35. štev. v Murski Soboti, dne 13. novembra 1921. Poštnina plačana v gotovini. ӀӀ. leto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE K 1·50 Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — 2O K ZA 1 MESEC , — — — — 7 K Veselica podružnice Jugoslovanske Matice se vrši mesto Sobote, 12. nov. v nedeljo, 13. novembra t. l. Vspored ostane isti, razmi tekme za lepoto, ki se vsled raznih težkoč opusti. Nedeljivost Prekmurja. Naša vláda v Beográdi je prekdála zákonodájnemi odbori v parlamenti zákon q tom, kak de se cela naša držáva raztálala ná oblásti v smisli ustáve. Té predlog vláde je tüdi za nás Prekmurce trnok Važen, ár se v njem guči tüdi od naši krajin. Natančnega pregléda ešče o tom, kama se misli Prekmurje oddeliti, ešče nevejmo ka pa znamo smo čteli iz drügih novim. Oblásti se misli gornastaviti 26. V poedni oblásti de lüdi od 400000 do 650 000. Slovenija de se raztálala ná dve oblásti, v ljubljansko in mariborsko. Slednja pride v račun za Prekmurje, ár mo mi spadnoli pod mariborsko oblást. Tá oblást, de nam samo na hasek. V trej lejtaj, kak je centrum Slovenije Ljubljana in se tam nahajájo naše glávne oblásti, smo vidli, ka Ljubljana nej mela dovolj rezumevanja za nás Prekmurce, šteri pri meji živémo. V Ljubljani so nej previdli, ka se právi, živeti pri meji, posébno Prekmurje, gde smo naednok zaprejti bili od vseh stráni. Verjemo, ka do v Maribori, šteri váraš sam tüdi leži pri meji in naši bližini, bole razmili naš stáliš in naše potrebno želje v račun žéli. Zatogavolo smo čista veséli, gda pride naša oblást v Maribor. Naednok pa čtémo v zágrebčki novinaj, ka se namejni okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava odtálati oblásti v Varaždin, Ne razmimo, kak je mogoče tákše raztálanje na svet spraviti. S tém se samo vöpokáže, ka gospodje, šteri to pišejo, nonč nevejo, gde Prekmurje ležij, in na kelko okrajov je raztálano. Neverjemo, ka bi šteri gospod pri vládi zaistino tákše raztálanje v mislih meo, či ránč znábiti ešče tak mládi in nosi lejpo brádo. Što bi zaistino mislil, Prekmurje odkázati oblásti Varaždin, toga gospoda pozovémo, naj najoprvim esi sem med nás pride, pa vüpamo, ka de v 24 vöraj vöspoznao, ka je takša miseo práva norija in norčija z nás Prekmurcov. Záto se zavolo teh zágrebčki novin nonč ne razburjamo, ár smo trno verjeni, ka je tam nej tak. Prekmurje spádne iz vseh razlogov pod oblást Maribor, kama smo že dosegamao glédali z vüpanjem. Drüge novine pálik pišejo, ka spádne samo eden tao pod oblást Varaždin, to je okraj Dolnja Lendava. Zaistino mi dnes nemamo politične ga okraja Dolnja Lendava, liki samo okraj Murska Sobota za celo Prekmurje. Pač mámo sodni okraj Dolnja Lendava, šteri ségne skorom do M, Sobote. Dostakrát smo žé pisali od toga, ka je to raztálanje sodni okrajov z granicami, kak so dnes, v velki kvár nam vsem in smo tirjali pobogšenje teh granic, kak čüjemo je vláda tüdi sáma tou sprevidla, pa namejni té granice spremeniti po želenji lüdstva. Či se té v predlogi za raztálanje v oblásti misli celi sodni okraj Dolnja Lendava, te bi bila tou tüdi velka krivica za nás Prekmurce. O Varaždini valá, za nás: „Cár je daleko, a Bog je visoko“. Zvün 8 občin zráven Dolnje Lendave vse drüge -občine v Prekmurji v vérstvenem poglédi gravitirajo k Maribori, posébno ešče, da de tüdi občina Štrigova spádnola pod oblást Maribor in de se povala železnica M. Sobota —Ormož. Cejlo naše tržtvo de šlo po toj novoj železnici, pa tüdi po železnici Ljutomer—Radgona-—Maribor, ár je gvüšno, ka de tüdi tá železnica ednok odprejta. Prekmurje spraviti pod oblást Varaždin právi se v verstvenom poglédi nam ešče vékši kvár včiniti kelko ga žé dnes mámo, da nemamo železnice. Záto vzdignemo svoj glás proti raztálanji Prekmurja, pa ščémo priti pod oblást Maribor. Či pa se žé namejni za istino en tao Prekmurja odtálati v oblást Varaždin, te se more tou včiniti samo samo z občinami, štere ležijo nižje linije Kapca— Genterovci, tou so občine Kapca, Genteterovci, Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Dolnja Lendava, Čentiba, Dolina pri Dolnji Lendavi in Pince. Vse drügo je ena vérstvena krajina, Prekmurje pa má svojo bogšo bodočnost samo v oblásti Maribor. Po vérstvenem stáliši de se raztálala držáva v oblásti, záto se nam nesmi proti vérstvenom interesi delati kvár. Kongres Demokrátske Stranke. 29. in 30. preminočega meseca obdržán je bio kongres Demokrátske Stranke v Beográdu. Vküp so se zbráli zavüpniki té nájvékše jugoslovenske partáje iz cèjle držáve. Bili so iz Srbije in Črnegore, prišli so iz Dalmácije, Istre, Bosne in Hercegovine, Srema, Banata, Horvatske in Slovenije. Tüdi Slovenci smo odposlali lejpo število uaših kotrig. Prišlo jih je više jezero, nájvékši hotel v Beográdi »Bristol« ni je meo zadosta mesta v svoji velki dvorani, ka bi mogli vsi notri iti. Na hodniki so stáli in poslüšali govornike. Lejpa harmonija je Iádala cejli cajt na gyülejši, gde se je račun dao od preminočega dela, pa načrt za bodočnost. Kongres je vodio predsednik partáje minister Ljuba Davidovič, gučali pa so zvün njega minister za notrášnja dela Svetozar Pribičevič, minister za agrárno reformo dr. Krizman, minister za socijálno politiko, nam Prekmurcam dobro poznáni g. dr. Kukovec in drügi gospodje. Gučali so kmetje in delavci, meštri in čestniki. Vöpokázalo se je, ka v to partájo sliši sakši, šteri ljübi svoj sod in svojo držávo, s telkimi trüdami in stráhami ustanovljeno. V to partájo sliši sakši stán, kmet kak delavec, mešter kak čestnik, ár ona za cil má, med vsemi stanovi ustvariti harmonijo, vküp držánja, ár se morejo socijálno zbogšati prilike sakšega samo na tá način. Nájveč kotrig má tá partája med kmeti, ár je tüdi Jugoslávija agrárna držáva. Vöpokázalo se je, ka tá partája za istino brigo má za vse lüdi in ka dela. Ni bilo šinfanja na kongresi, kak na klerikálnih gyülejšaj vsigdár samo šinfanje pa hecanje čüjemo. Ni bilo hecanja enega stána proti drügemi, kak se godi na sociálističnih gyülejšaj. Eto na tom kongresi se je čülo samo vola za delo pa skrb, vsem pomágati. Na té način de tüdi držáva močna, jáka. Na kongresi se je sklenilo, tirjati čim nájjakšo autonomijo za oblást. Na té način se z bogšim pridom lüdstvo odpomogne kak pa z autonomijo, štero želejo klerikáici in štera bi lüdstvo ešče više porcije koštalo ka so nam jo klerikáici že dozdaj napravili. Mi vsi ešče známo, ka je prešnjo porcijo skleneo ránč vodja Slov. klerikálne partáje dr. Korošec, kak je on tüdi zvišao ceno za železnice, da je on bio minister za železnice. Na tom kongresi se je sklenilo, ka more držáva šparati, gde se dá šparati. Lüdstvi se ne Smej višiša porcija navržti. Tirjalo se je právdo, ka vsigdár en tao kméčkega grünta more biti prost eksekucije, ka se more kmeta sekolirati proti kvári pri mári, in polji, ka se dovoli nücanje logov za domáče potrebe kmeta. Tirjalo se je v držávi láda lüdstva, štero v iméni lüdstva vodijo poslanci. Dosta dobroga se je sklenilo in za stálno Známo, ka de se to tüdi spunilo. Demokrátska partája je partája dela, ka sklene, tüdi to spela na hasek lüdstvo, kak smo tüdi že eti v Prekmurji vidli. V naslednjem prinesémo ništerne resolucije iz toga kongresa, štere so v vérstvenem poglédi važne : Resulucija o finančni politiki. Po poročilo dr. Voje Veljkoviča o finančni politiki, je kongres Demokrátske stranke fortnulirao v obliki resolucije sledéče svoje težnje : 1. Da se dosega ravnotežje budžeta, v prvi vrsti z varčevanjem na osebnih izdatkih do skrajnej možnosti ; 2. da se takoj in dosledno uporabijo vsa mogoča sredstva, kako bi se moglo kar najpreje Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 13. novembra 1921 sanirati stanje naše valute. Pri tem pa se ne sme ovirati svobodni razvoj trgovine z raznimi prepovedmi izvoza, s povečavanjem sedanjih in izdajanjem novih izvoznih carin ; 3. da se podpirajo domača rudarska, šumarska in druga industrijska podjetja, ki naj prirodno bogastvo, ki leži danes še neizkoriščano, uporabljajo za povečanje narodnega blagostanja in popravo naše valute, a da se pri tem vedno uporabljajo načela Demokratske stranke, ki zahteva, da se zagotovi narodu sorazmerna soudeležba pri prosperiranju vseh velikih privrednih panog ; 4. da se zgrade nove železniške proge in spopolni promet i materijal na progah, da ne bi zaradi slabih prometnih sredstev propadali proizvodi, ki bi jih megli izvažati. 5. da se kar naprej iznači in razširi na celo državo davčno in finančno zakonodajstvo, da se doseže enakost v obdavčevanju in plačevanju držanih pristojbin, da se istočasno ukinejo razne finančne zapreke, ki še obstoje na mejah raznih pokrajin in ki so krive, da naši državljani še vedno ne verujejo, da smo en narod v eni državi ; 6. da se reorganizira finančna služba radi popolnejšega in sodobnejšega izterjevanja državnih dajatev ; 7. da se začne vračati v obrokih dolg Na- rodni banki, ker je ta dolg zbog inflacije novčanic eden glavnih vzrokov sedanjega propada vrednosti dinarja. (Dalje prih.) NOVICE Žalostna obletnica. V soboto, 12. t. m. je minolo 1 leto, odšterimao je naša držáva v Rapallo sklenola z Itálijov dogovor, po šterom smo zgübili više 100 000 naših nájbogši lüdi pod Itálijov. Vzrok tomi so bili naši notránji sovražniki, Radič in naši slovenski separatisti, ka je naša držáva na zunaj nej mogla pokázati svojo silo. Rapallo je za nás kak za Srbe Kosovo : tam se je pokázala zvezda, štera je končno Srbe pripelala do svobode in velikosti, jákosti, tüdi nás bo Rapallo opogumil in pripelao do toga, ka de naša držávna zástava znovič pleotala v Trsti i Gorici, záto pa moremo mi sami delati in se trüditi, či ščémo biti svoje svobode vredni. Osebna vest. G. Malašič pri okrajnem glavárstvi v Murski Soboti je imenovan definitivni koncipistom. K napredovanju iskreno čestitamo. Novi občinski Sosvet v M. Soboti je imeo svojo prvo sejo v četrtek, 3. t. m. Navzoči so bili vsi zvün dvá gospoda, za štere pa vüpamo, ka ta drugoč prišla, ár je to dužnost sakše kotrige obč. sosveta, šteroga čáka dosta dela. Na seji so se nájoprvim zvolili novi odseki in sicer v predstojništvo Antauer in Dobrai, v finančni odsek Brumen in Prelog, v stávbeni Horvat, Hupka in Koder, za klavnico Antauer, v Zdravstveni odsek dr. Černe, dr. Glančnik, v policijski odsek Koder in gerent Puš, na novo se je na predlog notárja Koder. ustanovil odsek za socijálno skrb, šteroga skrb bode, včasih začnoti z delom, ka se siromaškim Sobočánom omogoči življenje v teh drágih cajtih, v té odsek so zvoljeni Barbarič, Kološa in Koder, v občinsko sodišče za pobijanje dragočo pa sta bilá zvoljenja dr. Černe in Horvat. Na to so se obravnavale rázne vloge, med drügim tüdi se je odebrao načrt za ustanovitev preveč potrebne obrtno nadaljevalne šole v M. Soboti (za inaše). Seje obč. sosveta bodo vsaki prvi in trétji četrtek v meseci. „Čitalnica“ v M. Soboti sprejme slüžkinjo za pucanje čitalniški sob. Pláča po dogovori. Zglási se lejko pri g. dr. Škerlak odvetniki v M. Soboti. Tožena je bila grofica Ernestina Batthyány iz Polane pri Krajni od g. Jelovšeka, dvorskega v M. Soboti in g. Pavlica, dvorskega Tišina, ár je grofica okolik gučala, ka so vsi Prekmurski dvorski tolvaji. Da je bila pozvána na birovijo, ka naj svoj guč dokáže, je nikaj nej znála gučati, liki je oprosila obá gospoda, kak sta jo tožila, naj njej odpistita, ár je njoj žao takši neistinski guč. Tožitelja sta njoj odpüstila, grofica pa se je vözavézala, pláčati vse stroške na biroviji te dati za Jugoslovansko Matico 1000 kron pejnez in dve gosi za veselico tega drüštva, štera de obdržána v nedeljo V vozo v Murkso Soboto so odpelali 9. t. m. Gustav Benka iz Nuskove. ár je posumljen, ka je ogoljufal rázne lüdi za okolik 70.000 kron. Samo eden vért ima kvára do 43.000 kron. Kváren je tüdi g. Viktor Vogler iz Cankove. Dao je Benki 6000 kron pejnez in 12 žaklov, ka njemi naj bi spoküpo graj. Benko pa peneze in žakle zapüo. Bitje. 6. t. m. so se zbili v krčmi Celec v Peznanovcih. Pri tom je Jošef Kiselak iz Radovec vdaro s polliterskim glažom Jánoša Sever iz Poznanovec s takšo silo po glávi, ka se je glaž potro in so črepnje ostále Severi v glávi. Severa so včasi odpelali v špital, Kiselaka pa v arest v M. Soboto. Vtopo se je 6. t. m. v mlaki pri Budašini posestnik Štefan Fartek iz Küzdoblano. Tisti dén je küpüvao les v Budašinci in v Toki, pa je okoli večéra v eni krčmi malo püo. Da ga v noči nej bilo domo, šla ga je njegova hči iskat tam ga je najšla v mlaki mrtvoga. Poskušena tolvajija svinje. 1. t. meseca so ništerni neznáni lüdjé ščeli vkradnoti pri Gredári v M. Soboti, Vrtna ulica, edno do 150 kg. žmetno svinjo. Svinjo so vözvábili z kuruzov iz svinjáka, pa so jo tirali za seboy. Pri Gredári pa stanuje bautoš Smodiš, pa je ránč té cajt domo seo po ulici, kak vidi gnati svinjo po noči na ulici, se njemi je čüdno vidlo, pa je šeo za njov. Tolvaji so odbežali in njáli svinjo na ulici. Smodiž je v tom svojega vérta očuvao velkoga kvára. Tolvajev so ešče nej dobili. Vlom. Pri Miki Albert v Ivanševcih so istotak neznáni tolvaji v noči med 4. in 5. t. meseca udrli v klet in odnesli živeža za okolik 5200 kron vrednosti. Poskušen vlom. Preminoči keden so neznáni tolvaji podkopali klet pri Závec Mariji posestnici v Kuštanovcih. Ščeli so kradnoti, pa so nikaj nej odnesli, ár se je Vertinja prebüdila in tolvaje odegnála. Kak so bežali, so odvrgli od sébe dvej puški in dvej soldački kapi pa edno pilo. Storilcev so ešče nej zgrabili. Gorijo logovje. Kak pišejo listi v Srbiji i Bolariji so strašni ognji vdarili vö po vékši logaj. Na planini kukavica gori log velki 300 hektarov. Tüdi po drügi mestáj tak gori. Škode so ogromne ; gasi se ognje vojaštvo, a ne z velkov srečov. Bolgari so mobilizirali za togavolo vekši tao svoje vojske. Drági kep. V Londoni je odao vesminstrski Vojvoda dva kepa, in sicer Gensburovoga »Modroga dečka« i Repinoldovo »Gospo Lidon, kak tragično muzo«. Za prvi kep je dobo približno 170 milionov na na naši kron. To je dozdaj najvekša cena, štero je dosegno kep. Čehoslovaška je prepovedala izvoz konjov i govenske živine i to za volo mobilizacije. Dinar i sovjetski rubel. Kelko se plača v Moskvi za 1 dinar ? Oficijelna menjalnica sovjetske vlade v Moskvi pláča za eden dinar 1200 sovjetski rublov. Promet z Madžarskov zastávlen. Ministerstvo za trgovino in industrijo je izdalo naredbo, po šteroj je popolnama zastávlen vsakši izvoz blaga po Donaju v Madžarsko, kak tüdi poštni promet. Na mejaj je odrejena ostra kontrola. Vprašanje. Svoječasno je lepo število gospodov obljubilo sodelovanje pri našem listu. Razun od enega gospoda, ki je postal nad vse marljiv sotrudnik, še nismo od nobenega drugega dobili vrstice. Ali nimate volje, ali ne zmožnosti ? Vse to ste že znali takrat, ko ste sodelovanje obljubili, pa bi ne bili obljubili ; to bi bilo vsaj možato ! Verujemo, da je posedanje po kavarnah in gostilnah ter zapečkarsko zabavljanje na celi svet udobnejše, ali to ste tudi preje vedeli. Ali res velja o nas geslo : veliko poklicanih v Prekmurje, a jako malo izvoljenih . . . ? „Čitalnica“ ima na Silvestrov večér svojo zabávo, kar naj druga društva upoštevajo. / Darovi : V zadnji številki našega lista se je vsled pomote črkostavca izpustilo pošiljatelja 1. dolara in 189. kron tuk. podružnici Jugoslovanske Matice. Ta znesek je nabralo osobje oddelka kr. državne policije v Murski Soboti. Za njih požrtovalnost se odbor najtopleje zahvaluje. Istotako je bilo napačno navedeno ime, da je nabrala za isto podružnico med tukajšnjimi tvgovci in uradniki 1232 K 40 v gospodičina Wolfart, mesto gospodičina Wolbart. Dopolnilni nabori mariborskega vojnega okruga. Vojno ministerstvo je prošnjam, da se bi vršila v Cankovi ponovna rekrutacija za tiste mladeniče, ki niso bili v mesecu juliju 1921 na naborih ugodila. V dneh 23. 24. in 25. nov. 1921 se vrši na podlagi gornje rešitve ponovna rekrutacija za vse tiste mladeniče, ki niso prišli k glavni rekrutaciji meseca julija t. l. v Cankovo. Ta ponovna rekrutacija se vrši zopet v Cankovi s sledečim sporedom : Dne 23. novembra 1921 za občine : Bodonci, Dolič, Fukšinci, Radovci, Gornji Slaveči, Vadarci, Zenkovci, Beznovci novi, Beznovci stari, Borejci, Predanovci, Brezovci, Murski Črnci, Gornji Črnci, Črnelavci, Domajinci, Gederovci, Gradišče, Gorica, Kruplivnik, Krog, Kovačovci, Krajna, Kramarovci, Krašči. Dne 24. nov. 1921. za občine : Gerlinci, Kuzdoblanje, Gornja Lendava. Sv. Jurij, Sotina, Večeslavci, Kupšinci, Lemerje, Motovilci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Murski Petrovci, Pužavci, Petanjci, Polana. Dne 25. nov. 1921 za občine : Poznanovci, Pertoča, Pečarovci, Dolnji Slaveči, Serdica, Vidonci, Cankova, Korovci Prosečka vas, Rankovci Rogačovci, Ropoča, Satahovci. Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Šalamonci, Tišina, Topolovci, Tropovci, Vanča vas. Občinske predstojnike opozarjam : 1 K nabori morajo predvesti vse mladeniče, ki niso bili v mesecu juliju pri glavnem rekrutiranju. Kdor ne pride, bo moral iti k rekrutaciji v Maribor. 2. V Cankovo morajo občinski predstojniki pripeljati mladeniče najkasneje do 8. ure zjutraj. Komisija začne točno ob 8. uri zjutraj svoje delovanje. Predvideno je, da pride vsak dan 200 mladeničev na nabor. Občine, ki bi prišle prepozno, bi morale čakati eventuelno do noči, kar vsekakor ne bi ravno ugodno vplivalo na navzoče: 3. Z občinskimi predstojniki morajo priti k naboru najmanše dva občinska odbornika iz vsake občine. 4. Občinski predstojnik mora prinesti s seboj občinski pečat ter izvod rekrutnih spiskov, ki jih hrani. V ostalem naj se ravnajo občinski predstojniki po navodilih, ki so jih prejeli pri glavni rekrutaciji v mesecu juliju od zastopnika Okrajnega glavarstva in poedinih članov komisije. Kako je postopanje komisije pri rekrutaciji, so župani in občinski odborniki videli pri glavni rekrutaciji. Ker je ta ponovna rekrutacija izraz izredne neklonjenosti vojaške oblasti in se s to rekrutacijo prihraniti domačemu prebivalstvu pota v Maribor, upam, da bodo župani v polni meri izpolnili svojo dolonost, zlasti da bodo izostali nedostatki, ki šo se pojavili pri prvi, glavni rekrutaciji v juliju. Predvsem je dolžnost županov, da opozore očete in brate rekrutov, ki mislijo prositi za oprost vojaške službe, da pridejo osebno k nabori komisiji, kjer jih Zdravnik preišče. S tem si bodo prihranili pot v Maribor in kesnejše ne- 13. novembra 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. potrebne prošnje. Ženskam — materam, sestram in ženam rekrutov ni treba hoditi k komisiji, ker nimajo v smislu tozadevnih predpisov nikakega vpliva na službovanje rekruta pri vojakih. Župani naj tudi opozore ljudi, da prinesejo vse dokumente, na katere mislijo opirati svoje prošnje, s seboj. Vodja urada: Lipovšek, s. r. Novi bankovci po 10 dinarov so prišli iz Amerike v Belgrád. Na ednoj stráni je namálan orják, ki obráča kolo, na drügoj pa Dobro polje kak simbol nacionalnega osvobojenja Sokol. Gda pridejo tej bankovci v promet, ešče ne známo. Bolgárski Šteinkol za Jugoslávijo. Sofijski listi jávlajo, da nam je Bolgárska po podpisi mirovne pogodbe predala 69131 ton šteinkola. ŠOLSTVO. Premestitev iz službenih ozirov. Mešnark Josip iz Cankove v Negovo, Kirbiš Fran iz Moštjanec k Sv. Juriju ob Ščavnici, Preininger Janez in Helena iz M. Sobote v Kapelo, Grašanovič Olga iz Crensovcev k Sv. Križu pri Ljutomeru. Simon Marija iz Gerlincev v Vučjo vas, Sinkovič Angela iz Gornje Lendave k Mali Nedelji, Kuhar Helena iz Kroga k Sv. Jurju v Slov. goricah, Glančnik Karolina iz Kroga k Sv. Benediktu, Ruža Emerik in Gizela iz M. Sobote k Sv. Rupertu v Slov. gor. Sinkovič Helena iz Kroprivnika k Sv. Barbari v Slov. goricah, Kolar Etelka iz Sredice na Rakek, Mayer Gizela iz Bodonec v Dole pri Litiji, Pojbič Julij iz Gornjih Slavečev v Zagorje ob Savi, Poredoš Štefan iz Vadarcev v Rajhenburg ob Savi, Kurc Aleksander iz Stanjevcev na Bizelsko, Kocuvan Janez iz Bogojine v Št. Peter pod Sv. Gorami. Makari Aladar iz Otovec v Dobje, Lipič Josip iz Sebeborec na Jesenice, Krčmar Alojz iz Križevcev v Gornjo Radgono, Bitenc Mirko iz Negove v Cankovo, Jenko Vincenc od Sv. Jurja ob Ščavnici v Moštjance, Schmidiechnerjeva Franja iz Kapele v M. Soboto, Pušenjakova Marica iz Kapele v M Soboto, Herzogova Antonija od Sv. Križa pri Ljutomeru v Črensovce, Bratinova Terezija iz Vučje vasi v M. Soboto, Jandlova Franja od Male Nedelje v Gornjo Lendavo, Zornova Olga od Sv. Jurja v Slov. goricah v Bakovce, Gregorčeva Minka pri Sv. Benediktu v Slov. goricah v Krog, Čučkova Helena od Sv. Ruperta v Slov. goricah v Mursko Soboto, Boštjančič Albin iz Ljubljane v Mursko Soboto, Kobalova Jožica z Rakeka v Sredico, Lazar Anton iz Dol pri Litiji v Vadarce, Weit Fran z Jesenic v Sebeborce, Bantanova Ana iz Bele cerkve v v Gančane, Judničeva Marija iz Zabukovja v Turnišče, Judničeva Regina iz Ljubljane v Turnišče, Sancin Rudolf iz Ljubljane v Dol. Lendavo, Lukmanova Terezija iz SoŠtanja v Fokovce, Beninijeva Valerija iz Trnišča pri Ptuju v Markovce, Mithausova Marija od St. Ilja v Križevce, Ivan Bračko, zač. rav. v Murski Soboti, je prideljen kot profesor drž. realni gimn. v Celju, Rudolf Pregelj, prof. na drž. real. gimnaziji v Zemunu je prideljen na drž. gimn. v Mursko Soboto, Finžgar Franc, bivši okr. šol. nadzornik in profesor na učiteljišču v Gorici, je prideljen na drž. mešč. šolo v Dol. Lendavo, Spanger Alojzij, zač. učiteij na drž. gimnnaziji v Murski Soboti, je prideljen na drž. mešč. šolo v Dolnji Lendavi. Višji šolski svet je Spangerju izrekel Pohvalo za službovanje na drž. gimnaziji v Murski Soboti. Izpit za slov. učni jezik so naredili v Ljubljani : Seči Ludvig, učitelj v Dolnji Lendavi, Seči Olga učiteljica v Dolnji Lendavi in Vratarič Karolina, pom. učiteljica v Domanjševcih. Avstrijski zakon za mešč· šole razveljaven. Glavna komisija v ministrstvu za prosveto je izdelala zakon za meščanske šole v osvobojenih krajih. Razveljaven je zadevni avstrijski zakon. POLITIČNI PREGLÉD. Jugoslávija. Králj Aleksander I. je v nedeljo 6. t. m. priségo položil, ka de ládao po právdi in usiávi. — Mobilizácija de preklicana za par dni, ár je Karlova afera skončana. Madžarska. Parlament je 6. t. m. sprejel zákon, po šterom so Habšburgi zgübili pravico do krone Sv. Štefana. Stranka málih vértov je nájbole za to bila. Velka in mála antanta tirjajo, ka Madžarska sploj ne smej nikak več šteroga Habšburga za svojega krála meti. — Ekskrál Karl i Zita sta pripelana na portugalski otok Madeiro, gde ta ostála internirana. Raztálanje držávo na oblásti. Kak nam se sporoča, spádne pod oblást Varaždin samo mesto Dolnja Lendava z okolicov do Dolnjega j Lakoša, nikak pa nej cejlo Prekmurje. Drügi tao Prekmurja spédne pod oblást Maribor. GOSPODARSTVO. Prehrana pasivnih krajev. V ministerstvi v Beográdi so preminoče dnéve meli poguče o tom, kak bi se prehranilo lüdi v onih krajih, gde je letina za volo süše bila slaba. Odobrili so se od držáve večji krediti v penezaj, s šterimi bi se naküpilo potrebni živež za te kraje V tom poglédi ránč Prekmurje zavolo süše trnok udarjeno. Po leti je na drügih mestaj malo pádao dešč, v Prekmurji, predvsem v okolici M. Sobote in na Goričkom ga je nikaj nej padlo. Záto so Poljski pridelki uničeni. Nega krompira, nega zelja in repe, štero so sploj nej sejali, ár je zemlja preveč süha bila. Kukorca je nej obrodila, prosá nega, sená, otave pa sploj smo nikaj nej pripovali. Po Goričkom je živinoreja edini dohodek pri vörtivanji, letok pa je to v velki nevarnosti, ár nega krme za svinje niti za máro. Pri tom pa drágoča sakši dén hüjša. Belice že dnes koštajo 10 K eden falat, másti nonč nej dobiti, betežniki in deca sirmaških lüdi nonč ne znájo, kak belica vövidi. In ránč betežnikom pa deci trebej dobro hrano. Pri tom pa vidimo, kak mimo nás sakši dén automobili pa kola vozijo silje, bilice, kokoši vö iz Prekmurja, naši sirmaki pa strádajo. Eden klafter drv košta dnes žé 2400 kron. Trebej včasi iti na delo, ka se tomi odpomogne. Ministerstvi v Beográd trebej na glás dati našo nesrečo, pa tirjati pomoč. Z tistimi pejnezi, kak so odločeni za cejlo držávo, more lejpi tao priti esi, ka si lüdjé naküpijo potrejbni živež za zimo. Nájbole bi bilo, ka držáva sáma v vroke vzeme, küpi potrebni živež pa krmo za máro tam, gde ga je mogoče dobiti in esi sem spraviti. Da nimamo ešče železnice, mi toga dela ne zmoremo. Trebelo bi, včasih vküpzbrati vse podatke o tom, kelko živeža nam fali, pa po tom delati. Trebelo bi. tüdi včasih zabrániti ka bi se živež, silje, belice, svinje in drügo vövozilo iz Prekmurja, dokéč niso vsi lüdjé s tom blágom za sébe in svojo máro po primérni cejni poskrbljeni. To dužnost more meti okrajno glavárstvo, pa od njega pričakujemo hitre pomoči. Tü trebej hitro delati, ár pride skorom dešč pa snejg, po šterom se nika nemre voziti po naši céstaj. V Murski Soboti se je na inicijativo notárja Kodra izvolil v občinskom tanáči odsek za socijáno skrb, šteri ravno pomoč potrebnim v teh žmetnih cajtih za cile má. Vüpamo, ka de té tanáč hitro včino potrebne stopáje za Mursko Soboto, gde dosta siromaškoga lüdstva mámo. Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju. Posláno. „Novinam“. V eni številki »Prekmurskega Glasnika« iz 1921 1. priobčen je bil popravek na govor g. drž. poslanca J. Kleklna in na izvajanje v • knjižic! »Prekmurje« od g. sveučil. profesorja dr. Slaviča. Na ta moj Popravek priobčile so »Novine« v svoji 41. številki z dne 9. oktobra t. l. podnadpisom »Gosp. M. Gregoroviči, šefi okrožnega agrarnega urada« Popravek na Popravek, ki se glasi v 2. točki : „Istinaje, da se je les izvažao. Vnogo je ga voženoga v Radgono, itd. svedoki so“. Vabim gosp. Urednika »Novin«, da v občem interesu priobči v prihodnji številki svojega časopisa vse, kar mu je znano o kakovem izvozu lesa v Radgono itd., jer da imenuje ne samo priče, temveč tudi lica, ki so dobila les od agr. reforme in vozila v Radgono, ter kdo je ta les oddal in na katerem veleposestvu stoječem pod agrárno reformo. Upam, da se bodo »Novine« v interesu prave istine odzvale temu pozivu, ker drugače bom prisiljen postopati proti njim. Murska Sobota, 10. XI. 1921. M. Gregorovič, šef okr. agr. urada. * Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno koliko to določa zakon. Uredništvo. SPECIALNO IZDELANJE OCELNI ROLET (Stahlrollbalken) „PRVA V JUGOSLAVIJI“ Prevzeme izdelanje vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute; auzloge i okna. Vsaka naročba se izvršüje na lástni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i majstri dobijo znaten popüst. :: :: Zahtevajte cene z označbov mere ! CERBERUS Patent lakat za ocelne rolete. Či máte cerberus la ka ti na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. : : : : Mirko Benič, Zagreb, Opatovina br. 11. — Telefon 9—98 Sprejme za vajenca ednoga pojba iz bogše hiše Ivan Peterka trgovina z železnino v Murski Soboti. TRÜGE (škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci. Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 13. novembra 1921. Licitácija. Držávna uprava na veleposestvi Szápáry v M. Soboti odávala de na javni licitáciji v grádi dné 17. nov. 1921 ob 8. vöri predpoudné 100 hl vina letošnjega povanja. Na dalje odávalo de se v fazaneriji pri hiši logárja Turnerja dné 18., 19. in 20. t. meseca šibje za pletenj košarov. Mladi pomočnik, izvežban manufakturist, ki govor slovenski, nemški i ogrski, se sprejme takoj Ponüdbe je poslati pod „Izvežban 20—25“ na upravo lista Prekmurskega Glasnika“ POZOR KMETI! Imam večjo množino dobrih sliv za žganjekuho od lanskega leta za prodati ali zamenjat za zrnje. Kdor želi slive kupiti ali zamenjati za zrnje, naj se takoj oglasi gostilni Alberta Horvat v Gornji Radgoni. OGLAS. Tem potom obveščam cenjeno občinstvo, da sem odprl svojo trgovino s perjem. Dobi se posteljno perilo, puh, česano in nečesano perje. Izrael Preiss v Murski Soboti, Cerkvena ulica 177. Hirdetés. Ezennel értesitem a t. közönséget, hogy megnyitottam toll üzletemet. Kapható kész ágynemü, fosztótt és fosztatlan toll. Izidor Preiss v Murski Soboti, Cerkvena ulica 177. RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI“! Vérstvo na prodaj JUNI TERPETINSKI krem za elegantni svet. Dobi se povsédi ! Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 213. POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK. Egy jó házból való fiu tanulénak azonnal felvétetik Péterka János vaskereskedésében, Murska Sobota. Njive, trávniki, šume, gorice i grünti se prodajo na Čurinovom imánji v Selnici. Sto šče kupiti, naj se čimpreje zglási v Prvi hrvatski štedioni, podružnica Čakovec. Vabilo na subskripcijo. Dovoljujemo si Vam uljudno sporočiti, da je občni zbor našega zavoda dne 30. oktobra 1921 sklenil zvišati delniško glavnico od K 10,000.000·— na K 30,000.000-- z izdajo 50.000 novih delnic po K 400· -- nominale. Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih : 1. Delničarje imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600· — za komad, prištevši 5% obresti od 1. julija t. l. do dneva vplačila. V svrho izvršenja prava opcije je predložiti plašče starih delnic. 2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700 — za komad, prištevši 5 % obresti od 1. julija t. l. do dneva plačila. 3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v času od 10. do 30. novembra t. l. 5. Reparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet. Z odličnim spoštovanjem Jugoslovanska Union - banka prej Mariborska eskomptna banka. Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.