VERBA HISPANICA XXIII • IN MEMORIAM Lili Novy1 Lili Novy (Graz, 1885 - Ljubljana, 1958) foi uma importante poeta e traduto-ra nos períodos anterior e posterior a Segunda Guerra Mundial. Filha de um alemao e duma eslovena comegou a escrever apenas com seis anos, inicialmen-te em alemao e depois em esloveno. Na sua poesia existencial e erótica exprime um vitalismo vigoroso e uma espiritualidade panteísta, procura respostas para os enigmas de uma vida efémera e por isso valorizada, vive o prazer e a dor, a paixao erótica e a harmonia cósmica. Nos poemas de temática solitária, reflecte sobre a tenebrosa profundidade e horror da morte. Publicou os seus poemas em 1941 na colecgao Temna vrata (Porta escura), póstumamente (1959) foi publicado o livro Oboki (Arcos). Também escreveu poesia para criangas (Majhni ste na tem velikem svetu / Sois pequeños neste mundo grande). 1 Texto adaptado e poemas de Poetas eslovenos e portugueses do século XX / Slovenski in portugalski pesniki XX. Stoletja. Guimaraes: ed. Guimaraes. 2012, pp. 119-127. 39 VERBA HISPANICA XXIII • EsAsí Ogenj Takrat, ob tisti uri bilo je vse svetlo, na vrt odprte duri, ožarjeno nebo, in ogenj med drevesi in ogenj sred srca, strasti plamteči plesi, plamteči spev duha. Takrat sem začutila, da vse živi, živi, goreča, slastna sila mi je planila v kri; vse je postalo plamen, zelen, modrikast, zlat, še hladni, sivi kamen je zažarel v škrlat. In od tedaj za mene nikjer temote ni, za večno osvetljene so radostne stvari; in vrata so odprta v večer, na žarni vrt, in rožna sredi vrta se mi smehlja še smrt. 40 VERBA HISPANICA XXIII • IN MEMORIAM Fogo Naquela vez, àquela hora, era tudo claro, a porta aberta para o jardim, o céu radioso e o fogo entre as árvores -o fogo no centro do coraçao, danças flamejantes de paixao, flamejante canto de alma. Naquela vez senti que tudo vive, ardente vive, força deliciosa que salta para o sangue; e tudo se converteu numa chama, verde, azulada, dourada, e até uma pedra fria, cinzenta, ardeu com uma luz escarlate. E desde entao nao há para mim escuridao, as coisas estao para sempre iluminadas de alegria, a porta sempre aberta para o anoitecer, para o jardim ardente, e até a morte, florida, me sorri no meio do jardim. 41 Bliskavice Črna noč in bel jasmin, bliskavice med oblaki; nebesni krajini vsaki svetijo v skrivnost globin. Kar tam gori valovi, se kopiči in razpada, tone, zopet iznenada nagrmadeno grozi, VERBA HISPANICA XXIII • EsAsí to je moj, to tvoj je svet: v tmi skrit vre, se vzpenja, guba. Hip žarečega poljuba -gol gori, do dna razvnet! Črna noč, rdeč poljub, stok, prasile govorica -blisk, ki ni več bliskavica, grom, prorokujoč obup. - 42 VERBA HISPANICA XXIII • IN MEMORIAM Claroes no horizonte Noite negra, branco jasmim, claroes entre as nuvens; em cada paisagem celeste luz o segredo das profundezas. O que ondula lá em cima, acumula-se e desfaz-se, afunda-se, acumula-se de novo e subitamente ameaga. Este é o meu mundo e o teu mundo: no escuro, ferve escondido, levanta-se, enruga-se. É o instante dum beijo ardente -arde nu, profundamente excitado! Noite negra, beijo vermelho, gemido, linguagem primordial -relámpago que já nao é clarao, trovoada, presságio do desconsolo. - 43 VERBA HISPANICA XXIII • EsAsí V megli Siva megla se razliva krog mene, skoraj ne vidim pred sabo roké. Hišic predmestnih nikoder nobene, kakor bi krile jih kalne vodé. Včasih nekdo mi nasproti pritava, ki se je spustil v tekočo to plast, kakor da riba ogromna priplava, ali grozljiva povodna pošast. Z jezerom širnim je mesto prekrito, plaho se gibljem globoko na dnu. Skozi mokroto v prijazno zaščito najdem po slutnji si komaj sledu. Hiši se stari previdno približam, v nizko ji smuknem, domačo vežo. Vlažne tegobe se urno odkrižam -tu sem, v gostilni, in tu je lepó! Strop je obokan, opažena stena, peč je velika in topel je zrak. V kuhinji godeta ponev in rena, masten obveva me vonj in sladak. To je zavetje za krasno početje! Sonca si točim, srcé se mi vžge. Prav je, da zunaj preplavljen ves svet je, kakor z vodámi, z valovi megle! 44 VERBA HISPANICA XXIII • IN MEMORIAM No nevoeiro Um nevoeiro cinzento derrama-se em meu redor, quase nao vejo a minha mao. A beira da cidade nao há casas, Como se as águas turvas as cobrissem. As vezes deambula na minha frente alguém que desceu por esta camada líquida, como se nadasse um peixe enorme ou um terrível monstro aquático. A cidade está coberta por um vasto lago, movo-me receosa nas suas profundezas. Através da humidade na direcgao de um abrigo, pressentindo-as apenas, encontro as pegadas. Aproximo-me cuidadosa de uma casa antiga, esgueiro-me para o átrio de tecto baixo e subitamente livro-me da húmida desgraga -estou numa taberna e o lugar é belo! O tecto arqueado, a parede revestida, a grande salamandra, o ar quente... Na cozinha cantam uma frigideira e a sua tampa, envolve-me um cheiro gorduroso e doce. Eis um refúgio para refazer o maravilhoso! Verto o sol, acende-se o coragao. É bom que lá fora o mundo parega inundado tal qual as águas, as ondas do nevoeiro! 45 VERBA HISPANICA XXIII • EsAsí Speči materi Kako te ljubim, draga, ki pred menoj ležiš! V sobano stopim s praga in gledam te, ko spiš. Ko noč se v dvoje loči, sem spet prišla domov. Temno nad mano boči se naše hiše krov. Toplo, težko je v hiši in dobro in hudo. Glasove čudne sliši prebudno mi uho. Saj zdaj ne morem spati, v zidovju mi šumi. Po njem utriplje, mati, krog mene tvoja kri. Si hišo prepojila z ljubeznijo, skrbjo? Kot bi me še nosila, oklepaš me tesno! Kot dete nerojeno se čutim tvoja vsa. Z menoj spojena v eno si vzdihnila iz sna. - 46 VERBA HISPANICA XXIII • IN MEMORIAM Para a mâe adormecida Como te amo, minha querida que diante de mim estás deitada! Pelo umbral da porta entro no grande quarto e contemplo-te enquanto dormes. Quando a noite se dividiu em duas, regressei de novo a casa. O telhado da nossa casa forma sobre mim uma cúpula escura. Cálido e espesso, o ambiente da casa é acolhedor e opressivo. Um ouvido muito atento ouve estranhas vozes. E agora nao consigo dormir, os muros ressoam. Mae, à minha volta, o teu sangue lateja por ele. Impregnaste a casa com o teu amor, preocupaçao? Como se me tivesses ainda no ventre apertando-me com força! Como uma criança por nascer sinto me toda tua. Comigo em ti fundida, suspiraste, sonhando.- Traduçao de Mateja Rozman com colaboraçao de Américo Meira e Casimiro de Brito 47