in prauukov Iasuad dally except Saturday a, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i»i«aaawaa awi < r m LETO—YEAR XL Oaoa Uata Ja UDO _ saltar Jaouory ta. UM. at «Im MUtflc• under ih« Act of Conarwa of Morofe 1. ISTf. Urodnllkl In upravniik! proatort: S 1(157 South Lawndala Ava. Offlca of Publication: 2057 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwall 4004 flLh»«*»*«^Mnmnmmmmmm%m Poljska vlada kritizira politiko zapadnih držav Amerika in Velika Britanija nočeta izročiti Poljski nemških vojnih zločincev CHICAGO 23. ILL- PETEK. 30. APRILA (APRIL 30). 1948 Accoptanca for maillng at special sata of poataio provtdad for in aootlon 110S, Act of Oct. 5. 1817, authorlaod on Juno 4. li>H. Subacrlptlon $8.00 Yearly . STEV.—NUMBER 88 Berlin, 29. apr.—Pojlska vlada je ostro obsodila politiko zapadnih držav v Nemčiji. Britske oblasti je, obdolžila, da nočejo kooperirati z njo glede povrat-ka več tisoč oseb poljskega porekla, ki so v Vestfaliji, britski okupacijski coni, Poljsko. Druge obdolžitve so: Amerika se upira restavrira-nju opreme, katero so Nemci zasegli na Poljskem v času okupacije, Poljski. Ameriške in britske oblasti nočejo izročiti Poljski nemških vojnih zločincev, da bi prišli pred sodišča in dobili zasluženo kazen. Med temi so štirje nemški generali in Hein-rich Kopf. Poljska vlada trdi, da so generali odgovorni za razdejanje Varšave. Kopf je predsednik Spodnje Saksonske, province v britski okupacijski coni. Obdolžitve so bile izrečene že prej in so utemeljene. Uradnike zapadnih okupacijskih sil so potisnile v zadrego. Nekateri Poljaki so se naselili v Vestfaliji po zaključenju prve svetovne vojne in postali nemški državljani. Najmanj šest tisoč Poljakov v Vestfaliji se je odločilo za vrnitev na Poljsko, toda čakati morajo na vlake, katerih odhod je bil odložen do 8. maja. Med lastnino, ki še ni bila vrnjena Poljski, so poslopja bivšega poslaništva in konzulata v Berlinu. Poslopja so v oskrbi nemških upraviteljev v brit- pravijo, da poslopja razpadajo, dočim morajo člani poljske misije stanovati v drugih hišah in plačevati stanarino. Nemški generali, katere Poljska zahteva, so Smilo von Luet-witz, Nikolaus von Vormmann, Heinz Rheinfahrt in Erich von Dem Bach Zelewski Ti so skovali načrte za razdejanje Varšave. Generale drže Američani, ki so informirali poljsko vlado, da jih potrebujejo in da ne bodo poslani na Poljsko. ¿Znamenja so, da ne bodo kaznovani za storjeni zločin. Domače vesti Iz Clevelanda Cleveland.—Iz Francije so bili pripeljani zemeljski ostanki vojaka Augusta J. Bizila, ki je padel v bitki 30. julija 1944, star 30 let in rojen v tem mestu. Zapušča mater, tri brate, štiri poročene sestre in več sorodnikov. —Pri družini Frank Shamrov so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko, pri družini Albert J. Miklavič pa prvorojenčka.— To soboto se poročita Mary Laski in Jack Vehar iz Euclida, kakor tudi Mary Ann Bergant in J. E. Kirk. Baldwin zahteva kongresno preiskavo .iciiisRiM upraviteljev v prit- tA__ ,a m skem prethrtn tuesta."* Pni j aRi" "'Amerika potrosila • $4,000,000 v Italiji New York.—(FP)—C. B. Bald-win zahteva kongresno preiska- Nadaljnja obdolžitev je, da se|vo, ker je bila potrošena vsota nemški list Tagesspiegel tiska v tiskarni židovske firme, ki je zdaj v Varšavi. Tiskarno so a-meriške oblasti izročile nemškemu listu. Zadeva nemških vojnih zločincev je resna. Britsko sodišče v Herfordu je zavrnilo poziv poljske vlade, naj ji izroči Kopfa, ki je bil Hitlerjev administrator v Sleziji, sedaj pa je predsednik Spodnje Saksonske. Poljska vlada trdi, da Kopf ni več na listi vojnih zločincev. Poskus za odvrni-te v stavke Člani federalnega odbora prišli v Chicago Chicago, 29. apr.—Poskus za odvrnitev stavke železničarjev je bil storjen, ko sta dve izmed treh bratovščin naznanili, da bo stavka oklicana 11. maja. To sta bratovščini strojevdij in kurja-čev. Bratovščina kretničarjev še ni objavila naznanila o oklicu stavke. J. P. Shields, besednik bratovščin, je dejal, da je odločitev glede oklica stavke padla, ko so se pogajanja z železniškimi kom-panijami razbila. Bratovščine zahtevajo zvišanje plače za .10 odstotkov in revizijo 25 delovnih pravil in regulacij. Kompa-ni je so ponudile zvišanje za 15 in pol centa na uro in se izrekle za revizijo 15 pravil. člani federalnega posredovalnega odbora ao doapeli v Chicago iz VVaahingtona Načelnik odbora je Frank Douglasa Pred odhodom iz VVaahingtona je Douglaas dejal, da se bodo člani odbora danes sestali z repre-zentanti bratovščin in kompe-nij. Douglass je izjavil, da bo stori) vse za odvrnitev stavke železničarjev in izravnavo konflik* ta Ako bo izbruhnila, bodo prizadete sknro vae industrije. $4,000,000 iz sklada ameriške vlade v volilni kampanji v Italiji. To financiranje je znano pod imenom "Operacija X." Baldwin je vodja kampanje za izvolitev Henryja A. Wallacea za predsednika Združenih držav. Da je Amerika potrošila štiri milijone dolarjev v Italiji v teku volilne kampanje, je razkril senator Bridges, republikanec iz New Hampshira. "Amerika, ki namerava potrošiti 46 milijard dolarjev za oboroževanje v prihodnjih treh letih, se je vmešavala tudi v volitve v Italiji," pravi Baldwin v pismu voditeljem kongresa. "Znamenja so, da hoče vlada bankrotirati ameriško ljudstvo, Wallace odgovoril predsedniku CIO Zanikal je trditev, da so komunisti ustanovili tretjo stranko 0 Dea Molnea. la« 29. apr —Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav, je zanikal trditev Philipa Murrayja, predsedniki Kongresa industrijskih organizacij, da so komunisti ustanovili tretjo politično stranko. "Murray ve, da je njegova trditev bedasta," je rekel Wallace. "On bi moral tudi vedeti, da komunizem ni vprašanje, temve' monopolisti, ki narekujejo naši i otranjo in zunanjo politiko." Wallace je v svojem govoru po radiu ponovno naglasil, "da je zbližanje med Ameriko in Sv vjetsko unijo mogoče. Mrzla voi-na se lahko zaključi med dfža-vama. Ljudje, ki ustrahujejo one, ki razpciavajo naše pctici-je, ne verjamejo v .demokracijo. Ti dajejo komunistom nunicijo, da lahko trdijo, da v kapitalistični družbi ni civilnih svobod-ščin. Mi hočemo dokazati, da *jv. komunisti motijo. Obe stpri stranki sta vojn' stranki. Naša stranka je za mir." Wallace je govoril tudi pred dijaki državne univerze v Des Moinesu. Dva klopotea sta bila vržena, preden je zaključil govor. Eden je letel nad njegovo glavo in zadel neko deklico. Osebe, ki so vrgle klopotea, so potem zasedle avtomobil in pobegnile. Ruska prince za obsojena v Belgiji Bruselj, Belgija, 29. apr.—Ruska princeza Aleksandra Obolen-ski je bila obsojena na osem let zapora po obravnavi pred vojaškim sodiščem. Spoznana je bila za krivo trgovanja z nemško armado v vojnem času. Sodišču je bila predložena evidenca, da je bila načelnica sedmih kolabo-ratorjev, ki so prodajali volneno blago in žganje nemškim vojakom. Njen profit v kupčijah z Nemci je znašal $204,000. morajo poročati o stroških volil nih kampanj. Kakšno moralno in legalno pravico imamo mi do trošenja denarja za vplivanje na izid volitev v tuji državi? Iz katerega sklada je prišel denar _____ , za financiranje ameriške pusto- da ohrani status quo v vseh kra-, lovščine v tuji državi? Kdo je jih sveta. | prispeval denar za financiranje Ameriške politične stranke dela takozvane. Operacije X?" SOCIALIST! IN KOMUNISTI V ČEHOSLOVAKIJI SE BODO ZDRUŽUJ Praga. Cehoelovaklja. 29. apr. —Eksekutivni odbor komunistične stranke in stranke socialnih demokratov je objavil skupno naznanilo o organizacijski in ideološki združitvi. Naglasil je. da je namen izognitev nesporazumu v bodočnosti. Naznanilo pravi: "Osrednji odbor bo objavil navodila v zvezi a pripravami za združitev. Skupna ideološka osnova bodo nauki Marksa. Engel-sa, Lenina in Stalini, katere je ^godovina, zlasti zgodovina druge svetovne vojne, izpričala za mogočno orožje aocializma. Na podlagi izkušenj in iz praktičnih razlogov bo organizacijako osnovo tvorila komuniatična stranka v Čehoalovakiji" Zdenek Fierlinger, predsednik socialistične stranke, je pred objavo naznanila izjavil: "Komunistična stranka, ki je najmočnejša v Čehoslovakiji. Stranka socialnih demokratov je služila demokratičnemu »«jciali-zmu in ljudstvu dobro 70 let. Njene plemenite ideje in nameni bodo živeli v združeni novi stranki." Formalna združitev bo dovršena po zaključenju volilne kampanje. Volitve se bodo vršile 30 maja Poročila trdijo, da se ne bodo reprezentanti aocialiatičnih atrank iz držav v vzhodni Evropi sestali na konferenci v Varšavi Pričakuje ae, da bo takrat objavljena deklaracija o združitvi teh atrank a komunističnimi strankami Ograka aocialiatična stranka bo kmalu izginila Na Poljskem ae bosta združili socialistična In komuniatična stranka Katoliška ljudaka atranka v Čehoslovakiji sedaj kooperira s komunistično vlado premierja Gottwalda Druge politične stranke in grupe v KONGRESNI ODSEK Sporazum o pre- ODOBRIL DODATNE RESTRIKCIJE Namen je ustavitev ko• munističnih aktivnosti PREISKAVA PROTI DR. CONDONU Waahlngton. D. C.. 29. apr.— Kongresni od|pk za neameriške aktivnosti je odobril nadaljnje restrikcije drastičnega zakonskega načrta, čigar cilj je ustavitev aktivnosti ameriške komunistične stranke v prilog Sovjetski uniji v Ameriki. Restrikcije predvidevajo zaslišanje pred federalnim justičnim departmentom članov in voditeljev komunistične stranke ter komunističnih frontnih organizacij, ki se ne bi registrirali pri justičnem departmentu. Kongres bo na podlagi načrta, če bo sprejet, lahko izsilil akcijo justične-ga departmenta proti komunistom. Kazni za one, ki ne bi registrirali, bodo zaporedne. Vsak dan odlašanja se bo smatral za prestopek, Kazen za kršilce bo ječa do pet let in plačitev denarne kazni do jset tisoč dolarjev. Nedržavljani, ki se ne bi registrirali, bodo de|)ortirani. Nobena organizacija ali posameznik, ki prispeva denar v sklad komunistične stranke ali v sklad frontnih organizacij, ne bo izvzet od plačevanja dohodninskih davkov. Plačati bo 1u>-ral davek od darovane vsote. Kongresnik Thomas, republikanec iz New Jaraeyja in nučel-nik odseka za neameriške aktivnosti, je naznanil, da bo delo v zvezi z načrtom dovršeno prihodnji teden. Avtor načrta jo kongresnik Mundt, republikanec iz Južne Dakote. On je napove-dal, da bo načrt sprejet v oben kongresnih zbornicah. Mundt je dejal, da bo odsek zahteval od trgovinskega tajnika Harrimana poročilo o dr. Ed-wardu U. Condonu, atomskemu znanstveniku in načelniku federalnega biroja standardov, v svr-ho preiskave. Dr. Condon je hb-dolžen zveze z ruskimi špioni. On je obdolžitev odločno zanikal. Zanj so se zavzeli vodilni atomski znanstveniki. Obsodili so odsek za neameriške aktivnosti in naglasih, da ni nobenega dvoma o lojalnosti Condona. UnijaCIO pretrgala pogajanja Opozicija proti zviianju plače Now York. 29 aprila—Unija United Electrical, liadio & Machine Workers CIO je naznanila pretrganje pogajanj z General Electric Co. in - Westinghouse Corp., ker sta vodili opozicijo proti zvišanju plače. Sledili sta korporaciji United States Steel Albert J. Fitzgerald, predsednik unije, je ostro obsodil obe kompanijl, ker sta odbili zahtevo za zvišanje plače. "Naključje ni, ker sta se olje uorli zvišanju plače," je dejal, "fctvljenaki stroški stalno naraščajo. Delavci ne bodo- držali križem rok, temveč podvzeli akcijo Ciatl profit General Electric Co. ie znašal lani $95,000,-000, Westignhouse Corp pa $57.-000,000 Izgledi ao. da bosta naredili še večji profit letos" —.------- •— ------------------------5u --------- --------, ... m>. -f,- mora dati naši skupni stranki Čehoslovakiji, med temi narod organizacijsko podlago, njeno na socialistična atranka. ra/pe ideološko vaebino in avojatvo. dajo. Zid je v ameriški coni dobili več ti vil Frankfurt, Nemčija, 29 apr.— Odmerki živil Židom v ameriški okujiectjsk! coni v Nemčiji ao bili zvišani, pravi namenilo ameriške vojaške vlade V okupa cijaki coni je okrog 150 000 Židov. mir ju v Jeruzalemu Zid je okupirali predel arabskega mesta Lake Succeea. N. Y„ 29. apr.— Svet poverjeništva Združenih narodov poroča, da je pridobil Žide in Arabce sa sklenitev premirja v starem delu Jeruzalema, kjer so svetišča kristjanov, Židov in muslimanov. Reprezentanti Židov in Arabcev so dali zagotovilo, da bo izdan ukaz za ustavitev streljanja. Dogovor o premirju so sklenili reprezentanti židovske agenture in arabskega vrhovnega odbora. Premirje n® velja za nbvi del Jeruzalema. Vsa prizadevanja, da nc premirje raztegne na vse mesto, so se izjalovila. Moshe Shertok, reprezentant židovske agenture in Jamal E. Husseini, podpredsednik arabskega vrhovnega sveta, sta načelno odobrila f>ogoje premirja. Okrog 25,000 Arabcev in 2,500 Židov biva v starem delu Jeruzalema. Delegati Združenih narodov konferirajo dnevno z Židi ln Arabci, da jih pridobe za sklenitev premirja za vso Palestino, toda doslej niso dosegli ničesar. Bitke med Židi in Arabci se nadaljujejo, odkar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela načrt glede rafdelitve Palestine na dve državi. Ameriška delegacija, ki je izsilila sprejetje načrta, je pred nekaj tedni revidirala svoje stališče. Zavrgla je načrt In premagala, naj pride Palestina pod poverjeni-štvo Združenih narodov. Nobenega Izgleda ni, da bo njen predlog sprejet. J«ruaalem. Paleatlna, 29. "apr. —Enote podtalne židovske armade Irgun Zvai Leumi so okupirale predel Jafe, arabskega mesta, Židovska zastava je za-vihrala nad mošejo liassan Beq Prodiranje enot podtalne armade v predel je podpirala židovska milica Haganah, Naskočila je predmestja Jafe in lih zasedla, Britski letalci so metali bombe na židovske pozicije pri Bat Yamu, predmestju Jafe. Transjordanski kralj Abdullah je dejal, da je njeg ova arabsks legija zasedla Jerihu, palestinsko mesto v bližini Jt ruz/tlema Amerika bo podpirala protisovjetski blok Strategija državnega tajnika Marshallt in senatorja Vandenberga. Kongresni odsek naznanil zaslišanje Odslovitve avtnih delavcev v Detroitu Detroit, Mich., 29 apr.—Kor-porarija General Motora je <*i-Klovila 100,000 delavcev zaradi pomanjkanja jekla in premoga Naznanila je, da bo nadaljnjih 100,000 delavcev odslovljenlh prihodnji teden. Waahlngton, D. C.. 29. apr,— Prvi koraki, da se sankcionira ameriška pomoč novemu proti-sovjetskemu bloku v Evropi, katerega tvorijo Velika Britanija, Francija, Holandija, Belgija in Luksemburška, so bili storjeni. V prihodnjih 50 dneh bo formuliran nov posojilno-najemninski program glade pošiljanja orožja in drugega vojnega materialu protiaovjetskemu bloku. Strategijo sta formulirala državni tajnik George C. Marshall ln senator Arthur Vandenherg, vodilni republikanski arhitekt ameriške zunanje politike v višji zbornici, Vandenherg je načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve. Načrti, nanašajoči se na ameriško pomoč protisovjetskemu bloku, so povezani s kongresnim pritiskom za akcijo, katere cilj je revizija pravice vetiranja, katero imajo člani varnostnega sveta Združenih narodov. Odsek za zunanje zadeve nižje kongresne zbornice je naznanil zaslišanje o načrtih. Pričelo s»» bo prihodnji torek. Kot prva priča bo nastopil pred odsekom Warren H. Austin, načelnik ameriške delegacije pri Združenih narodih. Časovni element v sestavljanju programa ameriške pomoči protiao-vjetakemu bloku ae bo upošteval, ker ao aa republikanci, ki Imajo večino v obeh zbornicah, izrekli za zaključenje zasedanja kongresa 1H. Junija, dan pred konvencijo svoje stranke. Doznava se, da sta st« Marshall In Vandenherg sporazumela, da mora kongres sankcionirati po-mpč protisovjetskemu bloku pred zaključenjem zasedanja. Progresivna stranka ustanovljena v Washingtona Seattle, Wash., 29 apr,—Progresivna sranka je bila ustanovljena na konferenci v tem meatu. Njena kandidata za predaedni-ka in podpredsedniks Združenih držav sta Henry A. Wallace in senator Glan H, Taylor, Konference se je udeležilo dva tiaoč delegatov, Sprejeta je bila resolucija za preklic Taft-Hart|cye-vega prot(delavskega zakona Za načelnika stranke je bil izvoljen R. H. Fluent, za tajnika pa blv-šl kongresnik Jerry O'Connell, VZPOSTAVITEV KONTROL NE BO REŠILA PROBLEMOV, PRAVI SENATOR Waahlngton. D. C.. 29. apr,— Senator Wherry, republikanec iz Nebraska, je dejal, da vzpostavitev kontrol, ki so bile v veljavi v vojnem č-aau, ne bo rešila ameriških f»robletnov. Bila bi korak v sprernenilev Amerike v policijsko državo. Senator je okrcal predsednika Tiumana, ki je predlagal vrpo-stavitev kontrol cen kot sredstvo v pobijanju inflacije Obdolžil ga je, da podžiga vojno histerijo "Največje nevarnosti bodočnosti Amerike nova vojna ln stalno dviganje cen ao tzrodek tajnih kupčij in dogovorov, ki so bili sklenjeni v Jalti, Teheranu in Potsdamu," Je rekel Wherry "Prizadevanja za zaščito svobode v drugih državah ae bode Izjalovila, ker je možnoat, da bo-mo izgubili svobodo dotns, Tajna diplomacija Je odgovorna za sedanje svetovne potežko. če in kritično situacijo Amerl* ka troil sedaj milijarde dolarjev in mir se zavlačuje Ta In I prihodnje ameriške generacije Is »do morale plač ati visoko ceno I za storjene zablode v diploma* Iciji. Ako bi bila Amerika odloč-j no nasto|»ala proti Rusiji prej, ne bi sedaj prehsjall Iz ene krize v drugo. Cez HO odstotkov federalnega proračuna gie sedaj za narodno zaščito, pomoč tujim državam In vojne priprave ln sorazmerje se stalno dviga Ako hoče Amerika pomagati inajajočernu ae sve. tu, mora biti močna Da bo močna, je kongrea znižal dohodninske davke. Visoki davki so strmoglavili mnogo vlad, kar dokazuje zgodovina. Kadar mora arnenško ljudstvo plačevstt več letno /a vzdrževanje vlade nego za živila, Je čaa za klic, da ne srne iti tak« naprej. Ta čaa je /daj prišel." Wherry je dejal, da mora Amerika plačevati letne obresti č*z šest milijard dolarjev tia svoj narodni dolg Nakopala si I je dodatno obveznosti z Msr* I shallovim načrtom Oba sta izjavila, da se akcija ne sme odložiti do januarja prihodnjega leta, ko se bo novi kongres sestal na zasedanju. Marshull se je posvetoval o programu pomoči protiaovjetake-mu bloku z načelniki obrambnega, vojnega ln momarlčnega de-l>artmenta. Ene seje se je udeležil tudi John F. Dulles, republikanec, ki se smatra za vešča-ka v zunanji politiki. Ako bo program pomoči odobren, bo Amerika zavrgla staro tradicijo proti sklepanju vojaških zvez z evropskimi državami, Obsodba vojne proti komunistom Bajoneti in bombe ne bodo reiili problemov Boalon, Maaa.. 29. apr.—Svet škofov metodiatične cerkve je na svoji konvenciji obsodil "■veto" vojno proti komuniatom In naglasil, da bajoneti ln bombe ne bodo rešili problemov. Socialna pravičnost sa ameriška delavce In večja pomoč Evropi sta najboljši odgovor komunizmu. ftltofJS, voditelji svoje cerkve, katere tradicija je pacifistična filozofija, so savzeli stališče od- ločne opozicije proti viam smernicam svete vojne proti komunizmu. Njihovo pledlraixja za pravice organiziranih delavcev se smatra za važen dogodek. Na konvencljp je dospelo 03 škofov in 758 delegatov, predstavnikov metodtitične cerkve, ki ima 9,000,000 članov v Ameriki. Med drugimi je govoril škof G, Bromley Oxnam Iz New Yorka Dejal Je, da metodlatič-na cerkev zavrača komunizem in poudarjal, da se ga lahko porazi le t ustanovitvijo ekonomske pravičnosti in rasnega bratstva, i "Ideologija se ne more zadušiti strupenimi plini In ne uni> čitl z atomskimi bombami," Ja dejal Oxnam. "Komunizma na more |airazitl zveza med demokratično in fašistično državo. Fašizem še vedno predstavlja nevarnost." * Konvencija bo trajala deaet dni, Sklicana je na vaaka štiri leta fikofje in delagatl ao ae izrekli proti vojaški konskrlpci-jI in obvezni vojaški službi, Izjavili so, da Amerika potrebuje več demokracije, da bo Evropi lahko dala zgled za poanemanje. Ameriška vojaka bosta prišla pred sodišče Frankfurt, Nemčija, 29. apr.— Dva umeriška vojaka boata postavljena pred a<»dišče, ko bo ae-danja preiskava končana, na ob tožbo, da ata razžallla dva ruska častnika, pravi naznanilo ameriške vojaške vlade Vojaka ata Ri bert Osolonski In John R Murphy. Vojaki strašijo mejo Nikaragve Manugua, Nikaragva, 29 apr. - Vlada je poslala vojaške čete v strateške kraje ob meji med Nikaragvo in Koatarlko. Vojaki strsfljo mejo, da preprattjo Invazijo revolucionarnih koatari-šklh sil Nikaragve. Akcija Je bila |«odvzeta, ko ja bila vlada Informirana, da koatarllke sile prodirajo proti meji Nikaragve. PETEK, 30. APRILA 1948 Caek Co.. mM aa Ml« lete. $4.7» m pol lota; u IsnapjfTt fUJt Subscription raftosi for t h« Ualtod Stalo» (easopl Chlcapo) ud Caaada SOJO por fNi, Chlcage aad Cook Cbunif Mil por poor, 'oroiga ooUMtrfes »II JO H» THT Com hIiio i po lopa mm. Wnkapfol Soptor I» asasiešaalk :Uok«v m a» noša je. Rokopisi lltorerao tmMm 16r tke, povesti itmmm. pooml itd) so vrnejo pošiljatelju U t sluiaju. ¿o Jo prtlotU Naj živi Prvi maj! ' Jk Prvi m«j, mednarodni delavski praznik, je zopet tu. V Ameriki, najmogočnejši kapitalistični deželi z največjim delavskim razredom, je U praznik, žal, zelo mak> upoštevan; v resnici je upoštevan veliko manj kakor je bil na primer pred 30 in več leti, ko je delevstvo tudi v tej deželi v marsikakem mestu ali pokrajini proslavljalo ta mednarodni praznik z velikimi pohodi, demonstracija mi in ahodi. V premogovni induatriji, v organiziranih predalih, je pred prvo svetovno vojno in deloma še poanejfe: do Lewieoveg* podviga na krmilo UMW, na 1. maja navadno počivalo vse delo. ali pa je bil obrat zelo omejen. Prav tako v oblačilni induatriji, kjer so se rezvile "socialistične" unije, in več ali manj tudi po drugih industrijah in organiziranih strokah, kamor je segal socialistični vpliv. Panes je med ameriškim delavstvom ta mednarodni praznik bolj malo poznan in vse premalo upoštevan. V večji ali manjši meri ga praznujejo leto za letom le v nekaterih večjiH mestih, na primer v New Yorku, Chicagu etc., kjer je več ali manj radikalnega gibanja in kjer se je ohranila tradicija Prvega maja. Med redkimi delavskimi organizacijami, ki so ohrsnile to tradicijo, je tudi naša jednota; prav tako naša kansaška društva, kjer že 40 let proslavljajo ta praznik pod okriljem svoje federacije. V tem so naša kansaška društva s svojimi starimi delsvsko zavednimi korenina mi lahko zgled ne samo vsem našim društvom, marveč tudi vsem delavcem. OsadHelji prvega kamiona tovarna avtomobilov ▼ Sloveniji. ampak tudi med dobrimi katoličani. - Podpisani ne bi bil rad v Qa-brovškovi koži, prav tako ne v koži njegovih nesramnih pomočnikov. Tudi ne bi hotel biti v koži pisunov pri A. D. Posebno pa ne v koži onih par napred-njakov, ki so se fx>dali in pišejo v A. Q. Ha, ha, ha! Dober tek, fantje! Vi ste možaki in poli Haha! Jaz se ne bi nikdar tako ponižal, kajti pri tistem časopisu so brez vsake sramote in izobrazbe. In da se nekateri "riaprednjaki" tam ma-žejo! Ta "svetovni" list piše z vsakim dnevom večje neumnosti. Sedaj agltira z vso ihto, da bi dobili čim več izdajalcev v Ameriko . . . Ako so bili'zapeljani, zakaj se ne vrnejo domov in se izkažejo za poštenjake? Kdor je poštenjak in vsaj delao nedolžen, se lahko vrne domov in se mu ne bo nič zgodilo. Samo pomislite, med nami, poštenimi in lojalnimi ameriškimi državljani, se naj bi naselila taka zgagarska pakaža! Dovolj o tem. Tukaj smo imeli precej časa lepo vreme, pred nekaj dnevi pa je bila velika slana in škodovala sadnemu drevju, ki je bilo že v cvetju. Nad delavsko in farmarsko ljudstvo pride vedno več slabega kot dobrega. Zaključujem in pozivam vse prsvoverne, da delujejo za Wallace vo izvolitev in ojačenje progresivne stranke, kajti slabše ne more biti, če zmaga Wallace, kot če zmagajo republikanci ali Truman, ki nas potiska v gospodarsko in politično propaat. Anton Jaakovich. Velika ironija je v tem, da je bila ideja mednarodnega dolav-skega praznika porojena v Ameriki. In sicer se je ta ideja poro-dlla okrog leta 1885 kot del velikega delavskega gibanja za skrajšanje delovnika na osem ur. Na konvenciji tedaj mlade Ameriške delavske federacije je neki delegat predlagal, naj organizirano delavstvo proglasi 1. maj za svoj praznik in demonstrira za skrajšanje delovnika na osem ur. Ideja je bila sprejeta in klicu Prvega maja se Je odzvalo tisoče delavcev po vseh mestih, kjer je bilo kaj sluhs o delsvskem gibanju. Demonstracijam so se pridružili tudi drugi delavci, ki so hrepeneli po uniji ln skrajšanju delovnika Toda takoj naslednje leto je ta ideja dobila velik udarec v Chicagu v znanih haymarketskih demonstracijah, kjer je neki agent" provokator vrgel bombo ki je ubila par policajev, nakar je reakcija šlrom dežele zagnala huronski krik in z antirdečkarsko histerijo zadušila za več let gibanje za skrajšanje delovnika. Ameriška delavska federacija je potem opustila ta praznik, dasl ja inatruirala svojega zastopnika, ki ga je poslala na dela viko zborovanje v Evropo, naj priporoča 1. maj za mednarodni de-lavski praznik. To je bilo leta 1887 Dve leti poznoje je bil na prvem kongresu Prve internsvionale določeg 1. maj za mednarodni dalevski praznik, Ironija je bila tudi v tem, dasi je ta ideja prišla Iz vrst ameriškega organiziranega delavstva, se je ADP umaknila iz tedaj nastajajočega mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja in se oklenila "pure and simple" trade unlonlzma. Toda kljub temu, da se je ADF umaknila v svojo polževo hišo, je Prvi maj v kratkih letih postal resničen mednarodni delavski piaznik Oklenilo se ga je zlasti delavstvo šlrom Evrope in na ta dan prirejalo veličastne delavske demonstracije, Poatal je praznik delavskega vstajenja, na katerega se je delsvstvo šlrom Evrope pripravljalo tedne in mesece. Ta praznik je dobil odmev tudi na drugih kontinentih—povsod, kjerkoli in kamorkoli Je prodrla delavska zavest. V Evropi je postal tako močna tradicija, da je 1. maja osvojil tudi Hitler in ga proglasil za nacijski delavski praznik To Je bilo seveda popolno perverziranje idej ln simbolizma Prvega maja. Ampak nacifašizem ni perverziral samo teh idej, marveč tudi druge Ker se Je po formiranju socialistične stranko leta 1001 tega praznik? začelo oklejjali tudi ameriško zavedno delavstvo, se je v tej deželi pojavilo gibanje za ustanovitev lastnega, to je ameriškega delavskega praznika. Ideja Je prišla iz vrst unijskegs gibanja na vzhodu in takoj našla odmev med poalanci in politiki starih kapitalističnih strank. Državne zbornice ao druga za drugo pričele proglašati prvi pondeljek v septembru za Labor day, v prvem Wilaonovem terminu pa ga je kongres proglaail za narodni delavski praznik Toda amertkki Labor day še ni HJBPMJl mrnm m J (Haialjevaaje) "Halo! Pero Milič! Oče vam je prišel v goste. Nimam nikogar, ki bi ga pripeljal k vam. Pridite k vhodu, tu vas čaka!" "Takoj, takoj!" POmislil sem trenutek. Zdaj velja biti hladnokrven in nagel. "Halo, vratar Tomič! Čakaj trenutek! Pošlji očeta proti pisarniški stavbi, počakal ga -bom pred vrati." Odložil sem slušalko inse ozrl. Nekam Čudno mi je bilo. "Oče je prišel k vam na obisk?" je vprašala starejša uradnica. "Da," sem se nasmehnil v zadregi. "Zdaj so takšni obiski 7.a nas Beograjčane prijetni." "Zelo prijetni." Naglo sem vzel klobuk in plašč. "Grem mu nasproti." Na zunaj se mi ni videlo ničesar, počasi sem zapustil pisarno, šel mimo po dolgem hodniku in stopil iz stavbe. Že od daleč sem zagledal priletnega kmeta v beli kučmi, oprtanega z dve-ma polnima culama. Videlo se mu je, da še ni bil v večji tovarni, mogoče tudi v Beogradu ne. Kakor da se ni nič zgodilo, sem šel proti njemu. "Prijatelj," me je nagovoril, ko sem prišel do njega. "Gotovo poznaš mojega sina, Pera Milica, ki je uradnik tu pri vas. Njegov oče sem in prišel sem k njemu na obisk. Povej mi, prijatelj, kje ga najdem!" "Oče, pojdite naravnost v onole stavbo. Tam ga poiščite!" Pokazal sem 'proti pisarni. Kmet se mi je lepo zahvalil In nadaljeval svojo prijetno pot, jaz pa sem se skozi stranski shod izgubil na ulico. Preden je Perov oče prišel na moje stanovanje, sem se že peljal z vlakom proti jugu. Izstopil sem v manjšem industrijskem mestu in si poiskal dela v sladkorni tovarni. Toda ne v pisarni, 'marveč v skladišču kot skladiščnikov pomočnik. Tu nisem ne ročni delavec in tudi ne uradnik. Prevažam zaboje in vreče sladkorja. vodim pa tudi knjige o zalogah. Seveda svojega pravega dela nisem opusti). Tu ne mislim ostati dolgo. Malo se popravim, pa odidem proti Sftko-banji, v okolici katere se zbirajo naše čete. Bolan ne bom šel , mednje. Steuje na frontah je iz dneva v dan ugodnejše, še malo pa bomo šli v poslednji spo-' pad s sovražnikom. Zelo se pazim, da me pljuča ne bi izdala. Moram ozdraveli, popolnoma ozdraveti! i 5. junija. Kako živim, boš morda vprašala, ko boš brala te vrstice. Stanujem pri kmečkih ljudeh na robu mesta. Tovarna j« blizu in se ne kažem preveč v mestu. Delam med delavci in predmestnimi ljudmi. Ostalih ne poznam, ne Srbov in tudi ne Slovencev. Moram biti še vedno oprezen, čeprav ni več tako nevarno, kakor je bilo pred letom. Prejšnji mesec sem se spoznal s pisateljem 'Lukarjev', ki sem ga že doma na videz poznal. Že nekajkrat sva se sestala, razpravljala bolj in bolj odkrito o vseh mogočih stvareh, vse dalje večje zaupanje Imam do njega, še malo pa mu bom zaupal svoje življenje zadnjih dveh let. Vse bi bilo, samo da bi moja pljuča vzdržala in da se ne bi rana zopet odprla. Čeprav se skrbno pazim, ni nikakega vidnega napredka. Zdi se mi, da sem čedalje slabši. Bil sem pri zdravniku; ta se je seveda čudil mojim prestreljenim pljučam. Moral sem si izmisliti zgodbo. Sicer pa: kdo ve, če mi je verjel. Prepovedal mi je vsak nspor in priporočal najboljšo hrano, torej to, kar je nemogoče. Plače imam samo toliko, da se preživljam. Edini priboljšek je košček sladkorja, ki ga lahko kdaj pa kdaj vtaknem v usta. Oprosti, danes ne morem več. Zelo sem truden, pero mi kar pada iz rok. * ' Ui' 8. junija Včeraj sem dobft dve tvoji karti iz Gornje Italije. Tudi tebe je tedaj zadela usoda tisočev in tisočev? Poslali so te v koncentracijsko taborišče. Sicer pa pišei, da si zdrava in dobre volje. Ne izgubi upanja v boljše čase, ki se nam bližajo z naglimi koraki. Če si kdaj malo-dušna, poglej na vzhod, od tam nam prihaja dvajsetkrat sem jih prečita!. Ob vsaki besedi rešitev; ti jo boš dočakala. Kako ljube so mi tvoje vrstice. Že desetkrat, se ustavljam in čitam iz nje tudi vse ono, kar si hotela in nisi smela zapidfcti. Zamišljam si svojo Alenko, ki je ljubila svobodo nad vse, ki je bila najsrečnejša v planinah daleč od ljudi, ki pa je zdaj zastražena v taborišču, in hudo mi je. Moj znanec mi je preskrbel pet tiskovin od Rdečega križa. Zdaj ti bom vsak drugi dan pisal po pet in dvajset besed. Že ves dan sestavljam prvo karto, moram izbrati besede, ki bodo povedale čim več. * j 10. julija f Zadnji čas sem doživel veliko razočaranje: moj dobri znanec, skoraj prijatelj zadnjih mesecev, pisatelj romanov in novel, ki sva jih z zanimanjem prebirala, mi je nenadoma obrnil hrbet. Vzrok? Ne more biti drugi: izvedel Je,* kdo sem. Najbrž me je kdo od Slovencev spoznal, bil sem res nekoliko nepreviden. Opozorili so ga na nevarnost, če se še nadalje druži z menoj. Če bi bil boljši, bi zapustil mesto in odšel k svojim. A ne morem nikamor. Ves prosti čas poležatam v sadovnjaku pred hišo. Kadar ni nikogar pri meni, se predajam sanjarjenju. Teže in teže mi je po domu, po Halozah, po naši slovenski zemlji, po tebi, Alenka. Obujam spomine na svoja otroška leta doma, na gimnazijska v Ptuju, vseučlliška v Ljubljani, na naše tajne sestanke, ognjevite govore in drzne načrte, na izlete po širni Sloveniji, na borbe okoli Užiške Požege, predvsem nate, moja Alenka. (Dalja prihodnjič.) Vodnjak Prešlkov V orane (Nadaljevanje in konec.) Borovniku pa je bil ta vrisk, ki je privrel u brezskrbnih prst, silno neprijeten Jezilo ga je, da Je ravno ta človek vtaknil svoj nos v njegov vodnjak in da bo raznesel po soseski, kar je videl pri njem Vedel je, da se mu bodo soaedje rogali, hodil» bodo gledat njegovo delo ter mu odsvetovali, češ naj pusti vse skupaj. On pa mora dokončati in najti vodo. In če je ne najde? Streslo ga je ob tej misli. Toda hitro se )e je izne-bil in se potolažil z upanjem, da sedal še ničesar ne ve. Rm-zumljivo je, da pri petih metrih globine na takem svetu ni mogočo priti do vode. Pomirjen je odšel v hišo, po-večerjal in se vlegcl k počitku. Drugo jutro je zgodaj vstal, nakrmil živino in komaj je som«* posijslo s prvimi žarki na vrb borovega slemena, se je Borov nik že spuščal v vodnjak Za* cel je kopati s podvojeno močjo in pošiljal je na vrh kad za ka-djo zemlje Kopal )e. krhal la* pornate plasti /emlje iz suhega dna. čuteč, da je njecov cilj nekje zdi da j v zemlji. Zena, ki je vlačila kadi in ki jih je od t asa do časa pomagala vleči tudi starka. je slišala, kako je pri* hajalo Iz jame sopenje, kakor bi kopsl stroj, enakomerno, bre/ prestanka In dno ae je pogrezalo z vsakim dnem nižje, v na> ročje zemlje Voda pa se ni hotela poka/ati. Borovnikova bojazrn, da bo Krtvonog ramearlrvest o kopa nju vodnjak« po vsej okolici, se je uresničila, že prve dni so jeli hoditi po poti, ki je vodila mimo hiše, sosedje. Možje so jMiMtajali ob jami, odkimavali z glavami in skomigali z ramami ter delali resne obraze. Neka* teri so ogovarjali Borovnika v globini in bi ga bili radi izvabili na dan. A Borovnik je bil zadovoljen, da mu ni bilo treba gledati teh obrazov, iz katerih je odsevalo slabo prikrito roga-nje uli pa pomilovanje, ki mu Je bilo še bolj zoprno. Odgovarjal je na kratko in njegov glas se je zdel čuden, spremenjen. Sosedje so drug za drugim odh«j«li z neprijetnim vtisom. 7.e drugi teden se je bližal koncu, (¡lobočma Je prodrla zo-pet i« neka) metrov bolj v osrčje /emlje Vsekakor pa delo ni tako n«piedovalo, kakor prvi teden. Zemlja je poatajala vedno I »olj suh«, včasih je bilo treba |Meko|>«ti cele plasti nenavadno trdega laporja, ki se je le / veliko težavo dal krhati s krampom Te>«v« je bila tudi t /cmljo na vrhu; žena in starka nista utegnili odvažati tako množino pmtt, zato so jo začeli <*ll«K«ti n« kup onkraj ceste Kup je rsMel in t «štel. V nedeljo Borovnik nI šel v cerkev. Bil |e tako izmučen »»d neprestanega trdega kopanja, da m je /a/elel |>očltka Ker se vod* |r m hotela pokazati, sta j. .< |»oleg utrujenosti mučila še dvom in strah prod neuspehom. Zgrozil m- je ob misli, da vode tuk«j »ploh ne najde in da bo m** ti ud /«stonj vse delo za prazen nič. Režal ae mu bo Krivonog. In aoaedje ie mu bo do romali Na trud bi človek še 1 niz« bil. a ko bi mogel (Hi krit i neub|teh. Tako pa ve ves svet Popoldne je prišel k hiši stric is sosednje fare. Zvedel je, da koplje njegov nečak vodnjak. Kljub starosti je prišel čez hribe na obisk, da se prepriča, kaj je resnice na govoricah. Ko je zagledal razkopano zemljo in globoko jamo,' se je ustrašil. Skoraj boječe je pogledal Borovnika in si »kraja ni upal govoriti o votli. Sedela sta drug ob drugem in cele ure govorila rame brezpomembne stvari; alednjič p«, ko je bilo treba oditi, se je stric nerodno odkašljal in naravnost rekel: "Ali misliš, da bo tam voda?" Borovnik, ki se je ves popoldan bal. kdaj bo stric pričel o tem, se je oddahnil. Nobenega očitanja ni bilo v vprašanju. Tako se je že davno želel govoriti s kom, ki bi mu odkritosrčno razložil svoje skrbi in u-panje. Začel je sam in na št roko, kako hudo je z vodo pri hiši, kako se Je odločil za kopanje tam, ker mu je svetoval oče na smrtni postelji. Šla sta • stricem ven in si ogledala jamo, toda stric je na vs* odgovarjal dvoumno, malodušno Na površju zemlje nt bilo videti, da bi mogla biti kje voda. Tam na oni strani hiše, da, tam pre), ker je svet nekoliko jamaat, toda ravno tukaj na robu brega! Borovnik mu je razložil, kaj je prerokoval oče na smrtni postelji, toda stric se je namrdnil In dejal "Kadat človek umira, se mu blede, na to ne dam nič—Ko bi bil Jaz na tvojem mestu, bi ne kopal," je pristavil če z nekaj časa Borovnik se je trdovratno u-grisnil v ustnico Vedno ista pesem "Teden dni bom še ko-pal, če do takrat ne bo vode, pa PB08VETA pustim vsa skupaj," je slednjič brezpomearibno pripomnil. Ko je stric odšel, je postal Borovnik žalosten. Pri večerji sploh ni govoril. Molčali sta tudi žena in mati. Po večerji je takoj legel, dasi ni mogel spati. Obračal se je po postelji pozno v noč; žena, ki je letala ob nasprotni stapl, Je slišala, da bedi. "Ali ne fctorei spati?" ga je vprašala. "Skrbi me!" je kratko odgovoril mož. "Stric je rekel, da tam ni vode," je boječe dahnila žena. "Kdo ve!" "In če je ni?" "Saj pravim: teden dni še in če se voda ne pokaže, pustim vse skupaj," je mož sklenil pogovor. ' Kopanje, ki ga *je začel drugi dan, je enakomerno nadaljeval ves prihodnji teden. V soboto pa še ni bilo vode, čeprav je zlezel Borovnik tako globoko v zemljo, da*je moral že močno zavpiti, ako je hotel doklicati ženo iz jame. Na svoj sklep, da odneha s kopanjem konec tedna, če vode še ne bo, ni več mislil. Zagrizel se je v vero, da mora priti do vode na tem kraju. Včasih je prenehal s kopanjem, preizkušal prst, ki je sestajala iz enakomerne mase lapora in ilovice, deval jo je na jezik, da bi mogoče okusil kaj vlage. Toda prst je bila suha kakor zgoraj pri vrhu. Kdaj pa kdaj se mu je zazdelo, da čuje neko žu-borenje. Takrat je legal na dno, pritiskal uho k zemlji in poslušal dolge minute, odkod bi prihajal dozdevni znak vode. Toda žuborenje se ni hotelo ponoviti in kopal je dalje. Tudi-tretjo nedeljo Borovnik ni šel v cerkev. Mrk in sam vase zatopljen je polegal okrog hiše in zdelo se je, da se izogi ba ženi in materi. Ženski Rta s strahom opazili to spremembo, najbolj ju je vznemirjalo, da že tretjo nedeljo ni šel v cerkev, medtem ko prej ni zamudil maš brez vzroka. Naslednji teden pa je zopet kopal brez pre-stanka. Ženski st? mu molče pomagali in nobena si ni upala ugovarjati njegovim Čudnim, za-povedujočim pogledom. Ker je bila globina »že precej velika, ni ena sama ženska zadostovala za dviganje zemlje iz jame; morali sta vleči obe za mastno očrnelo vrv, na katero je bila privezana kad s prstjo. Široko razko-račenih, bosih nog in s podve-zanimi krili sta stali ob vodnjaku in molzli vrv, da so se jima napenjale žile na suhih bedrih in sta se jima bočila koničasta trebuha. Po okolici se je pa raznesla čudna novica. Sosedje so si pri povedovall, da Borovnik ni pri pravi pameti: venomer koplje tisti vodnjak, ne govori z nikomer, niti z ženo, ne gre nikamor in zanemarja vsako drugo delo. Marsikdo, ki je bil prej iz radovednosti krenil mimo Bo-rovnikove hiše, se je zdaj od daleč ognil samotnega poslopja. Ta in oni se je opogumil in. vseeno stopil mimo, da bi videl, kaj je na stvari. Nekateri so se celo sklonili nad globino in zaklicali na ves glas v Vodnjak: "Kaj pa delaš, Borovnik?" "Vodo iščem!" je zavpilo po kratkem presledku iz temnine. Razen o vodi se ni dalo nič izvedeti od Borovnika. Žena je vedela toliko kot nič. Imela je objokane oči in je strahoma čakala, kaj bo. Ako ne pride kaj neprtčanovunega vmes, se bo zgodila nesreča. Na polju se je bližalo poletn6 delo, toda mož se ni zmenil niti za najnujnejše; se živine ni hotel več opravljati. Mati stark« Je onemela in je vsa izpita od prenapornega dela zadnjih dni čepela za pečjo, roke in noge so Ji odpove dale in njeni stari možgani so s topo negotovostljo slutili zlo. Zato je molila mnogo več kot prejšnje čase. m *.r: •v» nk&jj * wm mi Udarniki ls tobačno tovarne v Ljubljani. Tako je minilo mesec dni in Še več. , Vodnjak je bil že i>et in dvajset metrov klobok, Borovnik pa še ni nehal kopati. Ženski sta komaj utegnili spravljati zemljo iz jame. Medtem ko je prej mož še prihajal opoldne po vrvi na dan h kosilu, je sedaj nekaj dni ostajal v glo-bocini in mu je morala žena spuščati jed v jamo. Komaj zvečer, pozno v mrak, je zlezel na dan, sključen, ves prašen in rjav od zemlje. Tak je zaužil nekaj večerje in legel spat brez besed, popolnoma ravnodušen za vse okrog sebe. Nekega dne f>a ni nenavadno dolgo prišlo znamenje iz jame, da je kad polna. Navadno jo je mož takoj napolnil, da se je dvigala venomer gor in dol. Žena se je naslanjala na bruno in' držala vrv, starka pa je čepela na kupu zemlje jx)leg nje. Takrat se je zaslišal iz globo-čine presunljiv, radosten, skoraj divji krik: "Voda—voda!" Ženski sta prvi hip onemeli od neznanega, prijetnega občutka, nato sta hkrati skočili k odprtini in zapičili poglede v temno brezdno. "AJi res?" je zavpila žena na ves glas. "Voda—voda!" je zavpilo še močneje iz brezdna. Na ponoven klic ženske ni bilo iz jame nobenega odgovora več. Zdelo se jima je, da prihaja od s|3odaj neko čofotanje, nekak šum, ki je bil podoben žuborenju močnega studenca. Čez čas pa je utihnilo tudi to. Potegnili sta za vrv in ko je prišla posoda na vrh, je bila f>olna vode, grde, rjave, z zemljo pomešane vode. Ko sta pomočili roke vanjo, ju je zazeblo kakor led. Iz vodnjaka pa ni bilo nebe-nega znamenja več, niti odgovora na klicanje. Ko sta spustih vrv v globino kakor druge krati, da je prilezel mož z njeno pomočjo na vrv, se je potopila v brezkončno dno in nihče se je ni oprijel. . Takrat ju je obšla grozna slutnja. Spogledali sta se in kriknill od strahu: Zalilo ga je. Radost nad uspehom je mahoma razbila zla slutnja in legla na nju z vso grozo. Žena je stekla k sosedu. Ljudje so prihiteli z lestvami in vrvmi na pomoč. Tesar Krivonog, Ici je bil slučajno pri sosedu in se je z drugimi vred prignal na kraj nesreče, se je privezal na vrv in zlezel v vodnjak. Dolgo, dolgo so ga spuščali navzdol; nato je dal znamenje. Nekaj časa je čo-fodralo zdolaj v temi, nato se je zabllskalo gor do oči, ki so strmele za njim, ker je prižgal svečo. "Utopil se je, potegnite!" je zavpil Krivonog Moije so po tegnill dvojno težo in s trudom je privlekel tesar mrtvega Borovnika na vrh. Voda pa je nenavadno hitro naraščala in v nekaj urah je napolnila vodnjak. Pričela se je razlivati čez rob po bregu na i*?dol do njiv in travnikov, po katerih so odnesli čez dva dni mrtvega Borovnika na pokopa lišče. i ' Nedelja Ivan Cankar Iz tople, od rodovitne in bla godarne ljubezni spočite jesenske zemlje, iz mimo vzdramlje-ne, otroškega pričakovanja jx>1-ne noči je vzklilo prešlavno jutro. Megle, ki so še leno dre male, so se vzdignile |x>časi znad rosne ravni, so se nato ix>gnale oblakoma proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je vgtrepetalo v čistem zraku, za iskrilo se je na pokošenih seno-žetih, v zlatem vejevju bukev jelš in topolov., ot, da nese odrešenje od naroda do naroda. Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. V Prosvoil ae dasrss s volov-ae ta delavske vesti. AH Jih fcttnto wmmk danf FwssMasosomseaieaaMoatfotamisooatssi "PROSVETA" 2157 t. LAWHDALE A VE. Chicago 23, 111______________________________19- Vaša naročnina na "Prosveto" je ¡>otekla z dnem.____ V slučaju, da Jo od strani upravnlštva kakšna pomota, nas takoj obvestite, da so Ista popravil Z bratskim poadravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Tli CENE LISTU BOt Modnih iT^^^Im ** r Sodnik I tednika ta_Ml S tednih« ta S tednih» ta--— 4.40 t tednih» ta. 4 tednike ta._______Ul 4 tednik« ta • tednikov ta__________UO S tednike* Za Evropo )o.--------JI 1.00 I s pol ni ta spodnji kupo«. priteiite potrebi Monay Ordor v pismu ta si naročite Prosveto. Hat ht |e lastnina Prišteti so sme kTene ¿lana 1« druttne. hI te dovoHJo te ki Uve «21 stanujejo no isisi ta latam naslov«. V siSisiib slučaj« «o voi kot I tednikov Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti «lan SNPJ, ali če se presoli peoč od druline in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotično družine, ki Je teko skupno naročen« n« dnevnik Prosveto. to takoj naznaniU upravniitvu liste, in obenem doplačati doUčno vsoto listu Prosvote. Ako tega no store, tedaj mora uprsvniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku ali pa usteviU dnevnik. PROSVETA. BKPJ, MIT S. L«wd«l« A ve. Chicofo M. lUtaoia Prllsisns pašUJam naročnine sa Mst Prosvote vsote I JtL Kadar se preaellte, vsvloj Ite svoj «teri in novi noalovi