OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds i XXXI. _ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 29, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 85 D omače vesti šl. 39 Sansa Redna mesečna seja podruž-št. 39 SANSa se bo vršila ^ petek osmih 30. aprila, točno ob zvečer v poslopju Sloven-narodnega doma, dvorana I na St. Clair Ave. Društve-' ^ ^^stopniki in člani so vablje-. , udeležbo, ker je več važnih i *dev za konvencija S. M. Z. ^ etrta redna konvencija Slo-"ske moške zveze v Ameriki g vršila v soboto 1. maja v J Veni dvorani na 925 Hopo-jf'^^Ave., West Barberton, O. "^etek ob 9. zjutraj. Zvečer I ^ konvenciji se bo vršila ples-' Veselica, za katero bo igral ^Siani slovenski orkester Gin %rda, o. IZ J. Lausche bo oboril na radio J ^ Se nam poroča, bo Frank Ugj,. ^®che, kandidat za gover-Ig ^2 primarnih volitvah v Vor ™Gl kratek go- Potom WJMO radio postaje 4 popoldne med 3.30 in popoldne, to je takoj za Ijj ®skiin radio programom, 'I54n na tej postaji "ost . Vabi se jav- ' ga posluša. ^ parada Veliki se bo v zvezi z velikim ^ Slovenskem narodnem katerem bo nastopil za goverxiCTj-Lausche, vršila velika j lijj ^ Povorka. Vsi oni, ki se že-^ Povorke udeležiti, naj pri-I 8th uri popoldne na južno : i)q ^ Addison Rd., odkoder se Vorka podala naprej. '«cila S.3o 1. maja se bosta v cerkvi sv. Jeromija uri zjiitraj Miss Jennie iloip,hčerka Mr. in Mrs. Ru-V iz 15616 Calcutta ifyj' Mr. Robert G. Green-321 E. 156 St. Poročna se bo vršila zvečer v S® Tavern, nakar se bo mla-ktg podal na ženitovanjsko v Washington, D. C. (^°ročencema naše čestit- odbor SDD ^§1 seja gradbenega odbo-■iia ^^^^^kega društvenega do-* pg^^^6cher Ave. se bo vršila večer 30. aprila v na-^•3(1 ^ . prostorih. Pričetek ob Prosi se vse odbornike, :( in društvene zastop-^ se udeleže. Cu farmo BNPj, katerim čas do-'"Wo P^ošeni, da pridejo v '*'0 '^^gati delati na far- li "tiai " ------------ . J Jo 1, svojega avta, naj pri Slovenskem delavskem Murray pravi, da so komunisti i« Arabci ^ ' bodo prizanesli ustanovili progresivno stranko mestu Jeruzalemu Wallace odgovoril na izjave predsednika C.I.O. in jih označil za "glupost" ATLANTIC CITY, N. J., 28. aprila—Predsednik C.I.O. Philip Murray je danes izjavil, da je nova progresivna stranka razdiralna in da se je rodila na sestanku komunistične stranke, ki se je vršil preteklega oktobra v New Yorku. "Komunistična stranka je di-* rektno odgovorna, da se je v Zedinjenih državah organiziralo tretjo stranko," je rekel Murray na konvenciji C. I. O. unije tekstilnih delavcev. Murray ni omenil Wallacea niti enkrat v svojem govoru, s katerim je okrcal novo progresivno stranko. "Kot posledica aktivnosti tretje stranke je prišlo do razkola v naši družini unij, kar obžalujem. To je velika nesreča," je izjavil Murray, ki je obenem pohvalil predsednika C. I. O. unije transportnih delavcev Michael Quille, ki je podal ostavko na položaju v new-yorškem C. I. O. svetu zaradi vprašanja komunizma. ker je še veliko dela pred otvoritvijo. Oni, ijo C k Nna ^^terloo Rd. Delav-\ f^rmi se bo serviralo ko- ^ obhaja svoj imendan ^0 Antonia Wess iz . ^cade Ave. Dne 'tC je 14 73 Jj&tr,: f praznovala svoj ^ iiil^ ^ j® ŠG vedno brhka je oh sinaha Josephine (J ° ^^jala včeraj svoj roj-let ^bema želimo še mno-®''eče in zdravja! 'i"' Sirtie P^atrnostl" in čitajte Wallace okrcal Murrayevo izjavo, ki da je "glupa" V Des Moinesu pa je Henry A. Wallace izjavil, da so Mur-rayeve trditve "glupost". Wallace, ki je prišel v Des Moines v zvezi s predsedniško kompanjOj je objavil sledečo izjavo: "Kot ustanovitelj nove stranke sem bil zelo presenečen, ko sem slišal, da Murray pri zo-perstavljanju naši stranki uporablja isto taktiko, ki je že dolgo pred tem in brez vsakega uspeha bila uporabljena proti C. I. O. "Phil (Murray) ve, da je njegova izjava glupost. "Phil bi trebal vedeti, da ni v vprašanju komunizem, ampak kontrola naše zunanje politike s strani monopolistov." # Taylor pravi, da bo stranka imela največ težav v Ohio Včeraj je v Cleveland dospel podpredsedniški kandidat na ti-ketu nove progresivne stranke senator Glen Taylor, ki je časnikarjem izjavil, da je Ohio "težka točka" za novo stranko. Toda Taylor, akoravno je priznal težave, pred katerimi se nahaja novo progresivno gibanje, je obenem tudi izjavil, da so izgledi za Wallace-Taylor ti-ket zelo dobri. "Ravnokar sem prišel iz North Caroline, kjer je anketa nekega časopisa pokazala, da se Eisenhower (kot predsedniški kandidat) nahaja na prvem mestu, takoj za petami mu je Wallace, ostali kandidati pa so ostali daleč za njima. Ob času volitev bomo stali dobro." Taylor je rekel, da je Ohio težka točka zaradi "strogih pogojev", ki se jih postavlja, da se novo stranko postavi na glasovnico. Pristavil je, da je Ohio ena najbolj važnih držav. Taylor ne verjame, da bo Eisenhower kandidiral Taylor je izjavil, da ne vidi na kakšen način bi mogel gen. Eisenhower zavreči svoje izjave, s katerimi je odklonil predsedniško kandidaturo. "Ako bi to storil bi popolno-na izgubil obraz". Taylorja je spremljala njegova soproga. Udeležila sta se včerajšnjega "shoda miru" v Akronu, kjer je Taylor napadel novačenje, obvezno vojaško službo, jekleno industrijo in monopole. "Dodatni stroški (za remobi-lizacijo in nov vojaški program) bodo pomenili draginjo in še večjo inflacijo. Učinek se bo opazilo v celi naši ekonomiji." Kar se pa tiče jeklene industrije in monopolov je Taylor izjavil sledeče: "Mi ne želimo, da bi jekleni trust in monopoli narekovali našo znan jo politiko in naš način življenja. Mi ne želimo zunanje politike, ki podpira reakcijo širom celega sveta zato ker ta reakcija podpira profite naših monopolov." Taylor bo danes odšel v Youngstown, jutri pa se bo vrnil v Washington. V Cleveland bo ponovno prišel 13. junija in secer na ustanovitveno konvencijo nove progresivne stranke. # Vrhovna sodni ja Ohia se ukvarja z novo stranko COLUMBUS, Ohio, 28. aprila. — Pristaši Henry A. Wallace, socialisti Norman Thoma-sa in člani prohibicijske stranke so se danes pojavili v Vrhovni sodniji Ohia z namenom, da postavijo svoje stranke na glasovnico za prihodnje november-ske volitve. Sodnija je najprej zaslišala zahtevo prohibicijske stranke, ki želi postaviti svoje lastne kandidate. Odvetnik stranke pa je odstopil del časa tudi odvetnikom "Wallace for President" klubov in Norman Thomasovim socialistom. # Provokaterji metali jajca na Wallacea IOWA CITY, la., 28. aprila. — Provokaterji, ki so se vmešali v množico, ki se je udeležila shoda, s katerim je bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace odprl volilno kampanjo v svoji rojstni državi, so danes vrgli dve jajci proti predsedniškemu kandidatu. Jajci pa sta zadeli druge osebe. Do poskusa napada na Wallacea je prišlo, ko se je slednji po svojem gov^oru zadržal v pogovoru z materami in občudoval njih otroke. # Wallace okrcal podpiranje totalitaTcev MOLINE, 111., 23. aprila. — Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je danes izjavil, da Ze-dinjene države podpirajo totali-tarske vlade. Na shodu, katerega se je udeležilo nad 3,000 oseb, je Wallace rekel, da se zadnjih dveh let Zedinjene države niso eoper-stavljale totalitarizmu. "Mi smo ga (totalitarizem) podpirali. Z milijardami ameriških dolarjev mi smo podprli popohioma korumpirano diktaturo Ciang Kajšeka. "Mi smo podpirali korumpi rano in proslulo monarhijo v Grčiji. Mi smo podpirali dikta- LAKE SUCCESS, 28. aprila —Židovski in arabski predstavniki so se danes sporazumeli, da bodo pri borbah, ki divjajo v Palestini, prizanesli svetemu mestu Jeruzalemu. židovska agencija in arabska vrhovna komanda sta že dali navodila svojim ljudem, da bo na malem področju Jeruzalema upostavljeno premirje, da se obvaruje to mesto, ki ni samo sveto mesto katoličanov, ampak tudi muslimanov in Židov. Sporazum, ki je bil dosežen, predvideva, da se bo takoj prenehalo z vsemi operacijami in nasilji znotraj mestnih zidov. Premirje, odnosno sporazum za zaščito Jeruzalema pred napadi, bo nadzorovala posebna nepristranska komisija. Medtem pa se v svetu za po-verjeništvo za Palestino nadaljujejo diskusije glede francoskega načrta, ki pr'edvideva, da se v Palestino pošlje 1,100 mož broječo policijsko silo, ki bi naj zaščitila sveta mesta. Rusija je takoj zahtevala, da se pojasni, katere države bi preskrbele prostovoljce za predlagano policijsko silo. Or. A. H. Silver pa je v imenu Židovske agencije izjavil, da Židje na bodo mogli sprejeti nobenega predloga za poverjeni-štvo ali pa premirje, ki bi vplival ali pa odložil izvršitev pravic Židov soglasno z resolucijo od 29. novembra 1947 (resolucijo, na podlagi katere je bil sprejet načrt za delitev Palestine). Televizijski aparat • Klub društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. vabi članstvo na poset klubovih prostorov, kjer so instalirali nov Crosley televizijski aparat, kateri kaže slike štirikrat večje kot normalne mere ter je eden najboljših aparatov v mestu. Oskrbo aparata ima v rokah poznani John Zigman, poslovodja dvorane in po poklicu elektri-čar. Nocoj govori Frank J. Lausche na shodu v Slov. Nar. Domu Novi grobovi FRANCES BLATNIK Po dolgi bolezni je umrla Frances Blatnik, rojena Papež, stara 84 let. Stanovala je pri hčeri na 7707 Decker Ave. Doma je bila iz vasi Lopata pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko pred 61 leti. Bila je članica društva sv. Nikola, št. 22 HBZ in društva Presv. Reš-njega Telesa pri fari sv. Lovrenca. Tukaj zapušča pet sinov \ Josepha, Franka, Gregorja, Antona in Johna, hčer Mrs. Mary Mauer, 17 vnukov in 10 pravnu-kov ter več drugih sorodnikov. Soprog Gregor je umrl pred petimi leti. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 11. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. MICHAEL FILIPOVIČ Po kratki bolezni je umrl v sredo popoldne Michael Filipo-vič, star 41 let, stanujoč na 3539 E. 78 St. Rojen je bil v Clevelandu. Poleg žalujoče soproge Josephine, rojene Tomšič, zapušča «nova Donald in Ro« bert, očeta Jakoba, brate Frank, Joseph in Anton ter sestro Mrs. Anna Stackowiak. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 7:30 uri iz Ferfoliato-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 8. uri in nato na pokopališče Calvary. Redna seja Redna seja društva "Zavedni sosedje," št. 158 SNPJ se bo vršila v petek večer ob polosmih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Članstvo je prošeno, da se udeleži polnoštevilno. Izredna seja Nocoj ob sedmih se vrši izredna seja podružnice št. 3 SMZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Članstvo je proSeno, da se udeleži polnoštevilno radi važnosti seje. ture v južni Ameriki in mislim, da je že čas, da se Ameriško ljudstvo seznani z vsemi detajli o količini pomoči, ki smo jo dali Hitlerjevemu prijatelju Franci-scu Francu v Španiji, "Ljudje v Washingtonu so že zdavnaj prenehali gledati za mirom. Pospeševali so priprave za vojno in ustvarjali strah z povzročanjem umetnih kriz". Wallace je rekel, da se kitajski komunisti ne borijo z ruskim, ampak z ameriškim orožjem. Pristavil je, da so to orožje zajeli od korumpirane armade Kuomingtanga (Čiang Kaj-šekove stranke). Zunanjo politiko dveh strank je Wallace označil za materialistično. "Olje Srednjega vzhoda je bolj drago kot pa kri mož, žena in otrokov v Palestini. Končno je Wallace izjavil, da "dvostrankarji" nudijo ameriškemu ljudstvu le eno izbiro: "To je izbira med ljudmi, ki verujejo, da je treba metati atomske bombe že jutri in ljudmi, ki bi še nekaj časa počakali". STASSEN DOBIL VEČINO GLASOV V PENNSYLVANIJI PHILADELPHIA, 28. aprila Harold Stassen je v primarnih volitvah v Pennsylvaniji dobil več glasov, kakor pa kateri drugi republikanski aspirant za predsedniško nominacijo. Na drugem mestu stoji gov. Dewey, na tretjem pa pennsylvanski senator Edward Martin. RUSKI ČASOPIS O IZGLEDIH ZA VOJNO BERLIN, 28. aprila—Časopis sovjetske vojaške vlade "Taeg-liche Rundschau" je danes priobčil članek, v katerem pravi, da ne bo prišlo do nove vojne. "Izvršil se bo politični obračun s tistimi, ki so izbrali Berlin za bojno polje za svoje politične pustolovščine." Časopis tudi napada zapadne sile, katere obtožuje, da mečejo v zapore politične manjšine. Jutri zvečer pa se vrši v S. N. Domu velika družabna priredba, katere častni gost bo naš governerski kandidat Danes in jutri zvečer bo Frank J. Lausche kot kandidat za governerja države Ohio imel dva nastopa med svojimi rojaki in rojakinjami. Nocoj se vrši v S. N. Domu velik ljudski shod, na katerem bo nastopil kot glavni govornik, jutri zvečer pa bo istotam častni gost na veliki družabni priredbi s plesom, katero prireja zanj "Veterans Lausche for Governor Boosters Club." FRANK J. LAUSCHE Frank J. Lausche se vrača v*' središča slovenske naselbine, kjer mu je tekla zibelka in kjer je rastel in se razvil v zrelega moža, da med onimi, ki so mu najbližji, zaključi svojo naporno kampanjo, tekom katere« je nastopal pred državljani v vseh delih naše države Ohio. V tej politični kampanji je postalo jasno, da je Lauscheto-va borba proti političnim bosom strnila ljudske množice vsepovsod za njegovim praporom, nocojšnji shod in priredba jutri zvečer pa bo tudi pokazala, da slovenska naselbina v Clevelandu, navzlic klevetam od strani njegovih sovražnikov, stoji kot en mož za svojim največjim sinom. Pridite vsi in vse nocoj na shod, kjer bo Frank Lausche na svoj karakteristični način povedal o svojih skušnjah in doživljajih v kampanji in predočil naloge, ki stoje pred nami kot Skopuški advokat zapustil $250,000 KONCERT Pevskega zbora Slovan V NEDELJO 2. MAJA v Slov. nar. domu ha Si. Clair Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne Pred par tedni je umrl v Clevelandu 73-letni advokat Au-verne S. Mann, ki je zadnja leta svojega življenja živel v svoji rezidenci v Cleveland Heights v naravnost mizerriih razmerah, sedaj pa je prišlo na dan, da je zapustil premoženje, vredno $250,000. Stari čudak je skoro stradal in celo zadnje čase tik pred svojo smrtjo je raje sam kosil travo okrog svojega doma, kakor pa da bi koga najel, dasiravno je že komaj stal na nogah. Pokojni, je skozi 40 let prakticiral pravo, potem pa se je umaknil v pokoj in ni imel skoro nobenih zvez z zunanjim svetom. Njegova žena je umrla pred leti. Ima sina, kateremu je zapustil $5,000, svojim vnukom pa ameriški državljani, ako hoč^- ^ Ostalo premoženje ima- mo, da bomo živeli v blagostanju in miru z vsem svetom. Seveda, tudi jutri zvečer ste vabljeni, ako pa ne boste prišli sami opozorite svoje sinove in hčere, da pridejo na to veliko družabno priredbo, da tako tudi oni doprinesejo svoj delež k manifestaciji slovenske metropole za svojega odličnega sina. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! jo dobiti razne ustanove, ampak določil je pogoje, katere bo zapuščinska sodnija najbrže ovrgla. Zahvala Pod zdravniško oskrbo se nahaja na svojem domu Anton Kapel. Zahvaljuje se svojim prijateljem za obiske, karte in darila v bolnici in doma. Zahvaljuje se tudi bratu Jack Kapelu in se-strični Mary Urbančič, ki sta ga prišla obiskat iz Detroita. L STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 29. aprila 1948. a ENAKOPRAVNOST rr Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno ' leto) - Foi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri meseCe) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter Aprir26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NE AMERIŠKO DRUHALSKO NASILJE Zadnje čase so se zgodila dejanja nasilja, ki bi morala biti resno svarilo za slehernega Američana, da je prišel čas, ko se tradicionalne ameriške svobodščine nahajajo v nevarnosti. Razumljivo je, da so druhalska nasilja, fizični napadi in hujskanje meščanskega tiska na uporabo sile, le odraz razmer, v katerih živimo tu v Ameriki, odraz so ne-nehane histerije proti Rusiji, proti komunizmu in proti miru in sodelovanju vseh narodov sveta, da se ta mir postavi na čvrsto osnovo. Nasilja, ki so bila storjena, niso bila podvzeta samo proti komunistom, a^mpak tudi proti liberalcem, zagovornikom Aove progresivne stranke in celo proti takšnimi proti-komunističnimi delavskimi voditelji kot je predsednik CIO avtne unije Walter P. Reuther. Ta nasilja, brez ozir§ proti komu so podvzeta, so v ostrem nasprotju z našo ustavo. Znan je primer drhalskega nasilja, ki se je zgodil v Columbusu, ko je bilo napadeno stanovanje mladega voditelja komunistov Frank Hashmalla. Drhal je razbila notranjost stanovanja in uničila knjige. Žalostno dejstvo je, da so napadalci pri temu napadu uživali očividno naklonjenost policije, ki ne samo, da ni nobenega udeležnikov napada aretirala, ampak je celo šerif Ralph J. Paul izjavil, da bo svetoval, da se Hashmalla proglasi za "nevarnega javnemu redu" in mu se ukaže naj zapusti Columbus. Nedavno se je zgodil tudi podobni fizični napad na kakšnih tucat komunistov, ki so zbirali naročnino za "Daily Worker." Kot pravijo poročila, je skupina "veteranov" napadi akomuniste s kamni in cvetličnimi lonci. Kljub dejstvu, da so bili prav komunisti^ napadeni, torej žrtve napada, pa je policija zopet-stala na strani tistih, ki uporabljajo ne ameriške metode, ki se poslužujejo nasilja. Tudi v tem primeru je policija obtožila komuniste, da motijo javni red in je sedmorico zaprla. Jasno je, da žrtve takšnih druhalskih napadov niso samo komunisti, ampak kot smo omenili, tudi pristaši nove progresivne stranke: Odkar je Henry A. Wallace naznanil svojo kandidaturo na listi nove progresivne stranke, se je meščanski tisk spravil nad vse Američane, ki se danes strinjajo z njegovim programom za mir in sodelovanje med vsemi miroljubnimi narodi sveta. Število teh Američanov stalno raste, nova stranka se vedno bolj in bolj uveljavlja kot važen politični činitelj v naši deželi. Meščanski tisk se je začel zavedati, da zgolj s preziranjem Wallacea in njegove kampanje za mir ne bo mogel odvrniti progresivno misleče Američane, da bi mu ne dali svojo podporo in da bi ne sodelovali aktivno v vrstah novega progresivnega gibanja. Začela se je histerična kampanja obrekovanja! Wallacea, kateri so se pridružili celo^^ naj višji vladni uradniki. Ta kampanja, s katero se je poskušalo Wallacea ožigosati za "orodje Kremlina," "sopotnika komunistov" itd., je iz dneva v dan postala bolj strupena. Zadnje čase so tudi na pristaše Wallacea bili izvršeni fizični napadi s strani druhali, ki očividno kaže vse gangsterske, fašistične tendence. Druhal je poskušala razbiti Wallaceove shode v Indian! in Philadelphiji ter nekaterih drugih mestih. Fizično so bili napadeni lokalni voditelji novega progresivnega gibanja, d očim se je proti drugim začela izvajati sistematična kampanja strahovanja in grožnje, da bi se jim na ta način zaprlo usta. Tudi v večini teh primerov ni bilo zadostne zaščite s strani policije. VredAo je v zvezi s tem omeniti, da je sam šef policije v Detroitu podal izjavo, da bi se moralo vse tiste, ki podpirajo Wallacea obesiti ali pa jih pognati iz dežele. Tudi nedavni napad na predsednika CIO avtne unije Reutherja spada v vrsto teh terorističnih napadov neameriških elementov, ki se na ustavo in zakone enostavno požvižgajo. Spričo teh dejstev, ki bi morala vznemiriti slehernega Američana, je že postalo popolnoma jasno, da naša dežela ne samo, da ni imuna proti fašizmu, ampak da se je fašizem' v naši deželi že toliko vkoreninil, da se javljajo čedalje jasnejši znaki njegove prisotnosti. Samo v ozračju histeri-1 čne propagande, ki se jo izvaja baje proti komunizmu,' samo v tem ozračju brezumnega izzivanja, ščuvanja ene' skupine proti drugi in netenja predsodkov, lahko fašizem | uspeva. Seveda, vsak mora priznati, da je sleherni Američan upravičen na svoje prepričanje in da to prepričanje lahko odprto zagovarja in propagira v okviru ustave in' zakona. Toda med objektivno kritiko Rusije in komunizma' UREDNIKOVA POSTA Vabilo na prireditev pevskega zbora "Slovan" Prihodnjo nedeljo pridejo "Slovani" v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Naše kulturne in druge priredbe v dvoranah v tej spomladanski sezoni gredo h kraju. Na programu imamo še dve. Prva taka in zelo važna prireditev se bo vršila prihodnjo nedeljo 2. maja. V Slovenskem narodnem domu bo gostoval pevski zbor "Slovan". Ta zbor nam bo podal imeniten koncert in zraven zelo smešno opereto "Snubači". Kot zbora "Zarja" in "Jadran", tako poznamo tudi zbor "Slovan" kot zelo dober zbor, ki nam je vedno podajal dobre koncerte in opere. V njih družbi nam čas zelo hitro mine, ker oni znajo kratkočasiti posetni-ke tudi po programu, to je pri prosti zabavi. Zaradi njihovega velikega prizadevanja je naša sveta dolžnost, da jih podpiramo, dokler jih imamo med nami. Mi smo res lahko ponosni na vse naše pevske zbore. Pridimo tudi prihodnjo nedeljo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Program se prične ob 4. uri. Najprej bodo podane različne narodne in druge pesmi. Za temi bo sledila opereta "Snubači". Videli in slišali boste, kako jih bo prevzetna vaška deklina dajala vsem snubačem! Torej napolnimo v nedeljo avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. do zadnjega kotička. Saj bomo itak pozneje imeli dosti časa, da hodimo v naravo na piknike in druge zabave. Pevci "Slovana", ki so vsi j požrtvovalni fantje, nam bodo za, to dobro udeležbo zelo hvaležni. Rajši in lažje bodo peli, pa tudi darovali za dobre namene, kot je njih stara navada. Na veselo svidenje v nedeljo 2. maja v SND! Anton Jankovich. Veselica veteranov za Lauscheta V petek večer 30. aprila priredijo veterani prve in druge svetovne vojne veliko domačo zabavo s programom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na tej veselici bodo veterani počastili ter podarili Frank J. Lauschetu od njih podpisan zvitek v priznanje za njegov trud in boj v prid veteranom druge svetovne .vojne. Frank J. Lausche, ko je bil governer države Ohio, se je z vso silo boril za veteranske pravice in potrebe. Bil je prvi javni uradnik države Ohio, .ki se je jasno izrazil, da se veteranom njih težko zasluženo nagrado (bonus) izplača. Uporabil je vso svojo moč, da se razglasi med narodom potreba in upravičenost za ta bonus in spravil je tudi v gibanje in akcijo te stroje, da se je tako res začelo izplačevati bonuse. Na programu nastopijo naši priljubljeni pevci in pevke : Mary Udovich, Josephine Lausche-Wolf, Louis Grdina, Josephine Milavec-Levstik, Johnny Kovacic. Imeli pa bomo tudi osem najboljših slovenskih godb, ki bodo igrale za plesalce. Te vrste zabava bo res nekaj posebnega. Ne zamudite je. Vsi vaši prijatelji bodo navzoči. Pridite tudi vi! Frank Mervar. Plesna veselica Euclid, Ohio. — članice podr. št. 32 SŽZ vabijo na plesno veselico, ki se bo vršila 9. maja v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Postregle bodo z okusnimi sendviči in potico ter z drugimi dobrotami. Igral bo vsem dobro poznani Vadnalov orkester. Priporočamo se tudi sosednjim društvom za poset, in ob priliki jim pa povrnemo. Vstopnina je samo 75c in vstopnice dobite lahko pri članicah ali pa pri vratih na. dan priredbe. Odbor. PISMO IZ SLOVENIJE (Od našega stalnega dopisnika R. V. iz Ljubljane) Novi rekordi v mednarodnih smuških poletih v Planici stopili Jugoslovani, Švicarji, in Francozi; Poljaki so bili še na Planica na Gorenjskem, ki je Poti v Planico. Občinstvo je z , . . I napetostjo sledilo prvim sko- zaradi smučarskega športa m po-; ^ •' , J. . . , I mom; vse le bilo radovedno, sebno zaradi svoje orjaške ska-;, , ' , , , , . J - u 1 4. U 1 1 I kako se bodo odrezali zastopniki kalnice v zadnjih letih zaslovela' ,, , ..... , , 14 J posameznih narodov. Švicarji m po vseh svetu, je letos ze v dru- -L . , , . • , .vv ., 'Francozi so bili silno navdušeni gic postala pozorisce velikih ..... , , , . . . , ,, . nad planisko skakalnico m je športnih dogodkov. V okvriru t ^ ™ J , J ., v, i kar niso mogli prehvaliti. Prvi Tedna mednarodnih smuskih po-.....t , t - r. J .v . !je skočil Jugoslovan Lojze Ra- letov so se dne 13. marca pričele . , " , . . , , mednarodne tekme v skokih, ^ s ogu je pris a ... , T , -Ina 62 metrov. Za njim se je so se Jih poleg Jugoslovanov; , . t , ^ J I --i- ^ J • ••in : pognal mladi Jugoslovan Lan- udelezili tudi Švicarji, Francozi;^ °.....° ^ , J • i. Igus, ki le skočil 59 metrov daleč in Poljaki. Napovedana je tudi,? \ ^ , . . . udeležba Cehoslovakov. Tekme' ^ , ., „1 • , •, I krst na orjaški skakalnici. Sle-so privabile v Planico veliko , , . Idila je cela vrta Jugoslovanov, množico ljudi iz raznih krajev , , v \ J■ ■ ■ i. xr'med katerimi je posebno lepo države, pa tudi iz inozemstva. Vi , ^ , ,. , T . skočil Janko Mezik, ki je dose- nedeljo dne 14. marca, drugi I , , ,. , , / , ■ ■ • u-i I-.1 igel daljavo 75 metkov. Nato so dan tekomovanja, je bilo v Pla- ® .. , . , . niči okoli 10,000 gledalce-,, ki I"'™ skočil, f rancoa, k. so si- ,. ... , , ccr pokazali nekoliko negoto- so mogli spričo izredno lepega 1 , ,. , ^ ° , , . . ..ivosti, a so kljub temu lepo sko- vremena v polni men uživati!,,,. , cili; Charles se je pognal na 69 metrov, Lucchini na 74 m s padcem, Mounier pa na 66 m. Z prirodno krasoto gorske pokrajine, obenem pa občudovati podvige drznih skakalcev, ki jim smu-, , , . , , , • . v , . , ..... ' napetostjo so gledalci pricako ci taKorekoc nadomestujejo kri-, ^ ^ la. Prizor je zares napet, ko se smučar spusti po strmem zale- j ^ tišču, drvi nizdol s čim dalje naraščajočo brzino, švigne v višino ter jadrajoč visoko v zraku končno pristane na snegu v veliki razdalji od mesta odskoka. Takšni poleti niso za vsakogar; po-1' leg poguma in dobrih živcev zahtevajo tudi velike spretnosti in vaje. vali nastop švicarskih skakalcev, od katerih sta dva. Blum in Tschannen, že lani nastopila i v Planici. Ta dva sta skočila 69, lodnosno 70 metrov, dočim sta ; njuna rojaka Stump in Zurbrig-I gen dosegla 65, odnosno 71 metrov. Prvi skok so vsi tekmovalci izvedli s polovičnim zaletom, drugega pa nekateri s polovič-j nim, drugi s tričetrtinskem, Švi- j carji pa s polnim zaletom. Pri Prvi dan tekmovanja so na- dopoldanskih tekmah se je najin histeričnimi kriki, da je treba vse komuniste, tako zvane "sopotnike" in Wallaceove pristaše obesiti, linčati in fizično napadati, je tolika razlika kot med resnično demokracijo in •fašizmom. bolje odrezal Jugoslovan Polda, ki je skočil 80 in 92 m; med Švicarji je bil najboljši Blum, ki je skočil 69 in 88 m; najboljši med Francozi je bil Lucchini, ki je dosegel 74 in 72 m, a je pri prvem skoku padel. Pri popoldanskih poletih so se zlasti odlikovali Švicarji. Blum je v krasnem slogu pristal na 111 m. Jugoslovan Janez Polda pa je v krasnem slogu poletel 103 m in s tem postavil nov jugoslovanski rekord. S krasnim slogom sta se pri skokih odlikovala tudi Jugoslovan Mežik in Švicar Tschannen. Poleg Polde so med Jugoslovani najbolje skočili Mežik in Pribo-šek (92 m), Finžgar (97 m), Razinger (84 m) in Javornik (83 m), Švicarji so dosegli naslednje rezultat; Blum 111 m, I'schannen 104 m, Zurbriggen 100 m, Stump 94 m. Me^ Francozi se je najbolje odrezal Charles, ki je skočil 91 m; za njim sta Mounier z 90 m in Lucchini s 86 m. Drugi dan tekmovanja je potekel v znamenju velikih iznena-denj. Večina skakalcev je skočila daleč preko 90 in 100 metrov. Jugoslovanski državni prvak Polda je skočil kar 120 m daleč, toda radi velike brzine je pri doskoku za trenutek sedel na smučke, radi česar njegov skok ni veljal kot nov svetovni rekord. Švicar Blum je skočil celo 121 m, a je radi prevelike brzine pri tem padel. Francozi so postavili dva nova francoska rskorda. Najprej je Francoz Lucchini skočil 105 m in s tem postavil nov francoski državni rekord, ki ga je pa Francoz Charlet kmalu potem prekosil s krasnim skokom 107 m. Pa tudi jugoslovanski skakalci so se odlikovali tako po lepoti in dovršenosti skokov, kakor tudi po doseženih razdaljah, ki so pri letošnjih tekmah znatno večje kot doslej. Pozna se jim, da so pod vodstvom priznanega norveškega trenerja Taraldsena lepo napredovali; skoki nad 90 in 100 metrov, ki so se jim še lani zdeli težko dosegljivi, niso več zanje nikaka redkost. Razen Polde, čigar 120 meterski skok je dvignil med gledalci vihar navdušenja, se je med Jugoslovani izkazal tudi Janko Mežik, ki se je v krasnem slogu pognal na 100 metrov. Prav lep je bil dalje skok Zorana Zalokarja, ki se je pa na 102 metrih končal s padcem. Tudi Pribošek je pri skoku 96 m padel, kljub temu pa je s svojo sigurnostjo in slogom pokazal, da spada med najboljše jugoslovanske skakalce. V nedeljo popoldne je skoke oviral veter, radi časar je mnogo skokov končalo s padcem. Tako se je končal s padcem tudi skok i Švicarja Bluma, ki se pognal na 1121 m in tako dosegel doslej ! največjo daljavo na svetu. Občinstvo je bilo nad njegovim podvigom silno navdušeno. Blu-:mu sta sledila njegova rojaka I Stump in Zurbriggen, ki sta oba I skočila 97 m. dočim je Tschan-|ncn kmalu nato dosegel 102 m. : Na razdalji 95 m je lepo pristal I Jugoslovan Finžgar, Javornik je j pa dosegel razdaljo 94 m, a je I padel. Precej nesrečno je padel ■ tudi Jugoslovan Zalokar. Popol-, danske tekme se je prvič udeležil tudi Poljak Wieczorek, ki je I pristal na 97 m s padcem. Ker je doskočišče skakalnice med-|teni zledenelo, je bilo nadalnje j skakanje ukinjeno. I Tekme so se nadaljevale v ponedeljek 15. marca. Vremen-iske prilike so bile odlične, kar je gotovo pripomoglo do tega, da so tekmovalci dosegli še bolj-I še uspehe. Tekom dneva so izvedli 33 skokov, med katerimi 'je bilo kar 17 poletov nad 100 metrov. Švicar Tschannen je postavil nov svetovni rekord s skokom 120 m. Jugoslovan Finžgar je dvakrat v krasnem slogu skočil 118 m, na žalost je pa z rokami podrsal po snegu, tako da njegov podvig ne velja kot jugoslovanski rekord. V sigurnosti in lepoti poletov so prednjačili Švicarji. Rezultati predpoldan-skega tekmovanja so bili naslednji : Švicar Tschannen 102 m, 109 m, 109 m; Švicar Stump 93, 98, 93 m (s padcem); Švicar Zurbriggen 100, 101, 100 m; Poljak Wieczorek 79, 85, 98 m, vedno s padcem; Jugoslovan Finžgar 88, 105 m (s padcem); Poljak Gasienca 69, 71, 76 m; Poljak Kozak 79, 80 m. Pri popoldanskih tekmah je Tschannen skočil 114 in 120 m; Stump je dosegel 108 m in 109 m, obakrat s padcem; Zurbriggen je poletel na 106 m (s padcem) in 114 m; Finžgar je skočil dvakrat 118 m, obakrat s padcem; Francoz Mournier je dosegel 86 in 102 m; Gasienca je skočil 81 m (s padcem) in 80 m; Wieczorek je skočil 99 in 100 m, obakrat s padcem. Uspehi tekem v Planici so zares razveseljivi; prikazali so važnost uloge, ki jo ima Planica za razvoj smučarskega športa, zlasti za eno najlepših disciplin smučarstva — za smučarske polete. * Strokovne šole za jugoslovansko trgovinsko mornarico Ob koncu petletnega gospodarskega načrta bo jugoslovanska trgovinska mornarica imela ladij za okoli 600,000 bruto re-gisterskih ton in bo potrebovala veliko število pomorskih častnikov, strojnikov, radiotele-grafistov itd. Radi tega posvečajo oblasti veliko pažnjo vzgoji pomorskih strokovnih kad- rov. To nalogo imajo razne nav-tične šole, med katerimi so najvažnejše tri, to so pomorske akademije v Malem LošinjUi v Dubrovniku in na Reki. Tu se vzgajajo bodoči kapitani za pr^ komorsko plovbo". V Bakru j® šola za ladijske strojnike, ^ Splitu pa srednja tehnična šola za strojnike. Na Reki je tudi sola za radiotelegrafiste, kjer traja učna doba eno leto. V Kotoru bo v kratkem otvorjen tečaj za kapitane obalne plovbe. Prva slovenska pomorska akademija na področju Svob" nega tržaškega ozemlja v jug" slovanski coni se nahaja v ^ medeli pri Kopru, odkoder se o v kratkem preselila v Piran, šola ima sedaj dva razreda, s tremi oddelki: z navtičn^i strojniškim in ladjedelniški®' Šolo obiskuje 40 dijakov, ni® njimi tudi dve dekleti. Vzgoja najvišjih strokov# kadrov za ladjedelništvo ge verjena tehnični fakulteti ^ grebške univerze. Oddelek ladjedelništvo je na tej ^ ti obstojal že pred vojno, t imel je le malo slušateljev, daj je na tem oddelku vpis^ 300 študentov. Tudi za vggojo nižjih stro ^^ nih kadrov je poskrbljeno. » P sebnih tečajih so bili usposo^^ Ijeni že številni ladijski či in pomočniki pri stojib-Splitu je bil tečaj za motornih čolnov in motorni drnic, v posebnem tečaju vzgajajo potapljači, vodi strokovnih del na ladj^' mornarji. Vesti iz Jugoslavije v Bosni in Hercegovini se je naučilo brati in pisati 49,160 ljudi V sistematični borbi proti nepismenosti so bili doseženi v Bosni in Hercegovini zelo dobri uspehi. V letošnjem marcu jfe obiskovalo analfabetske tečaje 50,000 ljudi več nego je bilo načrtno predvideno. Svoje delo je končalo 2,640 tečajev, nad 49,-160 ljudi se je naučilo brati in pisati. Makedonska beseda doni z jugoslovanskih odrov Dramsko osobje Makedonskega narodnega gledališča je šlo gostovat v vsa večja središča ostalih jugoslovanskih ljudskih republik in je želo velik uspeh. Pomen tega gostovanja je nenavaden, saj je prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov zadone-la blagoglasna beseda književne makedonščine. Makedonsko narodno gledališče nima le svojega velikega pomena v tem, da razvija makedonsko gledališko umetnost ,ampak tudi zaradi tega, ker ustvarjalno sodeluje v oblikovanju in prečiščevanju makedonskega književnega jezika, ki je temelj nadaljega razvoja makedonske književnosti in kulture. Povsod je delovno ljudstvo navdušeno vzklikalo bratskim makedonskim umetnikom, ki jim je šele nova Jugoslavija omogočila nastop na vseh večjih jugoslovanskih odrih. Zgled mladine Med jugoslovansko mladino se poraja stremljenje, z marljivim delom čim bolj koristiti svoji domovini. Ta zgledna mladina je sprožila sedaj zelo koristno pobudo. Pričela je ustanavljati po rudnikih tako imenovane "mladinske številke," to je mladinske proizvodne skupine, ki žanjejo spričo svojega delovnega zanosa in novih tehničnih prijemov presenetljive proizvodne uspehe in občutno presegajo dosedanjo delovno učinkovitost. Po tem zgledu se je pričela mladina po tekstilnih tovarnah zbirati v skupinah, ta-ko imenovanih "mladinskih trakovih," po ostalih obratih v posebnih proizvodnih skupinah, ki kažejo prav tako v svoji izvodnji pomemben napr® Tako koraka jugoslova^^^ mladina v prednjih ustvarjanja pogojev za sre šo bJdoLst jugoslovaDGkiK množic. Važne pridobitve delctvcsv * nameščencev V novi Jugoslaviji so tovljeni povsem drugačni Ijenjski pogoji za delovno . stvo nego v stari jugoslo . državi. Posebna skrb je P®® jp na rednemu letnemu počit dopustu, ki je plačan. Me nuni pridobitvami ljudstva so sindikialna Iet^^_ in počivališča, kjer se nameščenci ob delovnem o ru spočijejo ter si nabere](^^^^ vih moči za nadaljnje ^ jg Osrednji sindikalni od ^ skrbel lani za osem , tovišč in sicer v Arandj® .Vrnjcih, Ulcinju, na Frig« 'ri, v Gozdu Martuljku, Starem, Opatiji in v Bio 'na morju. Vsa ta j razpolagala z 920 pos jj-I Letoviščnih možnosti je ni deležnih 9,162 delavcev ščencev. Seveda upr^^ po-glavni odbori sindikatov g 'sameznih ljudskih ta' 'svojimi posebnimi J do" I ko da je preživelo lani ^ pust v vseh sindikalnih 'ščih 17,000 delavcev m 'ščencev. Veliko število 'služnejših delavcev bo piaker.. ■ °^adi pronicata deževnica lelt hitro v globino. Pe-,. /uje vodo pred sončnimi . ji ne da, bi se posušila, torej ni niti neplod- Ve !'^zvodna. , JG malo. Vode manjka. ^0 pustinji je vroče in <(^1 vse poletje niti en- ^ Se ^ '^^^uje. Zrak je tako suh, kruh v enem dnevu v prepečenec. Časnik, ^ pripeljali zjutraj, se do 5Qv.^^ko posuši, da razpade ^odo treba varčevati, ra-^Sako kapljo. Z vodo ne varčujejo samo ljudje, ampak tudi živali in rastline. Pomanjkanje vode opazimo vsepovsod. Ker je v pustinji malo vode, je tam vse drugače kakor drugje. Drugačne so reke, drugačna jezera, drugačno je drevje in drugačne so živali. V pustinji so oblaki brez dežja. Včasih pride črn oblak. Zdaj zdaj, misliš, se bo ulila ploha in se razlila po razbeljenem pesku. Toda zrak je v pustinji tako suh in vroč, da izhlapi dež v višini, ne da bi dosegel tla. V pustinji so reke brez ustij. Reke, ki se izgubljajo v pesku; ne izlivajo se v vodno, marveč v peščeno morje. Te reke tečejo le spomladi. Poleti usahnejo. V pustinji so jezera brez vode. Jezero je kakor vroča ponev. Poleti izhlapi vsa voda v zrak, preostane samo sol, bleščeče bela, okrogla ploskev soli. Sol se leskeče in od daleč je videti, kakor da ni sol, ampak voda. A po tej vodi jezdijo na velblodih in hodijo kakor po suhem. V pustinji so gozdovi brez sence. Vsako drevo mora imeti senco, pustinjsko drevo — sak-saul—pa je nima. Pod takšnim drevesom se ne skriješ pred soncem. Zakaj pa v tem gozdu ni sence? Ker na drevju ni listja. Saksaul nima zelenih listov; ima samo vejice, in sicer zelene, gole zelene vejice. A zakaj nima listja? Ker bi bilo listje v pustinji preveliko razkošje. Naši listnjaki—na primer breza—ne bi mogli živeti v pustinji. Koliko ima breza listov in vsak izhlapeva vodo! Breza potrebuje na dan 30 veder vode —toliko, kolikor pet krav. Prav zato ima breza rada vlažne, hladne kraje. V pustinji pa je vroče in suho. V pustinji je treba z vodo varčevati. In zato mora tu živeti drevje brez listja. V mnogih tisočletjih so se drevesa prilagodila pustinji. Ohranila so se samo tista, ki so porabljala malo vode, ki so z 1 vodo varčevala. In to je šlo tako daleč, da se pustinjska drevesa vode bojijo; saksual pogine, če ga zalivaš. , Nekje je reka za kratek čas poplavila saksualov gozd. Voda je odtekla, a gozd je poginil. Ostalo je le velikansko pokopališče dreves. Drevesa so popadala in pokrila tla s sto in sto mrtvimi stebli. Poginila so kakor človek, ki je dolgo gladoval in so mu nenadoma dali preveč jedi. Pustinja je preobrazila rastline, spremenila pa je tudi živali. Na svetu so pustinjska jezera, v katerih živijo ribe s pljuči. Ko je v jezeru dosti vode, dihajo ribe s škrgami. Ko jezero usahne in je v gostem, solnatem blatu težko dihati, se spravijo ribe na površje in dihajo s pljuči. In kače, ki plavajo v pesku kakor ribe v vodi? Takšne kače živijo samo v pustinji. In vel-blod? Na prvi pogled vidiš, da je pustinjska žival. Pustinja ga je pobarvala s svojo barvo. Rumena dlaka dela velbjoda nevidnega, a ga varuje pred sovražniki. V pustinji je malo vode in zato ostanejo tu pri življenju le take živali kakor velblod, ki lahko dolgo prebijejo brez vode. V prirodi je vse med seboj odvisno kakor v matematični nalogi. Poskusite spremeniti en pogoj in dobili boste drugačno rešitev. Nikjer ne vidimo tega tako jasno kakor v pustinji. V pustinji je malo vode in zato je vsa priroda pustinje drugačna. Drugačne so rastline in živali, pa tudi ljudje živijo drugače. Poleti, ko v pustinji reke usahiffejo, ko postane voda slana, ko se posuši trava, beži človek v gOre k vodi, beži z vsem, kar ima: z družino, s čredo, z domom. Ali niso nomadi podobni beguncem ? Zibaje se korakajo velblodi. Otroci jokajo v naročjih mater. Po obeh straneh poti tečejo ovce. Moški na konjih priganjajo zaostajajoče. Podoba je, kakor da ves narod beži pred sovražnikom. In ta beg, ki se vsako leto ponavlja, imenujejo v zemljepisnih učbenikih "nomadski način življenja!" Težaven je tak način življenja! Tako živeti ni lahko. Če hočemo spremeniti to življenje, moramo dognati, od česa zavisi. Pustinjska priroda ni taka kakor ostala, zato ker je v njej malo vode. To je tisti pogoj, zaradi katerega "rešitev" ENAKOPRAVNOST naloge ni takšna kakršno bi radi imeli. Če spremenimo ta pogoj in damo pustinji vode, postane vse drugačno: gozdovi, trave, podnebje in življenje ljudi. Vinogradi v pustinji Obiščite železniško postajo Čelkar v Uralski pustinji. Tam boste videli okoli hišic železni-čarske naselbine vinograde, grede z vrtnicami, astrami, tulipani in grme malin, ribezlja in kosmulj. Železničarji vas pogostijo s češnjami in slivami, pokažejo vam gredice s kumarami, zeljem, čebulo korenjem in jagodami. In vse to v pustinji! Košček pustinje pri postaji Čelkar so spremenile človeške roke v pravi botanični vrt. Kdo je to napravil? Kak profesor? Botanik? Agronom? Ne ,to sta napravila železničarja Dževinski in Levčenko. Spočetka je bil njun vrt samo majhen otoček sredi neizmernega peščenega morja. Potem je prišla na pomoč železnica. Tedaj se je začel vrt razvijati. Zgradila sta jez in napravila umetno jezero za namakanje. Z velblodi sta preorala sto in petdeset hektarjev. Postavila sta motarje na nafto in centrifugalne črpalke, ki so dvigale vodo. To vo,do sta napeljala po jarkih in žlebih po vsem obdelanem zemljišču. In ko je prišla jesen, je bilo čelkarsko naselje prepolno paradižnikov, kumar, čebule, korenja, redkvic in lubenic. Tedaj se je delo prav razmahnilo. To je storila železnica. Če pa se ne bi bila lotila dela ena sama železnica, ampak bi se vsa dežela z vsemi svojimi železnicami, z vsemi svojimi tovarnami in mesti spravila na delo, da preobrazi pustinjo po enotnem načrtu, tedaj ne bi ostala od pustinje, od prejšnje pustinje niti sled. Ce se ne bi bila lotila dela le Dževinski in Levčenko, ampak bi poprijeli zanj milijoni Dževinskih in Lev-čenkov ,tedaj bi se pustinja popolnoma spremenila. Nesreča torej ni v tem, da pustinji manjka vode, marveč v tem, da ji manjka—dela. Razumno, skupno, načrtno delo z ustreznim orodjem—to je, kar pustinji manjka. Sili elementov je treba postaviti nasproti silo dela, da ne bo več priroda ukazovala človeku, da ga ne bo gonila nazaj in naprej kakor goni nomada. In tako so si rekli ljudje v Sovjetski zvezi: Lotimo se torej dela in po' skrbimo, da bo ime "pustinja" nekoč izginila z zemljevida naše dežele! Sedmina naše dežele je pustinja ali polpustinja. Cele republike ležijo pri nas v pesku. Ali naj ostane še nadalje pusta cela sedmina naše dežele z vsemi zakladi, ki so skriti v njenih nedrih, in z vsemi narodi, ki so v njej naseljeni? Preobrazimo pustinjo, da ne bo mogel nihče več reči o njej: neplodna, brezvodna, neobljude-na, nevesela, brezupna! (Dalje prihodnjič) Vesti iz Jugoslavije Mladina gradi ' Dne 1. aprila ob šestih zjutraj je pričela mladina nove Jugoslavije graditi mogočno avtostrado Beograd-Zagreb, ki nosi ponosno ime avtostrade "Bratstva in enotnosti." Ob 12. uri so mladinske brigade, ki so se zgrnile iz vseh ljudskih republik v bližini Sremske Mitrovice, prekinile svoje delo in prisostvovale prisrčni otvoritvi slovesnosti. ' Na tej svečanosti je spregovoril tudi minister za gradnje Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Vlada Začevič, ki je poudaril, da je ta pomembna cesta eden največjih objektov v gradbenem programu prve petletke. Pobudo za gradnjo te ceste "Bratstva in enotnosti" je dal veliki učitelj jugosovlanskih narodov maršal Tito.. Lanska dela so namreč potekala prepočasi. Zaradi tega so bila letos zaupana zgledni jugoslovanski mladini ,ki se je že ob gradnji obeh prevažnih prog Brčko-Ba-noviči ter Čamac-Sarajevo naučila, kako se je treba boriti proti težavam in jih premagovati. Razen tega je pričela mladina dne 1. aprila z gradnjo proge Kučevo-Brodica v Ljudski republiki Srbiji, z gradnjo Novega Beograda in z izpopolnjevanjem tovarne strojev v Železniku pri Beogradu. Glavna letošnja naloga mladine pa je zidava zadružnih domov po vsej državi. Naj pripomnimo, da bo sodelovala pri letošnjih delovnih akcijah tudi mladina iz 40 naprednih držav, ki hoče na ta način v skupnem delu z jugoslovansko mladino okrepiti prijateljstvo in pripravljenost za sodelovanje. Odprta je letalska proga Ljubljana-Reka-Zagreb Dne 1. aprila je bila odprta nova letalska proga Ljubljana-Reka-Zagreb. Tako imamo sedaj v novi Jugoslaviji že naslednje letalske proge; Beograd-Za-greb-Ljubljana, Ljubljana-Reka-Zagreb, Z a g r e b-Sarajevo, Beograd-Skoplje, Beograd-Tito-grad, Beograd-Sarajevo, Beo-grad-Praga-Varšava, Beograd-Tirana, Beograd-Sofija, Beo-grad-Budimpešta, 20. aprila je bila odprta proga Zader-Zagreb-Bratislava-Praga. STRAN 3 SOJf izseljenci iz Avstralije in Nove Zelandije so se vrnili v domovino V Split so prispeli dne 3. aprila naši izseljenci-iz Avstralije in Nove Zelandije. Pripeljali *so se s parnikom "Radnik." Splitsko prebivalstvo jih je prisrčno pozdravilo. Pozdravil jih je minister za delo v vladi Ljudske republike Hrvatske Alojz Valečič. Izseljenci so poslali ob vrnitvi v novo Jugoslavijo pozdravno brzojavko maršalu Titu; 49 izseljencev je zaprosilo za zaposlitev v Ljudski republiki Hrvatski, 24 v Ljudski republiki Srbiji, trije v črni gori, eden v Sloveniji. Razen tega se je 20 mladincev in mladink javilo za fazne mladinske akcije. Z "Radni-kom" se je vrnilo 64 albanskih, bolgarskih in čeških izseljencev. Jugoslovansko dramsko gleda-dališČe ustanovljeno Prvo jugoslovansko državno gledališče zveznega pomena je ustanovljeno. Imenuje se Jugoslovansko dramsko gledališče. Odprli so ga 3. aprila v Beogradu. Slovesni otvoritvi je prisostvoval predsednik Prezidija Ljudske skupščine. Federativne ljudske republike Jugoslavije dr. I. Ribar. Za otvoritveno predstavo so izbrali Ivan Cankarjevega "Kralja na Betajno-vi." Jugoslovansko dramsko gledališče bo odigralo v Beogradu vrsto predstav, nakar pojde gostovat po glavnih mestih ostalih ljudskih republik. Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Cena 50c. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G.. Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Trgovina odprlo vsaki dan od 10. zj. do 5.30 pop. VOLILCI - VOLILKE I Sla dan volitev 4. maja stopite v volilno kočo, vprašajte tam za demokratsko Ig^^^^nico in volite za kandidate, priporočane in odobrene od članov Demokratske-32. varde. The May Co .s Basement Nakupi na odplačevanje zaračunani s 1. junijem 12 posebnosti za dom 32. varde. ^ ^CT. ODBORNIKE 32. varde ZA GOVERNERJA r k ■Ma omas Sullivan ^ude Eldredge Mary Hartman ^"-^onard R. Cervenik Perusek Gosdanovic u ^®uis Urainar Ki;,. izabeth Fosellman IHueler K Rozance t Znidarsic I, ^^^garel Glanz 1,^^'iton Skufca Bloesser h RAY T. MILLER Mož odličnega' karakterja in zmožnosti in vodstva ter iskren prijatelj Slovencev ZA PCT. ODBORNIKE P—Belty Sunley O—Clara Porcello R—Mathias Skufca S—Frank Verhotz T—Theresa Ceravola U—Nick Dinunzio -John Fruscella -Rose Levan X—Hugh Carney -Joseph Muzic -Clarence Smart AA—Thomas Devlin BB—Frank Modic CC—Frank Perko DD—William Hopf EE—Rose Sirn tt Pisano platno za strehe 79c Nova zaloga trpežnega blaga z barvanimi progami. Sedaj je čas, da prekrijete obode za senčnike za okna. Cannon Plaid brisače 39e 18"x36" mehke, rahle turške brisače v rdeči, modri, rumeni ali zeleni barvi. "Cannon" brisače za umivanje ... 12c vsaka Birdseye Diaper Cloth ^ 90 pake! 10 j d. Nafbolj mehko blago za plenice v sanitarnih paketah; 10 jardov v vsakemu. V- w- Y-Z- Iff#* * Ximxi U. s. armadni bombažni vzglavniki vsak, 2 za 1.50 Vzglavniki napolnjeni z bombažem, pokriti z pisanim ticking blagom; za posteljo, porč, gugal-nico ali kempo. Fonda ^ Curry, County Commissioner Leonard F. Fuerst. County Clerk (> ^ Pekarek, County Commissioner Albert Porter, County Engineer L T". Cullitan, County Prosecutor Donald F. Lybarger, County Recorder t • Boyle, County Treasurer Wm. M. Boyd, State Senator »k... Vašo državljansko dolžnost in volite za dobre in zanesljive kandidate za javne urade. Haynes' pastelne kopalne brisače 69e Atraktivne brisače v pastelnih barvah z kontrastnimi barvami ob robih, v zeleni, modri, roza-sti, peach ali rumeni barvi. Manjše brisače ............i__________________ 49c vsaka Majhne brisače za umivanje _ .................... 19c vsaka Pokrivalo za odeje, iz pisanega Percale 5.98 Imamo le omejeno zalogo teh izvrstno narejenih percale pokrival za odeje, v atraktivnih vzorcih, jamčeno stalne barve. Reg. 4.69 Pokrivalo za modroc 3.98 Močno izdelana pokrivala za modroce, brez robov, gumbi iz gumija. V veliki, dovolj sni meri, primerni za innerspring modroce. Za posamezno ali dvojno posteljo. Nepobeljena pokrivala za vzglavnike 69c vsako Močno bombažno blago, pokrivala imajo zipper, da se lažje obleči vzglavnik. Imamo le ome^ j eno zalogo po tej skrajno nizki ceni. Reg. 4.98 Podloge za modroce 2 dvojne mere Regularna 39c nepobeljena kotenina Reg. 55c pobeljena kotenina 18" Linen-Rayon pisano blago za brisače 'Hm demokratski klub 32. varde ^ozance, vardni vodja JENNIE FONDA, tajnica Poseben nakup nekoliko neregularnih podlog za modroce. Poškodbe ne zmanjšujejo trpežno kakovost. Regularne 5.98 podloge za modroce, polne mere ------------ 3.98 29c jarda 44c jarda 29c jarda Polne mere 36" široka Spartan kotenina, nepobeljena; posebno fine kakovosti. Posebno samo za ponedeljek! Fine kakovosti pobeljena ■ kotenina, čisto bela. Videli ste enake vrste kotenino, ki se prodaja za veliko več. Krasni cvetlični vzorci na blagu za brisače, ki se običajno prodaja po 69c jarda. Samo v rdeči barvi. Po tej nenavadno nizki ceni, dokler traja zaloga 1500 jardov! STRANI E3NAKOPRAVNOBI 29. aprila 19^^' MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON prva knjiga —J (Nadaljevanje ) Stopila sta - v hišo. Pantelej Prokofjevič je živo in vzrado-ščeno šantal. Iljinična je objela Natal jo, potočila deroč potok solza, se useknila v predpasnik in zaše-petala; — Otroka bi bila morala imeti ... To bi ga privezalo. Nu, sedi. Ali naj ti prinesem teste-nic? — Bog te varuj, mamica. Torej . . . prišla sem . . . Dun jaška je rdeča ko jagoda pritekla z dvorišča v kuhinjo in hlastno objela Natalji kolena. — Grdunka! Pozabila si na nas! . . , — Si ponorela, kobilica! — je narejeno strogo zavpil nanjo oče. — Kako si že zrasla, — je jecljala Natalja, razklepala Du-njaški roke in ji gledala v oči. Mahoma so vsi hkrati spregovorili, drug drugega zmotili v besedi in umolknili. Iljinična si je z dlanjo podpirala lice in se žalostila, ko je z bolečino gledala Nataljo, nič podobno nekdanji. — Za zmeraj k nam? — je vprašala Dunjaška in potegnila Nataljo za roke. — Kdo to ve... — Kaj bi tisto; naša je; kje pa naj neki živi drugje! Ostani! — je odločila Iljinična, porinila po mizi glinasto skledo, polno testenic, in jih ponudila snahi. Natalja je prišla k tastoma po dolgem omahovanju. Oče je ni pustil, jezil se je in jo poskušal odvrniti od tega, ali njej po ozdravljenju ni bilo prijetno gledati domače in se čutiti v rodni hiši tako rekoč skoraj tujo. Poskus samomora jo je oddaljil od družine. Pantelej Prokofjevič jo je ves čas vabil, odkar je bil pospremil Grigorija k vojakom. Trdno je sklenil, da jo bo vzel v hišo in jo spravil z Grigorijem. Od tega dne je Natalja ostala pri Melehovljevih. Darja ni na zunaj z ničemer kazala svojega nezadovoljstva; Petro je bil ljubezniv in domač, redke nejevoljne Darjine poglede pa je premagala Dunjaškina silna na- HIŠA NAPRODAJ Radi odhoda iz mesta se proda hišo na 23326 Ivan Ave. 6 sob, vse spodaj. 2 garaži, 2 kokošnjaka, veliko sadnega drevja; lota 100x143. Za podrobnosti se obrnite na lastnika. CARL PISANSKY Ford Rd., So. Madison, Ohio VOLITE ZA vezanost na Nataljo in očetovska in materinska naklonjenost starih dveh. Že drugi dan po tistem, ko se je Natalja preselila k tastoma, je Pantelej narekoval Dunjaški pismo za Grigorija. "Bodi pozdravljen, ljubi nam sin, Grigorij Pantelejevič! Pošiljamo ti prisrčne pozdrave in s tvojo materjo Vasilico Iljinič-no od vsega roditeljskega srca starševski blagoslov. Pozdravlja te brat Peter Pantelejevič z ženo Darjo Matvejevno in ti želi zdravja in sreče; poz(}ravlja te tudi sestra Evdokeja in vsi domači. Tvoje, pismo, pisano petega februarja, smo dobili in se ti prisrčno zahvaljujemo zanj. Če se ti, kakor si pisal, konj kreše, mu namaži rano z raztopljeno svinjsko mastjo, saj znaš, in na zadnje noge ga ne podkuj, kadar ni drsno ali, kakor pravijo, poledice. Tvoja žena Natalja Mironovna živi pri nas in je zdrava in srečna. Mati ti pošilja suhih visenj in par volnenih nogavic, dalje še masla in raznega posladka. Mi smo vsi živi in zdravi, Darjin otrok je pa umrl, o čemer te obveščamo. Zadnjič sva s Petrom prekrila kolnico in on ti veli paziti na konja in ga negovati. Krave so telile; stara kobila je breja, vime se ji je napelo in videti je, kako se ji v životu premika žrebiček. Zaskočil jo je bil žrebec iz tukajšnje konjušnice po imenu "Doneč" in za peti teden pričakujem. Zadovoljni smo s tvojo službo in da te predstojniki pohvalijo. Dve hiši na eni loti se proda. 1256-1258 E. 61 St. 6 sob je praznih. Blizu šol in cerkva. Za podrobnosti pokličite HE 9231 ali IV 1456 JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove novo trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom. HIŠNIM GOSPODARJEM se priporoča, da sedaj je čas, da naročite barvanje vaših hiš. Za dobro delo v barvanju zunaj in znotraj se obrnite na nas. Delo je jamčeno in cene so zmerne. VICTOR KOVAČie 1253 Norwood Rd.. EN 2549 Služi, kakor se spodobi. Služba carju ni zgubljena. Natalja pa bo poslej živela pri nas in ti premišljuj o tem. Ali druga ne-nesreča je: za pusta je požrl volk tri ovce. Nu, bodi zdrav in Bog te obvaruj. Na ženo ne pozabi, to ti povem. Ljubezniva ženska je in poročena s teboj. Ne trmoglavi in očeta poslušaj. Tvoj oče, starejši desetnik, Pantelej Melehov." Grigorijev polk je bil nastanjen štiri vrste od rusko-av-strijske meje v vasici Radzivi-lovo. Grigorij je poredkoma pisal domov. Na sporočilo o tem, da je Natalja prišla k očetu, je odgovoril zadržano, prosil je, naj j o pozdravljajo; vsebina njegovih pisem je bila izmikajoča in nejasna. Pantelej Prokofjevič je veleval Dunjaški ali Petru, naj jih po nekolikokrat prebere, in se zamišljal v podzavestno Grigorijevo mišljenje, skrito med vrsticami. Pred veliko nočjo je v pismu naravnost postavil vprašanje glede tega, ali bo Grigorij po vrnitvi od vojakov živel z ženo ali kakor poprej z Aksinjo. Grigorij je odgovor zavlačeval. Po binkoštih so dobili od njega kratko pismo. Dunjaška ga je prebrala urno, požira je konce besed, in Panteleju Pro-koijeviču se je komaj posrečilo dojeti smisel, s tem da je izločil neštete pozdrave in vprašanja. Na koncu pisma se je Grigorij dotaknil vprašanje glede Nata-Ije: "... Prosili ste me, naj vam odpišem, ali bom živel z Nataljo ali ne, in vi, očka, sami veste, da razbiti lonec ni več cel. In kako naj se zdaj vrnem k Natalji, ko imam kakor sami veste, otroka? Ampak obljubiti ne morem nič in o tem nerad govorim. Zadnjič so prijeli na RAZPRODAJO DROBNARIJ ima RADCLIFFE CLUB v prostorih Unitarian cerkve na E. 82 St. in Euclid Ave. V SOBOTO 1. MAJA 1948 Mnogo dobrih nakupov v obleki, hišnih potrebščinah, itd. Javnost je vabljena. HIŠNtCA Izurjena kuharica; mora imeti priporočila. Ima svojo sobo in kopalnico ter dobi dobro plačo. 3 odrasle osebe. Sprejme se dvojico in mož je lahko drugje zaposlen. WE 0048 MOVIN C << A At)F / SELIMO IN SPRAVIMO VAŠE POHIŠTVO Naša posebnost je selitev ledenic 17516 WATERLOO RD. KE 5600. če ni odgovora, pokličite PO 3990 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 RAZPIS SLUŽBE V soglasju s pravili Hrvatskega društvenega doma na 6314 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, razpisujemo službo poslovodja. Prednost imajo člani H. B. Za jednice ali priglasijo se lahko tudi nečlani. Vsak prosilec mora biti ameriški državljan, mora znati Citati, pisati in računati. Upošteva se samo zakonito oženj eni par, in navesti je čeli sta brez otrok, ali število otrok. Plača je 22% od vsakega dolarja, ki ga pokaže register ob koncu meseca. Poslovodja ima pod oskrbo kuhinjo in isto vodi sebi v korist. Osob-je za pomoč se plača iz vsote, ki jo dobi na podlagi vsote, katero pokaže register v točilnici. Razpis službe je odprt do 1. maja 1948, in vse prošnje je treba poslati pismenim potom na tajnika doma PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland, O. Former County Prosecutor and Mayor of Cleveland ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite JOHN ROŽANCE 15216 LUCKN0W AVENUE KEnmore 3662 prodaijalec zemljišč in zavarovalnine meji nekega Juda s tihotapsko robo in pripeljali so nam ga pokazat in je pravil, da bo skoraj vojska z Avstrijo in da je njihov car neki že prišel na mejo in pregledal, od kod naj bi začel vojsko in kakšne dežele naj bi si zavzel, če se bo začela vojska, morabiti tudi jaz ne bom ostal živ, zatorej ni mogoče nič skleniti." Natalja je delala pri tastu, živela v neodnehljivem podzavestnem upanju na moževo vrnitev in se opirala na to s svojim strtim duhom. Ni pisala Grigoriju, ali ni ga bilo v družini človeka, ki s takim, hrepenenjem in bolečino pričakoval pisma od njega. Življenje v vasi je teklo po navadnem, nespremenljivem redu: kozaki, ki so odslužili rok, so se vrnili, ob delavnikih je sivo delo neopazno požiralo čas, ob nedeljah dopoldne so hitele cele družine v cerkev; šli so kozaki v suknjičih in prazničnih hlačah; ženske so z dolgimi, šuštečimi, raznobarvnimi kikla-mi dvigale prah, vse so bile oblečene v tesne rožaste jopice z napihnjenimi nabranimi rokavi z lisami pod pazduho; dišale so po ženskem znoju v vseh odtenkih od ostrosladkega, ki je kakor gorčica ščegetal po nosu. Na trgu kvadratne oblike so molela v zrak dvignjena ojesa voz, rezgetali so konji in se shajali razni ljudje; zraven gasilske shrambe s p bolgarski vrtninarji prodajali zelenjavne pridelke, razpostavljene na dolgih rjuhah; za njimi so se zbirali v gručah paglavci, ogledovali izprežene kamele, ki so za-ničljivo opazovale tržni prostor in množice ljudstva, prelivajoče se v rdečeobrobljenih čepicah in pisani bujnosti ženskih rut. Kamele so s penastimi gobci, prežvekovale plevel in počivale po napornem delu pri namakoval-nih napravah; v zelenkastem sončnem poldnevu so jim ste-klenele oči. Ob večerih so stokale ulice pod štorkljanjem korakov, s plesišč so odmevale pesmi, plesali so ob harmoniki in šele pozno ponoči so v topli temi utihnile zadnje pesmi v soseski. Natalja ni hodila na plesišča, a je radostno poslušala nedolžne Dunjaškine pripovedi. Dunjaška se je neopazno razvila v postavno in po svoje lepo dekle. Zgodaj je dozorela kakor rano jabolko. To leto, ko se je otresla neumnega otroštva, so jo sprejele starejše tovarišice v svojo dekliško družbo. Dunjaška je bila podobna očetu: vsa vsa v tleh kakor on in temna.. Petnajsta pomlad ji je potekla, ne da bi ji zaoblila suho in oglato postavo. V njej je bila bedna in naivna zmes detinstva in razcveta joče se mladosti: prsi, ne večje od pesti, so se ji trdile in opazno večale pod jopico, v ramenih se je širila; toda v podolgastih, nekoliko poševnih očesnih jamicah so se še zmeraj plašno in hkrati prešerno iskrili črni mandlji v ahatni sinjini beločnice. Kadar je prišla s plesišča, je samo Natalji pripovedovala svoje otroške skrivnosti. — Nataša, dušica, nekaj bi ti rada povedala . . . —< Nu, povej. — Miška Koševoj je snoči ves večer presedel z menoj na hrastih pri skladiščih. — Zakaj si pa zardela? — Saj nisem nič! "SEDAJ IZVRŠIM PERILO ob pritisku vzvoda!!' Da, ob pritisku vzvoda, opravi moderni avtomatični električni pralni stroj ves teški del pri pranju perila. Opere, splakne in napol posuši vaše perilo v ENI neprenehljivi operaciji . . . avtomatično. Van% ni treba biti navzoča, ko enkrat uredite kazala ... vaš čas je prost za druge posle. Vašim rokam se ni treba dotaknili vroče vode. Vaše delo je OPRAVLJENO! Ljubili boste sveže in snažno perilo, oprano v avtomatičnem električnem pralnem stroju. Prav dobro obvaruje tudi blago. Vprašajte vašega prodajalca električnih predmetov za demonstracijo. always at tour VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNHKI Pet dni na teden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA * Zvečer ob 10—WHK "TEN O'CLOCK TUNES" — v ogledalo poglej — vsa goriš. — No, čakaj! Pred teboj me je sram . . . — Govori, kaj bi te bilo sram. Dunjaška si je s temnimi dlanmi otirala zardela lica, pritiskala prste na senca in se smejala z mladim, zvenečim, neu-1 temeljenim smehom: j "Ti", je dejal, "si kakor ko-' šenijkin cvet; ..." ! — No-no? —. jo je spodbuja-j la Natalja, veseleča se tuje radosti in pozabljajoča na svojo uničeno in minulo. — Jaz pa njemu: "Kaj si pa zmišljuješ. Miška!" A on ti je prisegel. — Dunjaška je polnila izbo s smehom kakor grozd kra-guljčkov, zmajevala z glavo in črne, trdo spletene kitke so ji kakor martinčki plesali po hrbtu in po ramenih. — Kaj je pa še načenčal? — Robček, — je dejal, — mi daj za spomin. — Si dala? — Ne, sem dejala, ne dam. Pojdi k svoji ljubi in jo popro- si. On hodi z Jerofejevo snahO' Moža ima pri vojakih, pa s® imata rada. Ne hodi mu preblizu. C Dalje prihodnjih) I • Ali ste naročnik nost?" če ste, ali so VaM tel ji in znanci? "Enakoff^^ nost" je potrebna vsaki zaradi važnih vesti in vedno a tualnih člankov! Širite pravnost!" za okrajnega komisarja Poslušajte FRANK J. UUISCffi KANDIDATA ZA GOVERNERJA w g a r v petek 30. apr.—6:30 zv. X EDW.J. PODPIRAN za okrajnega komisarj® po • Citizens League Cleveland Press Plain Dealer 23rd Ward Democratic Club in mnogo drugih Edward J. Kovači je na podlagi njegovega rekorda v javni službi vašega s Cotni"- vašega zaupanja in Kovacic Camp Joseph M. Ga načelniK Demokratska glasovni^ ZA OKRAJNEGA KOMISA^ EDW. J. KOVAČI Obdržite... ALBERT S. PORTER OKRAJNEGA INŽENIRJA IZKUŠEN - ZMOŽEN - ENERGIČEN VETERAN 2. SVETOVNE VOJNE Demokratski tiket OBDRŽITE ROBERT Kongresnik 21. distrikta in NAGRADITE GA ZA ZVESTO IN POŠTENO DELO Primarne volitve. Volite demokratsko OBDRŽITE ZMOŽNOST, POŠTENOST, iZKt IN VLJUDNOST V URADU OKRAJNEGA BLAGAJNIKA Ponovno volite za JOHN J. BOYl^ VAŠEGA okrajnega blagajn^'^^ demokratski tiket rie On je pregnal davčne slepa države in okraja ter ohra«' stva majhnih lastnikov* Spodaj podpisana slovenska člana odbora pr^P da ga podpirate. LOUIS TURK — FRANK JAKSiC VEUK SHOD i L k# v četrtek 29. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Glavni govornik bo Frank J. Lauscn^» dat za governerja. Igrala bo godba in vršila se bo zabava. Vstopnina je prosta. Javnost je vabljena na obilen P