedano gozdove. To so bili trdni mladi možje in žene, vsi tam okoli tridesetih. Večina je trdo delala, vztrajala ter prenašala revščino v upanju na boljše dni. Kdor je to upanje zgubil, je pobral šila in kopita ter odšel s praznim žepom tja, odkoder je prišel ali kamor ga je1 pač zanesla pot. Večina je vztrajala in je sedaj zadovoljna. Leta 1909 je prišel sem prvi slovenski duhovnik Šaloven iz Minnesote, ki je bil kasneje župnik v La Salle, 111. Pri njem smo imeli vsi možnost opraviti svojo velikonočno dolžnost. V pogovoru s skupino mož pred cerkvijo je gospod vprašal: “Ja prijatelji. Kaj pa vaše duše? Mar na nje nič ne pomislite sredi teh gozdov.” Besede so segle do srca, toda ni bilo mogoče nič storiti, bilo nas je premalo, šele, ko se je število naseljencev pomnožilo, je vzklilo upanje, da bo morda le možno ustanoviti slovensko župnijo. Spomladi 1. 1912 je bilo sklenjeno, da se bo še to leto začelo zi gradnjo cerkve. Vse je bilo veselo. Skrbelo nas je pa hudo, kako bo z denarjem. I. Česnik, ustanovitelj naselbine, nam je od družbe izposloval zastonj zemljo za cerkev in župnišče, nato tudi za pokopališče. Za silo je bila cerkev pod streho za Božič 1912. Prva služba božja je bila polnočnica. Nekaj časa je bil med nami tudi č. g. J. Kalan, dokler ni julija 1913 odšel v staro domovino. Naša cerkev je bila podružnica Greenwooda. Januarja 1914 je prišel v Green- Miklova Zala Slovenska moška zveza se nam je v nedeljo 9. novembra pred-' stavila z lepo narodno igro Miklova Zala. Brez dvoma je igra precej zahtevna. Precejšnje število igralcev, kostumi in kulise vse to dela igro precej težko. Kljub vsemu se je Slovenska moška zveza odločila zanjo. Naredila je prav. Prvič so bili gledalci za igro bogatejši, drugič pa je pred nas vse znova stopila Koroška s svojimi nekdanjimi križi. Tudi danes jih ima dovolj in zato je prav, da ob takih narodnih igrah budimo svojo slovensko zavest in se vsaj v duhu povezujemo s tistimi udi, ki bijejo svoj boj v obrobnih pokrajinah naše domovine. Kar se igre tiče, sem bil prijetno presenečen. Vzeti je treba v obzir, da je bila velika večina igralcev novih. Nekateri so nastopili zdaj drugič in se jim je poznalo, da so bili v šoli dobrega režiserja. Odkrito je treba priznati, da bi igra ob slabšem wood slovenski duhovnik č. g. Jos. Polak in poskrbel, da smo imeli ob nedeljah mašo. Meseca julija 1915 se je č. g. Polak od nas poslovil. Ostali smo brez duhovnika. Februarja 1917 je prišel med nas č. g. Alojzij Kastigar, ki je bil pa še isto leto prestavljen na drugo župnijo. Za nas se je tedaj zavzel č. g. James Černe, takratni župnik v She-bovganu. Večkrat je prišel na Willard, tako da smo imeli možnost prejeti sv. zakramente. Obiskal je s cerkvenim odborom vsako družino in obljubil, da bo poskrbel za stalnega duhovnika, če pokažemo dobro voljo in vzdržujemo cerkev in zgradimo po leg še župnišče. Z veseljem je bilo vse to sprejeto. V nekaj dneh je bilo že nabranega pol-drug tisočak. V takem položaju je dobil župnijo č. g. John Novak, ki je prišel na Willard kot stalni župnik 1. 1918. Z vso vnemo se je lotil dela in leto kasneje je že stalo lepo dvonadstrop no župnišče. Ko je bilo vse zgrajeno in urejeno, je bilo še nekaj malega dolga. Č. g. Novak je imel velike težave. Skoro vsi smo bili brez denarja in poleg tega še zadolženi, župnik je trdo delal, da je vse spravil v lep red. Njegovi dohodki so bili mali. Na njegov predlog je bil kupljen lep kos zemlje prav pod cerkvijo in župniščem ter zgrajena lepa farna dvorana. Po 15-letnem težkem a uspešnem delovanju na naši župniji je bil č. g. John Novak 1. 1933 prestavljen na drugo faro. Našo faro so vzeli v oskrbo slovenski frančiškani iz Lemonta, ki jo, še sedaj oskrbujejo. Pod njihovim vodstvom je bila cerkev 1. 1935 povečana in temeljito prenovljena njena notranjščina. Šest let kasneje je bila prenovljena tudi zunanjost cerkve z zvonikom. Zgledalo je, kot da je vse novo. Farno pokopališče je na prijaznem gričku pol milje od cerkve. Leta 1937 smo pokopališče očistili in postavili na njem velik betonski križ s Križanim. Sedaj župnikuje na Willardu p. Avguštin Svete OFM. Zvesto in požrtvovalno skrbi za svoje ovčice, zato ga imamo tudi vsi zelo radi. Letos je cerkev spet temeljito prenovljena, dvorana pa povečana. Dolgovi so poplačani in imamo še nekaj tisočakov na strani. Vse je lepo in v redu, manjka nam le farne šole, toda tudi to bomo v doglednem času dobili. Ludwig Perushek, cerkveni odbornik. režiserju ne uspela posebno. Na igralcih se je namreč poznalo, da so veliko vadili in da so tudi dialektne križe skušali premagati. Nekaterim se je to bolj posrečilo, nekaterim manj. Stari Serajnik v igri ni bil napak, le pretiho je govoril. V gestah je bil dober in tudi v ponašanju. Mirko je bil gotovo najboljši. Priznati je treba, da se je potrudil, kljub temu, da mu je bilo treba paziti na vse. Kakor sem že večkrat omenil, g. Kolariča odlikuje lep in jasen glas, kar je za velik oder velike važnosti. Tudi Miklova vdova je bila dokaj dobra. Tu in tam bi morala čustvo do hčerke bolj pokazati, vendar je igralka vlogo še kar dobro rešila. Zalka kot novinka je prijetno presenetila. Njena glavna napaka je-deklamacija. V tem je grešila večina igralcev. Premalo je bilo naravnega govorjenja. Vse preveč so igralci še pod vplivom, da je na odru treba drugače govoriti kakor doma. To je zelo zgrešeno. Deklamiranje vsako igro odnese od pravega življenja. Igra pa mora biti slika pravega življenja. Vendar je bila Zala kot novinka dobra in zna pod veščo roko postati še boljša. Med dobrimi je bila posebno v drugem dejanju Almira. Lepo je prikazala hrepenenje po Mirku. Kasneje je igrala preveč odrezavo, premalo žensko. Je pa pri Almiri opaziti lep napredek. Posebej je treba omeniti še Tresoglava, Iskender bega, Davorina in Marka. Tresoglav je bil posebno v nekaterih momentih prav dober. Prav tako Iskender beg. Marko je bil pri spoznanju z Zalo dober, pa je koj potlej zašel v tako prozaičen ton, da je motilo. Davorin pa kaže, da bo nemara še dober igralec. Tudi žalmič kaže, da se bo napravil. Ostali-preveč jih je, da bi vse naštel — so se vsak po svoje trudili, da bi napravili kar mogoče dobro. Boj s Turki na gradišču je bil premalo močan Igralci so s sekirami in beti udarjali prenizko in niso pravega boja niti nakazali. Zaključni prizor veselja je bil tudi zelo šibak. Vsi igralci so se gnetli preveč na kupu. Motilo je zelo, da je bil ženin opravljen v narodno nošo, nevesta pa v belo poročno obleko. Mar bi bila oba v narodni noši. Tudi mi ni šlo v račun, da so dekleta pri narodni noši nosila salonske čevlje. Navadni “špangarji” bi bili veliko boljši. Zelo dobre so bile kulise, kmečka ura in kmečke slike. To je ustvarilo pravi kmetski kot. Kakor sem že rekel: prav je, da je Slovenska moška zveza s to igro stopila pred nas. Opravila je lepo narodno delo, obenem pa obrnila pozornost na nekaj novih igralcev, ki bodo počasi še lepo dozoreli. Režiserju gre gotovo lepa pohvala. Zaslužil jo je. Ob tej priliki moram omeniti tudi lepo opremljeno Miklovo Zalo, kjer je g. Grdina Jože natančno razložil vsebino igre in tako gledalcem omogočil, da so megli igro bolje zasledovati. Slika rojstne hiše Miklove Zale je naravnost vzorna. Vedno sem vesel, kadar slišim kaj o koroški zemlji. Res vesel pa sem bil, ko sem ob slikah v igri mislil na stare čase, na velike kmečke bridkesti, na koroške ljudi, ki so kljub vsem tem težavam vztrajali do danes in še danes pogumno in zvesto bijejo boj za svoj jezik in svojo zgodovino. Prav bi bilo, ko bi mi vsaj to odnesli z nedeljske prireditve: da smo sicer majhni, da pa znamo biti trdoživi in plemeniti. Ko bi se vsaj tega zavedli! Potlej je imela Miklova Zala velik uspeh. Karel Mauser. Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Addr— All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 Po volitvah Sijajna zmaga generala Eisen-howerja v zadnjih volitvah nad njegovim demokratskim opo-nentom za nas v Wisconsinu ni bilo nobeno prezenečenje. Vsaj po političnem ozračju v Wisconsinu, odkar je na republikanski konvenciji v Chicagu dobil nominacijo za predsednika, je vsak politični lajik, demokrat ali republikanec, slutil in prerokoval, da bo Eisenhower prihodnji predsednik Združenih držav, ne glede na to, kakšen bo izid volitev za kongres in senatno zbornico in druge lokalne urade. Država Wisconsin je že tradicijo-nalno republikanska, ima pa svoje močne demokratske postojanke po industrijskih središčih. Toi se je pokazalo tudi v teh volitvah. Zmaga generala Eisenhower] a je bila zmaga njegove osebne popularhosti, ne zmaga republikanske stranke. To so! Clement J. Zablockija, proti kateremu je kandidiral republikanec Schafer. Z lahkoto so s pomočjo glasov z južne strani mesta zmagali tudi ostali demokratski kandidatje za razne lokalne urade in za državno legislature. Tako so v tem republikanskem valu ostali v svojih dosedanjih uradih ali prišli na novo vanje, sledeči demokratje: Herman Kubiak, dosedanji šerif (ki po zakonu po svojem dovršenem drugem terminu ni mogel več kandidirati za šerifski urad) je postal novi okrajni klerk. Porazil je nepričakovano starega, dolgoletnega veterana v tem uradu George Breibacha, prejšnjega demokrata, ki pa je 1. 1930 “presedlal” v republikansko stranko; mesto šerifa pa je dobil demokrat Max Barczak, prodajalec piva in westalliški al- žavi pa so ostali istotako trdno v republikanskem taboru. Tako so z veliko večino glasov obdržali svoja mesta republikanci: governer Kohler, senator McCarthy (proti kateremu so bili naperjeni tekom volilne kampanje in še pred njo vsi demokratski veliki topovi in je kljub temu — ali morda baš zato — dobil nad 100,000 glasov večine), in kongresnik za 5. wisconsinski v iderman, ki je v teh volitvah po- pokazali rezultati štetja glasov|razil republikanca Otis Gomil- liona, Pravtako je ostal v svojem uradu dosedanji dolgoletni okrajni prosekutor (district attorney) William McCauley, demokrat, ter oba demokratska državna poslanca George Sokol-woski in Ervin J. Ryczek. No~ po volitvah, glasom katerih je general celo v teh demokratskih postojankah dobil ogromno večino nad Stevensonom, dočim so glasovi za manjše lokalne urade ostali po večini v demokratskem taboru. Ena takih demokratskih postojank je tudi južna stran mesta Milwaukee, kjer živi večina Slovencev, ostalih Jugoslov. in Poljakov, ki je rešila demokratom kongresni sedež za 4. wisconsinški distrikt in ponovno ««nnnn»:mn»m:nn»:»nnnimnma IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE »m!mttmtn»mn«»nm8nnniniin»m RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. vodošleca v državno legislature za južno stran mesta pa bosta dva druga demokrata: Edward Pellamt in Richard Nowakow-ski. Prvi je spodrinil republi- , . , kanca Martina Howarda, drugi izvolila sedanjega kongresnika p& je nasledil umrlega prejgnje_ ' £a drž- poslanca, tudi demokra-" 1 ta, William P. Banacha. — Ta del mesta Milwaukee je torej ostal lokalno trdno v demokratskem taboru, “skočil” pa je v republikanskega le za Eisenhower j a. Ostali trije deli mesta, severni, vzhodni in zapadni ter pretežna večina podeželja v dr- KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653. ’ITY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41 st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. '"''ll Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča distrikt ter neizprosen nasprotnik komunizma, Charles J. Ker-sten. Tudi governer Kohler in kongresnik Kersten sta dobila impresivno večino nad svojima demokratskima nasprotnikoma. Volilni prah se je zdaj polegel tudi pri nas in bodočnost bo kmalu pokazala, če bo “čas za spremembo” v resnici prinesel kako in kakšno spremembo v korist dežele ped novo administracijo. Če ne, bomo pa čez štiri leta govorili spet drugače. Saj smo v Ameriki. ZAPRTNICA Mnogi, ki trpe vsled zaprtnice vedo, da posledica tega večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdiganje IIJHI želodca, neprebavnost, zgubo spanca in apeli-ta’ P^ina in zabasa-jb_!pHjpp^ nosti. Mogoče ste že poskusili mnoge druge zmesi z raznim uspehom, — sedaj si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena __ zmes iz naravnih kore- 4 nin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si še danes steklenico tega preskušenega Trinerjevega odvajalca za vas. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši bližnji pordajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto). Trinerjevo Grenko Vino TR1NERS JMfMCAN EtIXEROf iilJSJR. IS1 M08«t Vlito * **i»*ic t «> »fco fc**»Tioe MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Oglašajte v “Amer. Domovini” RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. Poslušajte prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško- Slovensko HADI0 URO v Milwaukee oddajano • / vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN in WRJN-FM (1400 k.c.) (100.7 m.c.) 3gram vodita in napove-lujeta v slovenščini in angleščini Ir. in Mrs. Rado Staut automatic clothes dryer is an Electric Clothes Dryer LOW INSTALLATION AND LOW OPERATING COST, TOO! Da . . . najnižji v ceni in polno avtomatični sušilnik perila na trgu je danes ELEKTRIČNI sušilnik. Čemu plačati več, če pa dobite modem, vseelektrični sušilnik za manj? Nabavite si tak ELEKTRIČNI sušilnik perila zdaj! PRI VAŠEM TRGOVCU ALI PRI ELECTRIC COMPANY DP-25-52 V Ljubljani ima komaj vsak deseti otrok zdrave zobe “Slov. poročevalec” piše 17. okt. sledeče: “Na šolski polikliniki so letos opravili nad 46,000 pregledov. Zamisliti se moramo nad ugotovitvijo, da ima komaj ena desetina otrok zdrave zobe, da jih je mnogo z izrazitimi razvojnimi hibami in da zlepa ni kraja, kjer bi jih toliko imelo ta- r ii she c&rit&sy angry when you take her CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 FRANK KLEMENC BARVAR in DEKORATOR ♦ 18715 M Uskoka Ave. IV 1-6546 ko slab vid kot v Ljubljani. Telesnih hib in slabega vida so prav gotovo krivi tudi neprimerni šolski prostori in oprema. Zavedati se moramo, da se da pri mladini največ doseči s preventivnimi ukrepi. Zato je treba naše prizadevanje okrepiti zlasti v tej smeri.” — žalostna slika zdravstvenih razmer med slovensko mladino. Da nosi v veliki meri za njo odgovornost komunistična vlada, sledi iz navedenega besedila samega. MALI OGLASI štiri sobe iščeta Dve mladi Slovenski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576. —(224) Dve hiše na enem l»tu! Na E. 61. St. med Bonna in Superior Ave. Ena hiša za 3 (tri) družine, ena pa za eno družino s 5 sobami. Zelo dober nakup: obe hiši samo $13,700. KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030. Hiša naprodaj Na 13310 Darley Ave., za 1 družino, 6 sob. Prazna. Dve garaži. Velik lot. Za podrobnosti pokličite 5 P. J. Kersis MA 1-1773 (x) Repo za ribat se dobi pri MAX CINCO Stali No. 39 E. CLEVELAND MARKET na vogalu Coit-Woodworth Rd. Odprto v sredo pop. in zv. Ob sobotah isamo zjutraj (223) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Hiša naprodaj V Euclidu je naprodaj bungalow z 2 spalnicami. Ima zimska okna in mreže, polno klet z baro narejeno iz smreke. Po-danj na 2. nadstropju. Plinska kurjava. $14,900. Kličite RE-1-3761. (224) xxxxxxxR?xxx': 'V ' '■ vT-v • V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN .NIKDAR POZABLJENE MATERE Frances Slapnik ki je zaspala v Gospodu dne 17. novembra 1948 Štiri leta v hladnem grobu, draga mati naša, že počivate, z Bogom, Vam srce ponavlja, na Vaš grob pa spomini hite. Večni Bog Vam daj plačilo, storili vse najboljše ste za nas, počivajte v miru, blaga duša, in prosite ljubega Boga za nas. VAŠI ŽALUJOČI OTROCI Cleveland, Ohio, 13. novembra 1962. njim na sovražnika, za njim pa so se Nemci spoprijeli s Kozaki. Završal je strašen ročen boj, v katerem sta z (ene strani tekmovali besnost in premoč Burlaj evih čet, na drugi strani pa junaštvo starih levov iz tridesetletne vojne. Zaman se je Burlaj zaganjal kakor ranjeni veper v najgo-stejšts vrste bojevnikov. Niti prezir smrti, s kakršnim so se molojci borili, niti njihova vztrajnost nista mogla ustaviti nebrzdanih Nemcev, ki so šli naprej kakor zid. Podirali so jih tako silno, da so se morali takoj umakniti z mesta, jih pritisnili k okopom, zdesetkovali in jih po polurni bitki vrgli za nasipe. Gospod Przijemski, zalit s krvjo, je prvi zapičil svoj prapor na nedokončanem nasipu. Burlajev položaj je bil sedaj strašen. Moral se je umikati po oni poti, po kateri je prištel, a ker je bil Jeremija baš zgnetel napadovalce desnega krila, je mogel lahko odrezati ves Burlaj ev oddelek. Prišel mu jie res ne pomoč Mrozovicki, na čelu korsunskih konjikov, toda v tem hipu so se pokazali huzarji gospoda Koniecpo Iškega, njim se je pridružil tudi Skrze-tuski, ki se je vračal z napada na janičarje, in oba sta odrezala do sedaj se v redu umikajočega Burlaj a. Z enim napadom so ga razbili v puh in potem se je začelo ljuto klanje. Kozakom, katerim je bila pot do taborov zaprta, je ostala odprta le pot v smrt. Nekateri, ne proseč milosti, so se branili v gručah ali posamič, drugi pa so zaman dvigali roke k jezdeoem, ki so hrumeli kakor vihar po bojišču. Začeli so se pogoni, beg, poedi-rre bitke, iskanje sovražnikov, ki so se bili poskrili po kotlinah in neravnotah tal. Z okopov so začeli, da bi razsvetlili bojišče, metali s smolo polite plamenice, ki so letele kakor ognjeni meteori s plamenečo grivo. Pri teh rdečih bleskih so dosekavali ostanke Zadnjepričanov. Skočil jim je na pomoč tudi Subagazi, ki je ta dan dokazoval čudeže hrabrosti, toda preslavni Marek Sobieski, starosta krasnostavski, ga je napadel na mestu takoj, kakor napade lev divjega bivola — Burlaj je torej videl, da ni od nikogar več rešitve. Toda ti, Burlaj, si bolj ljubil svojo kožaško slavo nego življenje, zato nisi iskal rešitve! Drugi so se umikali v temi, skrivali po rovih, se plazili med konjskimi kopiti, on pa je iskal še vedno sovražnikov. Sam je pobil gospoda Dabka in gospoda Rusieckega in mladega gospoda Aksaka, levjega mladeniča, onega, ki se je pod Konstantinovom ogrnil z nesmrtno slavo; potem je posekal gospoda Savickega, potem je razčesnil dva krilata huzarja, naposled je zagledal ogromnega šlahčiča, bežečega preko bojišča z krikom kakor tur; planil je in drl za njim kakor blisk. Gospod Zagloba — to je bil on — je riknil iz strahu še sil-neje in je obrnil konja v beg. Ostanek las se mu je zježil na glavi, toda zavednosti ni izgubil, nasprotno, kakor blisk so mu ukane švigale po glavi, o-henem pa je vreščal na vso moč: “Jasna gospoda! Kdor v Boga veruje! . .” in drl kakor vihra proti gosti gruči jezdecev. Burlaj se mu je že bližal od strani, kakor bi ga nesla strela. Gospod Zagloba je zaprl oči, a v glavi mu je šumelo: “Poginem jaz in moje bolhe!” Za seboj pa je slišal sopihanje konja, o-pazil, da mu nihče ne hiti na pomoč, da ne zbeži in da ga nobena druga roka, če i>9 lastna, ne iztrga iz Burlaj evih šap. A v tem zadnjem hipu, tako rekoč že v agoniji, sta se mu obup in strah izpremenila v besnost; riknil je tako strašno, kakor ne bi mogel rikniti noben tur, in obrnivši konja na me- stu, se je zagnal na protivnika. “Zaglobo podiš!” je kriknil ter gonil s povzdignjeno sabljo dalje. V tem hipu so vrgli z okopov novo jato gorečih plamenic; storilo se je svetlo. Burlaj je pogledal in ostrmel. Ni ostrmel, ko je zaslišal i-me, saj ga v življenju šte nikdar ni slišal, a spoznal je moža, ki ga je pred nedavnim časom gostil v Jampolu kot Bohunovega prijatelja. » Toda baš ta nesrečni trenutek osuplosti je pogubil hrabrega vodjo molojcev, zakaj preden se je spamstoval, ga je usekal Zagloba po sencih in ga z enim zamahom zvalil s konja. To se je zgodilo vpričo vse vojske. Radostnim vriskom hu-zarjev je odgovoril krik strahu molojcev, ki so izgubili še ostanek poguma in opustili vsak odpor, videč smrt starega črnomorskega leva. Katerih ni rešil Subagazi, ti so poginili vsi do zadnjega — zakaj ujetnikov v tej strašni noči sploh niso jema-mali. Subagazi je prhnil k taborom, gnan po starosti krasnotavskem in po lahki konjiči. Naskok je bil 'na vsej črti okopov odbit— le pod kožaškim taborom je še vihrala konjiča, poslana na pogon. Poslušajte NOVI slovenski radio program na radio postaji WJW — 850 k. c. vsako nedeijo od 11:30 do 12 opoldne Oznanjevalka: ANNE TRAVEN Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke THE MAY CO.’S BASEMENT I Dečja in otroška oblačila Otroške 1-delne Rayon Estron Snežne obleke 5.99 Privlačni kroji za dečke. Vsi toplo podloženi, spredaj zipper. Najnovejši odtenki zelene, rjave in modre barve. ^iiiniiiimiuimiiiHiiittiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiinuiiiniiiiiiitJiiiiiiiiiiiicimiiiiiminuiimiiiiiuiiuuHmioii * miimiuimniHii $ $ Dolarske posebnosti $ $ 1.69| Corduroy boxer hlače Boxer hlače iz corduroya, nekoliko nepravilne. Izbrane barve. Mere 2 do 6. Čisto volneni sweaterji Novodobne proge v najnovejših barvah. Za dečke in deklice. Mere 2 do 6. 1.69 Corduroy srajce Srajce, v pasu močno nabrane. Priljubljene barve. Mere 3 do 6. 1.99 Rayon ali bombažne Creepers Podložene s plastikom. Nekoliko nepravilne. Pastelne barve. 1.99 Corduroy čepice Čepice in kapice iz trpežnega corduroya. Izbrane barve in kroji. Otroške 1.99 Bombažne oblekce .38 Ljubke oblekce znanih izdelkov. Enobarvne in pisane kombinacije.- Mere 1 do 3. 1.39 flanelno blago za ijnhe Trpežno blago, gumijasto na eni, flanelno na drugi strani. $| jard Otroške 7.99 - 9.95 2 in 3-del. vzorci Snežne obleke 5.99 Zaloga omejena. Nekatere po 2 ali 3 ene vrste. Nekatere s klobučki. Žal, pismenih, telefonskih naročil na sprejemamo. Samo v meri 2 in 4. Otroške 69c Polo srajce Novodobno progaste s kratkimi ali dolgimi rokavi. Za de- Q za $ I čke ali deklice. Mere 3 do 6. " * Dekliška 1.69 bombažna ali rayon spodnja krila Nekoliko nepoplna bmbažna ali rayon spodnja krila. Bela, vsako $1 roza. Mere 10 do 14. ■ Otroške flanelne športne srajce “Popover” krojene srajce, barvno pisane. V ljubkih in izbranih vzor- $1 cih. Mere 3 do 6. ■ 59c rayon in nylon hlačke Otroške hlačke iz rayona ali iz nyiona. Nekoliko nepravilne. Pa-stelne barve. Mere 4 do 14. WwU 69c Nylon Baby hlačke 29c Potrebščine za dojenčke Te Nylon Baby hlačke se dolgo nosijo, se hitro operejo in imajo na straneh zaponce. Enobarvne. 50c “Baby Mae” bombažne srajce. Mere 2 in 3..................39c “Beacon” sprejemna odeja ...............................2 za $1 1.69 velike kopalne brisače, 36x36. Nepravilne................$1 1.69 Baby Philippine oblekce .................................$i 1.991 “Beacon” odeja za posteljo. Nepravilne. V meri 36x50 inč..........................................1.69 50c prešite podloge 17x18 inč. Nepravilne...............4 za $1 88c prešite podloge 18x34 inč. Nepravilne...............2 za $1 “Huggees” prave rjuhe za posteljico....................vsaka $1 1.00 držalnik steklenčic iz plastika.........................49p 1.00 iz bombaža pletene creepers ali cardigans. Nekoliko nepravilne........................2 za $1 Dvojno debele “training” hlačke..............................29c Sprejemamo pismena in telefonska naročila do najmanj 2.01 vključ. davek, v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9. zj. - 9. zv. Kličite CHerry 1-30001 The May Company’s Basement Infants’ Wear Department PLENICE 3.75 “Chix” 2.99 “Baby Mae" plenice iz gaze “Birdseye” plenice 20x40”. Mehke “Birdseye” ple- in vpojljive. Ne- <5 AA nice, 27x27". V 4 4Q pravilne.- Ducat celofanu. Ducat *■'9® 1952 Naznanilo in Zahvala Z globoko potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče Joseph Sadar st. po domače GLAVIČEV JOŽE Bil je previden z svetimi zakramenti v GlenviRe bolnišnici. Zadela ga je srčna kap in zatisnil je svoje mile oči dne 10. oktobra 1952. Pogreb sč je vršil 13. oktobra iz pogrebnega zaveda Frank Zakrajšek in Sin v cerkev sv. Vida ter od tam po sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Kalvarija pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje. Blagopokojnik je 'bil rojen 13. julija 1885 v vasi Malo Globoko, fara Zagradec. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo Rev. Father Baznik za opravljene pogrebne obrede in spremstvo do groba, enako tudi Rev. Father Victor N. Tomc in Rev. Father Edward Peviec za obisk in molitve za pokoj njegove duše. Za vse to prav iskrena zahvala in stoteri Bog plačaj. V dolžnost si tudi štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter ozaljšali pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem: odru in mu tako izkazali zadnjo čast. Enako se prav iskreno zhavalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega in tudi vsem hvala za izraze sožalje bodisi pismeno ali ustmeno. Prav iskrena zahvala tudi vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Dalje zahvala vsem, ki so prišli pokojnega kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše in tudi onim, ki so se udeležili pogreba zlasti pogrebne sv. maše ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Tudi se prav iz srca zahvalimo sosedom za skupni venec in darove in prav posebno: Mrs. Jos. Babnik, Mrs. Mary Zehner, Mrs. Carl Stwan, Mrs. John Bartosa in Mrs. Jennie Žnidaršič za pomoč v teh težkih grenkih urah. In prav lepa hvala Mrs. Mary Novak za molitve pri krsti. Dalje zahvala dr. Slovenec št. 1 SDZ, kjer je bil ustanovni član, za vso pomoč ter za pogrebce in tudi dr. Woodman of the World, Camp 129. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za, vzorno voden pogreb. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili in vsem še enkrat iskrena zahvala in Bog plačaj. Ti ljubljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi do takrat, ko se snidemo še enkrat na zvezdami. Žalujoči ostali: Marija, soproga, rojena Zbačnik; Joseph in Frank, sinova; Josephine in Elizabeth, snahi; Patricia Ann, vnukinja; ter več sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, O. IS. nov. 1952.